ILO OBČINE DOMŽALE ber 2007- letnik XLVII, št. 13 OTVORITEV SMUČARSKE SEZONE Z RADIEM HIT 14.-16. DECEMBER. TURRACHERHOEHE, AVSTRUA VABLJENI NA SNEŽNO VESELJE KULTURNO DRUŠTVO OKTET BRATOV PIRNAT KVINTET PIRNAT vabimo vas na SLAVNOSTNI KONCERT, namenjen 50. obletnici nastopanja OKTETA BRATOV PIRNAT in 5. obletnici delovanja KVINTETA PIRNAT, v soboto, I. decembra 2007, ob 19.30 v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Z nami bodo zapeli tudi Oktet Zavodnje ter Drameljski spev. Veseli bomo, če se boste skupaj z nami spomnili obeh obletnic in prisluhnili naši pesmi. Pokrovitelja koncerta Občina Domžale Zveza kulturnih društev Domžale ARHITEKT Vabimo vos no odprtje razstave Plečnik Jože v Domžalah In okolici v torek. 27.11. 2007. ob 19.30 uri. Razstava bo v cm« Kulturnega doma Franca Bem*a Domžale 10. rojstni dan Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale Se vedno sije odmev mladosti, nasmeh jutru Naslov prispevka, v katerem želim nek, predsednice in duše ustvarjal- ob katerem je Društvo Lipa ob na kratko predstaviti 10-letno uspeš- nega gibanja starejših, našla pa sem 10. rojstnem dnevu izdalo tudi BIL- no delo Društva Lipa, Univerze za jih v letošnjem zborniku literarnega TEN. tretje življenjsko obdobje Domžale, krožka domžalske in slovenskih sem si izposodila od Metke Zupa- univerz - ODMEVI MLADOSTI, (nadaljevanje na Strani 5) Na razšlo* bodo prvtč lovno predstov*eni angina« Plecnltovi no6rtt po katerih |e idetai idiucavntar« mojder Franc Končan. OBČINA DOMŽALE Komisija za turizem Županov sprejem za najboljše atlete in atletinje Državni prvaki in rekorderji, udeleženci evropskih in svetovnih prvenstev Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan in Župnijska Karitas Domžale vabita na MIKLAVŽEV VEČER v nedeljo, 2 . decembra 2007, ob 16.30 v Hali komunalnega centra Domžale. Prireditev jc omogočila Občina Domžale Kulturno društvo Homec vabi otroke iz vasi Nožice, Homec in Preserje na MIKLAVŽE VANJE, ki bo v sredo, 5. decembra 2007 ob 18. uri v kapeli sv. Križa na Homcu. Po ogledu igrice vas bo obdaril sv. Miklavž s spremstvom. Letošnja žetev Atletskega kluba Domžale je res imenitna, saj ol> koncu sezone lahko ugotovijo, da MIKLAVŽEV POPUST Z OBUTVIJO ©icicibon ŽIV ŽAV d o.e. 1. nadstropja, Bran cantor (Spur Domlal») je v njihovih vrstah kar 11 kategoriziranih atletov in atletinj, od katerih jc vsak vsaj enkrat državni prvak, nekateri so tudi državni rekorderji, udeleženci evropskih in svetovnih prvenstev, pa tudi HALO PIZZA Ol/729 11 11 D41/72B 777 člani državne atletske reprezentance. Njihove uspehe pozna tudi župan Toni Dragar, zato jih je skupaj z njihovimi trenerji ter s podžupanoma Andrejo Jarc Pogačnik ter Vinkom Juhartom povabil na sprejem. (nadaljevanje na strani 20) Smučarsko društvo Domžale organizira sejem nove in rabljene smučarske opreme, ki bo v Športnem parku Domžale v - petek, 30. novembra 2007 od 14. do 19. ure - soboto, 1. decembra 2007 od 9. do 19. ure - nedeljo, 2. decembra 2007 od 9. do 17. ure. Vljudno vabljeni! V0D0TERL1 STIEBEL ELTRON ["ff/ PpW^^rf8 „ „ ^„mii« 01 722 89 20, 041 659 591 Vodoterm Radomlje d.o.o., Skrjancevo 8, Radomlje, u i / vodot.rm.r.domlj.^iol.net. www.vodoterm.sr vkarska 4, Domžale > fnd prodajalna Unlveuate) »I. 01/721 10 22 Barve, laki in pribor Mešalnica barv za avto in dom AKCIJA - SIKKENS PREMAZI ZA LES ZAVOD ZA ŠPORT IN REKREACIJO OBČINE DOMŽALE IN HK KRPANI vabita na otvoritev drsališča v Športni park Domžale, ki bo v četrtek, 6. decembra ob 17 uri. _Vabljeni! _ Kulturno društvo GrobJje vabi na 3. tradicionalno razstavo SLOVENSKE JASLICE od 2. do 12. decembra 2007 v Kulturnem domu Groblje Jaslice si lahko ogledate vsak dan od 10. do 18. ure, slovesno odprtje s kulturnim programom pa bo v nedeljo, 2. decembra 2007, ob 10. uri. Dobrodošli! IZ URADA ZUPANA Dragi bralci, drage bralke, kar na prvi strani na napo-vednika bi vas na kratko popeljala po vsebini Slamnika, kije danes pred vami. Na prvi strani vas vabimo na otvoritev Plečnik v Domažalah in okolici, na Miklavžev večer in Miklavževanje ter na otvoritev drsališča v Športnem parku. Na drugi strani nam urad župana predstavlja aktivnosti Programskega sveta o razvojni strategiji občine od leta 2007 do 2013 ter investicije v Javno podjetje centralne čistilne naprave Domžale Kamnik. Na naslednji strani smo vam predstavili občinsko gasilsko vajo 2007, vladni predlog o ustanovitvi Kamniško Zasavke pokrajine s sedežem v Domžalah in nekaj investicij v občini. Na četrti strani je objavljen intervju s Petrom Reboljem, novim direktorjem Centra za socialno delo Domžale. S svojimi aktivnostmi se nam predstavijo tudi vrtci in osnovne šole v Občini Domžale. Na pobudo domžalskih dijakinj in dijakov SCRM Kamnik smo se odločili tudi za objavo njihovega prispevka. Sledijo predstavitve političnih strank in njihovega delovanja. Recept za dolgo življenje si lahko ogledamo na 13. strani. Vse, ki radi obiskujete športne in kulturne aktivnosti v Občini Domžale, pa bo prav gotovo zanimal Koledar dogodkov. Knjižne molje pa, kaj nam je v tej številki pripravila Knjižnica Domžale. Na kulturnih straneh se nam predstavlja Galerija Domžale in vseslovenska razstava Tudi črna je barva, kije bila v anšem prostoru postavljena v OŠ Krasno. Danica Šraj je za nas pripravila razgovor S s Francem Cerarjem, ki je svoje življenje posvetil petju. Na športni strani seje Mateja Kegel pogovarjala z Domnom Žerakom, kapetanom KK He-liosa. Za mnoge pa bo zanimiv tudi potopis potovanja z Gašperji po Ameriki. Seveda so nas s svojimi prispevki razveselila tudi številna kulturna in športna društva. Čeprav Slamnik pred vami še ni prazničen, si pustite, da se ho december s svojo pravljico dotaknil tudi vas. Urednica Programski svet o razvojni strategiji Občine Domžale 2008 - 2013 V Občini Domžale je bil ustanovljen Programski svet za pripravo razvojne strategije od leta 2008 do leta 2013. Člani programskega sveta so bili imenovani na predlog župana Občine Domžale, Toni-ja Dragarja in Občinskega sveta Občine Domžale. Sestavlja ga 9 članov, Cveta Zalokar Oražem, Andreja Jarc Pogačnik, Vinko Juhart, Roman Kurmanšek, Bogdan Zupan, Rok Ravnikar, Gregor Rovanšek, Sonja Heine in Milan Pirman, ki je predsednik programskega sveta. Njihova osnovna naloga je pripraviti osnutek razvojne strategije, ki bo posredovan v javno razgrnitev kot v primeru prostorskih planov. Tako boste imeli občani in občanke možnost neposredno vplivati na samo strategijo. Hkrati pa bodo v teh projektih jasno definirani večletni investicijski projekti, ki zahtevajo skrbno načrtovanje in zadostno višini zagotovljenih sredstev v Občinskem proračunu. Glavne ugotovitve iz Pripravljenih materialov za občinski svet: - Število prebivalcev raste, zato je potrebno jasno opredeliti, koliko in kje potebujemo nove vrtce in šole. - Število delovnih mest ne narašča skladno z rastjo števila prebivalcev, zato smo pristopili k ukrepu in pospešili aktivnosti za izgradnjo Cone Ob 60-letnici odprli nov Avto center Šubelj na 3500 m2 Avto center Šubelj v Domžalah je z otvoritvijo novega avto centra zaokrožil 60-letnico obrtne dejavnosti Šubelj. S svojimi delovanjem in širitvijo je družina Šubelj ponovno pokazala, da v Občini Domžale spoštujemo obrtno tradicijo, ki se razvija in širi v družinskih podjetjih. Posebna pohvala gre prvemu članu družine Šubelj, gospodu Stanetu, ki se je leta 1947 odločil za avtomobili-stično delavnico, in nato sinu, Stanetu mlajšemu, ki je podedoval njegov ustvarjalen duh in še razširil obstoječo, uspešno dejavnost. Sedaj so vse oči uprte v Aleša in Matejo, ki že aktivno sodelujeta in seveda v najmlajšega Miho, ki se že uči prvih podjetniških kot avtomehaničnih prijemov. Težko bi leta 1947 napovedal, da bo odločitev gospoda Staneta zaznamovala več rodov. Svojo ljubezen do avtomobilov je uspel prenesti na sina in oba vnuka, ki uspešno sledijo njegovi poti. Z otvoritvijo novega avtomehaničnega središča smo priča prav njihovim dosežkom. Otvoritve se je udeležil tudi Toni Dragar, župan Občine Domžale, ki je družini Šubelj zaželel: »Vsem članom družine Šubelj, tudi najboljšim polovicam, ki jih pogosto pozabljamo, imajo pa pomembno vlogo, želim, da bi se vaša razvojno usmerjene aktivnosti nadaljevale in da bi nas Domžalčane razvajali tudi v prihodnje. Naj povem, da se je tudi Občina Domžale odločila za nakup službenih vozil pri Šubljevih. Čestitam!« Urad župana stran Župan podprl akcijo Zakaj uživati slovenski med? Toni Dragar, župan Občine Domžale, se je v petek, 15. novembra skupaj z ravnateljica vrtca udeležil slavnostnega zajtrka v vrtcu v Urša. Zajtrk je bil organiziran pod okriljem čebelarske zveze Slovenije. Namenjen pa je bil, da bi vsem otrokom na zanimiv in poučen način predstavili pridobivanje medu in kvaliteto slovenskega. Predstavljena je bila zgodovina medu, saj jc bil med vrsto let edino sladilo in ima danes v zdravilstvu še vedno izredno visoko mesto. Ob zajtrku je bila na kratko še predstavljeno apiterapija, to je uporaba čebeljih pridelkov v medicinske namene. Županove čestitke Zlati maturanti tudi: Nina, Miha, Špela, Petra in Ula Kot smo zapisali v eni od prejšnjih številk, je na prvem sprejemu zlatih maturantov in maturantk, letos jih je bilo iz naše občine kar 16, iz različnih vzro- kov manjkalo kar nekaj uspešnih mladih fantov in deklet, zato jih je župan Toni Dragar povabil, da se mu - kot prvaki znanja, pridružijo na enem od sprejemov za uspešne športnike, ki ste se ga udeležila tudi podžupana Andreja Jarc Pogačnik in Vinko Juhart. Ker bomo zlate maturante predstavili posebej, le na kratko zapi-šimo nekaj osnovnih podatkov o njih: Nina Starašinič iz Jarš, o katerih lahko berete že v tej številki Slamnika, je študentka medicine, enako želi medicino študirati tudi Miha Ložar iz Sela pri Ihanu, zlata maturantka Špela Kos i/. Preloga je že študentka farmacije, medtem ko bo Petra Opara iz Radomelj ekonomistka. Seznanili pa vas bomo tudi z zlato maturantko Ulo Kovačič iz Domžal. Župan je vsem čestital ter jim zaželel veliko uspeha na izbranih fakultetah ter v življenju nasploh. Urad župana Zajtrk je bil prijeten: »Vedno se z veseljem odzovem vabilu z vrtca, ker razgovor z otroci vedno odpre nove načine razmišljanja in zanimivo povezovanje dejstev med seboj.« Župan je še pohvalil prizadevanja Slovenske čebelarske družine, ki jo je vložila v promocijo slovenskega medu: »Spoštovati in ceniti moramo naše, slovenske izdelke, posebej, če so tako kvalitetni kot je slovenski med.« Toni Dragar mm f ?,1 v Čistilna naprava bo po rekonstrukciji ena modernejših v Evropi V Občini Domžale je bil na obisku dr. Aleksand Ruhland, predstavnik podjetja, ki v Evropi upravlja s podobnimi čistilni napravami za čiščenje odpadnih vod kot je Javno podjetje centralna čistilna naprava Domžale Kamnik. Dr. Aleksand Ruhland se je najprej srečal na občini z županom, kjer sta razpravljala o problemih upravljanja z odpadnimi vodami in strategiji, ki jo imamo zastavljeno za obdobje do 2013. Gostje pohvalil strategijo občine in ugotovil, da bo čistilna naprava po rekonstrukciji ena naprednejših v Evropi. Organizirali so tudi ogled Javnega podjetja centralna čistilna naprava Domžale Kamnik. Urad župana Želodnik, ki bo vključena v strategijo. Pridobljeni podatki tudi kažejo, da se vse več prebivalcev vozi na delovno mesto v Ljubljano. - Državni projekti v Občini Domžale - tudi ti projekti ne sledijo rasti prebivalcev v občini, zato bomo še posebej spremljali stanje na teh področjih, čeprav moram reči, da na te aktivnosti nimamo neposrednega vpliva. To se projekti: nove telovadnice ob Srednji šoli Domžale, širitev programov v Srednji šoli, opozarjali bomo na promet na cestah, prav tako se bomo zavzemali za izboljšati kapacitete ministrstev in drugih državnih organov na področju Domžal (sodišče, davčni urad, geodetska uprava...). Osnova strategije je usmerjena v razvoj celotne občine, opredelitve občinskih prioritet in opredelitev prioritet na posameznem področju. Programski svet se je od septembra pa do danes sestal na 10 sejah. Sedaj je pripravljen pregled stanja v občini, opredeljen pa so tudi že strateški cilji, kijih bodo pregledali skupaj z občinsko upravo. V strategiji se bomo dotaknili tudi točke oziroma potrebe po enakovrednem razvoju. Programski svet za pripravo razvojne strategije od leta 2008 do leta 2013 pozorno spremlja ali bo Občina Domžale postala središče pokrajine. V tem primeru bodo obveznosti kot tudi razvojne možnosti v naši občini večje, kar bo opredeljeno tudi v strategiji razvoja. Okvirno bo javna razgrnitev osnutka razvojne strategije konec decembra ali v začetku januarja. Urad župana Na čistilni napravi realizirali tri medobčinske projekte Občine lastnice Javnega podjetja centralne čistilne naprave Domžale Kamnik smo se odločile, da bomo zaradi lažjega pridobivanja sredstev iz kohezij-skih skladov skupaj z občinami, ki bi rade postale uporabnice CČN, oblikovale medobčinske projekte. Glavni razlog je, da so sredstva kohezijskih skladov pogosto namenjena regionalnemu ali mednarodnemu delovanju. Tako smo se odločili, za medobčinski projekt rekonstrukcije CČN, medobčinski projekt dograditve in obnove sistema odvajanja odpadnih vod in medobčinski projekt vo-dooskrbe. Pri vseh treh projektih poleg občin solastnic CČN sodelujejo še Komenda, Moravče in Cerklje na Gorenjskem, ki imajo interes priklopa na CČN v bližnji prihodnosti. Občina Domžale v sodelovanju z Javnim podjetjem centralna čistilna naprava Domžale Kamnik pripravlja večji projekt celovite obnove čistilne naprave, zato je občina Domžale tudi nosilka obnove in koordinira aktivnosti vseh občin CČNja. Projekt bo predvidoma sofinanciran iz sredstev Kohezijskega sklada. Vrednost celotnega projekta je ocenjena na 25 milijonov evr, od katerega naj bi bil delež sofinanciranja iz sredstev EU 18,75 milijona. Preostanek sredstev 6,35 milijona naj bi zagotovila čistilna naprava (približno 4 milijone) in občine, ki so lastnice CČN (2,75 milijona evrov). Projekt naj bi predvidoma trajal od 2009 do 2012, v letu 2007 se bo pripravil projekt, v letu 2008 se bo zaključila projektna dokumentacija in 2009 naj bi se začelo z izvedbo. Projekt, ki bo pomembno vplival na kvaliteto bivanja vseh občanov in občank je usmerjen v ohranjanje in skrb za vodne vire in zdrav odnos do narave. To smo počeli z ustanovitvijo čistilne naprave pred dobrih 25 letih kot danes z rekonstrukcijo (občina Ljubljana je svojo čistilno napravo za čiščenje komunalnih in industrijskih voda postavila pred nekaj leti), ko želimo odgovoriti na močne poselitvene pritiske, gradnje poslovnih con, itd ter še dodatno zaščititi pitno vodo in podtalnico. Občine lastnice skupaj z občinami Moravče, Komenda in Cerklje na Gorenjskem so pristopile tudi k drugemu medobčinskemu projektu dograditve in obnove sistema odvajanja odpadnih voda vezanih na CČN. Nosilec projekta je Občina Kamnik, ki usklajuje aktivnosti vseh sodelujočih občin. S pridobitvijo dela sredstev kohezijskih skladov bo zaključeno in obnovljeno kanalizacijsko omrežje s primarnimi vodi. Sekundarni vodi in hišni priključki, bodo financirani s strani posameznih občin, vsaka občina skladno s svojimi finančnimi možnostmi. V pripravi je tudi tretji medobčinski projekt vodooskrbe, ki se bo tako kot zgornja dva projekta sofinanciran i/, kohezijskih skladov. V oktobru je potekala 31. seja skupščine CČNja, kjer je bila za direktorico JP CČN Domžale Kamnik za mandatno obdobje od 2007 do 2011 ponovno imenovana gospa Olga Burica. V skrbi za naše okolje smo prepričani, da bodo medobčinski projekti zaživeli in da bo sodelovanje z gospo Burico še naprej uspešno in razvojno usmerjeno. Vinko Juhart Slamnik je glasilo Občine Domžale, izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Priprava za tisk: IR image d.o.o., Medvedova 25, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d., Vevška c. 52, 1260 Ljubljana Polje. Odgovorna urednica UNA ZELliZNIK tel. 051 684 404 • Pomočnica odgovorne urednice MATIJA A. KH< ILL • Člani uredništva ŠPELA DRAGAR, JANEZ STIBRIČ, KATARINA KARI.OV.ŠHK, ŠPELA KOČAR, JURE FLERTN, MARIJA PUKL in VERA VOJSKA »Tehnični urednik JANEZ DEMŠAR • Lektorica IRENA STAKIČ • Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah • Uredništvo ERNA ŽABJEK tel. 722 5050, fax. 722 5055, info(tf!kd-domzalc.si • URADNE URIŠ: od ponedeljka do petka od 9, do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure. NAVODILA ZA PRIPRAVO PRISPEVKOV Prispevke v digitalni obliki je potrebno oddati v DOC zapisih, digitalne fotografije pa ločeno najmanj 200 dpi. To je posebej pomembno zaradi kvalitete liska fotografij. JPG formatu (brez stiskanja) Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fonlili velikosti l2(do max 16) pl. //. november 2007 - Neuradni rezultati Volitve predsednika republike in referendum o lastninjenju zavarovalnice V volilni enoti štev. 4 Ljubljana-Bežigrad, kamor v 10. in 11. okraj spada tudi Občina Domžale, so bili na volitvah predsednika in na referendumu o lastninjenju zavarovalnice Triglav, 11. novembra 2007 doseženi naslednji rezultati: 10. okraj volitve predsednika države Skupaj je bilo v volilni imenik vpisanih 21.685 volivcev, glasovalo je 14.079 volivcev, kar pomeni 64,93 odstotno udeležbo. Neveljavnih je bilo 155 glasovnic, posamezna kandidata pa sta prejela naslednje število glasov: 1. Lojze PETERLE 4.970 35,69% 2. Danilo TUKK 8.954 64,31% referendum Skupaj je glasovalo 14.077, neveljavnih je bilo 714 glasovnic, rezultat pa je naslednji: ZA 3.833 28,69% PROTI 9.525 71,31% 11 .okraj • volitve predsednika države Skupaj je bilo v volilni imenik vpisanih 20.839 volivcev, glasovalo je 13.775 volivcev, kar pomeni 66,10 odstotno udeležbo. Neveljavnih je bilo 130 glasovnic, posamezna kandidata pa sta prejela naslednje število glasov: L Lojze PETERLE 3.861' 28,30% 2. Danilo TURK 9.784 71,70% referendum Skupaj je glasovalo 13.773, neveljavnih je bilo 611 glasovnic, rezultat pa je naslednji:' ZA 3.291 25,01% PROTI 9.867 74,99% Predstavnik lokalnih interesov v Državnem svetu na področju bodoče Kamniško-Zasavske pokrajine je Toni Dragar Volitve v Državni svet Volitve za državni svet Republike Slovenije so potekale v sredo, 21. novembra, ko so volili predstavnike lokalnih interesov ter v četrtek, 22. novembra, ko so doktorji volili predstavnike delodajalcev, delojemalcev, kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev ter predstavnikov negospodarskih dejavnosti. Državni svet ima 40 članov, ki so nosilci socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Največjo skupino v državnem svetu predstavljajo zastopniki lokalnih interesov. V območju druge volilne enote, kamor sodi tudi Občine Domžale je glasovalo 25 elektorjev, ki so jih izvolili občinski sveti občin v drugi volilni enoti. Za svetnika državnega sveta so lahko elektorji izbirali med sedmimi kandidati. Med kan- didati je bil tudi Toni Dragar, župan Občine Domžale, ki je prejel največ glasov in bil izvoljen za državnega svetnika. V celotnem Državnem svetu so zastopani še štirje predstavniki delodajalcev (gre za predstavnike gospodarske zbornice in združenj delodajalcev), štirje predstavniki delojemalcev (gre za predstavnike sindikatov), štirje predstavniki kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev), šest predstavnikov negospodarskih dejavnosti (gre za predstavnike univerz, visokih in višjih šol, vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture in športa, zdravstva ter socialnega varstva). Z močnimi in vplivnimi državnimi svetniki lahko državni svet izvaja funkcijo dvodomnosti, kar je zapisano v ustavi RS in je protiutež Državnemu zboru. TŽ Še vedno gradimo, obnavljamo Tokrat novosti z območja KS Dob, Preserje, Jarše-Rodica in Homec-Nožice Cestno omrežje, poškodovano v gradnji plinovodnega omrežja, tudi v KS Dob dobiva lepši Izgled. Tako je bil pred kratkim asfaltiran večji del Ulice 7. avgusta, ki je v križišču s Stritarjevo ulico dobila »dvignjeno« križišče, ki zahteva od voznikov zmanjšanje hitrosti ter zagotavlja uporabnikom večjo prometno varnost. Vse Je pripravljeno, da še ena ulica v KS Homec-Nožice dobi asfaltno prevleko. Zelo živahno Je tudi v KS Jarše-Rodica. kjer asfaltirane poti že vodijo do bodočih stanovanjskih hiš. Komisija za turizem obvešča Plečnikova razstava, možnost nakupa brošure Komisija za turizem pri Oddelku za finance in gospodarstvo Občine Domžale obvešča, da si lahko od vključno 27. novembra 2007 v avli Kulturnega doma Franca Bernika ogledale razstavo ARHITEKT JOŽE PLEČNIK NA DOMŽALSKEM, kjer smo zbrali dediščino velikega Slovenca na območju naše občine. Ob tej priložnosti bo izdana tudi zloženka z opisom njegove dediščine in bogatim fotografskim gradivom. Razstava bo odprta do 31. decembra 2007. Hkrati vas obveščamo, da si lahko v Knjigarni in galeriji Beseda, Domžale, Kajuhova 5, kupite brošuro MESTO DOMŽALE - Sprehod skozi prostor in čas, v kateri boste našli zanimivosti in znamenitosti našega mesta. V kratkem bo komisija izdala tudi zloženko na to temo, tik pred izidom pa je tudi komplet razglednic z motivi iz naše občine. Občinska zaščitno-reševalna vaja »Domžale 2007« V četrtek, 8. novembra, se je na območju občine Domžale izvedla občinska zaščitno-reševalna vaja »Domžale 2007«, katere posebnost je bila tokrat ta, da je bila nenapovedana. Toni Dragar, župan Občine Domžale, se je namreč odločil, da se preveri mobilizacijska pripravljenost in usposobljenost enot ter sestavov, ki so vključeni v občinski sistem zaščite in reševanja, v primeru, da datum vaje ni znan v naprej. Reševalna vaja, ki jo je organiziral Štab civilne zaščite Občine Domžale, je temeljila na predpostavki, da naj bi območje občine prizadel močnejši potres. V skladu z elaboratom vaje so se zaščitno-reševalni ukrepi izvajali na naslednjih lokacijah: v Zaborštu, na Ihanski cesti 2, naj bi prišlo do fizičnih poškodb hotela Krona in posledično do požara v zgornjem nadstropju objekta, na Šaranovičevi cesti na Viru naj bi se zrušil zgornji del Žitovega silosa, pri Šumberku, južno od priključka na avtocesto (izvoz za Vir), naj bi prišlo do rušenja starejše stanovanj- Zahvala Občina Domžale se zahvaljuje naslednjim lastnikom zemljišč in objektov, ki so omogočili izvedbo vaje: • Silva in Martin Bibič (Hotel Krona ) • Gradbeno podjetje Grosuplje, Naložbe d.o.o. • Žito Ljubljana - silos Vir • Helios - tovarna, barv lakov in umetnih smol d.d. Količevo ske hiše, pod Šumberkom naj bi se porušila most oz. brv čez Kamniško Bistrico ter bližnji objekt, pri Ten Tenu pa naj bi se porušil objekt. V reševanje so bili vključeni Štab civilne zaščite Občine Domžale, Center požarne varnosti, prostovoljna gasilska društva iz sektorja Domžale, alpinistična, kinološka, jamarska, potapljaška in taborniška reševalna enota, enota za zveze civilne zaščite pri Radioklubu Domžale, oddelek za reševanje, ekipa civilne zaščite za prvo pomoč KS Vir, občinska enota civilne zaščite za podporo. Zdravstveni dom Domžale ter Policijska postaja Domžale. V vaji je sodelovalo okoli 150 ljudi ter 17 vozil. Vse enote so se po zaključku nalog javile na mobilizacijskem zbirališču pri Centru požarne varnosti, kjer je Franc Anžin, poveljnik civilne zaščite Občine Domžale, podal poročilo o izvedbi vaje županu. Župan je izvedbo vaje ocenil kot uspešno ter ob tem dodal, da je bil odzivni čas enot zelo dober, glede na to, daje bila vaja nenapovedana, enote so dobro usposobljene, usklajene in učinkovite. Pri vsaki nesreči je namreč bistvenega pomena, da se hitro odzovemo in pravilno ukrepamo. R.K. Skakalnica na nadvozu Dob - Gorjuša Je odpravljena, srečno vožnjo! Ustanavljanje pokrajin V predlogu zakona Kamniško Zasavka pokrajina s sedežem v Domžalah Varneje se bodo vozili tudi prebivalci Gorjuše In drugI obiskovalci, saj Je Občina Domžale uredila cesto v to prijetno naselje. Tovarniška cesta v KS Preserje Je celovito obnovljena Prizadevanja v Občini Domžale za ustanovitev samosotjne, ločene pokrajine od glavnem mesta, so se začel junija. O tem smo v Slamniku že pisali. Takrat se jc Toni Dragar, župan Občine Domžale, povezal župani sosednjih občin in na razpravo o ustanovitvi pokrajin povabil tudi ministra Žagarja. Predlog o ustanovitvi nove pokrajine, predvsem zaradi preglasovanja in nemoči nad vodenjem pokrajine z enega centra, se je ministru zdela prava. Preučil je argumente in se udeležil nove razprave v Občini Domžale. V razpravi o novi pokrajini, sedaj že Kamniško Zasavski pokrajini, se jc lahko prepričal, da interes za ustanovitev samostojne pokrajine ostaja. rm» Koroška <ÍMi¿ÉtfMf!IjHlMiiitf' ialeika f>rt*mur*ko Gorlika OM*rtrw Uutomer Štajerska ,>Nov» Goma 1Kwf Istrsko-Kraika Vir: Služba vlade RS za lokalno politiko In regionalno politiko. Oupr*raot*r«rn» • nvft po»raj>n* Za lažjo ponazoritev prilagamo še zemljevid. Naslednji vladni predlog je vseboval štiri različne zemljevide in tam usoda Kamniško Zasavske pokrajine še ni bila jasna. V vladnem predlogu, ki pa je bil posredovan kot zadnji, je vlada potrdila ustanovitev Kamniško Zasavske pokrajine s središčem v Domžalah in naj bi obsegala naslednje občine: Kamnik, Komendo, Mengeš, Trzin, Domžale, Moravče, Lukovi-ca, Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi, Litija in Šmartno pri Litiji. Sedež pokrajine naj bi bil v Občini Domžale, medtem ko naj bi bil sedež sveta pokrajinskega odbora v Trbovljah. V Občini Domžale smo zadovoljni z dosežki v več mesecev trajajočih pogovorih in sedaj pričakujemo, da bo nov vladi predlog tudi sprejet. Minister je zagotovil, da naj bi zakone (o ustanovitvi pokrajin, o financiranju pokrajin, pristojnostih pokrajine) obravnaval državni zbor v prvem četrtletju vlade. Urad župana Pogovor s Petrom Reboljem, direktorjem Centra za socialno delo Domžale Center za socialno delo Domžale je javni socialno varstveni zavod, ki opravlja socialno varstvene storitve in dajatve, namenjene preprečevanju in odpravljanju socialnih stisk in težav ter naloge s področja družinskih prejemkov. Od 20. februarja 2007 domžalski center vodi direktor Peter Rebolj, ki sem ga najprej zaprosila, da se na kratko predstavi. Se lahko najprej na kratko predstavite? Po izobrazbi sem univ. dipl. socialni pedagog, končal sem Višjo šolo za socialno delo in Pedagoško fakulteto, smer socialna pedagogika. Po pripravništvu v Prehodnem mladinskem domu sem se redno zaposlil v Vzgojno izobraževalnem zavodu Fran Milčinski Smlednik kot vzgojitelj z mladostniki s težavami v odraščanju. Kasneje sem na Policijski upravi Ljubljana, Urad kriminalistične službe, delal kot kriminalist na oddelku za premoženjske de-likte. Delo me je veselilo, vendar sem se zaradi pogostega nočnega dela in dela ob vikendih 1999 zaposlil na Centru za socialno delo Ljubljana-Šiška. Tu sem obravnaval mladostnike s težavami v odraščanju, prevzel sem vodenje tirna za obravnavo in preprečevanje nasilja. Ker sem spoznal, da je »pisarniško« delo z mladostniki in z otroki, ki imajo težave, neučinkovito, sem s pomočjo Mestne občine Ljubljana ustanovil Učno vzgojni center, namenjen mladostnikom z različnimi težavami. Za mladostnike smo organizirali različne delavnice in tabore, med njimi tudi petdnevno jadranje in kolesarjenje ter pohod do glavnega mesta Avstrije, vsako leto pa tudi več večdnevnih taborov. Za opravljeno delo mi je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve podelilo nagrado za izstopajoče kvalitetno in strokovno deio na področju socialnega varstva. Opravljal sem tudi funkcijo predsednika sveta CSD ter bil pred prihodom v Domžale krajši čas vršilec dolžnosti direktorja CSD Ljubljana - Šiška. Katere izkušnje iz dosedanjega dela vam pridejo najbolj prav na novem delovnem mestu? Že iz mojih dosedanjih zaposlitev je razvidno, da sem si pridobival izkušnje na več področjih. Vsako delo je bilo zelo zahtevno in zanimivo ter vse izkušnje dobrodošle. Morda na kratko o pomenu dela centra na socialno varstvenem področju? Na kratko - nedvomno ogromen. Na socialno stanje občanov namreč vplivamo preko sistema dajatev, kot so: denarne socialne pomoči in družinski prejemki, svetovalno delo v procesih prve socialne pomoči, osebne pomoči in pomoči družini za dom, z izvajanjem pomoči na domu starostnikom in invalidom ter z ukrepi za Naši uporabniki dobijo kvalitetno obravnavo pri reševanju najrazličnejših stisk zaščito otrok ter odraslih oseb, ki ne morejo skrbeti zase. Tudi dodatni preventivni programi so v okolju lepo sprejeti, žal pa je obseg ter programov premajhen, glede na potrebe. Zlasti vzpodbudno je sodelovanje z mladinskimi in humanitarnimi organizacijami pri zagotavljanju materialnih pomoči ter organiziranju prostočasnih aktivnosti za socialno ogrožene otroke. Center za socialno delo Domžale pokriva območje petih občin, lahko s par številkami ilustrirate obseg vašega dela. Uprava enota Domžale šteje preko 52.000 prebivalcev in prepričan sem, da je imel vsak občan vsaj enkrat »opravek« z CSD, saj za ljudi skrbimo tako pred rojstvom otroka (priznanje očetovstva, sprejemamo vloge za starševsko varstvo) kot po smrti (skrbništvo). Občani se največkrat srečujejo z CSD pri uveljavljanju pravice do otroškega dodatka, v letu 2006 7374 odločb. Izdajamo odločbe za pomoč ob rojstvu otroka, dodatek za veliko družino, dodatek za nego otroka, delno plačilo za izgubljen dohodek, porodniški dopust, očetovski dopust, podaljšanje dopusta za nego in varstvo otroka, plačilo prispevkov v primeru varstva štirih ali več otrok. Velik porast beležimo pri uveljavljanju pravice do krajšega delovnega časa do tretjega leta otrokove starosti - v letu 2006 preko 12.000 odločb. L%JHQj DOMŽALE Z.O.0 e-pošta: info@zora.si, www.zora.si 1234 MENGEŠ, Gorenjaska cesta 11, Slovenija K sodelovanju vabimo za prosto delavno mesto GRADBENEGA REFERENTA. Od kandidata/tke pričakujemo: - srednjo ali višjo izobrazbo gradbene smeri - strokovni izpit - pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika - uporabo standardnih orodij za PC - vozniško dovoljenje B kategorije - komunikacijske sposobnosti Delavno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s 6 mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili in življenjepisom pričakujemo v 14. dneh po objavi. Dodatne informacije dobite po tel.: 01 724 73 11. V letu 2006 smo izvedli 361 prvih socialnih pomoči, medtem ko je bilo osebna pomoč nudena 123 uporabnikom. V letošnjem letu bo ta številka presežena, saj smo veliko pozornosti posvetili obveščanju občanov o njihovih pravicah do različnih storitev. Ocenjujem, da povprečno center obišče 20 uporabnikov dnevno. Na področju vzgojnih ukrepov za mladoletnike smo v letu 2006 izvedli več kot 40 ukrepov, največ nadzorstvo CSD (27), navodila in prepovedi (11), socialni treningi (5), dva ukora in eno namestitev v VZ. Na katerem področju ugotavljate največji porast vašega dela? Poleg odločb, ki jih izdaja na oddelek za starševsko varstvo in družinske prejemke, že dlje časa ugotavljamo porast problematike na področju odnosnih zadev - partnerskih, starševskih, družinskih. Vzroki so vse večje priseljevanje v občino, deloma pa večje osveščanje in odpiranje tovrstnih tem v javnosti. Povečalo se je število odraslih oseb na prestajanju zaporne kazni. Trenutno po naši evidenci zaporno kazen prestaja 15 občanov (iz Domžale 7), ki so se ob nastopu kazni podali soglasje, da nas zavodi za prestajanje kazni zapora obvestijo o prestajanju zaporne kazni. CSD Domžale opravlja po novem delo regijskega koordinatorja za nasilje in regijskega koordinatorja za izvajanje nadomestne kazni za območje upravnih enot Kamnik, Litija, Zagorje, Trbovlje in Hrastnik. To pomeni opravljanje nalog/del v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti kot nadomestilo uklonilnega zapora v primeru neplačila kazni za storjene prometne prekrške, kot nadomestilo kazni zapora do treh mesecev in tudi v predkazenskem postopku kot odložitev kazenskega pregona in v postopku sodne poravnave. V šestih mesecih leta 2006 smo obravnavali 24 primerov, letos že 124. V zadnjem obdobju opažamo rahel porast evidence preživninskih upravičencev, trenutno 1414 preživnin in 1315 preživninskih upravičencev, v občini Domžale je 817 preživninskih upravičencev, od teh 625 mladoletnih otrok (76%). Povprečna preživnina znaša 117,74 EUR. Posebej pomembna je pomoč centra pri otrocih s težavami, lahko o tem področju poveste nekaj več? Naš center postavlja pomoč otrokom s težavami na prvo mesto. Obravnavamo otroke s težavami v telesnem in duševnem razvoju; otroke iz neugodnih družinskih situacij (nadzor nad izvajanjem roditeljskih dolžnosti v primerih: konfliktov med starši, nasilja v družini ali nad otrokom, opuščanja skrbi za otroke...), otroke iz družin, kjer so ti in mladoletne osebe ogroženi zaradi materialnih, stanovanjskih in drugih neugodnih razmer, za zavarovanje pravic in koristi otrok, ki jih ne morejo zastopati starši kot zakoniti zastopniki ter za otroke z vedenjskimi težavami, ki so skoraj vedno pogojene z izkušnjo otroka v družini. Če CSD prejme kakršnokoli obvestilo o izpostavljenosti otrok ali mladostnikov, uvede postopek preverjanja otrokovega položaja in ogroženosti, otroku in staršem pa ponudi pomoč za izboljšanje razmer. V kolikor starši pri tem niso dovolj zavzeti, lahko to pripelje do odvzema otroka. Se število brezdomcev povečuje, kako skrbimo zanje? Vsako leto se CSD srečuje z 10 do 15 brezdomci. Za reševanje teh stisk se povezujemo z Območnim združenjem RK Domžale, materialno stisko teh ljudi pa rešujemo z izrednimi denarnimi socialnimi pomočmi in enkratnimi občinskimi pomočmi. Kdaj je občan oz. občanka upravičen do prve socialne pomoči in kako pride do nje? Prva socialna pomoč je prva izmed socialno varstvenih storitev uporabniku, ki pride na center za socialno delo prostovoljno, in sicer: • PRVIČ, bodisi zaradi težave ali stiske, bodisi zaradi informacij o določenih postopkih socialnega varstva (npr. postopek razveze zakonske zveze, postopek urejanja stikov, preživnine, postavitev skrbnika za poseben primer itd.) • PONOVNO z novo težavo ali stisko oz. zadevo, ki je še nikoli ni urejal na CSD. Prvi razgovor z uporabnikom je namenjen opredelitvi težave ali stiske, pojasnitvi okoliščin stiske in težav ter iskanju najprimernejše rešitve. Nekaj več o Projektu Učenje za življenje Program socialnega učenja »Učenje za življenje« v centru izvajamo že 12 let. Z njim nudimo učne in psihosocialne pomoči otrokom in mladostnikom, ki imajo poleg učnih tudi čustvene, vedenjske in druge težave, da okrepimo njihovo samozavest, izboljšamo njihovo samopodobo, jim s pogovorom nudimo oporo in razbremenitev, pomagamo izboljšati učni položaj, jih učimo vsakdanjih socialnih veščin, jih usmerjamo v pozitivnejši način preživljanja prostega časa, ipd. V projektu sodelujejo prostovoljci. Mentor se s pomočjo usposabljanja na CSD in rednega spremljanja izvajanja pomoči usposobi do te mere, da lahko otroku ter družini nudi pomoč in oporo pri učenju za normalno izvajanje socialnih funkcij. Mentor predstavlja oporo otroku in družini kot pomoč pri »učenju za življenje«. Vzporedno individualnemu delu izvajamo program skupinskega druženja otrok in mentorjev skozi celo šolsko leto, z možnostjo udejstvovanja na naših organiziranih izletih in kreativnih delavnicah. Z odzivom prostovoljcev, ki so najpomembnejši člen projekta, smo še kar zadovoljni. Veseli bi bili možnosti širitve projekta, kar pa v trenutnem stanju ni možno. Projekt uspešno vodimo tudi po zaslugi dobrega sodelovanja s šolami, predvsem šolskimi svetovalnimi službami. Ob tem ugotavljamo, da so potrebe po organiziranju takšne oblike pomoči vse večje. Zahvaljujem se za finančno podporo vsem županom, ki s finančno podporo omogočajo nadaljnje vodenje projekta. Torej ste zadovoljni s sodelovanjem občin? Katere projekte vam dodatno financirajo? Sem. CSD Domžale pokriva pet občin. Z vsemi občinami zelo dobro sodelujemo, saj nas podpirajo pri našem delu, sodelujemo pa pri vlaganju vlog za občinske socialne pomoči, pri preventivnih programih za otroke in mladostnike. Med dodatno financiranimi projekti je tudi »suportivna« skupina, namenjena ljudem v stiski, nastali zaradi izgube partnerja, ki deluje že 14 let. Po rejništvu je območje, ki ga pokrivate, poznano že desetletja in lahko rečemo, da je naš center na tem področju opravil in še opravlja pomembno delo, iz katerega izkušnje oporablja cela Slovenija. Koliko otrok še spremljate v rejništvu, ali je danes težje dobiti rejniško družino kot nekoč. V centru imamo trenutno evidentiranih 92 rejniških družin z dovoljenjem za izvajanje rejniške dejavnosti, v 76-tih pa je nameščenih nekaj več kot 170 otrok in mladostnikov iz vse Slovenije, od tega jih je 36 z našega območja. Zanimanje za rejništvo ostaja v veliki meri povezano s tradicijo. V zadnjih letih se pojavlja več kandidatov, ki nimajo lastnih otrok in želijo preko rejništva izpolniti vsebino svojega življenja. Naj omenim, da 37 rej-nic/kov opravlja rejništvo kot poklic in so iz naslova te dejavnosti redno zaposleni, naš center pa izdaja tudi Rejniški glasnik. Koliko je prejemnikov DSP in kdo je do te pomoči upravičen? V preteklem letuje CSD Domžale izdal 4151 odločb v zvezi s prejemanjem denarnih pomoči, od tega je bilo izplačanih 2323 denarnih socialnih pomoči, ki so namenjene preživetju, 1531 enkratnih denarnih socialnih pomoči in 149 izrednih denarnih pomoči. Za občane Občine Domžale smo izdali 1440 denarnih socialnih pomoči, 949 enkratnih pomoči ter 92 izrednih denarnih pomoči za daljše • obdobje. Do denarne socialne pomoči so upravičene osebe, ki nimajo dohodkov ali pa so ti pod minimumom preživetja, ki znaša za odraslo osebo 205,57 EUR. Če dohodkov sploh nimajo, prejmejo navedeni znesek v celoti, sicer pa v višini razlike med lastnimi do- stran hodki in navedenimi zneski. Poleg tega cenzusa je pri presoji upravičenosti pomembno tudi premoženje, s katerim bi se lahko preživljali in ali so uveljavili vse druge pravice, saj je socialna pomoč zadnja v sistemu vseh pravic in sejo uveljavlja, ko so že bile izčrpane že vse druge možnosti za preživetje (preživnina, nadomestila, pokojnina...). Upravičenost do socialne pomoči je vezana tudi na aktivnost prosilca pri reševanju problema nezaposlenosti (obvezna prijava pri Zavodu RS za zaposlovanje in aktivno vključevanje v programe aktivne politike zaposlovanja), razen osebe, ki imajo priznan status invalida prve kategorije pri ustrezni komisiji. Denarna pomoč se uveljavlja na predpisanih obrazcih, lahko jih dobite na centru ali spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve http://www.mddsz. gov.si. Veliko govorimo o nasilju v družini, je tovrstna problematika prisotna tudi pri nas? Nasilje se dogaja med nami, bolj kot ga sami opazimo. Raziskava Znanstvenega središča Primorske iz leta 2005 ugotavlja, da (slovenska) družba družinsko nasilje percipira in sprejema kot nekaj danega, neizogibnega in neproblematičnega. Nasilje v družinah tako pogosto traja leta in desetletja, preden žrtev prepozna svoj položaj in poišče pomoč. Statistični podatki kažejo, da so žrtve družinskega nasilja v Sloveniji (in tudi drugod) spolno in starostno definirane, kar v praksi pomeni, da so žrtve nasilnih dejanj v družini predvsem ženske, otroci in ostareli družinski člani. Zaskrbljujoče je dejstvo, da je stopnja prepoznavanja nasilja predvsem nad ženskami nizka in stopnja družbene tolerance v odnosu do nasilja v družinah visoka. V zadnjih letih nastajajo premiki v reagiranju policije in pristojnih socialnih institucij. CSD Domžale zaposluje eno od dvanajstih regijskih koordinatorje za obravnavo nasilja v Sloveniji, ki poleg nekaterih nevladnih in vladnih organizacij usmerjajo v drugačen pristop in večjo občutljivost. Opaziti pa je tudi, da nekoliko popušča medijski pritisk za brezčutno razkrivanje tragičnih osebnih zgodb, ki se preusmerja v preverjanje delovanja institucij v takšnih primerih. Tudi pri posameznikih je opaziti, da se gradi večje zaupanje v institucijo, da se tu in tam oglasijo nekoliko prej, z željo po pomoči, ki pa še zelo prikriva dejanske razmere. To nas v CSD zavezuje, da z veliko posluha in tankočutnosti izvedemo prvi informativni pogovor (prvo socialno pomoč PSP) in kar se da jasno skupaj opredelimo dejanski problem in cilj, ki ga želi oseba doseči. Od 2004 je Zakon o policiji dopolnjen s pravilnikom o ukrepu prepovedi približevanja osebi in kraju, ki ga policija lahko izreče, če evidentira ponavljajoče tovrstne prekrške, nasilnežu že na licu mesta. Pridobili ste nove prostore, s katerimi ste zagotovili najnujnejše prostore za delo. Kaj je naslednji korak, da bi bilo vaše delo še bolj učinkovito. Res je. V letošnjem letu smo dobili s pomočjo Občine Domžale dobili dodatne prostore v prvem nadstropju. V prihodnjem letu bomo nadaljevali z urejanjem prostorov, še več energije pa vlagali tudi v izobraževanje zaposlenih. Naš CSD se že sedaj lahko pohvali s strokovno pomočjo na področjih partnerskega in družinskega svetovanja, saj imamo za ta namen na razpolago visoko izobražene in usposobljene sodelavce, kar je dodatna prednost pred mnogimi centri v Sloveniji. Hvala. Število izrečenih ukrepov prepovedi približevanja v regiji v letu 2006: Trajanje Litija prepovedi Hrastnik Zagorje Trbovlje Kamnik UE Domžale 48 ur 1 1 10 dni 1 1 1 1 10 14 30 dni 0 60 dni 1 2 3 skupaj: 2 1 3 1 11 18 Pogovarjala se le Vera Vojska. 10. rojstni dan Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale Še vedno sije odmev mladosti, nasmeh jutru (nadaljevanje s prva strani) Društvo Lipa je ob svoji 10-letni-ci dobilo nove prostore v nekdanji Osnovni šoli Venclja Perka v Domžalah, kjer so lepo uredili več učilnic, ki so jih ob zaključku svečane akademije tudi pokazali. Sicer pa so se slovesnosti ob obletnici začele s slovesnim odprtjem slikarsko-keramičarske razstave in razstave punčk za UN1CEF, članom slikarskega in keramičarskega krožka pa so se pridružili s svojimi deli tudi varovanci Doma upokojencev Domžale in Doma počitka Mengeš. Prijetno odprtje je s svojim petjem polepšal Mešani pevski zbor Društva Lipa, ki ga vodi Marina Aparnik, slovesna govornica pa je bila Metka Zupanek, predsednica Društva Lipa, ki je predstavila tudi slikarke in njihovo mentorico Mojco Vilar. Posebej dobrodošla je bila ambasadorka UNICEF Milena Zupančič, ki se je domžalskim izde-lovalkam punčk UNICEF iskreno zahvalila za njihovo delo in trud ter si ob tem želela, da punčk UNICEF ne bi bilo treba prodajati za cepivo, temveč bi morali za cepivo zagotovili finančna sredstva iz drugih virov, punčke pa podariti otrokom, da bi se z njimi igrali. Odprtja razstave seje med drugimi gosti udeležila tudi podžupanja Andreja Pogačnik Jarc. Bilten Ob deseti obletnici društva je Društvo Lipa izdalo tudi BILTEN ter CD z naslovom Življenje nam ne teče kot mrtva reka. Uvodni nagovor je napisal Toni Dragar, župan Občine Domžale, Lipa pa v njem podrobno predstavlja svoje izobraževalne oblike, preberemo pa lahko tudi »rezultate« teh oblik. Iz vsega zapisanega veje iskreno zadovoljstvo vseh slušateljev, ki so kadarkoli obiskovali te oblike, hkrati pa je BILTEN lahko tudi povabilo vsem, ki želite biti v jeseni življenja ustvarjalni, ki želite, da bi bila vaša jesen življenja lepša in prijetnejša. Prisluhnite delčku himne Lipe, ki jo je napisala Janka Jerman, uglasbila pa Vera Kuster in sejim pridružite: Hitro pridite med nas,/ če vas mika, mika špas,/ hitro pridite med nas,/ če vas mika špas. Odmevi mladosti Odmevi mladosti je naslov desetega zbornika literarnega krožka Društva LIPA, Univerze za tretje življenjsko obdobje, ter osmega zbornika članov univerz za tretje življenjsko obdobje Republike Slovenije,' ki na 268 straneh prinaša pesmi in prozna dela 62 ustvarjalcev, članov literarnih krožkov, medtem ko je pri ilustraciji zbornika sodelovalo 10 slikark, ki so sicer članice slikarske delavnice Društva Lipa, ki jo vodi mentorica Mojca Vilar. Lektorsko delo je opravila Silva Mizerit, uvodno besedo pa napisala Cveta Zalokar Oražem, ki vsem ustvarjalcem iskreno čestita, bralcem pa pravi: »Prav v vsaki od prebranih pesmi in proznih sestavkov sem našla delček iskrene ljubezni, ki smo jo z izidom deležni prav vsi. Prepričana sem, da jo boste bralci in bralke tudi začutili, ko se boste sprehajali po straneh zbornika, hkrati pa začutili tudi vez do svoje preteklosti, ki tudi na tak način ne bo nikoli pozabljena«. Svečana akademija V Kulturnem domu Franca Ber-nika Domžale je bila popoldne, 7. novembra svečana akademija, združena s predstavitvijo desetega zbornika Odmevi mladosti. Člani in članice domžalske Univerze za tretje življenjsko obdobje ter tovrstnih univerz iz vse Slovenije ter gostje, med katerimi so bili župani občin Domžale, Toni Dragar, Mengeš, Franc Jerič, in Moravče, Martin Rebolj, podžupan Trzina, Franc Mušič, in predstavnica Občine Lukovica, Eederer Vidmar Ivanka, predstavnica Javnega sklada RS za ljubiteljske dejavnosti, Katarina Breskvar, so dodobra napolnili dvorano in najprej prisluhnili Metki Zupanek, predsednici Društva Lipa, ki se je spomnila prehojene poti ter predstavila najpomembnejše uspehe Društva Lipa. O uspehih in pomenu Društva Eipa je govoril slavnostni govornik, župan Občine Domžale Toni Dragar, ki je povedal, da bi bilo življenje starejših občanov in občank brez Društva Eipa mnogo manj ustvarjalno, poudaril je pomen razvijanja pozitivnih vrednot v okviru društva ter mu ob jubileju čestital ter zaželel tudi v prihodnje veliko ustvarjalnih uspehov na vseh področjih. Saj ti lepšajo življenja udeležencem, predvsem pa vsem tistim, ki njihovo delo spremljajo. Napovedovalka, Draga Jeretina Anžin, je prebrala pozdravna voščila Marjete Cot-man, ministrice za delo, družino in socialne zadeve, Cvete Zalokar I it Oražem, poslanke DZ RS, ter Ljudmile Novak, evropske poslanke, ki so vse Društvu Lipa zaželele veliko uspeha tudi v prihodnje. Med kulturnim programom, v katerem so nastopali Pevski zbor Društva Lipa ter recitatorji Silva Mizerit, Anica Gladek, Janka Jerman, Iva Ogorevc, Iva Rejc, Helena Ogorevc, Marjeta Blažej, Janez Hafner, Metka Zupanek in Zlatka Levstek, ki so predstavili pesmi in prozo iz izdanih zbornikov, pevka Eva Čeme, Kamniški koledniki, harmonikar Božo Matičič in pevka Jožica Kališnik ter plesni skupini Univerze za tretje življenjsko obdobje Trebnje ter Plesne šole Miki, smo zaploskali članicam Društva Lipa, ki so za svoj ustvarjalni prispevek v društvu iz rok predsednice prejele posebna priznanja, in sicer: Ivanka Zaje Čeme, Marika Sesek, Zlatka Levstek, Janka Jerman, Marina Aparnik, Silva Mizerit in Metka Zupanek, ki so ji člani Društva Lipa za njeno uspešno vodenje namenili posebno priložnostno darilo. Priznanje za sodelovanje je prejela tudi Občina Domžale, Društvo Lipa pa številne čestitke, katerim se pridružuje t'udi Uredništvo Slamnika. Po prijetni akademiji so si udeleženci ogledali nove prostore, v katerih trenutno obiskuje več deset različnih oblik in delavnic blizu tisoč slušateljev in slušateljic ter se zadržali v prijetnem druženju. Ne štejem let, stopam naprej, v sonce je zapisala Žlatka Levstek in to zanesljivo velja za vse, ki so kakorkoli povezani z Društvom Lipa. Naj vam tudi vsa naslednja leta sije sonce! Vera Vojska Jubilejska gasilska akademija v Ihanu Lahko bi rekli, akademija vsega gasilstva na Domžalskem ali celo na Slovenskem, saj nam ni znano, da kako drugo gasilsko društvo organizira tak hvale vreden kulturni dogodek. Zdi se, da so tega zmožni le ihanski gasilci pod dolgoletnim vodstvom predsednika g. Nandeta Starina, njegovih sodelavcev in karizmatičnega voditelja programa nam znanega kulturnika g. Borisa Kopitarja. Tudi letošnjo, dvajseto akademijo, 26. oktobra, meseca požarne varnosti, sta podprli občina in Gasilska zveza Domžale. Deževni večer ni oviral mladih in manj mladih, večinoma Ihancev in predstavnikov gasilskih društev, da so napolnili dvorano gasilskega društva. Med nami so bili tudi župan, Toni Dragar, predsednik GŽ, Marjan Slatnar, poveljnik in tajnica GZ Cerknica, Janez Milo-vec in ga. Lučka Milovec in predsednik PGD Ivanje selo, Stanislav Modic. S kulturno zabavnim programom so začeli in nato na odru še nekajkrat nastopili učenci Osnovne šole Ihan, pod vodstvom pevo-vodkinj Mateje Perne - Lesjak in Andreje Ljolja. Peli, recitirali so in kaj šaljivega povedali, da smo jih v dvorani nagrajevali z dolgimi aplavzi. Nato so na glasbilih nasto- pili učenci Robija Stoparja: Katja, Tina, Matjaž, Klemen, Martin in Aljaž. Voditelj Kopitar je za vsakega našel kako spodbudno in šaljivo, daje vzdušje v dvorani kipelo od smeha. Programu je tudi sam prispeval s petjem, za trenutek pa se je s svežimi spomini oziral na komaj minuli obisk k slovenskim izseljencem v Avstraliji. Kot je bilo pričakovati, navzoče je pozdravil prvi mož občine, Toni Dragar. Izrazil je zadovoljstvo z ustvarjenimi predvolilnimi obljubami v Ihanu. V mislih je imel pred dnevi zgrajeno lepo večnamensko telovadnico ob osnovni šoli in nekaj drugih dosežkov z infrastrukturnega področja. Predsednik GZ, Marjan Slatnar, je v pozdravnem nagovoru orisal letošnje delo gasilstva v občini in nakazal nadaljnje smernice za delo te humanitarne organizacije. »Vse bolj ugotavljamo, da se število požarov in ujm v Republiki Sloveniji povečuje. S leni v zvezi se povečuje tudi materialna škoda, hkrati pa tudi število smrtnih primerov«, je poudaril dejstva, ki so letos s poplavami najbolj prizadela del Gorenjske. Navzoče je pozdravil organizator akademije, Nande Starin. Posebej seje zahvalil prisotnemu bivšemu direktorju Farme Ihan, dr. Luci-janu Krivcu, za gmotno podporo ihanskim gasilcem, zlasti, kadar je šlo za večje vlaganje v njegovi dejavnosti. Na oder je povabil dolgoletno dobrotnico domačih gasilcev, mamo Mici, kot ji ljubkovalno rečejo, Marijo Rape, gasilko in članico zborovskega petja. »Gpspa Marija Rape je velika prijateljica in članica naše gasilske organizacije. Z možem Jožetom sta bila botra našemu praporu. Poleg Farme Ihan je ena največjih dobrotnic našega PGD, saj ni prireditve, da ne bi sodelovala z denarnimi in materialnimi prispevki,« je poudaril Starin. Za večletno plodno sodelovanje med gasilskima društvoma Ihan in Cerknico, so gosti g. Starinu podelili priznanje in izrazili željo za nadaljnje uspešno sodelovanje. Navzoče je pozdravil tudi predsednik PGD Ivanje Selo. Za svoj večletni trud na tem odru si je zaslužil priznanje, kdo drug kot Boris Kopitar. Izročil mu ga je Starin. Nagrajenec se je zahvalil še z enim petjem iz bogatega repertoarja doslej zapetih pesmi doma in v tujini. V zahvalo za pomoč, sodelovanje in prispevek kraju so gasilci podelili priznanje tudi sovaščanu in županu Toniju Dragarju. Akademija se je nadaljevala z izvajanjem kulturnega programa. Na odru je občinstvo pozdravilo žensko vokalno skupino Oda iz Moravč, za njo so z glasbili prikorakali Gamsi, pa spet Stoparji. V dvorani so ljudje utihnili, ko je Kopitar na oder za roko pripeljal srednje velikega mladeniča z očali, lepega videza in s harmoniko na prsih. Ni bilo težko ugotoviti, da gre za slabovidnega fanta. V Kopitarjevi kratki predstavitvi Roka Mulca je bilo rečeno, daje slep od otroštva, da obiskuje tretji razred gimnazije in da živi v Zavodu za slabovidne v Želimljem. Mulca je pred leti Starin spoznal in nagovoril za glasbo, saj tudi sam igra harmoniko. Kot samouk fant igra klavir, kitaro in harmoniko. Mlad, nasmejan mladenič seje slehernemu v dvorani smilil. Vsako zaigrano skladbo smo spremljali s čustvi in izjemno dolgimi aplavzi. Po več kot dveh urah programa so nas prijazni gostitelji povabili v drugi prostor, kjer smo ob pogostitvi nadaljevali z družabnostjo. Hvala za lep večer, dragi ihanski gasilci. Priporočamo vam, da s to kulturno tradicijo nadaljujete v veselje in korist svojih članov, krajanov in širše družbe. dr. Vellmlr Vuilklč Osrednja slovesnost ob 30-letnici Doma upokojencev Domžale na Karantanski cesti štev. 5 Pri nas je vsak dan praznik, če ni, si ga pa naredimo... Kot smo že pisali, letos minevajo tri desetletja, odkar se je Dom upokojencev Domžale preselil na sedanjo lokacijo na Karantanski cesti štev. 5. V oktobru 1977 smo namreč dobili v centru mesta povsem nov dom, načrtovan po najmodernejših smernicah, z veliko svetlobe, zelenja in velikim vrtom, kar vse naj bi dalo občutek domačnosti. Tedanji arhitekti, Biro 71, so za oblikovanje doma prejeli zelo prestižno nagrado, nova lokacija pa je potrdila mnenju tedanjega Društva upokojencev Domžale, da starejši ljudje spadajo v samo središče življenja in dela posamezne lokalne skupnosti. Kot zanimivost; zadnji stanovalec iz prejšnjega doma na Ljubljanski 36 je bil preseljen v novi dom 28. oktobra 1977. Poleg številnih prireditev, srečanj, predavanj, sodelovanj na drugih pri- reditvah, s katerimi so se spomnili prihoda v nov dom, ki je svoj prizidek dobil čez dobrih deset let, je vodstvo doma skupaj z zaposlenimi in varovanci 25. oktobra pripravilo tudi osrednjo slovesnost. Na njej so podelili priznanja in nagrade, predvsem pa so se spomnili postaj na prehojeni poti. Po slovenski himni, ki sojo skupaj s pevskim zborom zaposlenih zapele Spominčice, pevski zbor doma, ki se v 14 letih svojega prepevanja lahko pohvali s številnimi uspehi na srečanjih tovrstnih pevskih skupin, je o delu doma govorila direktorica Doma upokojencev Domžale, Danica Gostinčar. Po njenem mnenju so skrb za kakovostno bivanje, rast kvalitete oskrbe vseh varovancev, predvsem pa dobri in pošteni odnosi v domu temelj, na katerem življenje in delo doma uspešno gradijo že vsa desetletja. Ob tem pa je posebej poudarila pomen strokovnega ugleda doma, zadovoljstva varovancev ter hvaležnost do plemenitih ljudi, ki se tako in drugače povezujejo z življenjem in delom v domu. O uspešnem delu Doma upokojencev Domžale ter njegovi povezanosti s skrbjo občine, da zagotovi primemo jesen življenja vsem starostnikom v občini, je govoril Toni Dragar, župan Občine Domžale. Domu se je zahvalil za prijetno sodelovanje, čestital ob jubileju ter vsem zaželel dober tek ob čokoladnem darilu občine. Slovesnost, ki jo je prijetno vodil znani napovedovalec Janez Dolinar, seje nadaljevala s pesmima, ki jih je posebej za Spominčice napisala domska pesnica Kati Oražem. V besedilih je zajela vse svoje občutke do življenja v domu, posebej pa so pevke zapele o pesmi, ki žari v očeh ter nas poučile, da dokler poješ, si po srcu mlad, izvedeli pa smo tudi, v lepih Domžalah je ljubi moj dom, le tukaj si dneve preživeti želim. Nato smo prisluhnili gospe Justini Bergant, rojeni v letu 1915, ki nam je v verzih predstavila začetke življenja Eve in Adama, sledil pa je koncert pevke Majde Petan, ki ji je pri zadnji pesmi pomagal mož Marjan. Sledila je podelitev priznanj, ki so jih za požrtvovalno delo v domu prejeli: dolgoletni direktor Franc Gostinčar, zaposleni Martina Trdin in Djurdja Zaje ter sedanja direktorica Danica Gostinčar; varovanke Francka Rus, Veronika Sajevic ter Urška .lamnik, ki je prav 26. oktobra 2007 praznovala tudi stoti rojstni dan. Potem, ko se nam je pevski zbor skupaj s pericami predstavil v pesmi Mati zakliče pridne deklice, hitro vstani-te, prat se mudi, smo vsi skupaj prisluhnili mladi pevki Evi Čeme, ki je s svojimi pesmimi navdušila vse prisotne. Ti soji prisrčno zaploskali ter ji zaželeli tudi v prihodnje veliko uspeha. Slovesnost je zaključila Janja Romih, predstavnica Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. ki je spregovorila o vlogi države v sistemu socialne varnosti ter prizadevanjih, da se vse dejavnosti prilagodi specifičnim željam, potrebam in možnostim starejše generacije. Čestitala je Domu upokojencev Domžale ob njihovem 30. rojstnem dnevu ter jim zaželela veliko zadovoljnih varovancev in zaposlenih. Vsak dan je kot dar, smo slišali v eni od pesmi v kulturnem programu ter se na prijetni osrednji slovesnosti ob jubileju doma še enkrat več prepričali, da to še kako velja prav za naš dom upokojencev, ki mu želimo, da bi ostal prijetno in varno zavetje zadovoljnih varovancev. Vera Vojska Ljubljanska 87 Domžale 01/721-40-06 Slovenska 24, P.E. Mengeš 01/723-89-80 IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI stran 6 Udeleženci posveta so opozorili na številne nevarnosti, ki prežijo na otroke v OŠ Dob ter na poti v In Iz šole, dotaknili pa so se todl nekaterih drugih perečih tem Posvet je vodil predsednik Sveta KS Dob, Robert Hrovat. Posvet o problematiki OŠ Dob Na pobudo Sveta staršev OŠ Dob je vodstvo Krajevne skupnosti Dob sklicalo posvet, na katerem so obelodanili nekaj najbolj perečih problemov, s katerimi se srečujejo v zadnjem času. To so predvsem težave, povezane s prometno varnostjo otrok na šolskih poteh, varnostno problematiko same stavbe OŠ Dob, nadaljevanje druge faze širitve OŠ Dob ter nujnost izgradnje vrtca na področju KS Dob. Na posvetu sta bila med drugim prisotna tudi načelnica za družbene dejavnosti Občine Domžale, ga. Kristina Slapar, ter župan Toni Dragar. V imenu vodstva KS Dob je posvet vodil njen predsednik, Robert Hrovat, pomagala pa sta mu še ravnateljica OS Dob, Barbka Drobnič, ter predsednik Sveta OŠ Dob, Bogdan Osolin, ki so v uvodnem delu prisotne seznanili z namenom posveta ter podali iztočnice za razpravo. V okviru posveta, katerega glavni namen je bil seznanitev občinske uprave z nastalimi problematikami ter najustreznejšem reševanju le teh, se je med prisotnimi razvila živahna razprava, v kateri seje izkazala nujnost in prioriteta reševanja teh težav. Najbolj zaskrbljujoče je bilo šele pred kratkim znano dejstvo, da je del stavbe OS Dob potresno nevaren in kot tak potreben takojšnje sanacije. Zaskrbljujoča je tudi varnost otrok pri hoji in prevozih v šolo ter iz nje, saj šolske poti niso označene, ravno tako tudi ne nekatera postajališča šolskega avtobusa. V nadaljevanju razprave so se prisotni dotaknili tudi problematike pomanjkanja ustreznih prostorov (učilnica, jedilnica) v OS Dob ter neustreznostjo telovadnice, podobno pa velja tudi za podružnično OŠ Krtina. Načelnica oddelka za družbene dejavnosti Občine Domžale je pojasnila določene dileme ter odgovorila na nekaj zastavljenih vprašanj, prisotnim je na nekaj dilem dal odgovore tudi domžalski župan, predvsem glede prometne varnosti ter izgradnje vrtca na področju OŠ Dob, vendar pa ni želel ničesar obljubljati glede terminskega reševanja naštetih problematik. Ob zaključku posveta je predsedujoči, Robert Hrovat, povzel sk lepne misli, in sicer, da se v najhitrejšem možnem času uredi potresna varnost OŠ Dob, zagotovi ustrezna sprememba faze širitve OŠ Dob, da se v občinskem proračunu za leto 2008 zagotove finančna sredstva za ureditev varnosti otrok na poti v šolo in iz šole ter da se čim prej prične druga faza širitve OŠ Dob. Naslednji posvet v takšni sestavi bo sklican po sprejetem proračunu Občine Domžale za leto 2008, na katerem bodo udeleženci posveta preverili, katere smernice in rešitve, ki so se izoblikovali na tem posvetu, seje občinska uprava odločila upoštevati ter tudi, v kakšnem obsegu seje to upoštevalo. Tekst In foto: Janez Stlbrlč Praznik Krajevne skupnosti Jarše-Rodica Življenje je lepo in prijetno, če delamo skupaj 28. oktober je praznik Krajevne skupnosti Jarše-Rodica, ob katerem se krajani in krajanke spominjajo dogodka iz druge svetovne vojne in smrti njihovih mladih krajanov v boju proti sovražniku na Golčaju. Tradicionalnega praznovanja letos sicer niso povezali z odprtjem novih pridobitev, pač pa so se sprehodili skozi leto 2007 ter podelili priznanja za pomoč pri razvoju krajevne skupnosti ter delovanje v društvih in organizacijah. Anton Košenina, predsednik Sveta KS, seje spomnil dogodkov med obema praznikoma ter posebej poudaril pomen sodelovanja krajanov in kra-jank v delu KS, govoril pa je tudi o prostovoljnem delu, ki je zaradi omejenih finančnih sredstev še vedno zelo pomembno za razvoj krajevne skupnosti. V KS namreč letos nadaljujejo z obnavljanjem in širjenjem Kulturnega doma Groblje in si pri tem zlasti pomagajo z delom krajanov. O pomenu sodelovanja krajanov, o aktivnih društvih in organizacijah v KS je govoril tudi slavnostni govornik, Vinko Juhart, podžupan Občine Domžale, ki se je skupaj s podžupanjo Andrejo Pogačnik Jarc udeležil slovesnosti. Med drugim je dejal: »Veselimo se napredka KS, bodimo ponosni na vse doseženo - v krajevni skupnosti in občini Domžale. V pričakovanju novih dni, novih dosežkov in novih uspe- hov vam ob prazniku vaše krajevne skupnosti iskreno čestitam, posebej še dobitnikom priznanja. Hkrati se vam zahvaljujem za vaš prispevek k razvoju celotne občine, za katero želimo, da je občina zadovoljnih občanov in občank ter vam želim prijeten danes in vse naslednje dni«. Prireditev, ki jo je vodila Barbara Košenina, je polepšala pesem harmoni-karskega orkestra Kulturnega društva Mihaelov sejem iz Mengša, ki ga vodi Franci Veider Letošnja priznanja Sveta Krajevne skupnosti Jarše-Rodica so prejeli: Nevenka Narobe, na predlog Vide Strajnar, za dolgoletno uspešno organizacijsko delo v krajevni skupnosti, predvsem na področju dela Turističnega društva Jarše-Rodica. Peter Verbič, na predlog Janeza Juhan-ta ml., za delo na področju prometne varnosti v krajevni skupnosti, posebej za prizadevanja pri ureditvi Šolske ulice. Marjan Ručigaj, na predlog Antona Košenina, za dolgoletno požrtvovalno delo na različnih področjih dela krajevne skupnosti in Prostovoljnega gasilskega društva Jarše Rodica ler drugih društev, bil je tudi pobudnik ustanovitve Turističnega društva Jarše-Rodica. Zapišimo še, da je oživelo Turistično društvo Jarše-Rodica, ki se pripravlja na ponovno delo pod vodstvom Staneta Cotmana. V. Vojska Nova rdeča streha že krasi cerkev Sv. Trojice Z nekaj delovnimi akcijami je bila pri cerkvi Sv. Trojice odstranjena stara kritina in preko sto let staro leseno ostrešje, tesarji in krovci pa so v začetku oktobra v nekaj dneh uspeli izdelati novo strešno konstrukcijo ter prekriti cerkveno ladjo s temnordečim klasičnim bo-brovcem. Tisti mlajši, ki smo sodelovali pri odstranjevanju stare strehe, smo šele zdaj videli - po nekaterih na podstrešju najdenih ohranjenih strešnikih - da je bila tudi prejšnja streha temno rdeča, samo z leti seje barva toliko sprala, da seje spominjamo samo še kot sive. Nekaj dni smo lahko bili priča tudi nenavadni podobi tega našega arhitekturnega bisera, saj je za kratek čas cerkev ostala praktično brez ostrešja, tako da smo si lahko na sončni svetlobi ogledali starodavni kamniti obok in ostala dela zidarskih mojstrov s konca 17. stoletja. Zaveza, da bodo vsi verniki, ki spadajo pod podružnico cerkev Sv. Pri obnovi pomagalo številni domači prostovoljci Trojice, poskušali čim več dela opraviti prostovoljno in v lastni režiji, da bodo stroški čim manjši, je preizkušnja organizacijskih sposobnosti in občutka za skupnost. Doslej so se več kot izkazali; pridnih rok in volje je veliko, prav tako pa dobrih domačij, kjer gospodinje redno in skrbno pripravljajo malice. Rok Ravnikar Društvo upokojencev Naš dom Dob Skupaj je prijetneje Društvo upokojencev Naš dom Dob, ki ga vodi Feliks Lampret, se trudi, da bi poživil delo starejših krajanov in krajank v Dobu, hkrati pa naj bi le-ti v večji meri sodelovali v življenju in delu krajevne skupnosti. Posebej je bila njihova pomoč dobrodošla ob prazniku krajevne skupnosti, v jesenskih dneh pa so program dela popestrili z izletom ter marti- Or. Marko Marin je povedal marsikaj zanimivega o SPEČI LEPOTICI - gradu Mirna novanjem. Tako so se kar z dvema avtobusoma odpeljali Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine ter na prvi postaji - lepo urejeni kmetiji Erjavec v Gorenji vasi, poizkusili ekološko pridelano suho sadje in mošt. Sledil je ogled mesta Trebnje, Baragovega spomenika in Galerije, po malici pa je bil na vrsti obisk gradu Mirna - SPEČE LEPOTICE, kjer jih je počakal dr. Marko Marin, ki grad obnavlja že vrsto let. Podobno kot njihov vodič, Maks Jeran, je s hudomušnim pripovedovanjem o poteku obnove gradu razveselil izletnike, ki so lahko občudovali njegovo velikansko delo, saj nekdanji grad po njegovi zaslugi ter ob pomoči drugih dobiva prvotno podobo. Sledil je postanek na Veseli gori, ki je pomemben del turističnega projekta »Po poti dediščine Dolenjske in Bele krajine«. Domači župnik jih je seznanil z zgodovino cerkve sv. Frančiška Ksaverja ter z zanimivostmi in znamenitostmi tega razglednega griča, prijetno potovanje pa se je nadaljevalo z ogledom ene najlepših slovenskih gotskih cerkva v Šentrupertu zaključilo z druženjem na enem od številnih kmečkih turiz-mov na Stari gori. Udeleženci izleta so si dan popestrili s pesmijo, pri kateri jim je ves dan pomagal harmonikar Lado Smolnikar. Prijetno martinovanje pri »Mgan« je privabilo več deset članov in članic Društva upokojencev Naš dom Dob. Na prijetnem druženju se jim je pridružil tudi predsednik Sveta KS Dob, Robert Hrovat. Tudi tokrat ni manjkalo petja ter Lada Smolnikarja z njegovo harmoniko, srečanje pa so upokojenci izkoristili tudi za dogovor o aktivnostih do konca letošnjega leta, pogovor pa je tekel tudi o tem, kako bi skupaj čim prijetneje preživeli tudi leto 2008. V. Drug z drugim v Čestitke prostovoljcem Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije povezuje 467 društev, ki izvajajo program Skupine starih ljudi za samopomoč in druge programe. Skupine doslej združujejo več kot 5000 ljudi, starejših od 65 let, vodi pa jih več kot 700 prostovoljcev. Prav prostovoljci so najdragocenejša pomoč pri delu teh skupin, zato je njihovo izobraževanje in usposabljanje pomembna naloga zveze, še posebej pa so srečni dnevi, ko prostovoljci zaključijo ta usposabljanja. Tako je bila 22. oktobra 2007 v Knjižnici Domžale prijetna slovesnost, na kateri so 24 novim prostovoljkam in enemu prostovoljcu podelili priznanja. O njihovi bodoči vlogi je spregovorila ko-ordinatorka nacionalne mreže, Majda Hrovat, o delu skupin za samopomoč na našem območju je spregovorila lokalna koordinatorica, prisluhnili pasmo tudi prostovoljki Ljupki ter eni od novih prostovoljk, o pomenu njihovega dela pa je govorila tudi Vida Lu-kač, direktorica Doma Tišje, od koder je bilo tokrat največ novih prostovoljk. Te so sicer prišle tudi iz občin Kranj, Skofja Loka in Mestne občine Ljubljana, iz Jesenskega cveta iz Mengša in Domžal. Vse po vrsti so se že vključile v delo skupin starih ljudi za samopomoč ter po prvih izkušnjah povedale, da za marsikatero pomeni delo v teh skupinah novo priložnost za polnjenje baterij, za lepšanje svojih življenje in življenj članov skupin, predvsem pa v tem delu vidijo priložnost za medsebojno povezovanje, krepitev iskrenih vezi in pomoč, ko je ta potrebna. V kulturnem programu so zapele pevke Ženskega pevskega zbora Sane llabe Društva upokojencev Domžale, prisluhnili pa smo tudi prisrčni pripovedi o francoskem poljubljanju. Vsem novim prostovoljcem, ki v teh dneh že pridno delajo, iskrene čestitke in veliko uspeha pri delu skupin starih ljudi za samopomoč. Dobrodošli na prazničnem srečanju Na misijonsko nedeljo še bolje rečeno teden pred njo se je veliko več ne samo govorilo ampak tudi delalo za naše misijonarje. Poleg molitev so tudi dobra dela v pomoč našim misijonarjem tam kjer delujejo. Ena izmed najbolj odmevnih in poznanih akcij je vsekakor zbiranje sredstev za nakup novih vozil preko Mive, ki letos praznuje 20-letnico obstoja. Druga najbolj znana oblika je misijonska vas na Rakovniku, ki jo ob sodelovanju misijonarjev pripravlja vsako leto Misijonsko središče Slovenije. Tam se na enem mestu predstavi delovanje naših misijonarjev in tudi dežele v katerih delujejo. Letošnje lelo zaznamuje še tretja akcija v kateri zbirajo pakete prve pomoči, ki jih moramo zamenjati z novim letom. Kot zanimivost naj zapišem, da je akcijo podprlo podjetje Avto Cerar iz Kamnika in Vam ob tem, da staro opremo prve pomoči podarite misijonskemu središču prizna popust pri nakupu nove Naj slogan. PAKET PRVE POMOČI - V MISI.IONE SE SELI, SLOVENEC GA DARUJE, DA ŽIVLJENJE TAM REŠUJE najde prostor tudi v naših srcih ob menjavi paketa prve pomoči. Paket prve pomoči lahko oddate v najbližjem župnišču ali misijonski pisarni. Vsak še tako majhen dar je dobrodošel, pa čeprav oprema ni več popolna. S poslanimi starimi opremami prve pomoči bodo naši misijonarji posredovali našo dobroto tretjemu svetu. djd Razstava ob mednarodnem dnevu starejših in ob tednu otroka Društvo upokojencev Vir pripravi vsaki dve leti razstavo zdravilnih rastlin, čebeljih proizvodov, kuli-narike in ročnih del svojih članov, pa še slik, gobelinov ter izdelkov otrok iz obeh vrtcev na Viru: Palčka in Cicidoma. Razstava je namenjena MfiDNA-RODNEMU DNEVU STAREJŠIH IN TEDNU OTROKA. Letos je na njej sodelovalo več kol 40 razstavljavcev z izredno dovršenimi izdelki iz lesa, kovin, slame, naravnih materialov, čipk in vezenin, pletenin, kvačkanih izdelkov, slik, gobelinov, še posebno zanimivi so bili izdelki otrok iz vrtcev, čebelji proizvodi, zdravilne rastline in seveda dobrote gospodinj, ki niso vabile le k ogledu, ampak bi jih vsi gledalci radi tudi poskusili; zelo pa so dišale tudi okusno pripravljene ribe ter kmečka malica s kruhom, salamo in klobaso. Za razstavo je bilo veliko zanimanja, saj si jo je, kljub zelo slabemu vremenu v soboto, ogledalo skoraj 400 obiskovalcev. Vsi so bili z razstavljenimi eksponati zelo zadovoljni, med njimi jih je bilo pa še nekaj, ki hi na razstavi ludi radi sodelovali s svojimi izdelki. Zato smo jih povabili, naj čez dve leti le prinesejo svoje izdelke, da jih bomo uvrsliii na ogled. Vsem razstavljavcem, obiskovalcem, KS Toma Brejca Vir in glavnima organizatorjema se Društvo upokojencev Vir iskreno zahvaljuje za ves njihov trud ter jih vabi na naslednjo razstavo, če ne prej, pa čez dve leti. Za vzpodbudo pa naj jim bodo zapiski o razstavi, ki so jo resnično vsi pohvalili in izrazili željo, da bi bila taka razstava kar vsako leto. Društvo upokojencev Vir Skupinska slika Društva Izgnancev Domžale z enega od prijetnih srečanj v letu 2007. Ne pozabite na ponedeljek, 17. decembra 2007 Dobrodošli na tradicionalnem prazničnem srečanju Kot smo zapisali v prejšnji številki, nas do konca leta čaka še eno prijetno druženje. 17. decembra 2007 se namreč dobimo na vsakoletnem prazničnem - novoletnem srečanju. Letos se spret dobimo v GOSTIŠČU KOVAČ na Količevem, vsi člani in članice pa boste obveščeni z osebnim vabilom. Pripravili smo pester kulturni program in prijetno družabno srečanje. Upamo, da se boste tudi letos srečanja udeležili vsi, ki skupaj z nami prispevate, da nam je v DRUŠTVU IZGNANCEV DOMŽALE prijetno. Vteh dneh paste naročniki prejeli tudi številko VESTNIKA, glasila Društva izgnancev Slovenije, v katerem lahko najdete tudi prispevek in fotografijo z našega obiska letošnje osrednje slovenske proslave ob dnevu izgnancev. Vabimo vse naročnike, ki VESTNIKA niste prejeli, da pokličete običajne številke oz. nas na to opozorite na tradicionalnem srečanju, ko bo tudi priložnost za plačilo članarine za leto 2007. Veselimo se našega srečanja, v ponedeljek, 17. decembra 2007 ter vas lepo pozdravljamo Društvo Izgnancev Domžale V društvu Jesenski cvet smo bili v jesenskih mesecih zelo aktivni V četrtek, 13. septembra, smo se z dvema avtobusoma zjutraj odpeljali proti slovenskemu Primorju. Bilo nas je veliko - 97. Prijavljenih je bilo Še nekaj članov, ki pa se nam iz različnih vzrokov žal niso mogli pridružiti. Prvi postanek je bil na gradu'Socerb. Grad Socerb stoji na Kraškem robu, ki se prav tu najbolj približa morju. Bil je lep sončen dan in od tuje bil prekrasen razgled na Tržaški zaliv in na kraje ob njem. Od 15. do 18. stoletja je bil Socerb sedež deželnega gospostva, ki je narekovalo življenje ob meji in nadzorovalo dokaj bogato kmečko in drugo trgovino. Sedaj je v gradu restavracija. Pot smo nadaljevali proti znameniti kraški vasici Hrastovlje, kjer smo se podkrepili s kraškimi dobrotami. I Irastovljc naj bi dobile ime po številnih hrastih, ki SO nekoč tu rasli. Največja znamenitosl kraja je romanska cerkvica Svete trojice iz začetka 12. stoletja, kije med najlepšimi kulturnimi spomeniki v Sloveniji in je tudi uvrščena na seznam svetovne kulturne dediščine. I/. Ilrastovelj smo pot nadaljevali proti Kopru, kjer smo imeli organiziran avtobusni ogled Luke Koper. Bil je zanimiv in poučen ogled. Potem smo se odpeljali do Izole, in sicer do Hotela Delfin, kjer smo imeli kosilo. Po kosilu je bil prosti čas. Eni so se odšli kopat v morje, drugi v hotelski bazen, nekateri so preprosto sedeli na soncu pred hotelom, zopet drugi so odšli na sprehod do Izole in tam posedeli na kavi in klepetu v dobri družbi. Domov smo se vračali v poznih popoldanskih urah. Še enkrat smo zavili v Hrastovlje, ker nam je zjutraj zmanjkalo časa za ogled cerkve. Cerkvica je ob izgradnji imela značaj utrdbe in stoji na skalni vzpetini nad vasjo. Obdana je z obzidjem in dvema obrambnima stolpoma iz konca 16. stoletja. Notranjost cerkve je okrašena s freskami, ki prekrivajo vse stene. Poslikave segajo v leto 1490 in prikazujejo prizore iz stare in nove zaveze. Najbolj znamenita freska je upodobitev mrtvaškega plesa. V zgodnjih večernih urah smo se zadovoljni, pa tudi rahlo utrujeni, vrnili domov. Mesec oktober velja za mesec starejših, zato je bilo v tem mesecu več prireditev, ki so na različne načine predstavljale generacijo starejših ljudi in opozarjale na probleme, s katerimi se starejši srečujejo, ter se snovali načrti za bodoče dejavnosti. Udeležili smo se tudi kostanjevega piknika, ki sta ga 9. oktobra organizirala Društvo Lipa - Univerza za tretje življenjsko obdobje in DeSUS na Jamarskem domu. Skupaj z Zvezo društev za socialno gerontologijo Slovenije smo se odločili. da 11. oktobra pripravimo »dan odprtih vrat« z namenom predstavitve naše dejavnosti. Pripravili smo program, s katerim smo bili preko celega dne na voljo vsem in vsakemu, ki se je želel seznaniti z našim delom in pridobiti kakršnekoli informacije. V popoldanskem času smo organizirali okroglo mizo z naslovom »Domžalski dom - drug z drugim.« Po uri in pol razprave smo prisotni soglašali z naslednjimi zaključki: - prostori v Domžalskem domu so izredno primerni, tako po svoji lokaciji, kot po urejenosti, za delovanje vseh sodelujočih na okrogli mizi Izpostavljeni so bili nekateri problemi: - problem pravice do souporabe prostorov, ki s strani lastnika ni dovoljen - problem najemnine za skupne prostore - račun za kurjavo v mesecu avgustu, ki je bil izredno visok - podan in podprt je bil predlog, da bi v Domžalskem domu pripravili skupno pisno predstavitev vseh »stanovalcev in njihovih programov« - predstavniki nevladnih organizacij so se tokrat natančneje spoznali s programi drug drugega in se zavezali, da bodo poskušali sodelovati na način, ki bo koristen za vse sodelujoče - vsi prisotni so soglašali, da podpremo predlog, ki jc bil oblikovan na okrogli mizi pred kostanjevim piknikom na Jamarskem domu, dne 9. oktobra, in sicer, da se v občini Domžale ustanovi poseben koordinacijski organ, ki bo obravnaval problematiko, vezano na starejše prebivalce. 18. oktobra 2007 smo za voditeljice in voditelje skupin Društva Jesenski cvet organizirali ogled Pegazovega doma v Rogaški Slatini. V tem domu izvajajo dejavnost v manjših skupinah - družinski tip doma, kar nas je zelo navdušilo in obenem potrdilo, da je individualna obravnava starejših še kako potrebna in opravičljiva, kar potrjuje tudi naš način dela. V decembru pripravljamo še eno srečanje vseh članov društva, srečanje, ki ga bomo izrabili za prijeten zaključek leta in osebna voščila ob novem letu. Kot vidite, smo v našem društvu še kako aktivni. Prepričani smo, da naše druženje veliko pomeni vsem, ki se srečujemo in skupaj preživimo marsikatero prijetno uro, zato vabimo v naše društvo vse starejše občane, ki bi želeli svoje življenje obogatiti z novimi izkušnjami v medsebojnih odnosih, zasnovanih na iskrenosti in zaupanju. Prav tako vabimo v naše društvo vse, ki bi želeli delovati kot prostovoljci in s tem obogatiti življenje drugim in tudi sebi. Vsem bralcem želimo veliko osebnega zadovoljstva v letu, ki prihaja. Vlasta Rozman //. srečanje gasilcev veteranov v Domu krajanov v Zejah Vaše dragocene izkušnje in pomoč spoštujemo in smo ponosni na vas V okviru oktobra - meseca požarne varnost in vsako leto Komisija za veterane in Gasilska zveza Domžale ob pomoči Prostovoljnega gasilskega društva Žeje - Sv. Trojica povabita gasilke veteranke in gasilce veterane na tradicionalno srečanje v Domu krajanov y Zejah. Srečanje je bilo tudi letos priložnost za seznanitev starejših pripadnikov o dogajanjih v gasilski organizaciji, popestrili pa so ga s kulturnim programom, gasilskim kvizom ter prijetnim družabnim srečanjem. Po Odi radosti, glasbenika Luke Ivartnika, je Marjan Ručigaj, predsednik Komisije za veterane, pozdravil prisotne, se spomnil tudi bolnih starejših gasilcev, predvsem pa poudaril pomen vključevanja dragocenih izkušenj in pomoči starejših gasilcev v delo gasilske organizacije, prisotni Pa so se z minuto molka spomnili hidj vseh, ki so med dvema srečanjema umrli. Pozdrave je izrekel tudi domžalski župan. Toni Dragar, ki je na kratko predstavil izvedbo vsakoletne zaščitno reševalne vaje, vsem Pa zaželel predvsem veliko zdravja. Njegovim željam seje pridružil tudi Marjan Slalnar, predsednik Gasilske Zveze Domžale, kije predstavil letošnje akcije, posebej še tiste iz oktobra ~ meseca požarne varnosti, pohvalil tekmovalne uspehe vseh generacij ter se zahvalil za uspešno delo. ()b prijetnem vodenju Franca Pirnala s"io prisluhnili flavtistki Petri Ccrar, tarmonikariema Etni Smolnikar in Mihi Cenclju, še posebnega aplavza Pa so bile deležne Rožmarinke, ki so PO predstavitvi kratkega skeča zape- le nekaj slovenskih ljudskih pesmi. Pod vodstvom Mojce Kerč je zapela kar cela dvorana, ki je z zanimanjem spremljala tudi tradicionalni kviz, v katerem seje 12 ekip PGD pomerilo v znanju in spretnostih. Vse ekipe so se izkazale z dobrim poznavanjem gasilske tematike, zlato medaljo pa je za prvo mesto prejela ekipa PGD Studenec, srebrne so ostale PGD Žeje - Trojica. Organizatorji so se s priložnostnima dariloma spomnili tudi najstarejših prisotnih veteranov, to sta bila Rozi Petrič iz Laz ter Stane Učakar iz Trzina. Za dolgoletno prizadevno delo so podelili spominske medalje, ki so jih prejeli: Toni Dragar, župan Občine Domžale, Anton Peršak, župan Občine Trzin, Marjan Slatnar, predsednik, ter Janez Bre-celjnik, poveljnik GZS, Franc Brejc, predsednik veteranske organizacije v okviru ljubljanske pokrajine, Franc Pirnat, PGD Žeje-Trojica in Vera Vojska, Slamnik, prisluhnili pa smo tudi pozdravom gostov. »Naj bodo vaše življenjske poti, katerih pomemben del ste namenili gasilski organizaciji, za kar smo vam iz srca hvaležni in ponosni na vaše dosežke, prijetne. Naj vas spremljata sreča in zdravje, predvsem pa čim večkrat uresničite želje vaših mlajših kolegov - gasilcev, da se jim pridružite ter s svojimi dragocenimi izkušnjami pomagate pri izpolnjevanju plemenitih ciljev gasilske organizacije,« so bile največkrat slišane besede na II. veteranskem srečanju, kjer ni manjkalo tudi hvaležnosti in pohvale veteranov, da jih mlajši ne pozabljajo. V. Vojska Društvo podeželskih žena Domžale tudi letos predlagalo kmetico leta 2007 Ana Kodrič Društvo podeželskih žena Domžale se jc tudi letos vključilo v vseslovensko akcijo za izbiro Kmetice leta 2007 ter z območja, ki ga pokriva, za kmetico leta 2007 predlagalo Ano Kodrič iz Zago-rice. Prijazno in delovno Ano Kodrič, članico vodstva Društva podežel-.skili žena Domžale, odlikuje velika zavzetost, pridnost na različnih področjih, predvsem pa skrb za domačo kmetijo, aktivna pa je tudi v turističnem in prostovoljnem gasilskem društvu. Njeno zgodnje otroštvo, rodila seje leta 1946, je zaznamovalo življenje brez staršev, trdno delo na veliki kmetiji, kjer je starejša zakonca nikoli nista sprejela kot svojega otroka, pač pa sta od nje zahtevala le delo in hvaležnost. Nič drugačna ni bila tudi njena mladost, saj se ji je pridružila skrb za stara starša in hribovsko kmetijo, ki je zahtevala veliko dela, prinašala pa malo veselja. Po smrti staršev se je vse vsulo na ramena mladega dekleta, ki seje brez modernih strojev in prave pomoči uspešno obdelovala kmetijo. Poročila se je in dobila dobrega moža, ki je moral v službo, če sta hotela tudi na kmetiji napredek ter lepše življenje. Gospa Ana je ostala doma, deiala na kmetiji in gospodinjila. Z možem sta bila dobra starša treh otrok, predvsem pa sta si vseskozi prizadevala za napredek na kmetiji, za moderne stroje, ki bi jima olajšali sicer težko ročno delo na njivah in na poljih. Ukvarjala sta se s poljedeljstvom in govedorejo, redila prašiče za zakol, gospa Ana pa je rada v kmečki peči pekla kruh za domače potrebe, pa tudi za druge, ki so si želeli dober kmečki kruh. Da je res dober, je potrdila tudi žirija enega najbolj znanih slovenskih tekmovanj Dobrote naših kmetij na Ptuju, kjer je za domači kmečki kruh prejela srebrno medaljo. Ker sta z možem spoznala, da majhna kmetija ne prinaša velikih rezultatov, čeprav zahteva veliko pridnosti, sta se odločila za najem zemlje, nakupila stroje, ki so nujni za obdelavo kmetije ter se odločila za govedorejo. V starih prostorih sta tako redila 45 govedi, ob tem pa razmišljala o novi domačiji in novem hlevu za 60 glav govedi. Vsejima je s pridnim delom uspelo in danes je kmetija Kodričevih v Zagorici 3 sodobna kmetija, ki jo je veselje pogledati. Na vsakem koraku pa se vidi pridno delo gospodarja in gospodinje Ane, ki v prostem času, kolikor ga sploh ostane, rada dela gobeline, njena velika ljubezen pa so tudi rože, ki jih nikoli ne manjka. Za lepo ocvetiičen dom je že prejela tudi nagrade in pohvale. Ana Kodrič je pridna in skrbna gospodinja, dobra žena in ljubeča mati, predvsem pa kmetica, ki ima zemljo rada. Vse njeno življenje je povezano s trdim delom, ki njej, možu in vsem domačim prinaša lepe uspehe. Ponosni so na lepo urejen dom, poln rož, na krave molznice, ki sedaj predstavljajo njihovo osnovno dejavnost, predvsem pa na lepo obdelano zemljo in urejeno gospodarsko poslopje, ki je v ponos njim in vaščanom. Življenje na Kodričevi domačiji v Zagorici je tudi po njeni zaslugi prijazno in prijetno ter ji pomaga, da vsaj malce pozabi na težko otroštvo ter mladost. Rada sodeluje tudi na številnih prireditvah Društva podeželskih žena Domžale, saj smo se z njenimi dobrotami že večkrat srečali na njihovih predstavitvah. Iskrene čestitke, gospa Ana, za nas ste NAJ KMETICA 2007! Julljana Černivec predsednica Društva podeželskih žena Domžale Tina Močnik, Tanja Cirkvenčič Domžalski taborniki so aktivni skozi vse leto Domžalski taborniki imajo dolgo tradicijo in naslednje leto bodo praznovali 55. obletnico ustanovitve. V tem času so se odcepili radomeljski, mengeški in moravški taborniki ter ustanovili svoje rodove. Domžalski rod danes šteje okoli 300 članov. Številka je zadnja leta precej stabilna, čeprav pri svojem delu dajejo prednost kvaliteti pred kvantiteto. Morda za začetek. Kaj sploh je taborništvo, kdo ste, kaj počnete? Tina: Mnogi v nas vidijo le zanesenjake, ki tekajo po gozdovih s kompasom v roki, kurijo ognje in spijo v šotorih. Taborniki smo najprej vzgojna organizacija. Taborništvo je prostovoljno gibanje, ki vzgaja aktivne, odgovorne in samostojne posameznike. Naš namen je mlade vzpodbuditi k aktivnemu preživljanju prostega časa. Otroke učimo dela v skupini ter strpnosti in prijateljstvu. Vzgajamo jih v samozavestne posameznike, ki se bodo dobro znašli v življenju, znali zagovarjati svoje mnenje in hkrati dobro sodelovati z drugimi. Po čem se razlikujete od ostalih taborniških in skavtskih skupin? Tina: Rod skalnih taborov Domžale je drugi največji delujoči rod v Sloveniji. Ker nas je toliko, je potrebna dobra organizacija. Kar nekaj časa porabimo za dogovarjanja, načrtovanja. Veliko časa pa moramo posve-liti tudi medsebojnim odnosom, saj bi drugače pri tako velikem številu ljudi, ki sodelujejo, prevečkrat prihajalo do nesporazumov in kratkih stikov. In kako ste organizirani, da vse skupaj deluje? Tanja: Imamo načelnika, to je Tinti in starešino rodu, kar sem jaz. Starešina rodu je predsednik društva in skrbi za poslovanje rodu, načelnik pa je tisti, ki skrbi za program in njegovo izvedbo. Imamo tudi rodovo upravo, ki se dobiva vsaj enkrat mesečno in sprejema pomembnejše operativne odločitve v rodu. Vsaka četa, to je enota, ki deluje na eni osnovni šoli, ima načelnika čete, ki je član rodove uprave in ta nato informacije prenaša do vodnikov. Enkrat letno imamo tudi občni zbor društva, kjer sprejemamo najpomembnejše odločitve v rodu in podelimo priznanja najzaslužnejšim članom. Kje vse delujete, koliko vas je, kdaj se dobivate? Tanja: Delujemo na šestih osnovnih šolah, ki jim pravimo čete. To so OŠ Domžale. OŠ Rodiea, OS Venclia Perka, OŠ Trzin, OŠ Ihan in OŠ Dob. Otroci se združujejo v vode, ki štejejo od 5-10 otrok iste starosti. Vsak vod vodi vodnik, ki ima opravljen vodniški tečaj, kjer pridobi potrebna znanja za vodenje skupine otrok. Na vsaki četi deluje 6 do 8 vodov, ki se na šoli in v njeni okolici dobivajo običajno vsak petek ob 16h. Starejši taborniki pa se združujejo v klube in se sami dogovorijo, kdaj in kje se bodo srečali. Kateri so večji projekti vaše taborniške ekipe? Tina: V celotnem taborniškem letu izvedemo ogromno projektov, npr. izlete, večdnevne akcije, tekmovanja, rodove lige, Cerarjev memorial, jese-novanje, orientacijske teke... Vsekakor je največje in najpomembnejše taborniško doživetje taborjenje med poletnimi počitnicami. Deset dni preživeti s svojimi vrstniki pod šotori, brez staršev in v naravi, je res velik izziv za vsakogar. In seveda svojevrstna izkušnja. Drugače pa v decembru vsako leto organiziramo ZNOT - zimsko nočno orientacijsko tekmovanje, ki je eno najbolj obiskanih taborniških orientacijskih tekmovanj v Sloveniji. Vsako leto se ga udeleži preko 60 petčlanskih ekip iz vse Slovenije. Glede na to, da sta bili že v osnovni šoli tabornici, menita, da je danes trend še vedno isti? Tina: Treba je priznati, da zanimanje malo upada, saj v poplavi takih in drugačnih ob-šolskih aktivnosti otroci res ne morejo početi vsega. Za mnoge pa so ravno taborniki tisti, ki poleg vseh drugih aktivnosti otroku predstavljajo sprostitev, zabavo, druženje. Poleg tega pa se na zabaven in sproščujoč način še marsikaj naučijo. Kaj bi priporočili staršem oz. zakaj naj svoje otroke vključijo v taborniško skupino, kaj so prednosti le-tega? Tina: Kot že povedano, taborniki vzgajamo za življenje, otroke želimo naučiti samostojnosti, odgovornosti in seveda življenja z naravo. Pri tabornikih so otroci sproščeni, se imajo fino in si pridobijo izkušnje, ki jim kasneje koristijo. Sodelujete tudi z drugimi taborniškimi skupinami ali drugimi društvi pri kakšnem projektu? Tanja: Seveda. Sodelujemo s kar nekaj drugimi rodovi iz Slovenije pri pripravi različnih aktivnosti, pred leti smo imeli skupaj tudi taborjenja, ki jih letos zopet načrtujemo. Odlično sodelujemo tudi z drugimi mladinskimi društvi v Domžalah, npr. študentskim klubom, MSD-jem, MKC-jem, pa tudi z gasilci, planinci in drugimi. Kaj morajo starši oz. otroci storiti, če se želijo pridružiti tabornikom? Tina: Lahko nas obiščejo na naši spletni strani http://rst. rutka.net, kjer bodo našli več informacij o nas, tudi naše telefonske številke in elektronske naslove. Lahko pa se v petek ob 16. uri oglasijo na eni izmed osnovnih šol, kjer delujemo in naši vodniki jim bodo z veseljem odgovorili na vsa vprašanja. Mateja A. Kegel VRTCI - SOLE strari 8 Ohranjanje vezi med vrtcem in družino Družina je najpomembnejša celica, v kateri raste in se razvija otrok. Ko ta celica postane premajhna in otrok potrebuje več, je tu vrtec. Vzgojiteljice v vrtcu se nenehno trudimo, kako bi vez med družino in vrtcem poglobile in utrdile. Iščemo načine, s katerimi bi pritegnile več staršev, ki bi sodelovali z nami v različnih oblikah druženja in pri katerih bi prišla do izraza tudi njihova ustvarjalnost. Hkrati pa želimo, da bi tudi otroci začutili, da smo med seboj povezani in se dobro razumemo. Letos smo v našem vrtcu začeli izpolnjevati dolgoročen cilj, v katerem želimo poudariti pomembnost staršev pri vzgoji otroka in širjenju njegovih obzorij. V vseh skupinah smo primerno starosti otrok pripravili delavnice in druge oblike druženja s starši, na katerem lahko vsak, ki je pripravljen sodelovati, najde kanček samega sebe. Starši so bili navdušeni, da bodo lahko svojim otrokom in njihovim vrstnikom pokazali svojo izvirnost. V najmlajši skupini smo pripravili celoletna popoldanska srečanja z naslovom Starši se predstavijo. Družina s pomočjo vzgojiteljice izbere temo in izvede delavnico, v kateri sodelujejo otroci in starši.. Prvo tako srečanje smo imeli v oktobru, ustvarjali pa smo z glino. Ugotovili smo, da je bilo naše srečanje prijetno in ustvarjalno. V skupini otrok, starih 3 do 5 let, starši svojim otrokom ob praznovanju rojstnega dne pripravijo prav posebno presenečenje. Za slavljen-ca in njegove prijatelje preberejo pravljico, zaigrajo na instrument, zaigrajo pravljico. Občutki, ki prevevajo otroka in njihove starše, ki v dopoldanskem času z otrokom praznujejo v vrtcu, so nepozabni. Ob gledanju iskric v otroških očeh si zaželimo, da bi bil tak dan kar vsak dan. V najstarejši skupini sta vzgojiteljici dali pobudo, da starši pripravijo igrano predstavo za otroke. Starši so bili navdušeni in v kratkem se bodo pričele prve vaje. V našem vrtcu ugotavljamo, daje sodelovanje s starši vsa leta dobro. Da pa bi dosegli še boljšo raven, si moramo prizadevati prav vsi. S primernim pristopom, voljo, z željo sodelovati in dati otroku nekaj več, si bomo prizadevali, da bo takih srečanj veliko, saj bomo tako ohranjali našo dobro vez med družino in vrtcem. Vrtec Domžale Enota Krtek Andreja Matkovlč Turizem in vrtec V oktobru je bilo v Metliki organizirano drugo srečanje mentorjev, sodelujočih v projektu TURIZEM IN VRTEC, z geslom Z igro do prvih turističnih korakov. Srečanja smo se udeležili mentorji iz cele Slovenije. Tri predstavnice Vrtca Urša smo na razstavnem prostoru pripravile zanimivo razstavo s povzetkom celoletnega dela z otroki na temo Do- mažale, naše mesto. Ponudile smo tudi promocijski material našega kraja ter prisotne obdarile z izdelki naših otrok. Prireditev je bila organizacijsko in vsebinsko zelo zanimiva, poučna ter uspešna. Aktivno bomo nadaljevale z delom ter poskrbele za čim boljšo turistično (promocijo in) ozaveščenost otrok. Marta Gostlč, Suzana Zalogar In Tatjana Gamblroža Vrtec Urša Domžale Dobrodelna akcija otrok in staršev za prizadete v septembrskih poplavah Na 2. seji sveta staršev vrtca Urša, ki je potekala 9. oktobra 2007, smo med drugim sklenili, da bomo v vrtcu Urša organizirali dobrodelno akcijo z naslovom »Otroci za otroke, ki so jih prizadele septembrske poplave«, v kateri bomo zbirali denarne prispevke in tudi oblačila, igrače, knjige, posteljnino, odeje, obutev itd. Dobrodelno akcijo smo začeli 16. oktobra 2007 na Uršinem ŽIV-ŽAVu, kjer smo imeli svojo stojnico in jo končali 3. oktobra 2007. Z vodstvom vrtca smo se dogovorili, da bo del sredstev od prodanega kostanja^ jabolčnega zavitka, medu itd. na Živ-Žavu namenjen tistim, ki so utrpeli škodo v septembrskih poplavah Z letaki in obvestili po vseh vhodih vrtca smo pozivali otroke in starše, da akcija traja do 31. oktobra 2007 ter jim razložili, kje in kako lahko oddajo svoje prispevke za septembrske poplave. Daljši termin dobrodelne akcije smo določili zato, ker smo želeli, da bi k darovanju in sočutju ter solidarnosti do ljudi v stiski pritegnili čim večje število otrok in staršev. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem otrokom in staršem iz vrtca Urša, ki so na kakršenkoli način prispevali svoj delež in s tem pomagali pomoči potrebnim otrokom. V naslednji številki Slamnika pa bom objavil prispevek o zaključku naše dobrodelne akcije. Hkrati pa upam, da se bom lahko dogovoril z uredništvom Slamnika o objavi kratke reportaže celotne akcije. Tomaž Hren Predsednik sveta staršev vrtca Urša Prihaja december -mesec pravljic, veselja in presenečenj v Vrtcu URŠA Verjetno je december mesec, ki se ga najbolj veselijo otroci. V vrtcu Urša se strokovne delavke in tudi starši že pripravljamo nanj. Pridno vadimo novo lutkovno igrico » Trije prašički « in pripravljamo tradicionalni novoletni koncert. Otroke bo 6. decembra zjutraj čakal okrašen vrtec in miklavžev zajtrk. Organizirajo se različne likovne delavnice in druženja s starši. Ti se naših srečanj vedno radi udeležijo. S centrom za socialno delo sodelujemo tako, da zbiramo igrače in slikanice za socialno ogrožene družine, ki si ne morejo privoščiti dragih novoletnih daril. Vsakoletna prireditev je tudi novoletni ples in čajanka s torto, katere se otroci še posebej razveselijo. Vrhunec novoletnih prireditev pa je obisk Božička, ki nas obdari z darili. Tina Pančur, Vrtec Urša STEKLARSTVO IRMI HOMEC-DOMŽALE 01/721 57 17, 01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 - ALU in PVC okno in vrata - izdelava termopan stekla - brušenje stekla in ogledal - izdelava izbočenih stekel - peskanje stekel - fuzije - vitraži - uokvir Janje slik Otroci iz zasebnega vrtca Mali princ obiščejo gasilce V okviru požarne varnosti v mesecu oktobru smo se otroci in vzgojitelji veselili obiska čisto pravih gasilcev. V gasilni dom Količevo smo se z avtobusom odpeljale kar tri skupine otrok. Tam so nas pričakali poklicni gasilci, ki so nam povedali in pokazali marsikaj zanimivega. Videli smo raznolika gasilska vozila, ki so bila enaka le po barvi in številki 112. Izvedeli smo namreč, da je vsako vozilo nečemu namenjeno. Ogledali smo si mnogo pripomočkov, ki jih gasilci potrebujejo pri svojem delu, največ radovednosti in zanimanja pa smo pokazali za dolgo gasilsko lestev ter vodni top. Seveda so nam prijazni gasilci ustregli in nam de- monstrirali dvig lestve in poškropili bližnje polje z vodnim topom. Ugotovili smo tudi, da obstajajo različne sirene, ki jih spremljata utripajoči modri luči in se poučili o ravnanju voznikov na cesti ob srečanju z gasilci. Radi smo poklepetali tudi v garderobi, kjer smo lahko pomerjali pravo gasilsko čelado in si ogledali gasilska oblačila. Zelo zanimiv pa je bil tudi drog, po katerem se gasilci spuščajo v garderobne prostore in podirajo hitrostne rekorde, vedno in kadarkoli je to potrebno. Veseli smo, da jih imamo in upamo, da jih še kdaj obiščemo. Anka Juras Telovadimo Obogatitvena dejavnost v vrtcu Domžale V vrtcu Domžale, enoti »Ci-cidom«, imajo otroci možnost vključevanja v obogatitveno dejavnost TELOVADIMO. Enkrat mesečno vsi otroci vrtca uživajo v vadbenih poligonih, tekalnih, elementarnih in štafetnih igrah, igrah z žogo ... Vadba vključuje različna področja »kurikula«, ki se med seboj povezujejo, tako se otroci sprostijo ob vadbi in v njej uživajo na nevsiljiv način. V vadbeno dejavnost kot soavtorica knjige Gibalne igre z improviziranimi pripomočki vključujem veliko improviziranih pripomočkov, s katerimi se srečujemo vsak dan in so primerni tudi v gibalne namene. Otroci po mojih izkušnjah v vadbi uživajo in postajajo izredno gibalno ustvarjalni, samozavestni in iznajdljivi. Veliko izvirnosti in veselja do gibanja želim vsem, ki se radi gib-Ijete in dajete možnost tudi svojim otrokom, da v vadbi uživajo. Mojca Grojzdek Zmagovalni projekt Gimnazije Kamnik Sprejem za najboljše športnike - tokrat za plesalce, plesne In navijaške skupine (celoten prispevek s sliko plesalcev Plesne šole Miki je bil objavljen v prejšnji številki na prvi in 22. strani) V opravičilo plesnim in navijaškim skupinam objavljamo sliko vseh udeležencev sprejema. I sem želimo še veliko športnih in osebnih uspehov! urednica Dijaki 3. letnika DSD II so v šolskem letu 2006/2007 pod mentorstvom Sarah .lasler, pripravnice iz Nemčije, izdelali dva koledarja: Koledar lepše prihodnosti (Das Lebcn in 50 Jahren) in Koledar o miru (Ka-lender fur den Frieden). S koledarjema so sodelovali na natečaju Slovenija - Bavarska, ki ga vsaki 2 leti razpiše nemška zvezna dežela Bavarska. Naši dijaki so dosegli prvo mesto. Nagrado jim je izročil vodja deželnega urada Bavarske, minister Eberhard Sinel. Podelitev nagrad je potekala 4. septembra 2007 v hotelu Union v Ljubljani. Prireditve se je udeležilo okrog 30 predstavnikov slovenske in bavarske vlade. Slovesnost je odprla dr. Alenka Šverc, državna sekretarka na Ministrstvu za šolstvo in šport, zdravico pa je na večerji izrekel gospod Andrej Šter, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve. Od septembra do decembra 2006 smo se dijaki 3. letnika Šolskega centra Rudolfa Maistra intenzivno ukvarjali s temo prihodnost pri DSD-ju (Deutsche Sprach Diplom). V okviru delavnice prihodnosti pod vodstvom Sarah Jasler (pripravnica Robert - Bosch Stiftung iz Nemčije) smo se najprej ukvarjali s strahovi in upanji, kijih gojimo v zvezi s prihodnostjo. Tako sta nastala slovensko - nemška koledarja z izbranima temama Mir ter Družabno življenje, v katera smo vložili vse svoje znanje in spretnosti, saj smo jih izdelali popolnoma sami. Vse tekste smo napisali sami, jih prevedli; prav tako smo se tudi s fotoaparatom odpravili na lov za zanimivimi slikami, ki bi kar najbolje opisale naša sestavljena besedila. Konec projekta je predstavljala predstavitev naših koledarjev na miinehenski gimnaziji Michaeli - Gymnasium. Bavarskim dijakom in dijakinjam II. razreda smo na koncu zastavili vprašanja na temo prihodnost. V prvem delu smo se ukvarjali s temo prihodnost nasploh. Izdelali smo plakate o strahovih, upanjih in predstavami o življenju čez 50 let. Na koncu pa smo z dijaki naše šole opravili še kratko anketo. Spraševali smo, če mislijo, da se bo življenje v prihodnosti izboljšalo ali poslabšalo, če se veselijo prihodnosti in če jih je v prihodnosti mogoče česa strah. V drugem delu pa smo obravnavali predvsem temo, ki nas je posebno zanimala. Nastali sta dve skupini, ki sta si sami izbrali temo. Prva skupina se je odločila za »Vojno in mir na svetu«, druga skupina pa se je podrobneje ukvarjala s temo »Življenje v prihodnosti (družina, služba, prosti čas).« Skupinsko delo je izgledalo takole: Najprej smo razmišljali, kaj slabega bi lahko prinesla prihodnost in kakšen je najslabši scenarij za čas, ki prihaja; nato smo naše misli posvetili nasproti strani. Kakšna pa bi bila utopična prihodnost, kaj si za svoje prihodnje življenje želimo. Nazadnje pa smo naš čas posvetili še misli, kako bi lahko prihodnost spremenili na bolje. Tretji del je bil v celoti posvečen izdelavi koledarja. Začeli smo z ustvarjanjem besedil oziroma pesmi, pri čemer smo morali paziti na smisel ter temo. Nastale tekste smo nato prevedli v nemščino in obratno. V naslednjih urah pa smo zbirali fotografije, Ki bi se ujemale s sporočilom. Skrbno smo jih izbraii in na koncu nam je vse skupaj odlično uspelo. Zaključek projekta je bila predstavitev koledarjev na nemški šoli. Predstavitev je predstavljala del naše strokovne ekskurzije v Miinchnu. Projekt smo predstavili dijakom in dijakinjam 11. razreda gimnazije Michaeli -Gymnasium. Z našimi bavarskimi prijatelji smo naredili veliko intervjujev in dobili veliko zanimivih odgovorov. Trdo delo pa seje na koncu le obrestovalo. Kot je bilo žc omenjeno na začetku prispevka, sta naši skupini zmagali na natečaju Slovenija-Bavarska. Naš projekt pa je bilo treba tudi predstaviti. Ta čast je pripadla dijakinjama 4. letnika, Katji Krošelj ter Urši Lani-šek, v spremstvu profesoric Antonije Barba in Claudie Gcbhard. Slavnostna prireditev pa je potekala v znamenitem hotelu Union. Glavni namen tega srečanja je bila predstavitev vseh šestih zmagovalnih projektov. I. mesto smo zasedli ŠCRM Kamnik, ostali nagrajenci pa so prihajali iz gimnazij: Velenje, Novo mesto, Murska Sobota, Vrtnarska šola Celje in Tretja gimnazija Maribor. Po predstavitvah projektov; vsaka šola je imela na voljo od 8 do 10 minut za predstavitev; smo prejeli priznanja ter denarne nagrade. Nato pa smo se vsi skupaj preselili v znamenito Modro dvorano, kjer smo imeli še slavnostno večerjo. Bogat ter pester jedilnik je popestrila še zdravica gospoda Andreja Štera, državnega sekretarja na Ministrstvu za zunanje zadeve, ob kateri smo vsi vesclno nazdravili s kozarčkom šampanjca. V govoru je namenil velik poudarek dobrim odnosom med deželo Bavarsko ter Slovenijo. Ves večer sta bila prisotna tudi dva vrhunska tolmača, ki sta vse povedano prevajala v nemščino in obratno. Celoten večerje bil odlično organiziran, k čemur pa so pripomogle tudi odlične predstavitve zmagovalnih projektov. Katja Krošelj in Urša Lanlšek, ŠCRM Kamnik Razstava ob dnevu OZN in srečanje z varuhinjo človekovih pravic Slovenj Gradec je mesto glasnika miru Združenih narodov, zato vsako leto tečejo v tem mestu ob dnevu OZN številne aktivnosti. Letos sodi mednje tudi razstava otroških risb, spisov ter fotografij z digitalnim fotoaparatom. Mestna občina Slovenj Gradec je že v aprilu 2007 poslala razpis - natečaj - na osnovne šole Republike Slovenije za izvirno otroško likovno in literarno delo ter fotografijo na teme: - Kruh življenja, miru in dobrote - življenje sv. Elizabete - Delfini in njihov bivalni prostor ■ Tudi invalidi lahko živijo polno in ustvarjalno življenje Rok za oddajo del je bil 14. september 2007. Tako smo lahko sodelovali na natečaju z deli učencev v lanskem in letošnjem šolskem letu. Učenci 4.a razreda OŠ Domžale smo sodelovali na natečaju z risbami in slikami na temo Delfini in njihov bivalni prostor in Tudi inva- lidi lahko živijo polno in ustvarjalno življenje. Za temo o delfinih smo se odločili zato, ker je OZN letošnje leto razglasila za leto, posvečeno delfinom in njihovi ogroženosti ter ozaveščanju ljudi pred nevarnostjo onesnaževanja oceanov. Za temo o invalidih pa zato, ker jih srečujemo v vsakdanjem življenju, živimo in delamo z njimi ter spoznanju, da tudi invalidi lahko živijo ustvarjalno življenje. Od desetih poslanih izdelkov se jih je pet uvrstilo na razstavo. To so slike in risbe lanskih dveh učenk, Tine Novak in Viktorie Forte Ber-lec, ter letošnjih: Vide Klopčič, Aneje Kralj in Neže Pirnat. Učenci so imeli risbe in slike na razstavi, njihovi starši in mentorica pa smo bili povabljeni na odprtje razstave, ki je bila 23. oktobra 2007 v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Nekateri smo seje odprtja udeležili. Na odprtju sta bila slavnostna govornika župan Slovenj Gradca, Sodelujoči Iz OŠ Domžale na razstavi z varuhinjo človekovih pravic In županom Slovenj Gradca. Matjaž Zanoškar, in varuhinja človekovih pravic, dr. Zdenka Čebašek - Travnik. Sledila je kulturna prireditev, po njej pa ogled razstave izdelkov otrok in slik slikarja, ki slika z usti, Sto-jana Zafreda. Naša ekipa, iz OŠ Domžale, smo ob ogledu naleteli na slavnostna govornika. Varuhinja človekovih pravic je sproščeno poklepetala z nami, nam s stiskom roke čestitala k uspehu in nam zaželela še veliko ustvarjalnosti. V spomin na ta dogodek je nastala tudi fotografija. S prijetnimi občutki smo se vračali nazaj v Domžale. Bili smo si enotni, da nam bo ostala ta razstava še dolgo v spominu zaradi njene kvalitete, naših razstavljenih izdelkov, izdelkov invalida, ki slika z usti in tudi bližnjega srečanja z varuhinjo človekovih pravic. Mira Smrkolj unlv. dipl. ped. Po Levstikovi poti V soboto zgodaj zjutraj smo se odpravili na pot, dolgo 22 kilometrov, po kateri je Iran hodil k svoji ljubi. Še prejšnji dan smo se, zaradi dežja, obotavljajoče dogovarjali, ali bi sploh šli. Po jutranji megli seje naredil prelep sončen dan, ki je omogočal odlično vidljivost na vse strani. Pohodniki smo lahko uživali v čudoviti pokrajini, povsem razločno smo lahko opazovali Triglav in Kamniške Alpe. S kolegico sva hitre »hodače«, tako sva že od starta ubrali hitrejši tempo kol najina druščina in večina pohodnikov. Prehitevanje pa ima poleg slabih strani, kot je izogibanje, stopanje v blato in ovinkarjenje, tudi veliko pozitivnih strani. Človek je nenehno v stiku z »istoidočimi«, saj se nenehno pozdravlja. Pozdrav pa je splošno znano prva beseda, ki zelo neposredno sproži komunikacijo. S kolegico se nama je ves čas hoje dogajalo prav tO, nenehno sva bili v stiku z ljudmi iz vseh koncev Slovenije in tudi iz zamejstva. Zelo rada poslušam narečja in vsakokrat, ko poslušam kakšno govorico, ki ni iz moje okolice, ugibam, i/, katerega konca naše domovine je govorec. Poslušanje raznih narečij in vključevanje v pogovor me je tako prevzelo, da sem pozabila na napor in dolžino poti. Ko sem takole poslušala, sem spoznala, kako slikovit je naš jezik, narečja pa mu dajejo še večjo me-lodičnost. Narečja, če se jih dobro posluša, povedo tudi marsikaj o pokrajini, o ljudeh, ki jih govorijo. Vsa narečja v goratih predelih so trša od drugih, najmehkejša so ob morju, pa tudi v Beli krajini, nekoliko manj, a še vedno rahla, so naprej v predalpskem svetu. Meni seje že davno zelo priljubilo koroško narečje, ki pa je zelo trdo, tako trdo kot je bilo včasih tam trdo življenje. Prežihov Voranc je v svojih delih za dekle namesto narečne besede dečva uporabil kar dčva, s čimer je še bolj poudaril trdoto in krutost življenja in boj na požiralniku. Danes se čedalje bolj zavedamo, kako pomembna je domača beseda, a ne iz istih razlogov kot v preteklosti, pa vendar je danes nevarnost za izgubo stika z lepim maternim jezikom še večja. Danes ne gre za prepovedovanje uporabe lastnega jezika, danes gre za čedalje večjo nezmožnost njegove uporabe, ki je pogojena z napredkom na vseh področjih življenja in nenehne glo-balizacije. Fran Levstik je v potopisnem eseju Popotovanje od Litije do Čateža prihodnjim pisateljem in rodovom svetoval, naj pišejo v domači besedi, in sicer tako, da »bo Slovenec videl Slovenca v knjigi, kakor vidi svoj obraz v ogledalu«. Mija Pukl Taborniški orientacijski tek Na lepo sončno Martinovo nedeljo smo.se taborniki zbrali pri lesenem mostu čez Kamniško Bistrico, kjer je potekal start prvenstva v orientacijskem teku. Taborniki smo postavili dve različni progi, eno lažjo (turistično) ter zahtevnejšo. Zbralo se je 23 tekačev, željnih tekmovati v orientaciji. Tek je potekal na novi orientacijski karti Šumberk (1:7500). Proga je bila orientacijsko zahtevna, pretežno je potekala po gozdu, tekli pa smo lahko tudi po poteh »trim steze«. Najti smo morali rdeče-bele zastavice, ki smo jih imeli označene na karti. Najhitrejši v katergoriji A so bili Dušan, Janko in Blaž, v B kategoriji pa Blaž, Rok in Matej. MIha Karlovšek Slaščičarna OGER stari Trzin, Mengeška 26 Nudimo vam veliko izbiro pomenih in otroških tort DO tujih katalogih, torte velikosti od 8 kosov naprej, torte tudi /a DIABETIKI domaČo potico, ročne lidelane domače piškote in ostale slaščico Če imate posebno željo prinesite sliko in po njej naredimo torto. Tel.; S64 20 50. odprto vsak dan od 7, do 21.30 ure K/iIRO INŽENIRING d.o.o. Mengeš Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu vseli vrst nepremičnin, predvsem na območju Mengša, Domžal, Trzina, Kamnika in Vodic Slovenska cesta 24, 1234 Mengeš Telefon: (11/72-30-986, 72-30-987 Fax 01/72-38-015 Ze deseti ZNOT Taborniki Rodu skalnih taborov iz Domžal letos pripravljamo že tradicionalno deseto taborniško tekmovanje, imenovano ZNOT. Zimsko nočno orientacijsko tekmovanje bo potekalo v noči med I. in 2. decembrom v Ihanu. Številne ekipe iz cele Slovenije se bodo pomerile v treh starostnih kategorijah v orientaciji, spretnosti, hitrosti, topografiji in še in še. Na tem mestu bi se zahvalili našim dosedanjim sponzorjem, ki nam vsako leto pomagajo, da tekmovanje poteka na visoki organizacijski ravni, seveda pa jih pozivamo, da se nam pri- družijo tudi letos. Več informacij o samem tekmovanju pa najdete na http://znot.rutka.net. Maja Omahna v Športno društvo Homec - delovna akcija članov in ustanovitev mladinske sekcije Zima nam počasi že kaže zobe, zato je bila lepa jesenska sobota primeren čas, da smo se nekateri člani ŠD Homec z delovnim orodjem zbrali pod skakalnico v Nožicah. Kot vsako leto je potrebno skakalnico pokositi, očistiti in urediti, saj bo prvi sneg povabil mlado in staro na zaletno smučino. Visoka trava, podrast in grmovje so čez poletje prikrili celotno skakalnico, tako da jo s ceste in okoliških hiš ni bilo mogoče prepoznati. Da bi se prikazala spet v svojem sijaju (lansko leto smo jo generalno obnovili), smo zavihali rokave in se s kosilnicami spravili v breg. Kaj hitro je naša skakalnica zasijala v soncu in v svoji pravi podobi. Ker preteklo zimo ni bilo snega, ga seveda letos še toliko bolj pričakujemo, da se bo več kot petdesetletna tradicija smučarskih skokov nadaljevala. V ŠD Homec nameravamo tudi letošnjo zimo organizirati tekmovanje v smučarskih skokih, ki vsako leto privabi veliko število tekmovalcev in gledalcev pod vznožje homškega hriba. I (pravni odbor ŠD 1 lomeč je na zadnji seji sprejel sklep o ustanovitvi mladinske sekcije. Ker je v našem društvo veliko število mladih članov, smo se odločili, da ustanovimo mladinsko sekcijo, ki bo neko vrsto povezovanje mladih v okviru ŠD Homec. Mladi se bodo v okviru sekcije družili in organizirali svoje projekte. Tako bodo v okviru svojega delovanja pridobili nove izkušnje ter koristno preživljali svoj prosti čas. MIha Ulčar Predsednik ŠD Homec Prestavljamo zlato maturantko Nina Starašinič Zlata maturantka Nina Starašinič prijaha iz Jarš in je obiskovala Osnovno šolo Rodica. Znanje, ki ga je pridobivala v omenjeni osnovni šoli, ocenjuje kot dobro izhodišče za nadaljevanje študija na Gimnaziji Bežigrad. »Priprave na maturo so na gimnaziji potekale že od tretjega letnika, sama pa sem se začela pripravljati na maturo v mesecu maju,« odgovarja na vprašanje, kako se je pripravljala na maturo in pove, da je bil uspeh na maturi zanjo presenečenje. Sicer seje zavedala, da potrebuje kar nekaj točk, če se želi vpisati na Medicinsko fakulteto, vendar tako visoko zares ni ciljala. In kje se vidi čez deset let. »Za takšno vprašanje je še malo prezgodaj. Upam pa, da bom uspešna na svojem področju«, pravi in še pove svojo veliko željo. Po končanem študiju bi se rada ukvarjala tudi z raziskovalnim delom. Življenje v Domžalah ji je všeč, opozorila pa je, da jo motijo vsakodnevni cestni zastoji na poti v Ljubljano. Hvala, Nina, in srečno. V. Vojska Praznovanje jeseni na OŠ Roje Ko se jesen odene v svoje mavrične barve, v sadovnjaku, na vrtu, polju in gozdu pa dozorijo jesenski sadeži in plodovi, me začnejo učenci spraševati: Ali bomo tudi letos v šolo prinesli buče? Da, vedno se najprej spomnijo na buče. Kako tudi ne, saj i/ njih lahko izdelajo tiste svetleče lučke, pa tudi strahove, ki potem, ko so v njih prižgane lučke, s svojo magično svetlobo dvignejo razpoloženje in dajo piko na i naši vsakoletni jesenski razstavi. Seveda tudi letošnja jesen ni bila izjema. Njen prihod smo praznovali v soboto, 13. oktobra. Že ves teden so učenci pridno prinašali v šolo jesenske sadeže in pridelke, med katerimi pa je bilo že po tradiciji največ buč in seveda kostanja. Nekaj buč smo pridelali tudi na šolskem vrtu, kjer pa žal tiste najlepše in najdebelejše vsako leto skrivnostno izginejo prav v času, ko bi jih najbolj potrebovali. To nas zadnje čase kar malce žalosti, predvsem pa nam jemlje veselje do dela na vrtu. Pa pustimo zdaj to, morda bo drugo leto bolje. Naše sobotno praznovanje jeseni se je pričelo z delavnicami pod skupnim naslovom Darovi narave. V njih so učenci skupaj s svojimi učitelji in mentorji iz darov, ki nam jih je poklonila narava, izdelali številne domiselne izdelke, o katerih najbolj zgovorno pripovedujejo priložene fotografije. Izdelke smo kasneje razstavili v avli šole in ji s tem nadeli pravi jesenski videz, ki so ga lahko občudovali in začutili vsi obiskovalci razstave. Nenadoma pa je naše delo prekinilo zavijanje sirene, ki je naznanjalo, da moramo po najkrajši poti zapustiti poslopje šole. Zagorel je požar na vzhodnem delu šole. Umik na varno je potekal brez panike. Prihiteli so gasilci in iz goreče stavbe rešili nekaj učencev, ki so se v strahu vendarle izgubili. Še sreča, da je šlo le za vajo... saj veste, mesec oktober je mesec požarne varnosti. Po ogledu gasilskega avtomobila in tehnike so učenci dokončali delo v delavnicah, potem pa je sledilo tisto najlepše... Vsi boste pritrdili, da ni pravega jesenskega praznovanja brez pečenega kostanja. Na kostanjevem pikniku, ki je sledil, smo si lahko v izobilju privoščili to jesensko kulinarično dobroto. Posladkali pa smo se tudi s kostanjevo pito, ki sojo spekli učenci 8. razreda. Njamm... Lep pozdrav vsem bralcem revije Slamnik pošilja naša GOSPA JESEN, ki s svojimi številnimi darovi kraljuje v šolski avli in nas vsak dan prijazno pozdravi. Kako dolgo še? Marinka Bregar Ihm Nafa >.p Ljubljanska 104 • Domžale ■ 01714 IS oo Nova kolekcija: za oblikovanje pričeske za nego las Qio llh^l^i^a^i^3^ ^iMiaaMM OSÏS+ R E Nudimo vam tudi ličenje, svetovanje... LDS ne podpira vlade Janeza Janše V LDS smo se odločili, da ne podpremo vlade Janeza Janše, ki z blagimi manevri odraža pozornost od dejanskih problemov v slovenski družbi, predvsem pa pozornost od nezaupnice, ki so ji jo izrekli volivci in volivke na volitvah za predsednika države in stanja v družbi, ki je vse prej kot prijetno. * LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE V LDS menimo, da je zaupnica vlade kaže na interes Janeza Janše, da disciplinira koalicijske partnerje. Po nastopu premiera je »povsem jasno, da si želi popolnoma zatreti vsako kritično misel v Sloveniji«, je pojasnila. LDS ostala kritična do vlade, saj gre pri predsedovanju EU za tekoči posel, za katerega Kresalova verjame, da ga je Slovenija sposobna izpeljati do konca. »Politika pa ni samo čas hvale, je tudi čas kritike in res le pravi sposobni in odgovorni državniki se takrat pokažejo in izpeljejo svoje odgovornosti in naloge do konca.« Premier Janša je sicer po volitvah leta 2004 prevzel veliko odgovornost, a tudi njegove obljube so bile velike. Za njim so tri leta vladanja, v katerih je imel možnost pokazati, daje sedanja vlada boljša od prejšnjih. »Vsaka dobra opozicija v vsaki normalni demokratični državi opozarja na napake vlade; če pa je napak veliko, je to problem vlade in ne centrov iz ozadja,« dodaja predsednica LDS. OO LDS je obravnaval tudi predlog občinskega proračuna in ga z manjšimi spremembami tudi ocenil kot zelo dobrega, razvojno naravnanega. 00 LDS Domžale IZ ŽIVLJENJA POLITIČNIH STRANK Varna pot v šolo in vrtec ter varna povezava z rekreacijskimi površinami Rojska cesta Rojska cesta je kategorizirana kot zbirna mestna cesta. Prvenstveno pa je mestna ulica, ki povezuje in sedaj tudi deli Rojsko naselje od mesta. Ob njej sta srednja in osnovna šola, igrišče in prehod prek Cešmino-vega parka do rekreacijske poti Kamniška Bistrica in do Šum-berka. Vse to terja odgovorno ureditev prometa: omejitev hitrosti 30 km na uro, učinkovite cestne ovire in poudarjeno dodatno varovalno in opozorilno cestno signalizacijo. stran 10 Človekove pravice - učinkovita zaščita, izvajanje in osebno znanje Od 1. - 4. novembra 2007 je v Zagrebu potekal seminar na temo Človekovih pravic, katerega organizatorja sta bila 1SEEL in Mladi HNS. tAl* Initiative of South East European liberals oziroma 1SEEL je mreža liberalnih mladinskih organizacij iz območja jugovzhodne Evrope (Slovenija, Hrvaška, Madžarska, Bosna in Hercegovina, Kosovo, Albanija, Romunija, Bolgarija, Makedonija, Črna gora, Grčija, Turčija in Srbija). Cilj ISEEL-a je širjenje liberalnih vrednot in načel v Jugovzhodni Evropi, doseganje, zaščita in promocija demokracije; postavitev političnega in socialnega miru; uveljavljanje človekovih pravic in spoštovanja manjšin; preprečevanje konfliktov v regiji; kulturne in politične izmenjave med mladimi iz regije - skozi aktivno participacijo in odprtim dialogom. ISEEL sodeluje z vsemi Evropskimi in mednarodnimi organizacijami, inštituti in ostalimi demokratičnimi organizacijimi iz regije in po svetu. Na samem seminarju, ki smo ga ime-lu v Centru za človekove pravice, je imel vlogo govornika profesor Žarko Puhovski, ki je imel predavanji na temo » O čem govorimo, kadar govorimo o človekovih pravicah« in » Človekove pravice na Hrvaškem - kaj delamo narobe?« Obiskali smo tudi Hrvaški helsinški odbor (HHO) za človekove pravice, katerega naloga je ščititi človekove pravice na Hrvaškem in pravice državljanov Hrvaške ter da organizira izobraževanja na temo človekovih pravic. V soboto, 3.11.2007 smo v prostorih HNS-a na ISEEL kongresu delegati članic organizacij ISEEL-a izvolili dva nova člana vodstva. Na mesto ISEEL Bureau-ja sem bila izvoljena kot članica Mlade liberalne demokracije Slovenija. Prav tako je bil izvoljen tudi Edin Čolič iz mladi liberali BiH. Za predsednico ISEEL-a smo izvolili Vedrano Gujič iz mladi Hrvatske narodne stranke. Člana Bureau-ja sta tudi Boris Mihaylov (Bolgarija) in Ilija Neskovski (Makedonija), Majda Zeherovič pa je izvršna direktorica ISEEL-a. 00 MLAD Domžale Novosti V okviru svetniške skupine moje Domžale - varne in uspešneje bil ustanovljen Forum za novo politiko. Poseben poudarek delovanja Foruma za novo politiko bo zavzemanje za razprave o aktualnih javnih in političnih vprašanjih v občini Domžale in v iskanju novih odgovorov na obstoječe družbene in politične probleme v naši občini. Prav tako je pred kratkim v domžalskem političnem prostoru prišlo do pomembnega dogodka. Na pobudo svetniške skupine Moje Domžale-varne in uspešne, in sicer svetnikov Cvete Zalo-kar Oražem in Mihe Ulčarja, smo se s svetniškimi skupinami DeSUS (Marjetica Zupanek), Listo obrt-nikov-podjetnikov (Aleš Juhant) in Zeleno stranko (g. Franc Černagoj) dogovorili o medsebojnem sodelovanju. Tako se nas je pet svetnikov manjših svetniških skupin dogovorilo, da bomo kot neformalno združenje nastopali skupaj, predvsem v smeri boljše medsebojne informiranosti, podpiranja pri uresničevanju svojih volilnih programov, projektih, pobudah, itd. Skupina petih je svoje nadaljnje delovanje predstavila tudi županu, saj smo štirje svetniki tudi v koaliciji z županom. To združenje petih svetnikov pomeni, da še naprej in še bolj aktivno podpiramo delo župana. Združenje petih bo pomemben partner v okviru koalicije, saj si bomo s skupnimi močmi prizadevali, da bomo v tem mandatu izpeljali projekte, ki j M d J E [DOMŽALE smo si jih zadali in so za Občino Domžale nujno potrebni tako za razvoj kot za blagostanje in zadovoljstvo občank in občanov. Pred kratkim je bila v slovenskem političnem prostoru ustanovljena nova stranka Zares - nova politika. V novi stranki že od samega začetka oz. že od ustanovitve Združenja Zares, spomladi letos, delujeva tudi dva svetnika liste Moje Domžale - varne in uspešne. Po ustanovni konvenciji - ustanovitvi stranke na državni ravni. se bo delo začelo tudi na lokalni ravni. V kratkem bomo tako v Domžalah ustanovili lokalni odbor nove stranke Zares - nova politika. S tem bomo novo politiko približali tudi našim občankam in občanom. Poseben poudarek novega lokalnega odbora bo na odprtosti za občanke in občane, njihove pobude, ideje, itd. V novi stranki se zavedamo realnega stanja in posledic, ki jih je v treh letih vladanja v Sloveniji pustila sedanja vladna koalicija. Stanka Zares bo z novo politiko in novo energijo v slovenski in s tem tudi v domžalski prostor prinesla ne samo obljube, temveč tudi konkretne rešitve in predloge. MIha Ulčar Svetniška skupina MoJe Domžale-varne In In stanje: • Pločniki so urejeni le po strani nasproti naselju, prebivalci ob cesti: otroci, odrasli in starostniki ne morejo uporabljati nobenega od prehodov za pešce, medtem ko označena prehoda pred šolo peljeta do neurejenega »pločnika - nasipa s travo«. Sta neuporabna in nevarna. • Z odprtjem Mercator centra in stadiona in novih trgovin za glavno cesto, se je silovito povečal promet. Namesto da bi bilo poskrbljeno za dodatno varnost, so nekaj ovir celo odstranili, vse preostale pa znižali. Dovoljena hitrost je bila povečana. Vozniki omejitve, ki bi morala biti napisana tudi s številko, v glavnem ne spoštujejo, vzrokov ni potrebno naštevati. Na cesti je dovoljeno prehitevanje (40 km + prehiteval-ni čas), česar preglednost ceste ne dovoljuje. Nekaj opozorilnih tabel je bilo odstranjenih, namesto da bi bile ob vsakem križišču nameščene nove. • Preureditev ovir je omogočila težkim tovornjakom, ki pred cestninsko postajo zapuščajo avtocesto, vožnjo v tranzitu, posledice se vidijo na cesti sami. Polovico ureditve ceste so plačali stanovalci Rojske sami. • Z uvedbo devetletke se je povečal dovoz in odvoz šolarjev, parkirišče ob šoli celo za zaposlene ne zadošča več. • Izgradnja prepotrebnega novega vrtca za okrog 180 otrok bo cestni in mirujoči promet povečala, kar odpira nove zahteve po ureditvi. • Stanovalci so podpisano peticijo o ureditvi razmer za varnost, zlasti otrok in starejših, kmalu po spremembi poslali na KS in občino, vendar je bil odgovor nerazumno odklonilen. Tudi zadnji odgovor Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu z dne, 3. januarja 2007 (22601 -7/06), na pobudo KS, je bil površen: govori o urejenih pločnikih, ki da so, ...?,kot daje govora o drugi cesti v drugem kraju. Plan občine za obdobje 2008-2009 je priložnost, da se v celoti uredi promet ob Rojski cesti, promet za šole in okrog šol ter otroškega vrtca, centralni park in povezavo z rekreacijsko potjo ob Kamniški Bistrici. Ob tem bi bilo potrebno misliti tudi na invalide in vse tiste, ki so prisiljeni uporabljati pripomočke za gibanje in jim zagotoviti možnost varne uporabe parka in vsaj dela poti ob Bistrici. Majda Zevnlk SD Domžale Odpadki se pripravljajo na pot v Celje Že v eni od prejšnjih številk sem pisal o ravnanju z odpadki, kjer sem navajal posledice sprememb na področju odlaganja odpadkov v Občini Domžale. Ob tem sem večkrat uporabil besedo verjamem, ki se je nanašala na moje(naše) pričakovanje, da bomo vsi občani pravočasno in ustrezno poučeni in obveščeni o spremembah na področju odpadkov. In to izključno z namenom, da bomo lahko v največji možni meri vplivali na svoje stroške in hkrati izkazali skrb za okolje. V svetniški skupini SD smo s tem namenom že na majski seji letos predlagali dodaten sklep, kije občinsko upravo in Javno podjetje Prodnik d.o.o. zavezalo k izvajanju celovitega programa obveščanja. Glede na to, kar smo videli do danes, ne moremo trditi, da smo zadovoljni z izvajanjem naših zahtev. V naši svetniški skupini namreč menimo, da bomo vsi občani Občine Domžale s spremembami na področju odlaganja smeti v Občini Domžale prizadeti, na žalost predvsem stroškovno. Pri iskanju objektivnih razlogov za omenjene spremembe ne najdemo nobenega primernega, pa če ga še tako iščemo. Še najbližji in tudi najbolj realen po naši oceni je ta,, da je področje odlaganja odpadkov le eno od področij, kjer država dobi oceno nezadostno. In končni kupec omenjene državne nespretnosti smo mi, občani Občine Domžale in sosednjih občin, ki zaenkrat še odlagamo smeti na deponiji Dob. In če že bomo morali vsako našo smet odpeljati na deponijo Dob, jo prepakirati in prepeljati na deponijo v Celje, potem zahtevamo, da nas na to ustrezno pripravite. Gregor Rovanšek Forum seniork v DESUS-u Člani občinskega odbora 1)1.-SUS-a so na novembrski seji sprejeli pobudo članic, da se ustanovi Forum seniork, ki bo deloval kot sekcija pri DF.SI -SU-u. Že nekajkrat so se člani občinskega odbora DESUS v svojih razpravah dotaknili področja turizma, na zadnji seji pa sklenili, da bodo k izvedbi povabili akterje, ki že delujejo na tem področju. » Kaj na področju turizma tržiti v naši občini in kako?« Pobuda za izvedbo javne razprave naj bi bila usmerjena v iskanje turističnih produktov, ki jih je možno tržiti tudi v naši občini, kot tudi v povezovanje vseh dejavnikov, ki delujejo na turističnem področju, s čimer bi vsebinsko obogatili turistično ponudbo. Razvoj turistične dejavnosti na tej podlagi bi povzročilo večje gibanje turistov v naši občini, spodbudilo razvoj podjetništva, katerega storitve so povezane s turistično ponudbo, zagotovilo nova delovna mesta za mlade. Povečala bi se stopnja dodane vrednosti in povečal bi se priliv iz naslova turistične takse. Za določene projekte bi lahko kandidirali za sredstva iz evropskih strukturnih skladov. S horizontalno povezavo dejavnikov turizma bi lahko oblikovali tako imenovano paketno ponudbo, istočasno pa bi se morali usmeriti na delovanje v tržnih nišah in na ciljne kupce turističnega produkta. Mlja Pukl SDS Domžale ugotavlja Sedanja občinska oblast zanemarja predšolsko in šolsko varstvo Vodstvo SDS Domžale je nedavno preverjalo stanje občine na področju otroškega predšolskega varstva ter osnovnošolskega izobraževanja. Na podlagi dokumentacije je prišlo do alarmantne ugotovitve, da je sedanja občinska oblast, tako kot tudi prejšnja, še pod vodstvom županje Cvete Zalokar Oražem, dobesedno zaspala tudi na področju družbenih dejavnosti. SDS Člani vodstva SDS Domžale so se seznanili z demografskimi podatki ter s trendom priseljevanja v našo občino. Število prebivalcev seje v nekaj letih cnormno 'povečalo in je že na zgornji meji priseljevanja, ki ga lahko prenese takšna lokalna skupnost, kot je Občina Domžale. Ker je pretekla občinska oblast strmela zgolj po trendu priseljevanja v občino, skoraj nič pa ni bilo narejenega na področju izgradnje ustreznih infrastrukturnih objektov, je prišlo žc do pravega ko-lapsa, kateremu ni kos niti sedanja občinska oblast. Primanjkuje ogromno prostih kapacitet v vrtcih (govori se 0 podatku najmanj 150 otrok, dejanska številka je verjetno višja), prihaja do prostorskih problematik v osnovnih šolah, kjer se poleg pomanjkanja učilnic šole srečujejo tudi s kroničnim pomanjkanjem športnih površin ter telovadnic, nič kaj razveseljivo ni niti stanje na področju zagotavljanja ustreznih pogojev za bivanje starostnikov v domovih starejših občanov, kjer kronično primanjkuje prostih kapacitet. Na vse to smo opozarjali že vrsto let, vendar nam kot opoziciji niso hoteli prisluhniti in namesto upoštevanja smo nemalokrat bili obtoženi, da bomo mi krivi, ker bo potrebno zapirati vrtce, ker ne bo dovolj otrok v njih. Na žalost so se naša predvidevanja uresničila in vrsto lel smo že priča velikemu številu odklonjenih otrok v vrtcih, tudi šole so na zgornjem limitu še dovoljenega števila učencev v razredih, na področju domov za starejše občane pa se beleži podobno pomanjkanje, kot je v vrtcih. Zaradi velikega priseljevanja prebivalstva v našo občino bodo v naslednjih nekaj letih najbolj na udaru OŠ Rodica, OŠ Dob ter OŠ Domžale, zato bo potrebno hitro ukrepanje ter izgradnja dodatnih prizidkov ali celo novih šol. Velik problem je tudi pomanjkanje telovadnic, saj je stanje žc sedaj zelo kritično. Z izgradnjo dodatnih (večjih) telovadnic bi poleg osnovnošolske mladine poskrbeli tudi za občane in občanke, ki bi se v popoldanskih in večernih terminih lahko rekreirali v njih, saj je povpraševanje izredno veliko. SDS Domžale zato pričakuje od trenutno vladajoče občinske oblasti, da ukrene vse potrebno in v nastajajoči Strategiji razvoja Občine Domžale upošteva sedanje stanje ter se resno loti reševanja te akutne problematike. V SDS Domžale smo tudi nemalokrat začudeni, ko se v gradivih za obravnavo na sejah domžalskega občinskega sveta ne pojavlja noben predlog za reševanje tovrstnih problematik, dobivamo pa predloge za (prc)komerno zadolževanje občine za povsem druge namene (npr. dodatne tribune na športnem stadionu). V SDS Domžale sc vsekakor zavedamo, da je občinski proračun omejen in da ni dovolj sredstev za vse potrebe, ki sc kažejo, tudi na segmentu družbenih dejavnosti, torej vrtcev in osnovnega šolstva ter zagotavljanja oskrbe starostnikov. In če je edina sprejemljiva rešitev zadolževanje občine za tovrstne naložbe, potem se v SDS Domžale sprašujemo, ali se ni bolj smiselno zadolževati za izgradnjo novih vrtcev, šol, telovadnic in domov za starejše občane, kot pa denimo za dodatne tribune na nogometnem stadionu?!!! Janez Stinrič, tajnik In tiskovni predstavnik SOS Domžale Svetniška skupina SLS opozorila na aktualne probleme v občini Kot občinski svetnik Slovenske ljudske stranke v skladu z našim sloganom »Domžalam dušo, podeželju življenje«, poskušam opozarjati na potrebo po skladnem razvoju naše občine in o problemih obrobnejših predelov občine seznanjati občinski svet in vodstvo. Hudourniški nalivi ogrožajo Zago-rico pri Rovah Krajani naselja Zagorica pri Rovah imajo ponavljajoče se težave zaradi hudourniških nalivov z višjih predelov nad vasjo, ki jim z nanosi uničujejo dvorišča in zasipajo vozišča. Zato je SLS dala pobudo, da se čim prej preuči možnost za zavarovanje in sanacijo naselja. Kot so nam zagotovili na oddelku za komunalne zadeve, so pobudo o zavarovanju in sanaciji naselja Zagorica pri Rovah zaradi hudourniških nalivov z višjih predelov nad vasjo, ki jim z nanošenjem uničujejo dvorišča in zasipa vozišča, posredovali odgovornim za hudourniške zadeve na Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO in Urad za upravljanje z vodami v Ljubljani. (Ne)moteč hrup z avtoceste? Številne krajane šc vedno moti hrup z avtoceste, ki je ena od neprijclnili posledic te naše pridobitve. Zato je svetniška skupina SLS vprašala, kdaj je bila nazadnje opravljena analiza vplivov avtoceste na okolje, predvsem v smislu obremenitve s hrupom, kje so bile meritve opravljene in kakšni so bili rezultati? Se posebej smo vprašali za meritve v naselju (iorjuša, natančneje v območju hišnih številk (iorjuša 27 - 34. Na oddelku za komunalne zadeve smo izvedeli, da je bila zadnja meritev hrupa izvedena med 2().junijem in 12. julijem lani. Meritve so se opravile na petih mcril- ml) mestih: Gorjuša 2a, Ihanska cesta 40, Krumpcrška cesta 31, Krtina 1 in Dragomclj 180. Merjene vrednosti kazalcev hrupa niso presegale mejnih vrednosti kazalcev hrupa, razen na merilnem mestu 2 - Ihanska cesta 40. Poročilo o meritvi hrupa so zato posredovali podjetju DDČ Ljubljana, ki je odgovorno za odpravo napak. Kdo bo poskrbel za odpadke ob večjem obisku izletniških poti? Število obiskovalcev, ki v rekreacijske in sprostitvene namene obiskujejo »največji športni park v občini« - domžalsko podeželje, se veča iz meseca v mesec, žal pa to pomeni tudi več odpadkov, ki ostanejo ob cestah in sprehajalnih poteh. Zato je SLS dala konkretno pobudo za namestitev košev za komunalne odpadke in opozorilne table na relaciji ceste Krumperk - Zaboršt ter ob cesti Sv. Trojica — Javorščica. Ob tem smo predlagali, da sc na območja, ki imajo značaj izletniških točk, namestijo primerni oz. prilagojeni elementi in spomnili na dobro izkušnjo sodelovanja komisije za turizem in turističnih društev. Na oddelku za finance so nam povedali, da Občina Domžale koše za komunalne odpadke in/ali opozorilne table postavlja v skladu S svojim načrtom, vendar ne zgolj po kriteriju, ali je to turistična točka ali ne. Omenjeno območje v letu 2007 (žal! o.p. RR) ni predvideno za postavitev »drobne« zunanje komunalne opreme. V evropski skupnosti pa se celo zagovarja trend, da se naravne turistične znamenitosti ali pohodno - rekreativni predeli ne opremljajo s koši, temveč sc teži k temu, da ljudje svoje odpadke odnesejo s seboj in jih odlagajo v urbanem okolju oziroma tam, kjer je zagotovljena komunalna logistična mreža. Upamo lahko, da so obiskovalci s tem »evropskim trendom« tudi seznanjeni. Rok Ravnikar, občinski svetnik http://rokravnlkar.blog.slol.net stran 11 IZ ŽIVLJENJA IN DELA NAŠIH POLITIČNIH STRANK SvetnlSkt} skupina Peter Vcrbič- L1STA ZA DOMŽALE tJjrf 2A DOMŽALE Ženske v politiki Ženske se moramo zavzemati, da pomen vzgoje in izobraževanja, ki vpliva na prihodnost mladih in na razvoj družbe kot celote, ne postane drugotnega pomena v razpravah in odločitvah v politiki. Politika je možnost spreminjati, soodločati, nekaj narediti in dati svoj glas. Krili/.erstvo brez pametnih rešitev in predlogov ni konstruktivno. Tako moški kot ženske imamo enake možnosti, da aktivno sodelujemo pri odločitvah. Stereo-tip, daje politika domena moških, ne vzdrži. Vsi smo odgovorni za našo skupno prihodnost. Iz našega okolja prihaja kar nekaj odločnih žensk, ki želijo soodločati. Naj bo to za vse nas, ki želimo, da se nas sliši, dodatna spodbuda in motivacija. Ženske smo bolj preudarne, intuitivne in tudi čustva imajo velik pomen v politiki. Če želimo nekaj narediti, spremeniti, se moramo izpostaviti in odločno zastopati svoje ideje in poslanstvo. Ženski forum Peter Verbič-Lista za Domžale smo prvi neodvisni Ženski forum v občini Domžale, nismo strankarsko opredeljene, zato je naše delovanje usmerjeno v konkretne akcije in reševanje problematike. Pridružite se nam, www.peter-verbic.si. Katarina Karlovšek Ženski forum Peter Verbič-LIsta za Domžale Svet/ritka skupina Peter Verbii- LISTA ZA DOMŽALE yy ZA DOMŽALE Občani, izkoristite možnost pripomb in vpliva na spremembe Prostorsko ureditveni pogoji Naš župan Toni Dragar, je v mesecu aprilu sprejel sklep o pri-četku spremembe prostorsko ureditvenih pogojev (PUP) za gradnjo objektov v naši občini. Med drugim se bodo spreminjali tudi zaradi strokovnih napak. V predlogu sprememb odloka o PUP-ih, ki jih je pripravila občinska uprava, je zelo veliko nejasnosti, predvsem pa neusklajenosti oz. nedoslednosti med samimi členi odloka. Občutek je, da predlagatelj sprememb obračunava z malimi investitorji, saj bistveno zaostruje pogoje gradnje na manjših parcelah, za razliko od večjih. S tem investitorji niso izenačeni v pogojih oz. se ponovno dopušča, da se bodo pojavljale nepremišljene več-stanovanjske gradnje, tako kot so se v zadnjem času na Savski cesti in pod Šumberkom. Naša svetniška skupina je podala veliko pripomb in pobud za spremembo postopka sprejema odloka, vendar niso bile upoštevane. Predlogi sprememb, ki jih predlaga župan, so v posameznih določbah nezakoniti, verjetno celo neustavni, predvsem pa bodo povzročili še večje težave investitorjem. Ti zaradi nestrokovnega dela ali nedorečenosti sedanjih PUP-OV občinsko stavbo velikokrat zapuščajo slabe volje. Od PUP-ov pričakujemo, da bodo jasen konkreten izvedbeni akt, na podlagi katerega bo investi- tor lahko v najkrajšem času zgradil objekt. Sedanji predlog pa je predlog nepotrebnih omejitev, neutemeljenih pogojev, dvoumnosti, nedorečenosti, kar daje možnost občinskim uslužbencem, da ribarijo v kalnem, kot se jim zahoče. Hkrati pa daje povsem proste roke občinski upravi, da pri večjih projektih razlaga PUP-e po svoje, jih prilagaja in tolmači po dnevni politiki, s tem pa si pušča odprte roke za koruptivnost, ki je zelo pogosta pri tovrstnih poslih. Peter Verbič — Lista za Domžale je na septembrski seji občinskega sveta predlagala, da se predlogi sprememb odloka predhodno uredijo in uskladijo, predvsem pa, da se upoštevajo predlogi vseh političnih strank in zainteresirane javnosti ter doreče načelna politika izrabe prostora v naši občini. Pričakujemo, da se bodo v bodočih spremembah PUP-ov dosledno določila območja z jasno možnostjo izrabe prostora, v katerih ne bo dilem, kakšna vrsta gradnje je možna v določenem območju. Vsi občani lahko v okviru javne predstavitve podate svoje pripombe in aktivno sodelujete s svojimi predlogi ter s tem vplivate na vsebino bodočih PUP-ov. V naslednji številki vas bomo seznanili z našimi predlogi za boljšo ureditev prostorsko-ureditvenih pogojev v naši občini. Bogdan Zupan Nič o nas brez nas Koordinacijo uresničevanja nalog za ustvarjanje humanih razmer v tretjem življenjskem obdobju naj vodi poseben odbor pri občinskem svetu. Slovenija je sprejela »Nacionalno strategijo skrbi za kakovostno staranje prebivalstva in za solidarno sožitje med generacijami« in se zavezala za njeno uresničevanje. Strategija pa poleg drugih dejavnikov obvezuje tudi občine, da pripravijo programe za starejše. Bivalne razmere, kot je pokazala javna razprava, ki smo jo organizirali, postajajo čedalje bolj pereč problem tudi v naši občini. Na to najbolj očitno kaže dejstvo, da se število čakajočih za sprejem v domsko oskrbo vsako leto povečuje. Vedno več je tudi starejših, ki bi Potrebovali pomoč na domu ali namestitev v soseskah za bivanje starejših. Manjša varovana stanovanja W morala biti cenejša in dostopna tudi revnejšim, saj se gradijo tudi z družbenimi sredstvi, kijih prispeva ZPIZ. Aktivnosti, ki potekajo sedaj, liso v zadostni korelaciji z rastjo Potreb. Zdravstvene storitve so po kvaliteti in kvantiteti v upadanju. Na vseh Področjih se njihov obseg zmanj- šuje, manj je storitev patronažnih služb, zdravstvene nege na domu ni več, vse težje je dobiti ortopedske pripomočke, čakalne dobe se ne skrajšujejo. Kompjuterizacija postaja osnova za nove oblike obveščanja, zaradi opuščanja utečenih postajajo mnoge javne storitve starejšim nedostopne. Prevozne storitve so marsikje slabe in drage, zato starejši ne morejo do hramov kulture, zdravstvenih domov in drugam. Vse to in še druga področja, ki zadevajo življenje starejših občanov, mora vsaj enkrat letno obravnavati Občinski svet. Za usklajeno delo med dejavniki, ki se na kakršenkoli način ukvarjajo s to problematiko, mora poskrbeti interdisciplinarno sestavljen organ pri občinskem svetu. Občinski odbor DKSUS-a ugotavlja, da gre za širši družbeni problem in odnos do starosti in starih, zato daje pobudo svetnikom in svetnicam za ustanovitev Koordinacijskega odbora za- ustvarjanje pogojev za tretje življenjsko obdobje. Mlja Pukl Kaj prinaša nova evropska pogodba? Evropski poslanci so se na osrednji razpravi oktobrskega plenarnega zasedanja v Strasbourgu seznanili z zaključki neformalnega vrha predsednikov vlad in držav Evropske unije (EU), ki je potekal 18. in 19. oktobra v Lizboni. Evropski voditelji so se v Lizboni dogovorili o reformni pogodbi EU, ki jo bodo kot Lizbon-sko pogodbo podpisali 13. decembra letos. Predsedujoči Svetu BIJ, portugalski predsednik vlade .lose Socrates, je izrazil zadovoljstvo, da je portugalskemu predsedslvu uspelo izpolniti prednostno nalogo. Reformna pogodba, ki pomeni rešitev krize iz preteklosti in usmerja Evropo v prihodnost, zajema pet najpomembnejših sprememb sedanjega sistema: način odločanja v Svetu EU; povečanje števila generalnih pravobranilcev Evropskega sodišča s sedanjih 8 na 11; imenovanje visokega predstavnika EU za zunanjo in varnostno politiko; jasnejša razmejitev pristojnosti med EU in državami članicami ter nova sestava Evropskega parlamenta s 751 poslanci po volitvah 2009 (Slovenija bo po novem imela 8 poslancev v EP). Portugalski premier je izrazil trdno prepričanje, da je Evropa po lizhonskem vrhu močnejša, bolj pripravljena na svojo vlogo na mednarodnem prizorišču in sposobna igrati novo vlogo v prihodnosti. Predsednik Evropske komisije .lose Manuel Barrosopa je poudaril, daje bil lizbon-ski vrh izraz enotne, solidarne Evrope, doseženi dogovor pa pomeni tudi prvo evropsko pogodbo razširjenje EU, kjer so sodelovale države, ki jih je nekoč ločevala železna zavesa. Na koncu je še pozval k pravočasni ratifikaciji pogodbe pred volitvami v Evropski parlament 2009. Vodja slovenske delegacije v Evropski ljudski stranki - Evropskih demokratih (EPP-ED) dr. Mihael Brejc (SDS/EPP-ED) o zaključkih neformalnega vrha v Lizboni meni, da je nemško predsedstvo pomembno prispevalo k dogovoru o sklicu medvladne konference, portugalsko predsedstvo je konferenco izvedlo in doseglo soglasje o vsebini reformne pogodbe, slovensko predsedstvo pa čaka postopek ratifikacije, ki v vseh državah ne bo potekal gladko. Kljub temu pa meni, da je v vsakem primeru soglasje o vsebini reformne pogodbe velik uspeh, ki dokazuje, da je Evropska unija močna in sposobna oblikovanja skupnih temeljev za prihodnost. Ratifikacija reformne pogodbe EU bo omogočila izvedbo nujnih reform, s katerimi bi utrdili notranji trg in ustvarili pogoje za učinkovito delovanje evropske unije. Za večino Evropejcev so evropske institucije od- daljeni organi, ki imajo veliko moč in ki močno vplivajo na življenje državljanov, ti pa nimajo nikakršne možnosti vplivanja na delo teh institucij. Gre za tako imenovani demokratični deficit, ki pa ga bo mogoče bistveno ublažiti, ko bodo uresničene določbe nove pogodbe EU. Predsedniki držav oz. vlad bodo 13. decembra podpisovali novo pogodbo EU, nato pa so na vrsti postopki ratifikacije pogodbe v državah članicah. Večina držav bo pogodbo ratificirala v nacionalnih parlamentih, Irska pa bo imela referendum, ker tako določa njena ustava. Zahteve po referendumu se pojavljajo tudi v Veliki Britaniji, Poljski in Češki in morda še kje, kar lahko resno upočasni sprejem pogodbe. Po napovedih premiera Janše bo Slovenija pohitela z ratifikacijo, da bi tako dala dober zgled drugim državam, slovensko predsedstvo pa si bo prizadevalo, da bi ti postopki pospešeno potekali tudi v drugih državah članicah. Nova pogodba mora biti ratificirana do konca leta 2008, da bi jo lahko začeli uporabljati z novim mandatnim obdobjem (2009-2014). Dr. Mihael Brejc Ali nam je Kitajska podobna? Se vam zdi Kitajska preveč oddaljena, morda eksotična dežela tam nekje daleč na vzhodu? Mislite, da se nas dogajanje na drugem koncu sveta ne tiče? V resnici je tudi za nas zelo pomembna. Ljudska republika Kitajska je z več kot 1.250.000.000 prebivalcev najbolj naseljena država na svetu in po površini četrta največja dežela zemeljske oble. Torej je Kitajcev več kot 600 krat več kot Slovencev. Kot takšna, še zlasti upoštevajoč njen zelo velik gospodarski napredek v zadnjih letih, postaja eden glavnih akterjev svetovnih globalizacijskih procesov. Na svetovnem zemljevidu postaja država, ki igra vse vidnejšo vlogo in danes je ni države, ki bi Kitajsko lahko spregledala. Velik gospodarski razvoj v zadnjem obdobje pa je posledično Kitajsko le- tos prvič pripeljal tudi na vrh lestvice največjih onesnaževalcev okolja in podnebja na svetu. Ker je segrevanje ozračja globalni, ne le evropski problem, ga bo na takšni ravni potrebno tudi reševati. S tem namenom seje delegacija Začasnega odbora za podnebne spremembe (CL1M) Evropskega parlamenta v začetku novembra 2007 odpravila na Kitajsko. Članica delegacije je bila tudi slovenska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj. Čeprav spada Kitajska med države v razvoju, ki jim po Kyotskem protokolu ni potrebno zmanjševati izpustov toplo-grednih plinov, pa se problema segrevanja ozračja zavedajo. Deli Kitajske, ki so odvisni od taljenja himalajskega ledu, so po ugotovitvah znanstvenikov zelo občutljivi na segrevanje. Taljenje ledenikov bo po napovedih sčasoma povzročilo sušo, širjenje puščav in pogostejše puščavske viharje. Podobno, kot se obeta tudi delom Evrope. Z namenom izmenjave mnenj o podnebnih spremembah, prispevati k iskanju odgovora o ureditvi po izteku Kyotskega protokola leta 2012 in dodatnem pritisku na Kitajsko, so se člani odbora CL1M na Kitajskem sestali s tamkajšnjimi politiki in predstavniki nevladnih organizacij. S tovrstnimi srečanji EU vedno znova dokazuje, da stopa na čelo globalnega boja proti segrevanju ozračja. Medtem ko gospodarska rast še vedno ostaja glavni cilj kitajske družbe, pa so se začeli zavedati okoljske problematike in začeli tudi ukrepati. Sprejeli so nacionalni program o odzivu na podnebne spremembe, v katerem so si med drugjm zastavili cilj izboljšanja energetske učinkovitosti za 20% do leta 2010, zvišati delež obnovljivih virov energije s sedanjih 7% na 10% do leta 2010, povečati delež gozdov, oblikovati trajnostno demografsko politiko, izboljšati zakonodajo, predvsem pa izobraževati in osveščati prebivalstvo. Dr. Romana Jordan Cizelj se s Kitajske vrača z mnenjem, da si ta velika azijska država še kako želi sodelovanja z EU, tako pri oblikovanju politik kot na področju gospodarskega sodelovanja. Večja evropska podjetja so na Kitajskem že prisotna, manjša pa delujejo preko svojih združenj. Unija načrtuje oblikovanje Evropskega centra, ki naj bi pomagalo evropskim podjetjem pri pridobivanju projektov v tej deželi. Vsekakor pa so zlasti tistim podjetjem, 1 ki se ukvarjajo z okoljskimi projekti, vrata na njihov velikanski trg odprta. Na njem pa je veliko priložnosti tudi za slovenska podjetja. Ali nam je Kitajska torej podobna? Vsekakor. Kljub velikim razlikam v velikosti, stopnji razvoja in nenazadnje tudi velikim kulturnim razlikam imata državi mnoge skupne točke, podobne poglede na globalna vprašanja kot tudi vsaka svoje razvojne in ekonomske interese. Slovenska podjetja s primerno ponudbo, bodisi razvojno, okoljsko ali blagovno, so na daljnem Kitajskem zaželena prav tako kot tista iz večjih in razvitejših držav. Darko Rudi Viktorija Jeras Dobili bomo svojo pokrajino s sedežem v Domžalah! Na podlagi posveta, ki sva ga na najino lastno pobudo pripravila poslanca SDS s tega področja, poleg mene je bil to še Tomaž Štebe, na katerem smo se srečali z nekaterimi župani ter ministrom Ivanom Žagarjem, ki je zadolžen za lokalno samoupravo, je bil v vladno proceduro poslan predlog sprememb zakona, ki je govoril o formiranju »kamniško-zasavske« pokrajine. Predlog zakona o ustanovitvi pokrajin določa ustanovitev pokrajin oziroma določitev njihovih območij, ki temelji na prostorski členitvi, kot izhaja iz obstoječih procesov povezovanja, regionalni identiteti in pripadnosti ljudi, naravnih geografskih značilnostih in poselitvi Slovenije. V predlogu za ustanovitev pokrajin so upoštevane zgodovinske, kulturne, gospodarske in upravne značilnosti posameznih območij. Predlog zakona temelji na upoštevanju predvidenih nalog in pristojnosti pokrajin, predlaganem sistemu financiranja ter prebivalstvenih, gospodarskih in zgodovinskih razlogih. Območja predlaganih pokrajin so oblikovana tako, da je območje pokrajine zaokrožena geografska celota, kar kamniško-zasavska vsekakor je. Predlog Zakona o ustanovitvi pokrajin določa tudi število članov prvih pokrajinskih svetov ter postopek konstituiranja prvih pokrajinskih svetov. Za volitve članov prvega pokrajinskega sveta kamniško-zasavske pokrajine se določijo naslednje volilne enote: 1. volilna enota - obsega območja občin Hrastnik in Trbovlje. V volilni enoti se izvoli sedem članov pokrajinskega sveta 2. volilna enota - obsega območja občin Litija, Šmartno pri Litiji in Zagorje ob Savi. V volilni enoti se izvoli deset članov pokrajinskega sveta 3. volilna enota - obsega območja občin Domžale, Lukoviea in Moravče. V volilni enoti se izvoli enajst članov pokrajinskega sveta 4. volilna enota - obsega območja občin Kamnik, Komenda, Mengeš in Trzin. V volilni enoti se izvoli enajst članov pokrajinskega sveta. Na podlagi argumentov je bil v okviru ministrstva dosežen konsenz o ustanovitvi pokrajine, v katero bomo spadali, s sedežem v Domžalah. Vprašanje oblikovanja območja pokrajine je neposredno povezano z vprašanjem nalog oziroma pristojnosti pokrajine ter s finančnimi in drugimi materialnimi viri, ki so pokrajini potrebni za opravljanje njenih nalog. Pristojnosti, ki bodo z države prenesene na pokrajine, so javne zadeve regionalnega pomena, ki se nanašajo predvsem na skladen razvoj celotnega območja pokrajine: načrtovanje prostorskih ureditev pokrajinskega pomena, stanovanjsko politiko regionalnega pomena, upravljanje z vodami, razvoj prometnega sistema, izgradnja ter vzdrževanje in upravljanje z javnimi cestami regionalnega pomena, razvoj gospodarstva, podjetništva in turizma. Pokrajine bodo pristojne tudi za razvoj visokega šolstva, znanosti ter razvoj šolstva in športa, za višje in srednje šolstvo, za zagotavljanje javnega interesa za kulturo, razvoj kulturnih dejavnosti (pokrajinski arhivi, muzeji in galerije, poklicna gledališča, restavratorska središča, zavod za upravljanje z dediščino in spomeniki), za javne bolnišnice, specialistično zdravljenje, socialni razvoj pokrajine (center za socialno delo, javni socialno varstveni zavodi za otroke in za starejše, materinski domovi, svetovalnice) in drugo. Predlagano je, da bo v okviru svojih pristojnosti pokrajina izvajala lokalne zadeve širšega pomena, ki presegajo zmogljivosti občin in bodo določene z zakonom ali pa s predpisom pokrajine, sprejetim v soglasju z občinami. Kot poslanec SDS v Državnem zboru sem dosegel tisto, kar sem obljubil. Sedaj, ko smo uspeli z vsemi željami občinskih svetov na našem področju, pa pričakujem, da bodo besedo držali tudi tisti, ki so sedaj v opozicijskih klopeh, da bodo podprli in glasovali za predlagane zakone s področja pokrajinske zakonodaje. Robert Hrovat, poslanec SDS v DZ RS Moratorij za gensko spremenjene rastline V okviru poslanskega dela sem na vlado RS naslovila pobudo, v kateri predlagam, da Slovenija problematiko gensko spremenjenih organizmov (GSO) uvrsti med teme, ki jih bo posebej izpostavila med predsedovanjem EU in ob tem zavzame stališče, ki bi temeljilo na previdnostnem načelu. Izpostavitev tematike GSO bi lahko prispevala k našemu mednarodnemu ugledu in zavesti, da smo okoljsko osveščena družba. Obenem sem v zvezi s to tematiko naslovila tudi poslanski vprašanji na kmetijskega in okoljskega ministra. Tako sem ministra za kmetijstvo pozvala, da vlada v čim krajšem roku pripravi zakon, s katerim bi Slove- nija razglasila moratorij na vnos in gojenje GSR, ki bi veljal vse do dokončnega sprejetja Zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin. Omenjeni zakon bi moral biti sprejet že v letu 2007, bil je pripravljen, vendar ga Sloveniji v EU ni uspelo uskladiti. Glede na to, kaj nas čaka v letu 2008, lahko pričakujemo, da zakona še kar nekaj časa ne bo, saj nas prihodnje leto čaka predsedovanje EU in tudi državnozborske volitve. Stanje pa je na tem izjemno perečem in občutljivem področju je v tem trenutku najslabše mogoče - neregulirano, neurejeno, nenadzorovano. Vlada pravzaprav pravna praznina, to pa pomeni, da v tem trenutku nihče ne ve, kaj se na tem področju dogaja. Seznanjeni pa smo Z nekaterimi informacijami. ki vzbujajo skrb. Kot opozarjajo društva ekoloških kmetov je pod vprašajem prihodnost ekološkega kmetijstva (kljub temu, da naj bi bila to naša prioriteta), potrošniki pa so ob poplavi precej nasprotujočih si informacij zmedeni in upravičeno negotovi. Zato sem kmetijskega ministra vprašala, v kakšni fazi je usklajevanje zakona, kakšno je stališče EU v zvezi s slovenskim predlogom zakona in kakšni bodo naslednji koraki vlade v zvezi z GSO. Obenem me zanima, kakšno je ministrovo mnenje o predlogu, da bi vlada pripravila zakon, ki bi razglasil moratorij oziroma začasno zaustavitev vseh postopkov v zvezi z vnosom in gojenjem GSO. V Evropi se vse bolj krepi zavest o previdnosti pri rabi GSO, tako v prehrani kot tudi pri gojenju. Javnomnenjske raziskave brez izjeme potrjujejo dejstvo, da več kot 70 % prebivalcev Evrope ne želi uživati GSO. Poteka tudi akcija, v okviru katere se je že več kot 200 pokrajin ter še okoli 4500 drugih območij odločilo, da na svojem ozemlju ne želijo GSO. Takšna akcija od aprila 2007 v organizaciji Inštituta za trajnostni razvoj poteka tudi v Sloveniji in do danes je že 60 občin razglasilo, da si na svojem območju ne želijo GSO. Prav tako na škodljivost gojenja GSO opozarjajo številna društva, ki združujejo ekološke kmetovalce, saj bi to pomenilo pravzaprav njihov konec. Zaskrbljeni so tudi čebelarji ter drugi, ki delujejo na področju trajnost-nega razvoja in okolja. Okoljskega ministra Podobnika pa sem prosila za pojasnilo, kateri vsebinski razlogi so ga vodili pri tem, da seje na nedavnem srečanju i okoljskih ministrov v Luksemburgu vzdržal pri glasovanju o predlogu, da se Avstriji prepove nadaljnje zaščitne ukrepe proti GSO. Avstrija je namreč v zvezi s tem dobila podporo številnih drugih držav, ki so vse bolj zaskrbljene zaradi GSO (Poljska, Francija..). Poleg tega pa ga še prosim za pojasnilo, kakšno bo njegovo (in s tem slovensko) stališče do predloga evropskega komisarja za okolje, Stavrosa Dimasa, ki je predlagal previdnostne ukrepe v zvezi z novimi sortami GS rastlin. Cveta Zalokar Oražem, poslaoka Zares 1 i ' J »J -fnM^mi —'■mi • ki * aH fank- * I ■ |1 TO jana - Črnuče, tel Redne cene smo znižali za 30 % 11» T~"« VTlid^^j Nakupi s kartico Mercator Pika in zbrane pike vam še hitreje prinesejo dodatni 3 do 6 odstotni popust na vso ponudbo. Mercator Pika Akcijska ponudba zimskih pnevmatik, velja do 20. 12. 2007. Seznam poslovalnic z navedeno ponudbo: • Ajdovščina - M Center tehnike, gradnje in pohištva Ajdovščina, Vipavska c. 6, Ajdovščina, 05/364 48 00 • Beltinci - Gradbeni Center, Štefana Kovača 19, 02/541-32-04 • Braiict ■ Tehnika TC Brežičanka, Cesta svobode 31, 07/ 495 39 50 • Hrastnik ■ M Center gradnje Hrastnik, Naselje Aleša Kaple 4, 03/564 20 28 • Ilirska Bistrica - M Tehnika, Gregorčičeva cesta 24, 05/711 89 40 • Krško - Kmetijska oprema Krško, Cesta krških žrtev 143, 07/488-06-20 • Lenart - M Center gradnje in vrt Lenart, Gradiška 2, tel.: 02/720 09 46 • Ljubljana - M Center tehnike in gradnje Črnuče, Pot k sejmišču 32, 01/560 61 00 • Ljutomer - M Tehnika in gradnja Vesna, Babinska 1, 02/585 80 13 • Metlika - Gradbeni Center Metlika, Cesta XV. Brigade 29, 07/369-19-04 • Ormož - Gradbeni center Ormož, Opekarniška 30, 02/741 56 24 • Poljčane - Gradbeni Center Poljčane, Tovarniška 38, 02/803 35 25 • Prevalje - M Center tehnike in gradnje Prevalje, Pri postaji 4, 02/823 42 03 • Ptuj - Gradbeni Center Ptuj, Ormoška cesta 5, 02/749-54-14, M Center Tehnika Ptuj, Špindlerjeva ul. 3, 02/749 5 3 50 • Slovenska Bistrica - Gradbeni Center SI. Bistrica, Kolodvorska 15, 805 59 58 • Slovenske Konjice - M Center tehnike in gradnje Slovenske Konjice, Delavska c. 12, 03/757 48 60 • Šentjernej - Gradbeni Center Šentjernej, C. oktobrskih žrtev 8a, 07/331 64 12 • Tržič Blagovnica Tržič - Tehnika, Cankarjeva 1, 04/532 08 60 • Velenje - M Center tehnike in gradnje Velenje. Kidričeva 53, 03/898 87 10 »Žalec - M Center tehnike in gradnje Žalec, Celjska 7, 03/713 65 92 • Železniki - BC Ž elezniki, Na Kresu 26. 04/518 30 52 stran 13 MLAJŠI STAREJŠI Dober dan, gospa Ivanka Štrukelj iz Doba Iskrene čestitke za 90. rojstni dan! 4. novembra 2007 je v krogu domačih in prijateljev praznovala 90. rojstni dan gospa Ivanka Štrukelj iz Doba. Številnim čestitkam in dobrim željam oh njenem življenjskem jubileju se je pridružila tudi delegacija Krajevne organizacije za vrednote narodnoosvobodilnega boja Dob - Krtina. Z gospo Ivanko, ki svoje skrbi in ljubezni ni razdajala le svojim najbližjim, temveč tudi 30 rejencem, sva se sprehodili po njeni življenjski poti. Rojena je bila na Vrhpolju pri Moravčah, po domače pri Stccnarju. Ime pove, da so imeli trgovino, danes ima bral znano gostilno. Tri dekleta so bila ter brat, vojna pa je bila preizkušnja za vse, tudi za gospo Ivanko, ki je za partizane šivala, zbirala hrano, posebej pa ji je v spominu ostalo reševanje enega od aktivistov, po katerega se je sama zapeljala z vozom in konjem v Komendo ter ga skrila pod lončeno posodo. Spomni se prav vsakega trenutka poti, polne strahu, ki se je srečno končala, tudi dogodki iz Male Rusije, kot so imenovali Moravsko dolino med vojno, soji še živo pred očmi. Podo- bno je njen spomin odličen tudi, ko se pogovarjamo 0 drugih dogodkih. Številke, imena in letnice ji ne delajo preglavic, spomini so živi, kol bi se dogodki odvijali pred letom. Tako je živ tudi spomin na srečanje z Mihom Štrukljem, ki je poslal njen mož v letu 1947. Mladi fantje pleskal šolo, v kateri sla pospravljali s sestro. Očetu sta predlagali, da hodi na kosilo k njim, ne pa v bližnje Moravče. Mlada sta si bila všeč, poznanstvu je sledila poroka in skupno življenje v Jaršah. Dobrih deset let kasneje sta si v Dobu zgradila hišo, v katero sta vložila veliko truda. Mladost, ki jo je zaznamovala vojna, se je tako nadaljevala v prijetnem zakonu, že prav zgodaj pa je prevzela skrb tako za majhno deklico brez staršev, kot za ostarelo mamo, za katero je skrbela do njene smrti. Skrb za majhno deklico seje nadaljevala v skrbi za številne otroke, saj je vse življenje gospa Ivanka opravljala plemenito dejavnost - rejništvo. 30 otrok je bilo v varstvu njene družine, nekateri nekaj mesecev, večina več let. Tudi starost rejeneev, ki so prišli k njim, je hila različna. Nekateri so imeli le nekaj tednov in prav vsak ji je še živo pred očmi. Tudi Sabina in Mojca, ki sta bili pri njih vso svojo mladost, posebej pa Vanja, ki se je iz njihove hiše tudi poročila. Vsakemu posebej je poklanjala ljubezen in skrb, sodelovala z njihovimi starši, skrbela za šolanje. Njene žareče oči še pri 90 letih kažejo, kako rada je imela vsakogar, kako se rada spominja njihovih življenjskih poti. Zato se sploh ne čudim, kako živahno je bilo v dneh okoli njenega rojstnega dne. ko si je vsak želel svoji »drugi« mami voščiti veliko zdravja. Prihajali so sami, z družinami in vsakogar posebej je bila vesela. Vsak ima košček njenega srca, ki je bilo zato samo še bolj polno skrbi in ljubezni. Spominja se odhodov rejeneev, njihovih besed: Mamica, tu sem doma in tu je moj dom. Vesela je njihovih pogostih obiskov, ki soji zagotovilo, da so se v njeni družili lepo imeli. Star človek mora delati, da ne misli na neumnosti, je povedala med smehom, ko nas je obdarila s kvačkanimi prtič-ki z različnimi vzorčki, ki ne manjkajo tako v stanovanjih njenih najbližjih, sina Miha in hčerke Ivanke in njunih družin. Šest vnukov in pet pravnukov ji lepša starost, obiščejo jo, ji pripravijo presenečenja, kot vnukinja Inge, ki jo je ob 90. rojstnem dnevu s posebnim albumom spomnila, kaj vse seje dogajalo v svetu in v njenem življenju v posameznih obdobjih. »Ročna dela so mi v veselje in zabavo vse življenje, naučila pa sem se jih že v šoli,« pripoveduje in našteva, kaj vse je spletla in nakvačkala, koliko rejencem je sešila njihova oblačila. O svojih domačih in rejništvu, kije danes mnogo bolje organizirano kot nekoč, bi se pogovarjala ure in ure, saj so to spomini, ki jih ne bo nikoli pozabila. Vsak dan se še sama uredi, pogleda časopis, odide, največkrat s sosedo Mici, na krajši sprehod. In recept za dolgo življenje: Nič počitka, normalno delati in se veseliti vsakega dne, vsakega obiska, vsakega prijetnega trenutka, ki jih v njeni jeseni življenja ne manjka. Hvala, gospa Ivanka, za pogovor in naj vam tudi pot do stoletnice lepšajo obiski domačih in rejeneev, predvsem pa prijetni spomini in zdravje. Vera Vojska Tibet in sveta gora Kailash Goro Kailash hinduisti, budisti, džanaisti in verniki religije bon imenujejo POPEK SVETA. Pravi vernik mora vsaj enkrat v življenju iti na pot spokore okoli te svete, nedotaknjene in veličastne gore, ki opazuje, razume in posluša dih tvoje najbolj skrite notranjosti. Namen te poti, poimenovane KORA, je, da se popotnik znebi bremen preteklosti in se vrne na izhodiščno točko popotovanja očiščen. V Centru za mlade je v začetku oktobra Luka Kos z navzočimi podelil vtise s svojega potovanja, kije poleg vožnje skozi Nepal obsegal trekking V Tibetu, kije potekal po zgoraj omenjeni spokorni poti. Nepal je, zlasti v mestu Katmandu, poln življenja. Tržnice in improvizirane stojnice lahko najdeš povsod, tudi lani, kjer je komaj mogoče - npr. na robu ceste ob prehodu za pešce. Veliko je tudi templjev (stup) ter raznih manjših oltarjev. Vedno se najdejo ljudje, ki prižgejo kadilo pred božanstvi, kljub temu, da jc revščine med ljudmi veliko. Čar popotovanj po teh deželah je tako tudi v simbiozi človeškega in duhovnega, ki spremlja sleherni korak popotnika. Iz Nepala je vodila pot proti meji s Tibetom, ki je pod kitajskim nadzorom. Kitajci že od leta 1959 vršijo teror nad domačimi prebivalci, zlasti menihi, njihovim gospodarstvom, kulturo in vero (tibetanski duhovni vodja dalajlama je v izgnanstvu - že posedovanje njegove slike je kaznivo dejanje). Kitajska vlada dobro plačuje vse svoje državljane, ki so pripravljeni iti živet in delat v Tibet', zato sedaj v nekdaj neokrnjeni deželi rastejo hoteli kot 'gobe po dežju', tibetanska kultura pa je_ skoraj uničena. Kitajcem je najpomembnejše iztržili čim več koristi za vsako ceno. Samo en primer - Kailash je sveta gora, na katero jc strogo prepovedan vstop, saj jo prepoved ohranja duhovno vzvišeno in skrivnostno. Kljub temu so Kitajci leta 2001 samovoljno dali dovoljenje za vzpon španski ekspcdiciji, katere vodja je bil Jesus M. Novcos. Do realizacije na srečo ni pnslo zaradi ostrih protestov, ni pa izključeno, da Kitajci ne bodo še poskušali v to smer. Popotniki so se po nekaj dneh prebili čez mejo (čas tu ni pomemben - meja je odprta le nekaj ur na dan za vstop in enako za izstop iz države. Če se komu pokvari avto, ga ne umaknejo ob cesto, ampak zaradi njega stojijo vsi, ipd.). Čakala jih je težja stran odprave. V terenskih avtomobilih so se po naporni tridnevni vožnji povzpeli do višine nad 4500 metrov. Polje bila mestoma podobna puščavi, pogosto pa seje odstiral pogled na prostrano, brezmejno ravnino, ob kateri clovcK odkriva svojo majhnost, a hkrati vključenost v celoto kozmosa. Veličasten jutranji pogled na skrlvoostnl Kailash Romarska pešpot seje pričela s simboličnim vstopom skozi vrata KORE. Večina romarjev pot okrog svete gore Kailash prehodi, kar zaradi visoke nadmorske višine ni lahka naloga. Pot pa se lahko opravi še na dva načina. Romar se uleže na tla v iztegnjeni drži, se dvigne ter venomer ponavlja to spokorno dejanje. Tako premaguje pot za razdaljo dolžine svojega telesa. To izredno naporno in dolgotrajno pot spokore je opravljalo neko tibetansko dekle, ki sojo srečali tudi Luka in njegovi sopotniki. Obstaja tudi najtežja pot, kjer je obraz stalno obrnjen proti gori in romar nadaljuje pot le za širino svojega telesa. Napor, brezmejna pokrajina in tišina na nadmorski višini, ko se zdi, da si že blizu neba ... Zares enkratna priložnost za pohodnika, da se poglobi in pusti za sabo vse, kar ga v življenju teži in omejuje. Ob poti je posebno pokopališče, kjer lahko vsak odvrže neko stvar in tako simbolno pokoplje 'starega človeka'. Po treh dneh so se popotniki vrnili na izhodiščno točko in nadaljevali pot domov, napolnjeni z mirom in novo energijo. Ana Kunavar Iskrene čestitke ob življenjskem jubileju Vse najboljše, spoštovana Rozalija Petrič! Na tradicionalnem srečanju gasilcev - veteranov je bila tudi letos simbolične pozornosti deležna najstarejša gasilka - veteranka na srečanju, Rozalija Petrič, Velepova iz Laz, ki je pred kratkim praznovala 85. rojstni dan. Ob tej priložnosti sem jo obiskala skupaj z vodstvom Krajevne organizacije za vrednote NOB Dob-Krtina. V kratkem pogovoru sva se dotaknili tako njene življenjske poti kot sedanjosti. Gospa spremlja spremembe in o njih med drugim pravi, da, če bi se kdo od umrlih danes vrnil na svoj dom, ne bi vedel, kam je prišel, saj se je vse »predjal«. V njenem otroštvu ni bilo toliko sprememb. Rodila seje L novembra 19!2 na domačiji »Pr Vrbarju« v Žejah. »Nič dobrga ni bilo, sam dev,« se spominja otroštva med številnimi otroki, ki so bili kljub različnosti vedno ena družina. Očeta ni poznala, umrl je pred njenim rojstvom. Pred vojno je odšla za sestro na Gorjušo k Štibju, saj drugega ni kazalo. Sestri in družini je pomagala preživeti drugo svetovno vojno in se leta 1946 priženila k Velep v Laze. Še danes se spominja nevarnosti Smoletovega klanca in klanca proti La-zam, kije zahteval od furmanov in konj veliko potrpežljivosti in skrbi. »Zmir naprej je bil en sam velik zidanje,« se spominja, kako sta z možem in otroki gradila hišo, gospodarska poslopja, kako so na roke žagali drva, opravljali vsa dela na kmetiji. Prijeten spomin jo veže tudi na njeno sodelovanje v igri Plavž. V zakonu z možem Korlom, ki je žal umrl že pred 40 leti, ko je imel najmlajši Janez, ki danes z družino živi v Vrbi, 14 let, sta se jima rodila še hči Dragi, poročena Jeretina v Krtini, in sin Tone, znani dvigalec uteži, ki z družino živi v hiši ob rojstni domačiji. Dela nikoli ni zmanjkalo in tudi danes kljub starosti gospa Rozalija, ki jo kličejo Rozi, rada dela. Posebno skrb namenja rožam, ki v velikem številu lepšajo pravo kmečko hišo, poskrbi za okolico hiše, svojo skrb in ljubezen pa vseskozi namenja tudi 11 vnukom in dvema pravnukoma, ki jo radi obiskujejo. Rada jim pripoveduje o svoji mladosti, o tem, kako je nosila žito k Mlinarju ali pa še prej iz Zej v mlin v Zalog, kako so premagovali klance in kako kljub vsemu rada živi, saj je življenje lepo, če ga lahko uživaš med domaČimi. Kljub starosti spomin ne peša. Spomini kot potoček vrejo na dan in lepšajo trenutke vseh, ki obiščejo gospo Rozi, ki je poznana tudi kot odlična kuharica, kar vedo mnogi, ki so bili deležni njenih dobrot, tudi obiskovalci znamenitih žejskih veselic. Hvala, gospa Rozi, in veliko zdravja tudi v prihodnje. Vera Vojska »Cut!« Predstavil svoj prvi film V Domžalskem domu in MKC Akumulatorju je 31. oktobra in 2. novembra ekipa novonastalega Kulturnega društva CUT!, ki ga večinoma sestavljajo ustanovitelji društva Mili '(filma Tošl, Kratki film o drogah) predstavila dve eksklu-zivni projekciji novega dokumentarnega filma »Rugelj«. Film je bil predvajan v okviru preventivnega programa boja proti d roga m in temu primeren je bil tudi izbor povabljencev; ti. strokovna javnost, maloštevilni prijatelji in seveda ekipa, ki je sodelovala pri ustvarjanju filma. Film govori o življenju in delu razvpitega slovenskega psihiatra dr. Janeza Ruglja in je sestavljen iz dveh delov. Prvi del govori o njegovi življenjski poli, drugi del pa okvirno predstavlja delo v njegovih delovnih skupinah (Alternativna terapevtska skupnost). Film je pomemben znotraj preventivnega programa boja proti drogam iz vsaj dveh vidikov. Njegova življenjska pot je lahko navdih posamezniku. ki se sooča s takšnimi ali drugačnimi osebnimi težavami. Ponazarja namreč, kako se človek lahko z življenjsko voljo ter delom reši iz še tako nemogočih razmer ter doseže najmanj povprečne, če ne nadpovprečne rezultate. Drug vidik pa je ta, da v filmu vidimo izsek iz ATS, kjer lahko opazujemo način dela tega »drugačnega« psihiatra in odzive udeležencev. Dokumentarec v celoti ponuja vpogled v alternativno obliko spopada s takšnimi ali drugačnimi oblikami odvisnosti in je zato priporočljiv v ogled tistim, ki imajo sami težave z oblikami odvisnosti, kot tudi tistim, ki slednjim nudijo različne oblike pomoči. Gledalci so na obeh projekcijah spremljali film z zanimanjem in se na različne načine tudi odzvali po koncu projekcije, ko je bila na vrsti okrogla miza Z avtorjema filma, režiserjem filma Darkom Stantetom ter novinarjem Žigom Čamernikom. (iovorili so tako o snemanju filma, kot tudi o samem dr. Ruglju ter njegovi alternativni metodi zdravljenja. Nihče izmed udeležencev ni bil povsem rav- nodušen in tako smo bili deležni tako burnih kot tudi bolj konstruktivnih odzivov. Če so bili gledalci v Domžalskem domu še bolj zadržani, seje razprave v MKC-ju množično udeležilo tudi samo občinstvo. Morda je k temu pripomogla tudi povprečna starost gledalcev v MKC-ju, ki je bila nižja in je imela zato posledično, morda, tudi manjše zavore pri izražanju svojega mnenja in pogleda na predstavljeno temo. Kot je povedal režiser, film še ni' povsem dokončan in ga bo potrebno še nekoliko skrajšati in na žalost tudi cenzurirati. Ko bo dokončan, pa se ekipa že dogovarja z nekaterimi ustanovami, ki se na takšen ali drugačen način ukvarjajo z odvisniki od drog, da bi si ga ogledali in morda tudi s strokovnega vidika uporabljali. Film bo verjetno distribuirán tudi na enem od tv kanalov. Film je bil financiran s pomočjo sodelavcev filmske ekipe, Comtecha d.o.o. ter občine Domžale Pri nastanku filma sta kreativno sodelovala še domžalski Morilec (Hie-ronim Vilar) in Rubicon fvp (Branco Grabovac) iz Ljubljane. Kristina Brodnik Tradicionalno 15. brucovanje v Domžalah Študentski četrtek. 22. november. V hali Komunalnega centra v Domžalah je spet višalo, zavijalo, odmevalo in vsepovsod se je širila prava mladostna energija... To je bilo že tradicionalno 15. brucovanje v Domžalah! Vedno zadet srečelov, 3x doza študentskega opojnega napitka tekom večera, happy hour ob 21.00 in nepozaben krst brucov in bruck pod vodstvom starega mačka Gašperja in treh mladih podpornih stebrov je mešalo večer in zavijalo dogajanje. Vseprisotna je bila tudi glasba, ki jo jc po volji ljudstva vrtel D.l, za vrhunec večera pa so poskrbeli super In glasbena skupina DAN D! Ko dijak postane študent in ko dijakinja stopi na prag odraslosti - oba sta študenta in skoraj odrasla? Niti ne. Vsaj naj ne bi še bila. Študentska leta - tista najlepša - pravijo nekateri, so prava zadeva po letih dnevnega vsrkavanja vsemogočih informacij, zato je prav, da korak v novo obdobje dodobra ovekovečimo. Konec koncev se tako ali tako izkaže, da nora leta šele prihajajo... Brucovanje je prireditev, kjer so v središču pozornosti naši bruci in brucke. Skozi večer jih čaka nekaj preizkušenj, marsikdaj pa je to tudi prostor, kjer se ponovno srečajo stari prijatelji, skrite simpatije... še iz osnovnošolskih klopi. Zato je bila priložnost kot nalašč, da ste zlezli iz svoje luknjice, se pokazali in se nasmejali z ljudmi, ki jih nisite videl toliko let. Mislim, da je bilo, glede na to, daje pokalo po šivih od mlade energije, kar dobro poskrbljeno tako za lastno zadovoljstvo, kot tudi za tisti družabni sektor življenja. Pa tudi žur sam po sebi je bil vreden udeležbe, saj je po krstu brucov in bruck začela igrali in zažigati vedno bolj popularna skupina Dan D! Ves preostali večer pa je DJ vrtel muziko po trenutnem navdihu pristotnih... Večerje bil super in mislim, da smo bili vsi zelo zadovoljni in bomo pomnili večer kot nepozaben! Nekaj trenutkov smo tudi ovekovečili s fotografijami, zato le skoči na www.studentski-klub.si in se najdi v množici! Ana Strnad Halloween v Domžalah Najbolj grozno noč v letu smo preživeli v Domžalah. Mladi Forum Domžale je v sodelovanju z MKC organiziral zabavo za noč čarovnic, ki se je odvijala v sredo, 31. oktobra 2007 v prostorih MKCD-ja. Za dobro zabavo in glasbeno vzdušje sta s svojim koncertom poskrbeli dve mladi, lokalno že uveljavljeni skupini Sunbite in World Within. Prostor dogajanja je bil tej noči primerno strašljiv, prav tako pa je bila v čarovnice in ostale grozne stvari našemljena večina prisotnih. Zabava je bila torej v maskah. Z nadvse ugodnimi, študentskimi cenami, smo poskrbeli, da ta večer nihče ni ostal žejen. Pred MKC-jem smo za primer slabega vremena (ki pa ga na srečo ni bilo) postavili tudi šotor, ki je bil namenjen vsem tistim, ki niso uspeli priti v glavni prostor. Vsekakor gre zahvala vsem sodelujočim pri projektu, pri katerem so sodelovali skoraj vsi člani Mladega foruma Domžale. Kot organizatorji projekta pa se že veselimo naslednjega, saj je bila noč izpeljana taka kot smo si jo zamislili (oz. še boljša!) in pričakujemo, da bi v rokah zagnane ekipe Mladega foruma Domžale morala postati tradicionalna. Torej, čarovniki in čarovnice, se vidimo ponovno prihodnje leto! Urša Kordež Zahvale sponzorjem Na prošnjo Centra za mlade se je velikodušno odzvalo podjetje MED-i:X d.d., živilska industrija iz Ljubljane, ki je podarilo piškote. Sladke dobrote bodo še dolgo razveseljevale otroke in mlade, ki obiskujejo naše delavnice. Podjetju L I A, živilska industrija d.d. iz Kamnika se zahvaljujemo za ozimnico in kompote, katere ponudimo na naših prireditvah. Za konec pa bi omenili še podjetje PROMETEJ ART&HOB-BY cl.o.o. iz Ljubljane, ki nam ob nakupu v njihovih poslovalnicah omogoča 20% popust. Vsem podjetjem, ki smo jih omenili v zadnjih štirih številkah glasila Slamnik še enkrat najlepša hvala, saj ste s svojo dobronamerno gesto poleg finančne podpore izkazali tudi zaupanje Centru za mlade in delu z mladimi. Delavnica izdelovanja buč V ponedeljek, 29. oktobra, v času »krompirjevih počitnic« smo v prostorih MKC-ja v Domžalah preživeli nadvse prijetno popoldne, ko smo tako najmlajši kot tudi starejši izkazovali svoje umetniško znanje. Delavnica izrezovanja buč za male in velike, ki smo jo skupaj pripravili člani Mladega Foruma Domžale in Mladinskega kulturnega centra Akumulator, je privabila blizu 30 gostov in je poleg klasičnega izrezovanja buč najmlajšim, ponudila možnost barvanja glinenih buč, risanja čarovnic in drugih strašnih junakov za Halloween. Izdelovali pa smo tudi duhce iz pi ličkov, ki so še posebej navdušili najmlajše. Večji, so se spravili nad prave buče. Za otroke je bilo zabavno tudi glasbeno ozadje, saj je bilo le-to tokrat namenjeno njim. pesmice od Majdi in Murnčkov so pripomogle, daje njihova ustvarjalnost vrela izpod drobnih prstkov. Otroška domišljija je navdihnila tudi že »odrasie otroke« in čas je mineval kot za stavo. Ko smo po nekaj urah oranžne barve in bučnih semen pospravljali, se nam nasmeh kar ni hotel izbrisali z obraza. Delavnica za otroke je uspela in zagotovo jo bo nasledilo še mnogo podobnih projektov. Lara Žgajnar IP KOLEDAR PRIREDITEV SOBOTA, 24. NOVEMBRA 19.00 KJE: Gasilski dom Homec Kulturno društvo Jože Gostič Homec in Pavle Kozjek vabita na predavanje z diapozitivi in filmom Osemtisočak v enem zamahu. Šolo prvenstveni vzpon na tibetanski ČO OJU (8.201 m) je dobil nagrado občinstva na najbolj prestižni svetovni alpinistični podelitvi - Zlatemu cepinu. PONEDELJEK. 26. NOVEMBRA 16:15 KJE: Knjižnica Domžale Knjižnica Domžale vabi na ustvarjalno delavnico pod vodstvom Nives Podmiljšak. Delavnica bo potekala v dveh delih in sicer prvi del ob 16.15 uri za otroke od 4 - 8 let in ob 17.15. uri za otroke od 9 - 15 let. TOREK, 27. NOVEMBRA 18:00 KJE: Knjižnica Domžale Vas zanima, kako v naravi srečamo slone, lovimo krokodile in leoparde? Kakšne so znamenite plantaže čajev in rudniki poldragih kamnov? Kakšno je življenje po cunamiju? Šte že videli največjo želvo na svetu? Skok na Maldive kot dokaz, da raj obstaja... Pridružite se nam na potopisnem predavanju, kje vas bo gostila mag. Andreja Jernej-čič, popotnica in novinarka. Presenečenje: pokušina njihovih slaščic! Vstop je prost! ČETRTEK, 29. NOVEMBRA 18:00 KJE: Center za mlade Domžale, Ljubljanska 58, Domžale Vabijo vas na otvoritev razstave mednarodnega fotografskega natečaja ODSEV. 19:00 KJE: Knjižnica Domžale Vabijo vas na predstavitev knjige. Gostja večera dr. Manca Košir, \sestranska ustvarjalka in pronicljiva opazovalka družbe, članica uredništva Nove revije, avtorica stotin novinarskih prispevkov, poljudnoznanstvenih, strokovnih in znanstvenih člankov in devetih knjig, pa tudi članica Slovenskega komunikološkega društva. Bralnega društva Slovenije ter slovenskega in mednarodnega PEN centra, nam bo predstavila svojo najnovejšo knjigo MOŠKA PISMA. Vstop je prost! Vabljeni! PETEK. 30. NOVEMBRA 16:15 KJE: Knjižnica Domžale Vabijo na ustvarjalno delavnico »Moj Prešeren« pod vodstvom 1 Podmiljšak. Delavnica bo potekala v dveh delih in sicer prvi del ob 16.15 uri za otroke od 4 - 8 let in ob 17.15. uri za otroke od 9 - 15 let. SOBOTA, 1. DECEMBER 17:00 KJE: Mladinski kulturni center Akumulator, Mačkovci 80, Domžale (Za len Tenom) Mladi forum Domžale in MKCD vabita na delavnico za mlade ob 1. decembru. dne\ u boja proti AIDSl I. fokrat se bomo na nekoliko drugačen, predvsem pa bolj zanimiv, ustvarjalen in aktiven način spopadli s kugo tretjega tisočletja. Kako pride do okužbe? Kaj botruje temu? Kako se zaščititi? Kje dobiti informacije? Vse to in še več v soboto ob 17. uri. Vabljeni vsi, še posebej mladi od 14-25 let. Naj ne mine dan brez knjige Založba Turna ponuja bralcem zanimivo delo, priročnik, UČINKOVITO REŠEVANJE KONFLIKTOV, v katerem nam avtorica Kare Andreson ponuja učinkovito metodo, kako rešiti kon-fliktno situacijo v štirih korakih. Ker vsakdo izmed nas kdaj zaide v konfliktno situacijo, mu bo tak izjemen priročnik v veliko korit, zlasti, ker ga je avtorica napisala premišljeno in bodo nasveti dobrodošli tako v poslovnih kot v osebnih odnosih. Založba Didakta je v zbirki Gostosevci izdala roman MOŽ BREZ DOMOVINE, ki je zadnja knjiga Kurta Vonneguta, enega najpomembnejših ameriških avtorjev 20. stoletja. V knjigi so zbrani esejistični zapisi in predavanja, ki predstavljajo avtorjev avtobiografski pogled na svet. Za pisatelja Kurta Vonneguta, ki je umrl letos spomladi, je značilna satirična ostrina, ki jo dopolnjujejo fantazijski opisi ameriške vsakdanjosti. Avtor bralcem ponuja podobo sodobnega človeka, ki sredi odtujenega sveta išče smisel. Pisatelj Kurt Vonnegut je prodrl na ameriško sceno z romanom Klavnica pet, ki je protivojni roman iz časa ameriške vojne v Vietnamu. »Mož brez domovine je avtobiografska in satirična oporoka človeštvu, ki se noče soočiti z destruktivnostjo 2 Pohitite v Citroën OUÎ^St Mengeš! • prihranek do 3.500 EUR DARILO! Navigacijska naprava Garmin Niivi 360T AVTO DETR, d.o.o. Mengeš Slovenska cesta 66, 1234 MENGEŠ tel.: (01) 7237-313. fa* (01) 7230-297 e-mail: avtodetr@siol.net CITROËN B Mil ntCOSTAVUArC » Nt, KAJ VSI WHPCO OffOČN STO* ZA VAS KOLEDAR PRIREDITEV 19:00 KJE: Kulturni dom Radomlje Pevci moškega pevskega zbora Radomlje vabijo na koncert, kjer bodo poleg MoPZ Radomlje nastopili še: Pevke ljudskih pesmi iz Domžal, Vokalna skupina Vocis imago iz Ljubljane in MePZ Kolinska iz Ljubljane. Po koncertu skupaj s KS Radomlje vabijo vse obiskovalce na druženje ob prigrizku in kozarčku rujnega. NEDELJA, 2. DECEMBER 10:00 KJE: Kulturni dom Groblje. Kulturni društvo Groblje vabi na 3. tradicionalno razstavo SLOVENSKE JASLICE, ki bo potekala od 2. - 12. decembra. Jaslice si boste lahko ogledali vsak dan od 10. - 18. ure, slovesno odprtje s kulturnim programom pa bo v nedeljo, 2. decembra ob 10. uri. Dobrodošli! PONEDELJEK, 3. DECEMBER 16:00 KJE: Knjižnica Domžale Vabijo vas na odprtje fotografske razstave Utrinki s poti. Razstavo pripravljajo skupaj z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti - območno izpostavo Domžale. Avtorica razstave je Cveta Zalokar Ora-žem. Vstop je prost. Prisrčno vabljeni! ll ; TOREK, 4. DECEMBER 16:00 KJE: Center za mlade Domžale, Ljubljanska 58, Domžale. Zbirajo majhne, uporabne stvari, ki jih ne potrebujete več (nakit, okrasne predmete, knjige, igrače itd.), komu drugemu pa bi še prišle prav. Celoten izkupiček bo namenjen za finančno pomoč prizadetim v Železnikih. Dodatne informacije dobite na telefon: 722 66 00. SREDA, 5. DECEMBER 18:00 KJE: Knjižnica Domžale Vabijo vas na predstavitve knjige Tomaža Jevšnika - Orhideje: gojenje tropskih orhidej. To je najobširnejša knjiga o tropskih orhidejah v slovenščini. Na 150 straneh vam avtor razkriva zanimive informacije o gojenju in vzgoji ter mnogo nazornih opisov orhidej. Je bogata s številnimi avtorskimi fotografijami profesionalnega fotografa Francija Viranta in arhivskimi slikami ter bakrorezi angleškega kraljevega hor-tikulturnega združenja. Primernaje za vse tiste, ki šele spoznavate svet orhidej kot tudi za bolj izkušene ljubitelje. Vstop je prost. Vabljeni! ČETRTEK, 6. DECEMBER 16:00 KJE: Center za mlade Domžale, ljubljanska 58, Domžale. Tudi danes te vabijo v filmsko delavnico - video inkubator, kjer kamera teče vsak ponedeljek. Želiš igrati, režirati ali napisati scenarij za krajši film? Oskar čaka nate! Ideje iz inkubatorja razvija Luka Kos. SOBOTA, 8. DECEMBER 18:00 KJE: Center za mlade Domžale, Ljubljanska 58, Domžale. Od 18. do 20. ure se bodo mladi skupaj z. mentorico Ano spoznavali z različnimi zakonitostmi narave in razvijali svojo raziskovalno žilico. Zaželene so predhodne prijave na telefon 722 66 00 ali elektronski naslov info(2!czm-domzale.si. Društva in organizacije! Tudi vi lahko svoje dogodke objavite v koledarju prireditev v občini Domžale. Vse, kar morate storiti je, da nam na naš elektronski ali poštni naslov pošljete datum, uro, kraj in kaj se bo dogajalo. svojega lastnega početja: vojn, političnih režimov, medijskega izkrivljanja ali prekrivanja resničnosti, zablod umetnosti in morale, kata-strofičnega onesnaževanja okolja,« smo slišali na predstavitvi knjige. Pisatelj J. M. Erre je napisal duhovito in iskrivo kriminalko PAZITE SE PSA, ki govori o nenavadnih dogodkih v neki pariški ulici, v kateri živijo različni ljudje. Umetnik, hišnica, pes in skrivnostni lastnik stanovanjskih hiš. Avtor radijskih feljtonov, ki se preseli v stanovanjsko hišo, začne pisati dnevnik 0 umetniku in slikarju, ker ga ta ves dan opazuje s svojega okna. A med stanovalce se naseli nezaupanje in strah, ko se pojavi prvo truplo in stanovalce obišče čudaški komisar. Preberite knjigo in izvedeli boste, kdo se skriva za zločinom? Založba Didakta z zbirko Smeh podtoni obuja žanr humorističnega pisanja s ponatisi klasičnih del in izdajami novih humorističnih romanov. Zelo priljubljen pisatelj David Sedaris se s humoristično knjigo NEKEGA DNE JAZ GOVORITI LEPO uvršča na prva mesta najbolje prodajanih knjig. Naslov je nenavaden in govori o avtorjevih naporih, da bi se naučil francoščine. V knjigi avtor opisuje tudi dogodivščine iz otroštva in mladosti, spoznamo njegovo številno problematično družino, mlajšo sestro - znamenito komedijantko, očetove obsedenosti, težave v šoli, umetniške ambicije, začetke kariere. »Nekega dne jaz govoriti lepo je zabavna zbirka utrinkov iz življenja inteligentnega pisatelja z velikim darom za opazovanje in velikim občutkom za humor.« SE SE SPOMNIŠ? S.IEČAS SE? je pesniška zbirka Fahrudina Nik-šiča, pesnika iz Zadra. Njegove pesmi so bile prevedene poleg slovenščine še v češčino, francoščino, nemščino in ruščino. Pesnikove teme izpovedovanja so srečanja, razhajanja, spomini, želje. »Ko je človek zaljubljen, se resničnost čisto drugače obarva, pod vplivom močnih čustev in erotične opitosti pa stvari dobivajo drugačen pomen. Vendar to ne more dolgo trajati, v daljšem partnerskem odnosu se to stanje slej ali prej preobrazi v novo kvaliteto. Pesniku pa jc tega kaj malo mar, saj vse svoje moči usmerja prav v to, da bi te vrhunske trenutke času iztrgal. Zato jih skuša z noro vero alkimista vedno znova, s tenkimi nitkami poezije privezati in zadržati na mestu. In nenadoma se zgodi nemogoče, ko je že na tisoč in en način izpel svojo temo, mu uspe ujeti čas v zaprti krog srečanj in slovesov med zimskim mrakom in poletno bleščavo. Vse to kroži znotraj sebe, nikoli ne teče linearno - kajti pesnik ne sprejema niti minljivosti niti konca. Tako se Nikšič na svoj način pridružuje večnemu človekovemu hrepenenju, da bi premagal smrt: »Postoj, trenutek-kako si lep!« (J.W. Goethe)« beremo v spremnem besedilu. Tatjana Kokalj stran Wllff*"" .14 f »niirjrn I (IZ)BR@NO v septembru ODRASLI • Alenka Rebula: BLAGOR ŽENSKAM, Založba ZTT EST, 2007 Alenka Rebula velja za slovensko strokovnjakinjo, ki je napisala zelo znano psihološko delo o vplivu otroštva na I odraslost, z naslovom Globine, ki so nas rodile, sedaj pa Hk preseneča s knjigo Blagor ženskam, kjer pa še podrobneje MMflsfli opisuje, kako je žensko doživljanje povezano z izkušnjami v otroštvu. Notranje spremembe lahko dosežemo le preko stika in učenja s seboj. Alenka pozna žensko dušo, zato jo je užitek brati. Alenka Rebula temeljito obdela naš arhetipski vzorec žrtvujoče se žene in matere, polne občutkov krivde, strahu in sramu. Opozarja na to, daje lahko le srečna ženska, ki živi lastne sanje in uresničuje svoje želje, lahko dobra partnerica, mati in prijateljica. Včasih preprosto ne najdemo odgovora, toda avtorica nc obupa. V svoji knjigi se loti področij ustvarjalnega dela, materialne blaginje, pomanjkanja samozavesti, skratka vsega, kar nas ženske tako neznansko utesnjuje in nam preprečuje biti tisto, kar si globoko v srcu najbolj želimo. Z vajami, ki jih razdeli v sklope, nam skuša pomagati in nam odpreti oči. Zares velik prispevek Alenke Rebule k razumevanju lastne osebnosti. • Clive Hamilton: FETIŠ RASTI, Založba Krtina, 2007 Avtor izhaja iz predpostavke, da ima gospodarska rast v govoru ekonomije in politike čarobno moč. V gospodarsko rast kot predpogoj za izboljšanje življenjskih pogojev si več nihče ne upa podvomiti. A zakaj navkljub le- ti nismo nič srečnejši, svet nič bolj pravičen. Zakaj se v imenu gospodarske rasti še vedno pustoši po planetu, ruši socialne vezi in ljudi spreminja v potrošniške zombije. V fetišizaciji pojma po avtorjevem mnenju leži vzrok za večino družbenih bolezni. Avtor nam to dokaže s tehtnimi argumenti in obenem tudi ponudi vizijo post-rastne družbe. Pot k spremembam se začne pri posamezniku z. malimi spremembami v življenjskem načinu. Izvrstna knjiga za vse, ki si želijo razumeti in izboljšati pogoje svoje tu-biti. • Hermann Hesse: DEMIAN, Amalietti & Araa-lietti, 2006 Demian je roman o odraščanju Sinclairja, mladega človeka, o njegovi poti od otroštva do zrelosti, o erotičnem prebujenju, o iskanjih svojega pravega jaza. Dečkovo prebujenje se začne tedaj, ko zasluti problem dobrega in zla. Spozna, da mu zlo nc preti samo iz zunanjega sveta, temveč sega prav v dno njegove duše in ga čudno privlači. Sinclair doživlja občutke najhujše tesnobe in krivde, ko ga izsiljuje izprijen sošolec. Iz te stiske ga reši prijatelj in odtlej njegov vodnik, Max Demian. Demian v bistvu predstavlja njegovo vest, njegov notranji glas. Skozi leta se njun odnos za nekaj časa prekine. Sinclair hodi po krivih poteh, ampak spet, ko najde Demiana, najde pot do sebe - svojo osebno svobodo. • Eva D. Bahovec: KOPERNIK, DARWIN, FREUD, Analecta, 1990 Obstajajo tri revolucije, ki so zadale svoje kopje človeškemu narcisizmu. Najprej je Kopernik dokazal, da Zemlja ni središče vesolja. Nato je Darwin pokazal, da človek ni nič posebnega v stvarstvu, temveč samo eno bitje med drugimi in tretjič je Freud prikazal, kako jaz ni gospodar v svoji lastni hiši. Veličina teh možni v njihovih stvaritvah in značajskih kvalitetah, temveč v tem, da se ljudje začnemo o postavkah našega obstoja spraševati in uvideti, daje potrebno veliko (miselnega) napora in odpovedi, da pridemo do zaključkov, ki za človeško bitje niso nekaj dobrega in lepega temveč prej nekaj, kar nas pretrese, zamaje in česar se ne da fiksirati ali popraviti. Ce treh znanstvenih revolucij ne moremo meriti kot treh velikih zgodovinskih dogodkov, temveč kot navdušenje in odpor, ki so ga izzvali pri vsakem mislečem človeku, moramo tudi veličino velikih mož'ocenjevati ob 'vprašanju, s čim deluje na soljudi', ne pa po njihovih duhovnih kvalitetah ali veličastnih stvaritvah. OTROCI IN MLADINA • Johanna Thvdell: ZVEZDE SMEJO V TEMI, Miš, 2007 Trinajstletna Jenna je povprečna najstnica. Zaljubljena je v fanta, ki je sploh ne opazi. Ima tudi prijateljico, obe sta neopazni in popularni vrstniki ju nc vabijo v družbo. Živita sami z mamo, ki pa ni čisto običajna mama. Pri njih doma so hodulje, kupi tablet, lasulje. Njena mama ima raka. Ko je mama v bolnišnei, zanjo skrbita dedek in babica. Jenna bi kljub mamini bolezni rada živela življenje običajne najstnice, tudi ona se želi zabavati, biti lepa, biti zaljubljena. Začne se družiti z novo prijateljico, s prezgodaj odraslo lepotico Ullis, kiji vsi zavidajo. A tudi v Ullis sc skriva še drugačna deklica, prestrašena in nesrečna.. .Nič ni tako, kot je videti na prvi pogled. Knjiga je prejela najpomembnejšo švedsko nagrado za književnost August. • Michel Piquemal: MODROSTI SRCA, Mladinska knjiga, 2007 Knjiga ponuja preproste, pomensko bogate zgodbice, nabrane iz vzhodnjaške filozofije in mitologije. Veliki misleci ■Jge»lrijjj^ so svoje nauke širili v obliki prilik, apologij, poučnih basni. Zgodbicam sledijo zapisi »Filozof razmišlja«. Ključne besede pa so bralcu v pomoč pri odkrivanju tem in opozarjajo na pomembne pojme in misli. Filozofske zgodbice pomagajo otroku pri odraščanju in ga vabijo k razmišljanju o življenju. Dragocena knjiga, ki spodbuja dialog med otrokom in odraslim. • Marian de Smet & Marja Meijer: PRODAM BRATCA, Kres, 2007 l.iz.in bratec postaja prava mala pošast. Pošteno gaje že sita. Poruši ji stolp iz kock, raztrga risbe, ko se kopata, ima Liza v kadi čisto malo prostora. Zato se odloči, da ga bo prodala. Stlači ga v poštni nabiralnik, v smetnjak...Na koncu ga k sebi vzame sosedov Rok, ki si je vedno želel imeti majhnega bratca, a le za kratek čas. Slikanica je dobra iztočnica za pogovor o prijateljstvu, ljubezni, ljubosumju med soro-jenci. Uredil lo Izbral Jaoez Dollošek Likovna razstava v Krašnji Tudi črna je barva V prostorih Osnovne šole Kraš-nja je 26. oktobra 2007 potekalo odprtje razstave likovnih del udeležencev območnega srečanja likovnih skupin Krašnja 2007. Razstavo sta pripravila Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Domžale in Kulturno društvo Fran Maselj-Podlimbarski Krašnja. Letošnja tematika srečanja, kije potekalo 22. septembra v Krašnji, je bila izredno zanimiva in nenavadna. Slikarjem in kiparjem iz Likovnega društva Krašnja, Likovnega društva Lipa Domžale, Likovnega društva Mengeš, Likovnega društva Petra Lobode Domžale in Likovnega društva Senožeti iz Radomelj je izdelava umetnin v pretežno črni barvi predstavljala poseben izziv. Razpisana tema je bila zelo odprta, saj ni omejevala vsebine, sloga, tehnike, materiala; edini pogoj se je nanašal le na to, da morajo biti likovna dela izvedena pretežno v črni barvi. Likovniki so se zbrali v Krašnji in nato nadaljevali z ogledom in izbiro motivov iz celotnega Črnega grabna. Rezultat ustvarjenih del je bil motivno in slogovno zelo širok: večina likovnikov je bila zvestih neposrednemu podajanju vidne narave, nekaj pa jih je iskalo veliko bolj ekspresivne in abstraktne rešitve - konec koncev je črna barva zelo skrivnostna, hkrati strašljiva in privlačna (Tone Rački). Razstavljene slike in kipe, ki so nastali na septembrskem likovnem srečanju, je strokovno izbral prof. Robert Prime. Vsak avtor se je predstavil samo z enim likovnim delom, tako daje bilo razstavljenih preko štirideset likovnih del. V kul- turnem programu odprtja je nastopi Rado Kokalj, na citrah, in Ljudske pevke in pevci Kulturnega društva Fran Maselj-Podlimbarski Krašnja. O izvedeni razstavi sta spregovorila predsednica kulturnega društva v Krašnji, Vera Beguš in vodja Ol Domžale Pavel Pevec. Najboljša dela, ki bodo v prihodnje razstavljena tudi na regionalni likovni razstavi, so pripadala naslednjim avto- rjem: Štefan Cerar in Drago Jerman (LD Krašnja), Handi Behrič, Miloš Dekič in Miro Kolenko (LD Mengeš), Asta S. Perko in Ida Rebula (LD Petra Lobode Domžale), Jelka Moravec, Irena Novak in Veronika Pogačar (LD Senožeti Radomlje). Katarina Ros Krušelj POVABILO Dekliški pevski zbor Moj spev vabi vsa dekleta, stara od 14 do 24 let, da se mu pridružijo pri večglasnem petju slovenske in tuje ljudske ter umetne, črnske duhovne pa tudi popularne glasbe. Vaje imamo vsak torek od 20. do 22. ure v pevski sobi Kulturnega društva Groblje. Vse podrobnejše informacije pa lahko izveste na telefonski številki zborovodje: 031 677 458 (Peter Pogačar). AOI SMOLAH MODRIJANI TURBO ANGELS ans. SPEV PRIMORSKI FANTJE ans. TONETA RUSA TANJA ŽAGAR HIŠNI ANSAMBEL AVSENiK ans. BRATOV P0LJANŠEK ISKRICE STISKI KVARTET ŠTAJERSKI FRAJTONARJI ans. PRIMOŽA KELENCA zmagovalca plesnega turnirja ZVEZDE PLEŠEJO 2007 TANJA ŽAGAR m MATEVŽ 0G0REVEC MARJAN ŠAREČ (gospod predsednik) FOLKLORNA SKUPINA NOVOLETNI VIDEOMEH v ŽIVO ŠPORTNA DVORANA KAMNIK SOBOTA. 15.12. ob 19 voditelj in scenarist BORIS KOPITAR po koncertu zabava z MODRIJANI VSTOPNICE PO POVZETJU 051 202-200 DOMŽALE WSL BORIS KOPITAR- OPTIKA BRIGITA Nudimo kompletno oskrbo vida: • pregled oči • pestra Izbira okvirjev . najnovejša generacija VARILUX PHYSIO steKfc • stekla ANT1-FATIQUE osvežitev za vase ocl • sončna očala Delovni čas od pon. do pet. od 10. do 18. "re-Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211-890 Slikarska razstava v Galeriji Domžale Boštjan Jurečič Vega Akademski slikar Boštjan Jurečič Vega se je v novembrski likovni razstavi v Galeriji Domžale predstavil s serijo slik z naslovom Prekleta, prepovedano, v kateri se vsebinsko vrača v temno obdobje druge svetovne vojne v Nemčiji - vendar le za trenutek, saj njegova umetnost temelji le na konceptu manipulacije s spominom gledalca. Vpogled v najnovejša dela ustvarjalca iz Ljubljane vam je domžalsko razstavišče v okviru Kulturnega doma Franca Kemika Domžale omogočilo do 30. novembra 2007. Jurečičeva razstavljena dela opozarjajo nase po tehničnem in vsebinskem delu, kajti v obeh primerih avtor deluje precej provokativno. Celotno Jurečičevo razstavo v Galeriji Domžale zaznamuje posebna slikarska tehnika, ki izhaja iz fotografskega solarizacijskega postopka. Solarizacija je postopek izpostavljanja fotografije svetlobi v času nastajanja, kar privede do različnih grafičnih učinkov. Prvi poskusi učinkov solarizacije segajo v 20-ta leta prejšnjega stoletja v čas evropskega nadrealizma, ko so se umetniki fotografije lotili izrazito raziskovalno. Prakse, kot so solarizacija, fotomontaža, izdelava fotografij brez fotografskega aparata, takrat niso bile izpostavljene le zaradi tehničnih inovacij, temveč tudi zaradi nove obravnave figuralike, predmetnosti in prostora. Podobno fotografsko eksperimentiranje je zaznamovalo tudi slovensko fotografijo v sedemdesetih letih. Seveda pa se naš avtor problema loteva drugače, saj ga zanimajo le posebni grafični učinki, ki jih omogoča so-larizncijski poslopck, in pri svojem postopku ne uporablja fotografije, temveč podobe izdeluje na drugačen način - namesto izpostavljanju močni svetlobi, slike z različnimi barvnimi plastmi v določenem trenutku izpira z vodo. Voda pravzaprav odvzema določene predele barvnih nanosov in jih nadomešča z novimi. Avtorjev tehnični postopek sliki na tak način daje efekt stare zabrisane fotografije. Pred nami se v velikih in malo manjših platnih kažejo stari dokumenti slavnih mož iz nemške zgodovine, ki so zaznamovali celotno Evropo še danes. In zakaj jih je avtor obudil iz krvave zgodovine človeštva? Ravno zato, da v nas vzbudi občutke in spomine, ki smo jih morda pozabili in celo želeli pozabiti. Gre za proces prenosa konkretnih zgodovinskih osebnosti in zgodb iz črnobelih starih dokumentov na platna z dodanim besedilom, ki poroča o možnem ali izmišljenem dogodku v povezavi z naslikanim. Na ta način - po besedah Aleksandra Bassina, ki je predstavil avtorja na otvoritvi razstave -avtor slika spomine in pri tem poskuša naslikati, kako podoba izginja, kako se podoba fizično ali v zavesti opazovalca razkroji, potem ko je šel že stran od nje. Boštjan Jurečič Vega se v Domžalah predstavlja prvič. Pred desetimi leti je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost je končal študij slikarstva pri profesorju Gustavu Gnamu-šu. Predvsem pa slikarja poznamo s televizijskih ekranov, saj kot novinar Uredništva oddaj o kulturi na TV Slovenija poroča o področju vizualnih umetnosti. V razstavljeni seriji slik v Galeriji Domžale lahko razberemo, da z iskanjem izvirnega umetniškega izraza, zasnovanega na raziskovanju različnih tehničnih možnosti ter vsebinski interakciji s svojim okoljem in publiko, je slikar Boštjan Jurečič Vega gotovo dosegel tisti umetniški izrazni nivo, ki ga uvršča med kakovostne sodobne slovenske ustvarjalce. Katarina Rus Krušelj AVTOSERVIS VODNIK M Anže Vodnik s.p. AVTOMOBILSKA ZAVAROVANJA ¡FATHAIJ SERVIS VOZIL • SERVIS KLIM • VLEKA VOZIL • PRIPRAVA VOZIL ZA TEHNIČNI PREGLED PREMONTAŽA IN CENTRIRANJE PNEVMATIK KERSNIKOVA 12, DOMŽALE, Tel.: 01 721 03 61, GSM 041 633 075 mesečni koledar 2007 NOVEMBER DECEMBER četrtek, 29. november ob 20:00 Pandit Suresh Ta I wa I kar koncert indijske klasične glasbe nastopajo: Suresh Talvvalkar (table) in gosti Mojster Suresh Talvvalkar je »pandit«, kar predstavlja najvišji nivo glasbenika v Indiji. Suresh je eden največjih indijskih mojstrov ritma in velja za enega od najboljših igralcev na table, najbolj značilno in razpoznavno indijsko tolkalo. Poučeval in nastopal je v več kot 50 državah po svetu ter v Indiji prejel najvidnejša odličja kot učitelj in koncertni mojster indijske klasične glasbe. petek, 30. november ob 20:00 Pernarčič&Pernarčič Greva se Ježka kabaret/muzakl režija: Tijana Zinajič, pojeta in igrata: Vesna Pernarčič Žunic in Matija Vastl klavirska spremljava: Joži Šalej Dva igralca, dva Ježka se na duhovit način sprehodita skozi pestro življenje Frana Milčinskega - Ježka. Ob spremljavi pianista Jožija Šaleja se z Ježkom spopadata na vseh nivojih njegovega ustvarjanja: od šansonov, popevk, humorističnih vložkov in proze, pa do ustvarjanja za otroke. Ob tem nam razkrivata pretresljive, nenavadne in tudi povsem običajne podrobnosti njegovega očem skritega življenja. Tako se skozi smeh prikrade tudi tista pretresljiva, žalostna plat našega največjega klovna. četrtek, 6. december ob 19:00 GALERIJA DOMŽALE Ana Cajnko Rojena leta 1946 v Ljubljani. Po diplomi in specializaciji na področju družboslovja je diplomirala še na likovnem oddelku ljubljanske Pedagoške fakultete pri mentorici prof. Dragici Čadež. Študijsko se je izpopolnjevala v okviru dejavnosti Sklada za likovno kulturo, v Che International des Arts v Parizu in zaključila šolanje za mentorje na HTBL Orrvveinschule v Gradcu. Samostojno razstavlja od leta 1984, ob številnih predstavitvah doma in v tujini pa je prejela več nagrad in priznanj, tako na področju slikarstva, kot umetniške keramike. Prav tej se najbolj intenzivno posveča zadnjih deset let. V Domžalah se bo predstavljala s prostorsko postavitvijo keramičnih del, ki jo bodo spremljali tudi performansi in dogodki, v katere bodo vključeni tudi obiskovalci razstave. Razstava bo odprta do ponedeljka, 31. decembra 2007. Vstop v Galerijo Domžale je prost. sobota, 8. december ob 10:00 Lutkovno gledališče FRU-FRU Brata Grimm: Rdeča Kapica lutkovna predstava Priredba znane pravljice, v stilu gledališča iz kovčka, ki nasmeje tako otroke, kot odrasle gledalce. Zgodba se zaplete, ko Rdeča kapica ne verjame volku, da je on res pravi volk, volk noče pojesti babice in bi se raje igral skrivalnice, namesto lovca pa je v kovčku samo njegov klobuk... Predstava je splet žive igre, ročnih lutk, v živo igrane glasbe in pesmic. Predstava traja 40 minut in je primerna za otroke od 3 leta dalje. torek, II. december ob 20:00 Zijah Sokolovič Medigre 00-24 kabaret izvaja: Zijah Sokolovič Sokolovičev kabaret Medigre od 00 - 24 se želi dotakniti nesmisla in pomanjkanja logike celotnega . človeškega delovanja z zavestjo, daje človek ujet v past civilizacije in osamljenosti, ter daje to naravno stanje in da se tega ne da pozdraviti; lahko pa se blaži.Osnovna ideja Medigre 00 - 24 je, da v galopu civilizacije in poplave kapitalizma, človek ne odlaša majhnih in kratkih zadovoljstev, ki mu prinašajo pomiritev in duševni mir. Predstava bo izvedena v bosanskem jeziku. sobota, 15. december ob lo:< Tater Narcis, Praga Ema Kopecka: Opice lutkovna predstava Lutkovno gledališče Narcis iz Prage ima več kot dvestoletno tradicijo, s predstavo Opice pa so gostovali že po celem svetu. Predstava je pisana glasbena revija, v kateri lutke pojejo, plešejo in igrajo na različne instrumente, nastopajo pa Opice, dobri vojak Švejk, artistka Maša, kitarist Ferdišek, klovn Pepi s kozlom in še cela vrsta zanimivih karakterjev. Predstava traja 45 minut in je primerna za otroke od 3 leta dalje. Q Kulturni dom Franca Bernika Domžale _ informacije: (01) 722 50 50 iiiJ'off7>kfJ-fl(miz;il<\si www.kd-domzjili'.si NLBO Banka Domžale ___ SLAMNIK - novomber 2007 Ptički v kozolcu Osem desetletij Franca Cerarja med pesmijo in spomini France Cerar s Škrjančevega, zborovski pevec in kronist, je letos zaokrožil osem desetletij svojega življenja. Kljub častitljivi številki, ki mu je zaradi nenavadne vitalnosti nihče ne bi prisodil, je še vedno poln zamisli, idej in načrtov, njegov razum pa je oster kot britev. Skoraj ne zgreši imena ali letnice, ko brska po svojih najbolj zgodnjih spominih, tudi po tistih, ki segajo daleč v otroštvo in dijaška leta. Odlikuje ga tudi poseben smisel za humor, saj se zna nasmejati ob hudomušnostih, ki so jih včasih zganjali na vasi. Med drugimi rad pove prigodo, kako so se takrat, v povojnih časih, nekateri amaterski igralci tako zelo vživeli v vlogo, da so čisto zares prodali ovčko, ki jo je za dramske potrebe posodila vaščanka, denar pa zapravili. To se je zgodilo leta 1946 pri ljudski igri Rokovnjači, ki so jo domači pevci in igralci postavili na oder, in sicer v prizoru na vaškem sejmu, kjer se je barantalo, prodajalo in kupovalo - seveda za pravi denar. Do koder mu spomin seže nazaj, pravi, je vedno zelo rad prepeval. Najbolj zgodnji spomini iz otroštva so povezani s prepevanjem v domači hiši, pri Jakcu, kot se je reklo po domače. »Predvsem se spominjam prepevanja ob božičnih večerih, ko smo po molitvah peli stare božične pesmi. Vodili so vedno ata, ki so bili zelo dober pevec,« se svojih prvih pevskih podvigov spominja France Cerar. Še vedno prepevate v Moškem pevskem zboru Radomlje in veljate za enega najstarejših pevcev. Kdaj ste se prvič v življenju srečali z zborovskim petjem, glasbo, notami? V Radomlje je leta 1934 prišel učitelj petja in glasbe, Rudolf Božič. V Pevci Moškega pevskega zbora Radomlje vabimo v soboto, I .decembra 2007 ob 19.uri v Kulturni dom Radomlje na KONCERT Poleg MoPZ Radomlje sodelujejo še: • Pevke ljudskih pesmi iz Domžal • Vokalna skupina Vocis imago iz Ljubljane • MePZ Kolinska iz Ljubljane Po koncertu skupaj s KS Radomlje vabimo vse obiskovalce na druženje ob prigrizku in kozarčku rujnega. sokolskem domu je bil za hišnika, takoj pa je začel otroke poučevati glasbo. V jeseni smo že hodili v podstrešno sejno sobo v starem gasilskem domu, tam je bil velik klavir. Ko sem ogledoval prve note, so se mi zdele kot čepeči ptički v kozolcu, vsak ptiček je bil na svoji lati. Tega se zelo živo spominjam. Po enem letu je nastal otroški pevski zbor, ki je leto kasneje že nastopil na Špornovem dvorišču, pravzaprav pod napuščem. Spominjam se treh pesmic: Tri race, tri pure, Čuk seje oženil in Čin čin čin Drežnica, več se pa ne spominjam natančno. To je bil moj prvi nastop v pevskem zboru. Od takrat me petje spremlja že skoraj 75 let. Ste nadaljevali s prepevanjem tudi v osnovni in srednji šoli? V tem obdobju namreč marsikakš-nega mladostnika mine volja do petja. Jeseni 1938 so me starši dali na Škofijsko klasično gimnazijo v Šentvidu, tam smo imeli dve leti tudi predmet petje, danes temu rečejo glasbena vzgoja. Poučeval je nadvse prijazni profesor Matija Tome in zelo sem bil vesel, ko sem bil sprejet v Dijaški pevski zbor, ki je redno pel pri mašah v veliki kapeli. Za dve leti smo morali petje prekiniti zaradi mutacije glasu. Vaje smo imeli dvakrat tedensko, v treh letih je zbor večkrat nastopal tudi na radiu. Kakšni so vaši spomini na profesorja Matijo Tomca in na ta čas? Po napadu Nemčije na Jugoslavijo so zavod zasedli Italijani, kljub temu je pouk redno potekal naprej. Imeli smo tudi redne pevske vaje. Na eni teh vaj se je prof. Tome, ki je vadil s starejšimi, mlajši pa smo potiho klepetali, ves nervozen in razburjen obrnil k nam in skoraj zakričal: »Ali se sploh zavedate resnosti teh hudih časov!? Danes, jutri ne bomo več smeli peti slovenskih pesmi, vi pa klepetate! Sram vas bodi!« Njegove besede so se kmalu uresničile, saj so čez nekaj dni privihrali gestapovci, nam ukazali, da moramo v dveh urah zapustiti Zavod in Škofijske klasične gimnazije je bilo konec. Njen gimnazijski pouk je v vojnem času potekal v Ljubljani. Škofijska gimnazija pa je ponovno pričela delovati šele v letu 1993. Poudariti moram, da je bila to prva popolna slovenska gimnazija, katere začetki segajo še globoko v avstro-ogrski čas, leta 1905. Je vojni čas prekinil vašo »pevsko kariero« ali je bila tudi v tem času kakšna možnost za prepevanje? Zaradi vojne in meje med okupiranim ozemljem med Italijani in Nemci sem ostal doma in dve leti hodil v nemško meščansko šolo v Domžalah. Tudi tu smo imeli zelo dober pevski zbor, s katerim smo šli enkrat tekmovat v Beljak, drugič pa v Celovec. Tega se zelo do- bro spominjam zaradi naslednjega dogodka: preden smo se z vlakom odpeljali proti domu, smo vso noč prebili v železniški čakalnici in Slovenci smo si s petjem krajšali čas. Na vrsto so prišle slovenske koroške pesmi, ki smo jih vsi znali. Prijazen nemški zborovodja nam ni rekel niti ene žal besede, čeprav so nas drugi čakajoči zelo začudeno poslušali. Ste potem, po koncu vojne, nadaljevali s petjem, ali to ni bil ravno primeren čas? O, seveda sem nadaljeval, takoj ko se je radomeljski pevovodja Božič vrnil iz nemškega taborišča Dachau. Ko si je nekoliko opomogel, je vzel v roke violino in že učil mladinski pevski zbor, saj je bilo v tem času veliko proslav in mitingov. Večkrat smo nastopali. Najbolj mi je ostal v spominu sprejem Mlekarjeve družine, ko se je vrnila iz nemškega taborišča. Na dvorišču pred hišo smo jim zapeli tudi tisto otožno, pomenljivo pesem: O kako je dolga dolga pot... Kljub težkemu povojnemu času smo se škrjanški fantje kdaj zbrali na vasi in večkrat tudi prepevali, vojaščina pa me je iz tega iztrgala. Ob koncu 1946. leta sem odšel na služenje vojaškega roka v Knja-ževac pri Nišu, kjer je bil z nami poklicni harmonikar Rudolf Hiti, oče obeh znanih hokejistov. Tudi tam smo organizirali pevski zbor in nastopali. Ko smo marširali, nas je spremljala vesela Hitijeva harmonika in naša pesem, recimo tista Če študent na rajžo gre. Delaj delaj dekle pušeljc in druge. Prepevali smo tudi v kasarni v prostem času, vojaki drugih narodnosti so nam radi prisluhnili. Najbolj jim je bila všeč Mi se imamo radi. V 50-ih letih ste sodelovali tako v prosvetnem društvu kot potem tudi ves čas v pevskem zboru. Kako se tega spominjate? V teh letih je bilo kulturno življenje v Radomljah živahno, predvsem igralsko in pevsko. Uspešno je deloval mešani pevski zbor, vendar le občasno, za posamezne prireditve. Vsako leto za dan mrtvih pa smo se moški pevci, mladi in starejši, zbrali in zapeli pred spomeniki NOB. Kdaj je potem nastal Moški pevski zbor, pri katerem še sedaj prepevate? V letu 1970 je bil pri Gasilskem društvu Radomlje ustanovljen moški pevski zbor, ki je najprej deloval kot sekcija tega društva, dve leti kasneje je postal samostojno društvo. Jaz sem se včlanil že v začetku, pa sem moral petje za dve leti prekiniti zaradi izobraževanja ob delu. Po dveh letih sem se pevcem spet pridružil. Tako kot druga radomeljska društva sem tudi pevce skozi desetletja oskrboval s tiskovinami, predvsem s plakati, vabili, programi ipd. Za veliko nastopov, tako zunanje kot v dvorani, sem napravil velike napise. Do leta 1978 je naš zbor vodil Stane Habe, ki se zadnja leta na vaje ni več vozil s kolesom, ampak smo ga vsakokrat pripeljali z avtomobilom. Nekajkrat sem tudi sam imel to častno dolžnost. Kasneje smo radomeljski pevci nadaljevali z zborovodjem prof. Tomažem Habetom in dosegali lepe uspehe. Zvrstilo se je več pevovodij. Na katerega od njih imate najlepše spomine? V 80-ih letih nas je nekaj časa vodila zborovodkinja Katarina Arčon- Žavbi. V tem času smo imeli nekaj odmevnih samostojnih koncertov, najbolj pomemben pa je bil v nemškem mestu Dachau, kamor smo se odpravili na prijateljski obisk na povabilo Društva jugoslovanskih delavcev. Povezani smo tudi s pevci iz nemškega mesta Rudenau, kjer smo imeli nekaj skupnih nastopov. Od leta 1984 dalje je pokrovitelj zbora Obrtna zbornica Domžale. Potem se je zvrstilo kar nekaj zborovodij, zamenjalo se je mnogo pevcev. Kako gledate na petje v zboru sedaj, ko praznujete častitljiv osebni jubilej? Letos smo začeli pod strokovnim vodstvom zborovodje Marka Tirana in v začetku decembra bomo imeli letni koncert. Seveda je res, da številni odhajajo, eni zaradi teže let, drugi zaradi obveznosti in služb. Žal mi je, da se ne vključuje več mladih, čeprav je res, da petje v pevskem zboru zahteva disciplino in redno prihajanje k vajam, mladi pa imajo sedaj mnogo drugih privlačnih aktivnosti. Kakor koli že, leta teko in minilo je že skoraj 75 let, odkar sem prvič zagledal note oziroma ptičke v kozolčkih, postaral seje tudi moj glas in počasi bom prenehal s petjem, ki me je spremljalo skozi vse življenje, saj sem poleg vsega naštetega bil tudi 43 let član radomeljskega cerkvenega mešanega zbora. Dolga doba in lepi spomini. Daolca ŠraJ Jubilejni koncert v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale Dvajset let uspešnega prepevanja Domžalskega komornega zbora Domžale Ob 20. obletnici delovanja je Domžalski komorni zbor Domžale pod vodstvom dirigenta Mitje Reichenberga 20. oktobra 2007 v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale pripravili koncert. Na njem so celovito predstavili pevsko pot ter z izvedbo ponovno dokazali, da spadajo v sam vrh slovenskega komornega zborovskega petja. V prvem delu so se predstavili s »klasičnim programom«, saj smo slišali pesmi Jacobusa Gallusa, Orlanda di Lassa, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Johannesa Brahmsa ter pesem Beatlesov Yesterday s solisti, sopranistkama Urško Pavli in Polono Gorše Prus-nik ter tenoristom Igorjem Ster-letom. Nato sta nas povezovalca Marta Starbek Potočan in Marjan Kuret, ki sta s svojimi iskrivimi domislicami na obraze številnih obiskovalcev privabila široke nasmehe, povabila, da se skozi dve desetletji dolgo pot zbora napotimo ob pomoči diapozitivov, ki jih je podnaslovil član zbora, Marko Starbek. Uživali smo ob spominih na resno in manj resno delo, iz katerega pa je prav na vseh področjih vela ljubezen do petja, ki zbor spremlja vsa leta. O uspešni poti zbora sta na začetku govorila tudi podžupan Vinko Juhart, ki je pevcem čestital v imenu Občine Domžale, in Matej Kotnik, župan Občine Lukovica, ki se je kot nekdanji član zbora spomnil začetkov ter največjih uspehov, ob tem pa ne pozabil opozoriti na barviti zvok zbora, ki ni rezultat glasov, temveč ljubezni do petja, ki je tudi osnova za sproščenost in prešerno vedrino pevcev. V drugem delu smo slišali pesmi vrste slovenskih avtorjev: Alojza Srebotnjaka, Franceta Marolta, Emila Adamiča, Ubalda Vrabca, Mojmjrja Šepeta in Jožeta Privška, nato pa smo zaploskali dobitnikom bronastih Gallusovih značk: Andreju Arnšku, Neži Jerin, Barbari Jurič^ Tomažu Kovaču, Anji Loboda Campelj, Barbari Logar, Marku Starbku, Petri Starbek in Alenki Stritof. Našega aplavza so bili deležni tudi Janez Balantič, Frančišek Bečaj, Nuša Burger, Polona Dolenc, Tina Kralj, Polona Prusnik Gorše in Mateja Starbek Zorko, ki so prejeli srebrne Gallusove značke, za več kot 25-let-no kulturno delovanje pa sta zlati znački prejela Mateja Andrejka in Marjan Potočnik. Gallusove značke je slavljencem namenil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Ob 20. rojstnem dnevu so slav- ljencem čestitali tudi Komorni zbor Limbar, Mešani pevski zbor Groblje, v imenu ljudskih pevk Mara Vilar in Štefan Borin v imenu Zveze kulturnih društev Mengeš. Ob koncu koncerta so se jubilanti zahvalili vsem dosedanjim dirigentom, Karlu Leskovcu, Tomažu Pimatu ter sedanjemu dirigentu Mitji Reiehenbergu, spomnili pa so tudi Frančiška Be-čaja, ki pri zboru poje od vsega začetka, priznanja pa so za svoj prispevek prejeli tudi nekateri drugi člani in članice zbora, ob koncu pa so se pevci zahvalili tudi svojemu predsedniku Zlatku Plaumu. Dobre glasbe ne bo nikoli zmanjkalo, lahko pritrdimo enemu od govornikov, to pa so pevci in pevke potrdili tudi z zadnjima dvema pesmima in dodatkom, po katerem smo sc morali žal posloviti, pa bi še poslušali naše pevce in pevke, ki jim ob 20-letnici iskreno čestitamo. Vera Vojska Razstava fotografij v Galeriji Domžale Paleta j aponskega umetniškega izraza Domžale je 25. oktobra obogatil obisk japonskih umetnikov fotografskega kluba Arc-en-Ciel. Prireditev, ki je postregla z 51 fotografijami dveh avtoric in trinajstih avtorjev, so pripravili Foto, kino in video klub Mavrica iz Radomelj, Kulturni dom Franca Bernika in Galerija Domžale. Razstava je razgrnila pahljačo pestrosti: tematsko, barvno, motivno, formatno, metaforično in izvedbeno. Ob razstavi je bil izdan tudi izčrpen barvni katalog z reprodukcijami razstavljenih fotografij in podatki o umetnikih ter japonskem klubu, ki je uspel iziti tudi zaradi dobrohotne podpore donatorjev in sponzorjev. Razstava je v naš prostor prinesla ne le mojstrske fotografske izdelke, ampak tudi stik s kulturo, katere vrednote se v marsičem razlikujejo od slovenskih. Morda je nevljudno primerjati dve kulturi - japonsko in srednjeevropsko - a priznati je treba, da imajo Japonci bolj pretanjen in spoštljiv občutek za prednike in za tisto, kar je nekdo že napravil. Poleg tega znajo bolj natančno in podrobno spraševati, raziskovati in se učiti od drugih. Ko so na Japonskem prebrali v Avstriji natisnjen (v Sloveniji ga namreč nismo natisnili) priročnik Vlastja Simončiča o fotografiranju brez fotografskega aparata, so ga prevedli in natisnili v japonščini. Za prevod je poskrbel Tošiki Oza-va, ki je predsednik fotografskega kluba Arc-en-Ciel. Ozava je že trikrat razstavljal v Sloveniji; leta 1994, 1997 in 1999. Vsakič je obiskal tudi Vlastja Simončiča, slovenskega mojstra fotografije, učitelja in mentorja fotografov in društev ter prijatelja Mavrice iz Radomelj. Ko je bil Tošiki Ozava zaprošen, naj v katalog napiše tudi o delu fotografskega kluba Arc-en-Ciel, kar po slovensko pomeni Mavrica, ni napisal zgolj tega, da društvo deluje 20 let, da je, poleg domače Japonske, razstavljalo na treh celinah: Evropi - v Rostovu na Donu; Aziji - v Pekingu in v Avstraliji - v Brisbanu. Spoštljivo in z japonsko prefinjenim občutkom za podrobnosti je omenil tudi štiri može: gospoda Nakaija, ustanovitelja japonskega kluba, pokojnega prijatelja Vlastja Simončiča, ki je japonskim fotografom dal energije in volje, da vztrajajo pri nedigitalni, klasični fotografiji, ki temelji na srebru in soli; dr. Iztoka Durjavo, nekdanjega direktorja Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani, ki je japonskim fotografom omogočal razstavljanje v Sloveniji, in Janeza Kosmača, predsednika Mavrice, ki nadaljuje prizadevanja in stremljenja Vlastja Simončiča. Brez njih se mavrica iz dveh Mavric ne bi vzpenjala prek dveh kontinentov. Glasbeni lok, glasbeno mavrico, so ob odprtju razstave razpeli glasbeniki Ansambla za staro glasbo Glasbenega ateljeja Cari Orff iz Kamnika. Ljubiteljsko skupino sestavljajo nekdanji učenci ateljeja: Mojca Zmrzli-kar, Benjamin Lah in Rok Zabret ter profesorici Alenka Jančar in magistrica Bernarda Rakar, ki je tudi mentorica ansambla. Skupina goji predvsem plesno glasbo renesanse in zgodnjega baroka, ki jo izvajajo na kljunastih flavtah različnih uglasitev, kitari in bobnu. Ansambel nastopa na internih in javnih prireditvah, priložnostno izvaja koncertno-učne ure v osnovnih šolah in vrtcih, vsako leto gostuje na Venerini poti v Skofjl Loki in srednjeveških dnevih v Kamniku. Nepozabni pa so uspešni nastopi v Salzburgu, Gradcu in Benetkah. Renesančna glasba, z jasnostjo, enostavnostjo, pristno izčiščenostjo ter navezanostjo na naravo in kozmos, je bila z njihovim nastopom v Domžalah blizu kulturi, ki so jo v galerijo prinesli fotografi iz dežele vzhajajočega sonca. Ob odprtju razstave je spregovorila tudi Tadeja Capuder, predsednica Zveze kulturnih društev Občine Domžale, svečano pa jo je odprla Andreja Pogačnik .larc, podžupanja Domžal. Obe sta poudarili pomen tovrstnih razstav, ki zbližujejo ljudi, države, kulture in svetove ter krajšajo razdalje in premoščajo miselne prepade. Obenem pa sta pohvalili predano in raznovrstno dejavnost Mavrice iz Radomelj. Otvoritvena svečanost je bila trenutek, kije zabrisal dejstva, da Japonci vstajajo, ko gremo mi spat, da gremo mi v službo, ko se oni z dela vračajo. Žal na otvoritev ni mogel priti nihče od umetnikov. A kdo ve, kako so se tedaj počutili fotografi, katerih dela so občudovali obiskovalci razstave. Da je stotina Slovencev razmišljala o njihovih fotografijah in o njih in da so umetnine sprožale odzive, prijetne vibracije ugodja, navdušenja, čudenja in zahvale prav gotovo ni moglo mimo njih. Kdo ve, kako so sprejemali vesoljna sporočila japonski umetniki, saj je bila pri njih ura tri zjutraj: mogoče se je kdo prebudil, ker se mu je kolcalo in si ni predstavljal, da bi kdo ob tej uri lahko mislil nanj; morda se je komu začelo prijetno sanjati ali pa se je čuječ ravno tedaj domislil kompozicije za fotografijo, ki jo bo napravil ob jutranji zori. In marsikdo od obiskovalcev je tisto noč sanjal ostro izrisane in jasne japonske podobe in pejsaže ter zenovske zgodbe in poezijo haiku. Igor Lipovsek Sozvočje motivov Iz dežele vzhajočega sooča lo stare evropske glasbe Tako so živeli in kuhali Mnogi Domžalčani dobro poznajo Budnarjevo hišo v Palovčah in Pre-skarjevo bajto na Veliki planini. Z obema obnovljenima kulturnima spomenikoma je (bilo) tesno povezano predvsem ime Ive Subelj - Kramar, DOlj znane ko Budnarjeve Ive. Iva je namreč v preteklosti opravila pionirsko in nadvse pohvalno pa tudi odmevno delo (za kar je leta 2003 prejela tudi prestižno nagrado družbe Ford za ohranjanje naravne in kulturne dediščine) na področju koncepta, kako se lotiti prenove in kako obnovljenim spomenikom kulturne dediščine vdihniti ustrezne vsebine in predvsem življenje. Objekta sta postala simbol, kako se lotiti takšnih prenov in Iva je veliko sodelovala in dala prispevek tudi pri obnovi Menačnikove domačije v Domžalah, kjer nam je s svojimi nasveti vseskozi stala oh strani ter nas spodbujala pri tem, da smo takšen objekt dobili tudi v Domžalah. Nenazadnje je projekt odkupa in ob- nove Menačnikove domačije dobil široko podporo prav po obisku domžalskih svetnic in svetnikov na Palovčah. Toda očitno je, da to Ivi ni dovolj in zato se je lotila tudi pisanja ter v mesecu maju izdala zanimivo knjigo z naslovom Tako so živeli in kuhali, ki jo je pred dnevi predstavila v dom-žaiski knjižnici. Budnarjeva Iva nam je na uvodu z grenkobo sporočila, da se njeno obdobje povezanosti z obema objektoma v Kamniku (v lasti Občine Kamnik) končuje in da se žal poslavlja od lega dela svojega življenja. Žalostna in razočarana, tako da tudi nekaj sol/, ni izostalo. Tudi mi smo se spomnili, kako smo veliko prijetnih ur preživeli ob odprtjih razstav, prireditvah in koncertih ter etnoloških dogodkih (ličkanje), pa tudi kulinaričnih pokušinah njenih pogrinjkov. A kolje zatrdila, ima pred sabo še veliko drugih in novih ciljev, trenutno se najbolj intenzivno ukvarja z obnovo stare hiše v Tuhinjski do- lini, raziskuje pa tudi bogato ustno in stavbno izročilo v širšem zaledju Kamnika, ki je izjemno bogato, a še precej neraziskano. Ali, kot je rekla med prestavitvijo številnih fotografij bogate stavbne dediščine (od hiS, kašč, kozolcev.sušilnic sadja, kapelic in znamenj, gankov, napajališč...) : »Verjeti je treba v svoje delo in potem uspeh ne izostane.« In svojemu delu, ki je povezan s predanostjo izročilu in tradiciji, je v celoti predana. V knjigi je zbrala bogato gradivo o svojem življenju in slučaju, ki jo je pripeljalo do Budnarjeve hiše, kjer se lotila obnove tako, da je hiša ne le spomenik, pač pa živ organizem, s svojim preteklim življenjem, prebivalci, predmeti in s svojim poslanstvom v prihodnosti. Knjigo morajo v roke vzeti vsi, ki bi radi vedeli več o našem izročilu, preteklosti in običajih naših predhodnikov. Nadvse dragoceni del knjige pa predstavlja tudi 153 starih receptov o najbolj pogostih vsakdanjih in prazničnih jedeh naših dedkov in babic. Od kruha, potic, juh pa vse do sladic kol so štruklji, palačinke, pogače... Vse osnove za pripravo hrane so povezane z našimi domačimi pridelki in nasveti bodo dobrodošli vsakomur, ki bi rad tudi s hrano spoznaval našo preteklost. Tekst in fotografija: Cveta Zalokar-Oražem V Menač'nkovi domačiji ste vedno dobrodošli Slikarka Mojca Vilar: Podobe Domžal Od 10. do 24. novembra je v Menač'nkovi domačiji v Domžalah odprta razstava slikarske Mojce Vilar: Podobe Domžal, ki so jo med ljubitelje slikarstva pospremili s prijetno slovesnostjo, na kateri so se predstavile ljudske pevke Kulturnega društva Domžale. Za logom stara lipa stoletja že cveti je iz njihovih grl zazVenela stara ljudska pesem, po kateri je Olga Pavlin, predsednica Društva narodnih noš Domžale ter Menač'nkova mama, pozdravila številne ljubitelje domačije in slikarstva ter jim voščila veliko prijetnih trenutkov, predvsem pa ljubezni, saj je z njo življenje mnogo lepše. Umetniške podobe Domžal - različni motivi v različnih letnih časih - Mojce Vilar so darilo Domžalčanom. Opozarjajo na sobivanje slikarke z mestom in reko Kamniško Bistrico in ostajajo kot sledi, kijih ni mogoče izbrisati, kot ni mogoče izbrisati življenjskih poti ljudi. Kot je dejal znani slovenski naravovarstvenik: »Podobe Domžal, predvsem pa Kamniške Bistrice, kot jih je ujela Mojca, so podobe človeških sanj, ki ostajajo v vsakem izmed nas.« In prav ti ubežni trenutki stičišč človeških sanj, kot jih je ujel slikarski čopič slikarke Mojca Vilar, se skupaj z opazovalcem pomikajo od platna do platna, naslikani kot podobe Domžal. Kratek kulturni program pa je bilje začetek prijetnega sobotnega druženja, polnega pesmi, saj so se ljudskim pevkam pridružili prisotni in Mcnač'nkova domačija je, kot vedno doslej, postala topel spomin na čas, ki ga ni več, pa se ga vsi radi spominjamo. Naslednja bo v Mcnač'nkovi domačiji od 8. de- cembra 2007 dalje razstavljala Angelca Dovžan, dobrodošli vsak dan med 9. in 11. uro ter med 17. in 18. uro. Veselijo se vašega obiska. Otroški abonma ŽIV ŽA V Kulturnega društva Jožef Virk Dob Začarani štorklji - predstava za otroke Pelo, plesalo, smejalo in ploskalo se je na Martinovo nedeljo v gledališču v Dobu - še eni v vrsti predstav, s katerimi Kulturno društvo Jožef Virk Dob popestri nedeljske popoldneve otrok in odraslih. V do zadnjega kotička polni dvorani je pod spretnimi rokami dveh igralcev oživelo 11 marionet, ki so Se živahno gibale po odru, se pogovarjale z gledalci, doživele smešne prigode ter s šalami poskrbele za smeh in prisrčne pripombe. Zgodbico je zakuhal kalif, ki se je skupaj s svojim vezirjem spremenil v štorkljo. Želel je namreč oditi iz palače ter s tem' postati svoboden in ljudem koristen. Odrasli so se nasmehnili »živemu« trebušnemu plesu z orientalsko glasbeno spremljavo, otroci so se začudili, ko seje iz sovinega trebuha prikazala prelepa princeska, najmlajšim pa je dih zastal med zatemnitvijo zaradi spremembe kalifa in vezirja v štorklji. Ob koncu sta glavna junaka zlobnega čarovnika Kašnurja spremenila v muho, ki morda ravno zdaj brenči nekje v vaši bližini - in zgodbica se je srečno zaključila! Najbolj radovedni so si pred odhodom še pobliž-je pogledali marionete, vsi skupaj pa se že veselimo pravljice o sraki na začetku decembra! Bojana Komorni moški zbor Lek v Pragi Konec meseca oktobra je češka Praga že enaindvajsetič tradicionalno gostila pevske zbore iz vseh evropskih držav na prireditvi Praga Cantat 2007. Prireditve se redno udeležujejo tudi slovenski zbori. Tekmovalni del je razdeljen na skupino moških, ženskih in mešanih zborov. Na letošnjem mednarodnem pevskem tekmovanju seje v konkurenci moških zborov predstavil tudi Komorni moški zbor Lek. Pevski se- stav.je z umetniškim vodjem, prof. Milivojem Surbkom, za svoj nastop poleg obvezne češke skladbe izbral dela slovenskih glasbenih mojstrov, kot so Gallus, Forster, Prelovec, Jereb. Pevcem je z dobro koncentracijo uspelo prijavljeni program odpeti suvereno, za kar jih je publika v prekrasni dvorani Narodnega doma nagradila z bučnim aplavzom. Mednarodna žirija pa je za »muzikalnost in širok spekter glasbenega izraza«, kot je zapisal v oceno eden izmed sodnikov, zboru dodelila zlato priznanje. Pevcem zagotovo tako priznanje predstavlja veliko nagrado za dosedanje delo, še bolj pa kot vzpodbuda za pevsko sezono, kije pred njimi, saj v letu 2008 zbor praznuje trideset let neprekinjenega delovanja. Tudi ljubiteljsko petje ob kvalitetnem delu lahko prinese dobre rezultate in pevci Komornega moškega zbora Lek so prepričani, da bodo tudi domači publiki na prihajajočih nastopih lahko dokazali svojo kvaliteto. N.Š. Nova zloženka Menačnkova domačija V teh dneh je Društvo narodnih noš Domžale izdalo novo zloženko o Menačnkovi domačiji, za katero je tekst prispevala Saša Roškar, fotografije pa Ja- TRGOVINA * AVTO DELI • potrošni material - zavoro - sklopk« - filtri - amortizerji - metlice, brisalci RADOMLJE trgovina 01/722 72 33 delavnica 01/722 78 04 nez Medvešek in Roman Kos, ki je zloženko tudi oblikoval. V njej boste izvedeli več o zgodovini hiše, ki je bila zgrajena tik pred iztekom 19. stoletja kot bivališče in delavnica za krojača ter njegovo družino. Avtorica na kratko predstavlja tudi življenjske poti članov družine, med katerimi sta bila dva duhovnika. Žiga in Ivan, ter Franc, oče znanega akademskega kiparja Franca Ahčina. Zloženka je bogato ilustrirana s prikazom dejavnosti, ki se dogajajo v Menačnkovi domačiji v Domžalah, na Cankarjevi 9, kjer ste vedno dobrodošli. Več informacij na infofrtimenacenk.net aJi gsm 041 256 327. Zloženko med drugim lahko dobite v recepciji Občine Domžale, Domžale, Ljubljanska cesta štev. 69. Eva Černe o sebi, o novi zgoščenki, o koncertu, na katerem ste dobrodošli Včasih sploh ne dojamem, kaj se v resnici dogaja. Na zelo lepo urejeni spletni strani www.evacerne.com, lahko bralci in bralke Slamnika najdete odgovor na vse, kar ste vedno želeli vprašati eno trenutno najbolj popularnih pevk, Evo Černe. Tudi sama sem si jo ogledala in Evi zastavila nekaj vprašanj. Začeli sva z njenim prvim večjim uspehom - prvo nagrado strokovne žirije na prireditvi »Prvi glasek Gorenjske« na Jesenicah leta 2003. Se spominjaš, s katero pesmijo si jih prepričala, še prej pa, si si petja in nastopanja želela že kot otrok? Na Jesenicah sem strokovno komisijo prepričala s pesmijo »Ni me strah«, ki jo v originalu izvaja Alenka Godec. Drugače pa me je petje veselilo že od nekdaj in kot še majhno dekletce sem mnogo prepevala, tako da je moja želja po petju prisotna že od otroških let. Glede na to, da izviraš iz glasbene družine: dedek dolgoletni violinist v domžalskem orkestru, oči Rado znan kot uspešen član več glasbenih zasedb . . ., je to vplivalo na tvojo odločitev? Direktno ne. Je pa res, da je k njej veliko pripomoglo oz. jo malo spodbudilo. Drugače se načeloma odločam sama, sledim svojim željam in trenutno uresničujem svoje sanje. Največ pa mi pomeni to, da me cela družina zelo podpira in mi pomaga. Zmagala si na najstniškem delu festivala FENS v Izoli v letu 2004, na »bitki talentov« 2006, kjer si s svojim petjem očarala tako komisijo kot gledalce ter zmagala z veliko prednostjo. Si po zmagi pri svoji bliskoviti karieri upoštevala pesem Kdaj, če ne zdaj ....? Sem (Evin prisrčni nasmeh), čeprav so se oz. se stvari odvijajo kar same od sebe. Včasih sploh ne dojamem, kaj se v resnici dogaja. Novo leto bom pričakala v Radečah, kjer bom tudi nastopala. Čeprav bo delovno, vseeno pričakujem, da bo na Dolenjskem zelo veselo (smeh). Kdo vse bodo tvoji gostje na koncertu 9. decembra 2007 v hali Komunalnega centra Domžale? Nuša Derenda, Rok Kosmač, Boštjan Grabnar, Neža in Bine Drobnič, godalni kvartet, Špela in Matej Kralj, plesalke Baby dolls ter plesalke Plesne šole Urška. Zakaj si se odločila, da izkupiček koncerta nameniš Kulturnemu društvu Groblje? Ker mi že od malih nog pomagajo na moji glasbeni poti. Svoj prvi samostojni koncert sem imela v gro-beljski dvorani, ko sem predstavljala svoj prvi projekt »Najstništvo«. Vedno so pripravljeni pomagati. Mi posodijo ozvočenje, v dvorani pred večjimi nastopi vedno vadim... Zato sem se odločila, da jim namenim del izkupička in se jim vsaj malo odkupim. Tvoja največja želja v letu 2008? Je skrita (smeh). Želja se ne sme povedati na glas, ker potem se ne uresničijo. Hvala in na svidenje v hali Komunalnega centra Domžale, 9. decembra 2007, ob 18. uri. Vera Vojska Kako si se počutila kot super finalistka Eme 2007, si morda kdaj razmišljala, kakšen uspeh bi z njo dosegla na EVROVIZ1JI - če bi se nanjo uvrstila? Pravzaprav sploh nisem pričakovala, da bom prišla v super finale, moj cilj na Emi 2007 je bil prebiti se v finale. Kako sem se počutila? Mislim, da se teh občutkov ne da opisati. Nikoli nisem razmišljala, kako bi bilo na Evroviziji. Nesmiselno se mi zdi premišljevati o stvareh na način: »Kako bi bilo, če bi bilo?« Raje ostajam na realnih tleh. Te bomo slišali na Emi 2008? Močno upam. Te je presenetilo »veličastno« število glasov, ki so ti prinesli zmago na Slovenski popevki 2007 po izboru občinstva? Vedno znova me preseneti število glasov, ki jih prejmem. Zato pa imam po vsaki zmagi še več volje in moči za moje delo, ker predvidevam, da je poslušalcem moje delo všeč. Katero od dosedanjih tvojih uspešnic najraje zapoješ? Čudeže smehljaja. Za tabo je veliko pogovorov v različnih medijih. Nam lahko zaupaš, kaj te največkrat sprašujejo in kakšen je tvoj odgovor? Skoraj vedno me sprašujejo enake stvari, samo na malo drugačen način. Mogoče to, če sem bila razočarana na Emi, ker mi je za las ušla zmaga in vedno odgovorim, da sem. zelo vesela takega rezultata, kot je bilo drugo mesto, saj je vsaj zame za prvič več kot odličen (iskren smehljaj pove več kot besede). Si pogosta gostja različnih dobrodelnih koncertov. Najbrž je povabil še več, kako se odločiš, kje boš nastopila? Kdor prej pokliče, prej melje (smeh). Ponavadi je tako: če sem prosta, se odzovem povabilu. Če pa je moj urnik tisti dan že popolnoma natrpan, pač ne gre. Rada pomagam, če le lahko. Že veš, kje boš pela na silvestro-vo? EVA CERNE vabi na VELIKI KONCERT v halo Komunalnega centra Domžale, 9. decembra 2007 ob 18. uri Gostje: Nuša Derenda, Rok Kosmač. Boštjan Grabnar, Neža in Bine Drobnič, godalni kvartet, plesalca Špela in Matej Kralj, plesalke plesne šole Urška in plesna skupina »Baby Dolls« —SE ■ PRODAJA KART: • evacerne.karte(&),gmai!.com • 041/930-584 - Mitja Gregorič • Gostišče Trdinov Hram v Mengšu ■ Mercator Domžale PISMA BRALCEV 4 pisma bralcev Bomo čakali, da bodo poplave prizadele tudi občino, ne le posameznike? V skladu z konceptom zaščite in reševanje v primeru poplav v naši občini se prioritetno ukrepanje izvaja na primarnih območjih ogroženosti (območja kjer je do poplav v preteklih letih že prihajalo), kjer je dne 18. septembra 2007 že v popoldanskih urah ukrepe izvajala javna gasilska služba. Na sekundarnih območjih ogroženosti (območja na katerih poplav še ni bilo vendar obstaja možnost, da do njih pride) pa se stanje na začetku spremlja ter ocenjuje stopnja ogroženosti. V kolikor se ogroženost na sekundarnih območjih poslabšuje se ukrepi začnejo izvajati tudi tam. Pri oceni stanja so pomembni štirje faktorji in sicer; vodostaj Kamnišle Bistrice na ogroženem območju, njen vodostaj na zgornjem delu vodotoka, temperatura zraka v Kamniških alpah ter napovedana količina padavin v naslednjih urah. Dne 18. septembra 2007 med 22.00 in 23.00 uro je na območju Vira in Rodi-ee vodostaj Kamniške Bistrice sicer še naraščal vendar višina še ni presegla maksimuma iz preteklih let, ostali trije faktorji so bili bolj ugodni saj je vodostaj reke na območju Kamnika začel močno upadati, temperatura zraka v planinah se je znižala, vremenska napoved v naslednjih urah pa je napovedovala prenehanje padavin. Glede na navedena dejstva na sekundarnih območjih ni bilo potrebno izvajati ope-rativnh ukrepov. Vendar pa seje v tem času pojavila nova nevarnost in sicer naplavljanje hlodovine in vejevja na mostovih kar bi povzročilo zajezitve in posledično poplavljanje naselij ter nevarnosti rušenja mostov zaradi preobremenjenosti. Glede na to so bili takrat glavni operativni ukrepi usmerjeni na razbremenjevanje mostov čez Kamniško Bistrico in seveda nadaljevanje izvajanja ukrepov na primarnih območjih, na sekundarnih območjih pa se je še vedno nadzirala višina vodostaja Kamniške Bistrice. V navedenih razmerah je Poveljnik s štabom CZ občine Domžale ukrepal v skladu operativnim načrtom ter izkušnjami prerteklih 20-ih let pri čemer je upošteval načelo postopnosti vključevanja operativnih enot ter načel« racionalnosti ukrepanja kar sta osnovni načeli vodenja zaščitno-reševalnih akcij. Z g. Tičarjem se strinjamo, daje v taki situaciji zelo pomembna komunikacija z občani kateri morajo dobiti objektivno informacijo o dejanski nevarnosti, vendar je pri tem potrebno upoštevati, da so te informacije realne oz. pravilne. Ne smejo prikrivati dejanske nevarnosti niti ne smejo vzbuditi občutka, daje nevarnost večja od dejanske. V kolikor se ustvari vtis o večji nevarnosti kol dejansko je. lahko zaradi nepredvidenih reakcij ljudi privede do dodatnih težav, ki so lahko večje od same naravne nesreče. Občinski štab civilne zaščite je v času poplav občanom o stanju ogroženosti objektivno poročal preko Radia Hit, komunikacija je bila vzpostavljena tudi preko splošno znane telefonske številke 112 ter preko gasilcev na terenu. Menimo, daje bila taka komunikacija zadostna in primerna. Na koncu je potrebno obrazložiti še ne-pravilno informacijo katero je g. Tičar navedel v svojem pismu in sicer, daje imel štab civilne zaščite med poplavami v pripravljenosti zgolj en rovokopač, dva kamiona, 25 gasilskih vozil in 173 gasilcev ter 8 članov štaba CZ, kar naj bi prebral v prejšnji številki Slamnika. Navedene številke so sicer točne vendar je potrebno povedati, da so bili navedeni ljudje in vozila takrat vključeni v izvajanje zaščitno-reševalnih ukrepov torej so izvajali zaščitno-reševalne naloge ( kar je bilo jasno zapisano na 5. strani oktobrske številke Slamnika) in niso bili zgolj v pripravljenosti kot navaja g. Tičar. V sami pripravljenosti pa je bilo takrat bistveno večje število mehanizacije ter ljudi vendar k sreči do njihovega aktiviranja ni prišlo. V primeru stopnjevanja ogroženosti pa bi se seveda v skladu z načelom postopnosti in racionalnosti vključevala dodatna moštva, mehanizacija ter materialna sredstva. Občinska oprava Nagrajuje Študentska založba Litera Tokratni nagrajenci NAGRADNE KRIŽANKE iz prejšnje številke Slamnika so prejeli nagrade Honde Ambrož: Ljudmila Štirn, Vir, Borova 11, 1230 Domžale je prejela brezplačni vikend najem vozila Honda Civic, Borut Korošec, Prečna 7, 4260 Bled je prejel plastično ročko 4 I olja Ca-strol TXT, Aleš Bertalanič, Cankarjeva 8, 1230 Domžale je prejel plastično ročko 4 1 olja Castrol GRX, Dušan Vrtačnik, Krožna pot 31, Prelog, 1230 Domžale pa preventivni pregled vozila z meritvami. Čestitamo! Najsrečnejšim reševalcem današnje križanke bo knjižne nagrade zagotovila Študentska založba Litera. Pravilne rešitve pričakujemo do 28. novembra 2007 na naslov Kulturni dom Franca Bernika, p.p. 2, 1230 Domžale. Do takrat pa lep pozdrav in veliko sreče. Prostorsko načrtovanje v Občini Domžale V zadnjem času se v javnih medijih pojavljajo zapisi g. Jožeta Nemca, v katerih tako ali drugače opozarja in kritizira posege in pojave v prostoru. Na pavšalne in nekritične pripombe, ki nimajo resne utemeljitve in so stvar pereepeije avtorja, nima nobenega smisla odgovarjati, saj s takim načinom, bolj kot na probleme o katerih piše, opozarja nase. Kljub temu pa je, zaradi razjasnitve dejstev in objektivnega obveščanja javnosti, na nekatere trditve, objavljene v intervjuju z g.Nemcem v zadnji izdaji Novic, potrebno odgovoriti. V zvezi s poplavami in poplavno varnostjo v Občini Domžale se s splošnimi ugotovitvami glede poplavne ogroženosti zaradi pretirane urbanizacije površin ob vodotokih povsem strinjamo, potrebno pa je poudariti, da je taka doktrina veljala v celotni Evropi, in da se s tovrstnimi problemi ubadajo povsod. Problematika je g. Nemcu dobro poznana, saj sam stanuje v neposredni bližini Kamniške Bistrice. Delno je to tudi posledica podnebnih sprememb, o katerih se v zadnjem času veliko govori in piše. Za urejanje vodotokov je v naši državi pristojno Ministrstvo za okolje in prostor, ki zaradi pomanjkanja sredstev ne more zagotavljati niti minimalnega rednega vzdrževanja vodotokov. V zvezi z izgradnjo objektov Lidl in Supernova je investitor poleg uradne lokacijske informacije prejel tudi jasne zahteve glede oblikovanja objektov in vzpostavitve gradbene linije, česar ne investitor ne projektant nista upoštevala. Oblikovna kvaliteta navedenih objektov je pod vsako mejo sprejemljivosti, pri čemer za to ni mogoče kriviti organov Občine Domžale. Za vsakim projektom stoji podpis projektanta, ki mora biti član iste zbornice kot g. Nemec. Morda pa bi kazalo tovrstne primere reševati v okviru Zbornice za arhitekturo in prostor. Glede vplivov, ki ga ima izvedeni priključek na državno cesto, na prometne tokove, se mnenju g. Nemca pridružujemo. Soglasje Direkcije RS za ceste je bilo pridobljeno na podlagi strokovne preveritve, ki jo je izdelal Prometno tehnični inštitut pri Fakulteti za gradbeništvo. V zvezi z gradnjo številnih trgovskih objektov, ki se pojavljajo v širšem prostoru, jc potrebno povedati, da se RS od leta 1991 šteje med države s tržnim gospodarstvom, katerega osnovna značilnost je konkurenca in prosta gospodarska pobuda. To pomeni, da za gradnje trgovin obstajajo zgolj omejitve v smislu omejitev veljavnih prostorskih aktov ter sprejemljivosti lokacije za posamezne dejavnosti. Lastnina zemljišč je zasebna in promet z njimi povsem prost. Inštrumenti za izvajanje zemljiške politike, s katerimi razpolagajo lokalne skupnosti, so omejeni in neučinkoviti. Povsem neresnična pa je trditev g. Nemca, daje Občina Domžale postavljala ovire Obrtni zbornici v smislu onemogočanja gradnje. Prav naspro- tno, v primeru načrtovanja trgovskega objekta Hofer smo naročili izdelavo prometne preveritve širšega območja, v katerega sodi tudi lokacija obrtne zbornice, ki je bila načrtovana brez ustreznih dostopov in površin za mirujoči promet. Na podlagi navedene študije bo Občina Domžale pri pripravi novih prostorskih dokumentov predlagala tudi ureditev prometne situacije za obravnavano območje Vira, vključno z ustreznimi parkirnimi površinami. Na koncu naj poudarimo, daje Občina Domžale vedno pripravljena prisluhniti konstruktivnim predlogom vseh dobronamernih pobudnikov. Žal se vse prepogosto srečujemo s predlogi, ki izhajajo iz pretiranih apetitov po zaslužku ali pa s pavšalnimi kritikami in obtožbami brez realne podlage. Veseli bi bili primerov dobre prakse iz opusa intervjuvanca, s katerimi bi lahko izboljšali kakovost urejanja prostora v Občini Domžale. Urad župana Odgovor na pismo bralke Spoštovana Polona Šmuc, v zvezi z vašim prispevkom, objavljenim v prejšnji številki Slamnika, v katerem nas kot uporabnica dimnikarskih storitev opozarjate na problematiko, povezano z opravljanjem dimnikarskih storitev, posebej s problematiko izbire izvajalca, vam posredujemo naslednjo informacijo: V zvezi z vašim dopisom, v katerem navajate problematiko, povezano z opravljanjem dimnikarskih storitev ter opozarjate občino na njene pristojnosti na tem področju, vam posredujemo naslednjo informacijo: Občina Domžale v skladu z. veljavno zakonodajo ni pristojna za vodenje postopka in izbiro koneesionarja za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom na dimnikarskem območju Občine Domžale. Občina Domžale je tako prejela 26. septembra 2007 odločbo vlade Republike Slovenije štev. 35404-22/2007/4 z dne, 20. septembra 2007 o izbiri koneesionarja za izvajanje omenjene obvezne državne gospodarske javne službe. Izbrani koneesionar za dobo osmih let je dimnikarsko podjetje Energetski servis ES d.o.o., Ljubljana, Roška cesta 2a, Ljubljana. Glede dejstva, da veliko prebivalcev, s katerimi delite svoje skromno mnenje, da imamo v Domžalah primernejšega in tudi usposobljenega izvajalca dimnikarskih storitev, ki pa ima sedež svoje dejavnosti - tudi v Domžalah, je stvar subjektivne ocene, do katere imate vso pravico. Glede načina in ocene opravljanja dimnikarske službe sta oba določena v Uredbi o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav. dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe (Uradni list RS, št. 129/04), kjer so opisane tudi pravice in obveznosti uporabnika dimnikarskih storitev. Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljata Inšpektorat RS za okolje in prostor. Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, v delu, ki se nanaša na ceno slorilev pa Tržni inšpektorat RS. V Uradnem listu RS št. 60/2006 je bil objavljen sklep vlade RS o določitvi tarife za cene storitev obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom, ki določa cene storitev dimnikarske službe. Če ugotovite, da vam dimnikarsko podjetje cene svojih storitev ni obračunalo v skladu s cenami, določenimi v sklepu, o tem obvestite Tržni inšpektorat RS, ki bo ukrepal v skladu s svojimi pooblastili. V zvezi s tretjim navedenim dejstvom bi radi pojasnili, da pobrani davki iz naslova DDV v nobenem primeru niso prihodki občinskih proračunov, temveč so to prihodki državnega proračuna. Torej vaša trditev, da zaradi koneesionarja s sedežem v Ljubljani naša obči-* na ne bo dobila DDV, ki bi ga namenila v koristne namene, ni točna, saj ni pomembno, kje ima podjetje svoj sedež in katera davčna izpostava »zbira« DDV, ker ga v vsakem primeru nakaže na transakcijski račun državnega proračuna. Tudi pobrani DDV podjetij, ki imajo sedež v Občini Domžale, in ki ga pobere Davčna izpostava Domžale, jc prihodek države in ne občin. Enako je z davkom na dohodek pravnih oseb (včasih davek od dobička), ki jc prav tako v vsakem primeru prihodek države. Za občine je pomembna samo dohodnina, ki po vsebini pomeni obdavčitev prejemkov fizičnih oseb. Del le tc država odstopi občinam v obliki glavarine. Žal je tako, da občine ob obstoječi zakonodaji niso neposredno stimulirane za spodbujanje podjetništva na svojem področju, ker so vse davščine, ki nastanejo iz tega naslova prihodek države in ne občin. Vpliva pa na občinske prihodke število prebivalcev, saj se tako povečuje masa dohodnine, ki v izračunu vpliva na glavarino, ki je prihodek občine. Posredno število novih podjetji v posamezni občini sicer lahko pomeni več zaposlenih in s tem večjo dohodnino in glavarino, vendar je tu omejitev, da mora biti zaposleni prebivalec (rezi-dent) Občine Domžale. Ker pa v skladu z zakonodajo občine na delodajalce ne moremo vplivati niti sami ne morejo ravnati v tej smeri, da bi zaposlovali prednostno prebivalce Domžal, tako tudi na tem področju ni večjega učinka na občinske prihodke. Bistveni parameter, ki vpliva na občinske prihodke, je tako še vedno število prebivalcev . Občini Domžale v zvezi z vašim predlogom, da bi občina vložila upravni spor, pojasnjujemo, da Občini Domžale niso znani utemeljeni in tehtni razlogi, ki bi izločili kateregakoli od ponudnikov, nenazadnje jc Občina Domžale kot del javne uprave dolžna zagotavljati enakost ponudnikov na trgu. Ob tem bi radi poudarili, daje po preteku veljavnosti koncesije Občina Domžale sama želela izpeljati z. zakonom določen postopek dodelitve koncesije. Žal je zakon to pristojnost občini vzel, zato smo začete aktivnosti takoj ustavili. Žal pa pristojno ministrstvo na omenjeno spremembo zakonodaje ni bilo Ustrezno pripravljeno in je v Občini Domžale zaradi sočasnosti spremembe zakona in prenehanja koncesije prišlo do motnje pri izbiri koneesionarja na tem področju, ki je trajala kar nekaj mesecev. Zahvaljujemo se vam za vaše pripombe ter vas hkrati obveščamo, da jih bomo, enako kot vse ostale, ki nam jih posredujejo občani in občanke, posredovali Ministrstvu za okolje in prostor z namenom, da se pristojne opozori na problematiko na tem področju ter prispeva k dvigu kvalitete storilev. Lep pozdrav Urad župana Občine Domžale AH pozna Urad župana osnove vljudnosti In protokola? V rubriki Pisma bralcev je gospod Nikolaj Tičar, častni konzul Republike Finske, okrcal Urad župana, pisca sporočila in glavno urednico Slamnika za nemarno (ne)uporabo ustreznih nazivov gostov, ki so obiskali naše kraje. Presenetil me jc ton izrečenih vrednostnih sodb (nestrokovnost, neznanje, žaljiv odnos, malomarnost, nevljudnost, nespodobnost, nesramnost). Presenetila meje zahteva, da bi se morala občina, čeprav je zgolj organ lokalne samouprave, obnašati kot protokolarni zavezanec pravil meddržavne politike Oboje me je presenetilo zato, ker merila mednarodne politike niso neposredno prenosljiva v časnikarstvo in ker od človeka diplomatskega parketa pričakujem več laklnosli že v ustnih, kaj šele pisnih sporočilih. S časnikarskega vidika sem ob inkri-miniranih novicah iz Slamnika lahko razbral vse: »kdo, kje, kaj in kdaj je počel«. Novic nisem razumel kot neprimerni, kaj šele žaljivi. Za mojo informiranost je dovolj, če /vem, da je nekoga ali nekaj obiskal angleški veleposlanik v RS; njegovo ime in priimek sta za slovensko javnost (žal morda nevljudno) drugotnega pomena. Igor Lipovšek, Moškrlčeva 30, LJubljana Na referendumu so se ljudje odločili, da se v bodoče odpovedujejo pokojninam Poleg drugega kroga volitev za predsednika naše države smo II. novembra imeli tudi referendum o tem, ali želimo, da se izvede prenos deleža iz Zavarovalnice Triglav na kapitalsko družbo (KAD) ali naj se prenese na fizične osebe. ÄVT0R AMERIŠKA „„„„Vinn GREGA IGRALKA 7»rorrv ŠTRAJK RIHIAR P0RTMAN STUDENTSKAZALOZBA LITERA RIBIC PRISTA-NIŠCC NEMŠKI SKLADA. vTokí "»"f.™ LESK0VAR "U NAreTOST — UŽIVALEC MAMIL KRILO RIM. LEGUE NAPOVEDOVALKA i BAi 100 RADIKAL 0CETNE KISLINE ELEKTRON- STEBRA SKE (HERBERT) MUSI. I-MANSKA VERA MITJA GASPARI SPREDNJI MOJSTER ZAVIHANI KLADA ZA v ML i sekanje ERIŠTIKI OVRATNIKA PRI BLUZI PISEC ANALOV HRVAŠKI ROKOMETA* BALIČ KEM. ELEMENT iS«) ESTONSKI PEVEC (GEORGU) Misa (>«,- lirika Raačan: O PTIČKU BREZ IMENA Barvna slikanica za otroke, ki to je ilustriral Dubravko Baumgartner. Pnmerna }e za mlada braloe. za otroke, ki se bran|a äele uäjo in za predšolska otroke, ki jim odrasli prebraio pravljice. Zgodba govon o ptičku, za katerega njegova mama ni našla nobenega imena, sej ni bil podoben nikomur, ki bi ga poznala, kakor so jo spominjali pučkovi bratci In sestnee Tudi. ko je prišel dan vzleta iz gnezda, se je ptiček sknl pod perut m zajokal ter le opazoval vragolije. ki so jib počeli njegovi bratci m seslnce Ptiček se je zasmilil skqancu Viljemu, krmu je obljubil, da ga bo naučil ped. In res. na vsakoletni prireditvi, kjer so živali iz gozda pokazale, kaj znajo. |e ptiček zapel tako lepo. da je živalim zastal dih. In pesem ga je naučila leteti Viljem je zavriskal. "Naj živi ptiček Pevko!" In tako je ptiček dobil svoje ime - PEVKO. Zgodba uči. da lahko s pomočjo pravega prl|atel|a premagaš vrsto težav, samo če v vsakem poskušamo najti nekaj, v čemer je dober Redna cena: 12,50 <_ NEKDANJI AMERIŠKI ALPSKI SMUČAR (TOMMY) KRATKO IZGUBA ZAVESTI PREDSEDNIK VISOKE USTANOVE V IZRAELU ŠPANSKO ŽENSKO IME Študentska založba Litera Miklošičeva ulica 4, 2000 Maribor Tel.: 02/250-10-49 Fax: 02/250-10-39 www.zalozba-litera.org e-pošta: info@zalozba-litera.org BRESKEV Z GLAOK0 KOŽO GRUČASTA VAS POD *™»*»* '"Ji"*?' i,?«"^ INK0VSKI KOČEVSKO MALO GORO JvJJJ^j VOZILO ZA SNEG VOJAŠKI PRATEŽ VODNI BIVOL ELEMENT (">) ZNAK ZA MNOŽENJE ZANIKANJE TRDITVE IGRALKA WITHER. KOVAčic ZA P0LT0N ZVIŠANI 0 iVZDRŽNOST MOŠTVI) i PRI JEDI EKIPA, i MRZEL ZRAK IZ VODE HRVAŠKI PEVEC DEDIČ HRIBOVJE NA SEVERU MAUZAK SKE zzelÓ smucmka ToRjÓ" SMUČARKA SI""U0 0REV ERNA MUSER TEKSTILNI IZDELEK LISTNATO DREVO BIVANJE, OBSTOJ NEKE STVARI TEK PRED SKOKOM SEVERNO 00 M0LATA NAŠ PEDAGOG (MIHA) AZIJSKI BAKUNJI PES MESTO V BAčKI RASTLINA VINSKE MESTO V RUSIJI, NEKDANJI VELIKO REŠET0, 0ŽEZ0V SKA PEVSKA TEHNIKA POMOČ: APATIN-mesto v Bački. DEMANTl-zanikanje trditve. EIMERT-nemški skladatelj elektronske glasbe (Herbert), MATRA-hribovje na severu Madžarske, NASI-predsednik visoke ustanove v Izraelu, NATALIE-ameriška igralka Portman, TREN-vojaški pratet stran 19 Glede na tO, daje bil rezultat referenduma skoraj enak tistemu rezultatu, ki ga je dosegel neodvisni kandidat lurk, ki gaje podpirala leva politična opcija, se mi poraja vprašanje, ali so ljudje pravzaprav vedeli, da so glasovali kontradiktorno? Če sem prav razumela volilne obljube strank, ki so podpirale kandidata Turka, potem bi moral biti rezultat referenduma ravno obraten, kot je bil. Tako pa so sedaj tisti, ki so volili Turka, namesto da bi z referendumom povečali socialno varnost državljanov in jim omogočili izplačila pokojnin, storili ravno obratno od tistega, kar tako vehementno zagovarja leva opcija (povečanje sociale). ljudje so se tako na referendumu (tudi v Občini Domžale) odločili, da se odpovedo pokojninam, saj ne bo več denarja za njih (še posebej, ko se bo zmanjšalo razmerje med zaposlenimi in upokojenimi). Vladni predlog, tako sedanje kol tudi prejšnje vlade (ki jo je vodil Tone Rop|, je bil, da se sredstva prenese na KAD - s tem ravna vlada v skupno dobro državljanov, saj se zagotovi, da vsa upravičenja iz tega kapitala pripadajo Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar pomeni, da so vir financiranja pokojnin. S to odločitvijo bi se upravičenja iz. tega kapitalu porazdelila tudi medgeneracijsko, s tem bi se zagotavlja varnost tako upokojencem kot tudi vsem ostalim. Zanimivo pa je to, da so poslanci nekdanje vladne koalicije, ki so sedaj v opoziciji, čez noč spremenili mnenje ter z referendumom dosegli, da so se ljudje zavestno odpovedali pokojninam. In ko sem brala zahvalo kandidata Turka ter predsednika SD Pahorja o tem, kako so ljudje lokral na volitvah in referendumu volili s pametjo in pravilno, se mi je zastavilo vprašanje - ali je temu res tako? Nas ni levica zopel zmanipulirala, dosegla sicer uspeh (vsaj tako si oni mislijo) ob padcu referenduma, na dolgi rok pa je ta vsekakor neuspeh za državljane in državljanke, saj bodo ostali brez pokojnin. In če ima Pahor kot predsednik SD (Socialdemokratske stranke) polna usta obljub o povečanju sociale, ko (če) pridejo na oblast, se mi poraja vprašanje, zakaj je bil sedaj proti temu, da se obdrži zagotavljanje sociale upokojencem in tistim, ki se bodo kmalu začeli upokojevati? Je »uspeh« referenduma res bolj pomemben kot zmanipulirani ljudje, ki bodo kmalu brez pokojnin in ki so slepo verjeli v levico ter volili oz. na referendumu glasovali, kot so jih spretno medijsko prepričali t. im. levičarji? Mislim, da nobeni politični opciji, ne levi in ne desni, tak rezultat referenduma ne sme biti v ponos, še posebej ne levi, ki močno zagovarja povečanje sociale (seveda na račun trga dela), a je zaradi lastnega cga sama sebi požrla še tisto nekaj malega, kar je bilo sicer dobrega v njih. Anlta Abraham Občinska uprava proti povečanju prometne varnosti na Rodici Že pred časom sem na seji domžalskega občinskega sveta podal predlog, da se uredi prometna varnost na Rodici, s poudarkom na šolskih poteh, predvsem na Perkovi ulici, kjer seje zaradi povečane gostote prometa ter neupoštevanja prometnih znakov, ki označujejo najvišjo dovoljeno hitrost, varnost udeležencev v prometu bistveno poslabšala. Še posebej je zaskrbljujoče to, da sta na predlaganem cestnem odseku tudi šolska pot ter sprehajalna pot za otroke iz bližnjega vrtca Ostržek na Rodici. Name so se obrnili tudi nekateri krajani, zato sem problematiko sprožil tudi na seji Sveta OS Rodiea. katerega član sem. O tem sem obvestil občinsko upravo, vendar je bil njihov odgovor negativen. Občinska uprava sicer priznava, da Perkova ulica na Rodici, kategorizirana kot LZ - zbirna mestna in krajevna cesta, povezuje dve zelo pomembni eesli (/. vidika prometne povezave med kraji), in sicer Jarško cesto in Miševo ulico. Ob tem pa navaja, daje odsek ceste pregleden, da ima urejene površine za pešce ter ustrezno vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo ter da se hitrostne ovire praviloma določijo tam, kjer se mora zagotoviti predpisana hitrost, to je ob ustanovah in šolah ter vrtcih in na t. im. stičnih točkah. Menijo, da postavitev fizičnih hitrostnih ovir na tem odseku iz zgoraj navedenih razlogov ni primerna in ni potrebna ter da mora nadzor prekomerne hitrosti na tem odseku izvajati prometna policija. Ker seveda s lakšnini odgovorom nisem zadovoljen, bom še naprej vztrajal na tem, da se zagotovi ustrezna pro-melna varnost udeležencev (predvsem otrok) na tem cestnem odseku. Prepričan sem, da bi se občinski upravi vsekakor izplačalo postaviti nekaj hitrostnih ovir, ki bi umirile promet (na tem odseku namreč »pade« vsa vozniška kultura, saj se krši tako hitrost kol tudi prednoslna smer pri zavijanju na ali iz. Kettejeve ulice) - še posebej, ker dvomim, da bo občinski upravi uspelo prepričati Policijsko postajo Domžale, da bo 24 ur dnevno nadzirala promet ter zagotovila varnost (predvsem otrok in mladine) na tam cesUieiu odseku. Se bo občinska uprava »zganila« šele, ko bo prišlo do kakšne prometne nesreče s telesnimi poškodbami, ali bog ne daj, celo smrtno žrtvijo otrok? Janez Stlbrlč, svetnik SDS v domžalskem občinskem svetu Tuš klub In pohodni čevlji Kot član TUŠ kluba (zadovoljnih) kupcev sem za zbrane zvezdice 10. oktobra 2007 kupila visoke pohodne čevlje št 40. Dolžina (pre)lankih vezalk je 120 cm in se na neobutem čevlju komaj zavozljajo, pentlje ni mogoče narediti (sin si je pravkar kupil nizke čevlje, dolžina vezalke je ista). S čevljem sem šla 29. oktobra 2007 v Trgovino ALPl-NA DOMŽALE in prosila za pojasnilo, kako se tak čevelj zaveže. Prodajalka je odgovorila, da ni nič kriva, ker je njihova tovarna izdelala čevlje posebej po dogovoru s TUŠ-em. Šla sem po informacije v TUŠ, kamor sem se morala vrniti z računom. Zanima me, kakšen bo odgovor. Oblikovalec očitno ne hodi na pohode, a kljub temu bi človek pričakoval, da vsaj kopitarji razumno sodijo čevlje. Vsekakor pričakujem večje vezalke. Če kupujete pohodne čevlje, bodite pozorni nanje. M. Muller Spoštujmo življenje vseh živih bitij Marsikateri človek na svetu ne pomisli, niti se ne vpraša, kakšna usoda čaka živali, ki se skotijo vsakih nekaj sekund. Grozodejstva, ki jih utrpijo milijoni in milijoni živali na svetu, so nepopisna, so žal delo človeških rok. Živali mučijo brez kančka slabe vesti zaradi malomarnosti, brezčutnosti, krutosti in zaradi koristi po čim večjem dobičku. Še in še bi lahko naštevali strahotna trpinčenja teh nemočnih živih bitij. Člani društva proti mučenju živali hočemo, da imajo tudi živali svoje pravice. Prizadevamo si, da bi imele pravico živeti brez trpljenja, bolečin, strahu in stresa, ki jim ga povzroča ČLOVEK. Zunaj postaja hladneje, megla in prvi mraz opozarjata, da zima ni več daleč. Vsako leto javno opozarjamo, kar gre zahvala predvsem medijem (lokalnim glasilom, časopisom, radiu), da so v tem zimskem času živali pri marsikaterem brezskrbnem lastniku prepogosto izpostavljene mrazu, vlagi, prepihu in drugim vremenskim neprilikam. Zato prosimo, POSKRBITE ZA NJIHOVO DOBRO POČUTJE IN ZDRAVJE, naj bodo v toplih, suhih in čistih prostorih, naj ne bodo pomanjkljivo hranjene in brez sveže, pitne vode, ki mora biti na takšnem prostoru, da ne zmrzne. To je vaša dolžnost in živali si to vsekakor zaslužijo. Ne bo odveč, da zopet opozorimo, da so v tem zimskem času najbolj ogroženi psi Čuvaji, ki na prostem euv i|o gospodarjevo imetje, zlasti na kmetijah, kjer so dan in noč priklenjeni na verigo. Žival je pač ODVISNA od gospodarja, dobrega, razumnega lastnika ali brezvestnega in malomarnega, ki mu je malo mar, da mu žival trpi... Poudarjamo, pravilna oskrba psa čuvaja je sledeča: Pes mora imeti leseno uto, dobro izolirano in pravokotne oblike z ne-premočljivo streho ler postavljeno 10 cm od tal. Vhodna odprtina naj bo bolj z leve ali desne strani, preko katere naj pozimi visi debelejša zavesa. V uti naj bo vedno olep ciste, suhe slame. Ne pustite psa ležati na cementu, snegu ali vlažnih blatnih površinah, ker vam bo /bolel. Pred uto mu položite veliko, gladko desko. Še posebno so občutljivi na mraz. mladi, starejši in kratkodlaki psi, zato vam svetujemo, naj bodo pozimi v hiši. Judi še tako utrjen pes čuvaj sodi oh hudem mrazu ne več v uto. temveč v hlev ali hišo! Pozimi potrebujejo psi bolj izdatno in kalorično, toplo hrano (dvakrat na dan) in vedno svežo, pitno vodo. Le ta naj bo na primernem prostoru, kjer ni možnosti, da zamrzne. Mladiči se hranijo večkrat na dan. Če že mora biti pes priklenjen, naj bo veriga dolga najmanj štiri do pet metrov, ovratnica mora biti usnjena in ga nikakor ne sme stiskati ali drgniti. Ker je pes po naravi svobodno bilje, je veriga, ali tudi če prebiva v pesjaku, prava muka, počuti se ujetega, osamljenega. PES NAJ ČUTI. DA JE ČLAN DRUŽINE. Izpustite ga večkrat ali vsak dvakrat dnevno, da se sprosti. Verjemite, hvaležen vam bo, čeprav tega ne zna povedati, pokazati pa prav gotovo. NE ZANEMARITE BOLNEGA PSA, poskrbite za pravočasno veterinarsko pomoč. Kruto je ubiti žival na nehuman način, TO JE ČLOVEKA NEVREDNO DEJANJE. Vse dobre ljudi, ki dejansko sočustvujejo s trpečimi živalmi in se zavedajo, da so tudi ŽIVALI ŽIVA BITJA, pa prosimo, da v tem mrazu s skupnimi močmi poskrbimo za ZAVRŽENE, BREZDOMNE, SESTRADANE. ŽEJNE, BOLNE IN PREMRAŽENE ŽIVALI - pse.mačke, ne pozabimo pa tudi na PTICE, Članica Društva proti mučenju živalj Štefka Kuren Odsotnost prostorskega načrtovanja Občina Domžale že spet spreminja in dopolnjuje tako imenovane prostorske ureditvene pogoje ali na kratko PUP-e. Spremembe in dopolnitve naj bi načelno pripomogle k večji gradbeni disciplini in boljšemu urejanju prostora. Predlagane spremembe pa vnašajo še večjo zmedo v sedanji občinski odlok o PUP-ih in najavljajo še bolj negospodarno ravnanje s prostorom. Zato je Društvo za varstvo okolja Domžale Kamnik občinski upravi posredovalo pripombe k javni obravnavi dopolnjenega osnutka odloka o PUP-ih Občine Domžale, ki jih javno objavljamo: OBČINA DOMŽALE, Ljubljanska c. 69,1230 Domžale Z,adeva: PRIPOMBE K JAVNI OBRAVNAVI Posredujemo vam pripombe in predloge k javni obravnavi dopolnjenega osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih (PUP) Občine Domžale: 1 PRIPOMBA Odlok je /. okoljevarstvenega vidika neprimeren, ker nima ustreznih določb, ki bi zagotavljale varovanje kmetijskih in drugih zelenih površin pred pozidavami: • območij, določenih za urejanje z, občinskim podrobnim prostorskim načr-lom. ki zagotavlja kvalitetnejšo izrabo prostora in ustreznejšo komunalno opremljenost jc premalo v primerjavi z območji, ki se urejajo z občinskim prostorskim načrtom • novih stanovanjskih območij z. oznako Sb-individualna strnjena gradnja ni predvidenih, kljub temu, daje strnjena gradnja (vrstne in atrijske hiše) višja raven oblikovanja in izrabe prostora kot prosto slojeea gradnja • merila za izkoriščenost prostora Fz in FSi so v naseljih mestnega značaja prenizko postavljena • znotraj naselij so za pozidavo določene še poslednje večje zelene površine, predvsem oh Kamniški Bistrici na Vini in v Jaršah in oh prometnicah. Na l;i način bomo izgubili zelena pljuča naselij in zelene varovalne pasove. 2. PRIPOMBA Določbe odloka niso usklajene z veljavno državno zakonodajo, ki je nadrejena občinskim odlokom: • razlaga pojmov: klet. mansarda je v nasprotju z določbami Zakona o graditvi objektov • razlaga pojmov zazidana površina, bruto etažna površina, bruto tlorisna površina je v nasprotju z zakonsko predpisano metodologijo standarda za izračun in prostornin oziroma slovenskega standarda za lastnosti stavb SIS I ISO °836. Navedeni standard tudi ne pozna pojma bruto etažna površina, ki jo napačno uvaja in razlaga odlok o PUP in je tudi v nasprotju z Uredbo o prostorskem redu Slovenije. Ta standard tudi ne obravnava prostora znotraj prezračevanih streh (neizkoriščeno hladno podstrešje) kot etaže objekta. • merila za izračun uporabnih prostorov v mansardni etaži so v nasprotju z določili Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj, ki predpisuje v stanovanjih s poševnim stropom začetno svetlo višino prostorov 1,80 m. • predpisan bi moral biti zadosti velik odslotek zelenih površin od skupne površine gradbene parcele, kar je bistven pokazatelj kvalitete grajenega prostora in varovalka, da se ne pozidajo s pomožnimi objekti in ne potlakujejo vse zunanje površine gradbene parcele. 3. PRiPOMBA V pisnem delu Odloka niso opisane vse spremembe, ki so v grafičnem delu rdeče označene in lahko predstavljajo bistveno spremembo prostorskih sestavin Odloka. Nejasen je namen širitve zazidalnih območij na kmetijska zemljišča in v zelene parkovne površine. Menimo, da osnulek Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Domžale ni dovolj pregledno in popolno pripravljen in zato ni primeren za drugo obravnavo na občinskem svetu. DV0 Domžale - Kamnik Predsednik komisije za prostor Jože Nemec, unhr.dlpl.lnž.arh Domžale, 24. oktober 2007 Da v Domžalah prostorsko načrtovanje ne sledi načelom nove prostorske za- POCIVAVSEK V PREDPRAZNIČNEM ČASU VAM NUDIMO VELIKO IZBIRO B0ŽIČN0-N0V0LETNE RAZSVETLJAVE Delovni čas: pon. - pet. 7. -19. ure sob. 8. -13. ure Ljubljanska 119a, Domžale tel.: 01/72 16106 www.elektro-pocivavsek.si konodaje, to je Zakonu o prostorskem načrtovanju, kije stopil v veljavo aprila letos in Pravilniku o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij, ki velja od novembra letos, se kaže v tem, da vsa občinska prostorska politika temelji na zastarelih nepreverjenih strokovnih podlagah in z. novo zakonodajo sprtih pojmih in pogledih na strategijo prostorskega razvoja. Ko bodo morali biti čez manj kot dve leti vsi prostorski dokumenti usklajeni z navedenimi predpisi, bo žal že marsikaj narobe zapeljano ali zamujeno. za DVO Domžale Kamnik Jože Nemec Domžale, 13. november 2007 Mi, mački in psi Mi, ljudje, se imamo v svoji vzvišenosti in sajnozadostnostiza krono stvarstva, še posebej v primerjavi z našimi hišnimi ljubljenčki. Jemljemo sijih domov v neskončnem usmiljenju, jih hranimo in vodimo k veterinarju, da jih sterilizira in za takimi pohabljenčki zvesto žalujemo, ko nam poginejo. Postavljamo jim celo nagrobnike. To se je izrodilo do te mere, da obstajajo tudi frizerski saloni, hoteli za mačke in pse in da dedujejo za nami. Najin maček bobi pa naju je sam izbral za gospodarja. Zdaj je star že deset let in spomniva se, ko je bil še negoden mucek, kakšnih nekaj mesecev je imel, so bile volitve in šel je za nama na volišče. Rekla sva mu, naj počaka pri vhodu in res, počakal je pri vratih. Ko sva ga videla tam, kako zvesto čaka, kot kak kužek, sva ga še isto uro vzela k sebi in zdaj smo neločljivi. Mački so daljnji sorodniki levov in tigrov, velikih mačk. Razlika pa je v o Čeh. Levi in tigri imajo zenico okroglo, mačk i pa, kot vemo, lahko zenico zožajo na tanko zarezo. So tudi silno navezani nasvoj dom, vsaj domači mački. Znanje primer iz amerike, da je nek maček prepotoval iz vzhodne ameriške obale na zahodno, približno kot Jure Robič Na kolesu, to je nekaj tisoč kilomelrov in je rabil za to kar nekaj mesecev. Ne pozabimo na reke in na velike avtoceste, ki jih je moral prečkati, da se je vrnil na svojo priljubljeno verando in na ležalnik, na katerem je tako rad počival in predel. Mački tudi blažilno vplivajo na ljudi v primeru depresij in stresa. Zdi se, da imajo v kožuščku cel generator statične elektrike, ki ublaži človeško živčno napelosl. I Ikrali so otroci ob hišnem ljubljenčku naučijo nežnosti in pozornosti. Skrb za mucke jih naredi bolj prijazne in obzirne. Odgovorna na pisma o urejanju v Pšati! V uradu župana smo prek medijev večkrat zasledil nezadovoljstvo glede izgradnje cest v Pšati, zato vam posredujem informacije s skupnega sestanka s KS Drago-melj Pšata, ki jo zastopal predsednik Jože Rozman in Četrtne-ga sveta Črnuče, ki ga je zastopal podpredsednik Jože Osterman. Na sestanku je bilo ugotovljeno, da je del ceste med naseljem Podgorica in Pšata, ki se v Podgorici z glavne ceste Šentjakob - Domžale odcepi proti Pšati in pelje čez nadvoz nad vzhodno ljubljansko obvoznico ne-aslallirano in da je del pred uvozom na nadvoz preozek. Meteorna kanalizacije je bila zaradi gradnje avtoceste na tem delu ceste prekinjena, zato se med deževjem iz tega dela iztekajo velike količine meteorne vode ter zalivajo sosednje travnike. Na sestanku je Jože Rozman, predsednik KS Dragomelj Pšata opozoril, da se cesta na ljubljanski strani, čeprav omogoča najhitrejšo povezavo med obema krajema, zelo malo uporablja. Občani so nezadovoljni, siti večnih Darsevih izgovorov, posebej ker je Občina Domžale svoj del že asfaltirala. Jože Osterman. nam je pojasnil, da so že večkrat predlagali ureditev te ceste, tako v tem kot v prejšnjem proračunu. Z Darsom imajo že sklenjen dogovor o izgradnji priključkov za odvod-navanje. ki bi se priključil v sistem odvodnavanja avtoceste (cca 50m). Projekt je bil že narejen, zato bi morala Mestna občina Ljubljana urediti le še sistem odvodnavanja in odkupiti del zemljišča za razširitev ceste ter gradnjo priključka. Predstavnik četrtne skupnosti je dejal, da bi vse lahko končali prihodnjo pomlad, saj se bo začela zima, ki je neprimerno obdobje za gradbeno sezono. Toni Dragar, župan Občine Domžale PEDIKURA PANCUR Artur In Alenka Jack Vlasta PANČUR (v stavbi zdravttv*n*fli doma Oomtsl«) Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek dom POHIŠTVO TV- ~V m 4f» & ait Nova Opel Astra Sedan. In družina jc zdaj popolna. Naredite svoj »vet bolj vznemirljiv. Noposite si oči na zadnjem naraščoju v druiini Astro • na novi Astri Sedan. Zunanjost vos zapelje z gladkimi in dinamičnimi linijami. Notranjost pa vas razvaja z največjim razkošjem prostorom. Z veliko prostora in ogromnim prtljažnikom. Ampak naj vas ne zmede. Kljub temu, da je Astra Sedan res velika, vas bo tudi ona zapeljala. Tako kot vsaka Opel Astra. AVTOTEHNA VIS IN KOSEC Kamniška 19, Domžale, tel.: 01/ 721 60 92 Ono Mto /a rtOv* Or*1 A»tf o 1.4 ! AM-.tlia , , www.opcl.si Županov sprejem za najboljše atlete in atletinje Državni prvaki in rekorderji, udeleženci evropskih in svetovnih prvenstev (nadaljevanje s prve strani) Po njegovih uvodnih besedah, kjer ni manjkalo čestitk in ponosa nad njihovimi uspehi ter pobud, da bi čim več uporabljali atletsko stezo, katerim sta se kasneje pridružila tudi oba podžupana, so se posamezno predstavili tudi atleti. Navajamo še nekatere njihove uspehe, saj je nemogoče, da bi naštevali prav vse. Najuspešnejša letos je bila Alja Sitar, državna reprezentantka, 14-krat slovenska rekorderka in večkratna državna prvakinja na kratke proge; med kategoriziranimi atleti pa so tudi udeleženke svetovnega prvenstva v gorskem teku: Ajda Sitar, uspešna tekačica na srednje proge, državna reprezentantka; Katja Kos-matin, tudi nosilka (ekipne) srebrne medalje na evropskem prvenstvu v gorskem teku, ter Cita Cvirn, tudi državna prvakinja v teku čez ovire. Ajda Ferk in Klara Hribar sta članici zmagovite štafete na državnem prvenstvu, v kateri sta tekli tudi Ajda Sitar in Hana Gorza, ki je tudi državna prvakinja v teku na 60 metrov ovire, ter Maja Hudoklin, uspešna tekačica in nosilka medalj z državnih prvenstev. Med fanti izstopa Peter Kastelic, najuspešnejši tekač na srednje in dolge proge med slovenskimi tekači, ter predvsem gorska tekača, vsak najboljši v svoji kategoriji. Domen in Anže Zupan. O Domnu kot pokalnem zmagovalcu in državnem rekorderju ste brali v prejšnji številki, o mlajšem Zupanu, Anžetu, pa bomo tudi zanesljivo še slišali. Sprejema so se udeležili tudi pred- sednik AK Domžale, Marjan Gorza, ter trenerja Tomaž in Domen Jarc. Vice naj atleta Slovenije! Alja Sitar in Domen Zupan sta se v glasovanju za naj atleta Slovenije uvrstila na odlično drugo mesto v pionirski kategoriji! Priznanje Atletske zveze je tako pohvala atletoma in njunemu trenerju Lojzetu Pungerčiču kot tudi potrdilo, daje delo v Atletskem klubu Domžale pridno in zagnano! Pridružite se nam! Številnim čestitkam našima atletoma in trenerju se pridružuje tudi vodstvo AK Domžale. V. Vojska Klub borilnih veščin Domžale - Mladi boksar Dob Támara Radkovič spet prva Sredi novembra 2007 sta Kickboxing zveza Slovenije in KBV Zagorje ob Savi organizirala 24. Slovenija open kickboxing disciplin. Med 352 nastopajočimi tekmovalci iz 53 klubov iz Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Italije in Madžarske je Klub borilnih veščin Domžale - Mladi boksar Dob zastopala petčlanska ekipa in dosegla naslednje rezultate; Med^ kadeti - 69 kg, je Aldin Krestič. SC disciplina, dosegel osmo mesto; med člani - 63 kg, je David Er-bežnik, LC disciplina, tretje mesto v prvem krogu premagal reprezentanta Avstrije, v drugem pa izgubil proti Dimec Anžetu (Hyong Celje); med članicami - 65 kg LC disciplina, je Támara Radkovič premagala vse na- sprotnice in osvojila prvo mesto, medtem ko je bil med člani - 84 kg, SC disciplina, Miha Močnik tretji, potem ko je premagal madžarskega tekmovalca in v polfinalu izgubil proti njegovemu močnejšemu rojaku. Med člani -89 kg, je Matej Balantič, LC disciplina, osvojil tretje mesto. Čestitamo! B. Najboljši v ligi Srečno na evropskem prvenstvu na Sardiniji Tudi v finalu ATOMovci najboljši Na podlagi rezultatov v 2007 ter nedavnih kvalifikacijskih turnirjev bi lahko rekli, da so ATOMovci strah in trepet slovenskih karateistov. In tako se je pokazalo tudi na finalnem turnirju državnega S.K.I. prvenstva Slovenije, v dogovorjenem kumiteju posamezno in ekipno za mlajše in starejše dečke in deklice ter mladince in mladinke, člane in članice v Mariboru. V finalu je nastopilo 18 ekip in 70 najboljših karateistov, pravico nastopa je imelo po 8 najboljših v posameznih kategorijah. In ekipno najboljši so bili ob koncu napetih dvobojev - ATOMovci! V borbah je bila kar dvakrat zlata Tjaša Lupše Hanzlowsky, najboljši so bili še Rok Kurent, Timotej Kokalj in Iva Per-ger. Z zlatom in srebrom okoli vratu je domov odšla Patricija Vehovec, drugi je bil še Simon Planko, še eno drugo in tretje mesto je zabeležil David Kardum. Bronasta sta bila Grega Teršek in Polona Orehek. Ekipno je ATOM s 1184 točkami premočno zmagal pred mariborskima Taborom in Kanazavvo Dojp, četrti je bil Tromejnik iz Kuzme. Čestitamo! Kumite - borbe Domžalam Tudi v ligi vrsta zmag S.K.I. zveza Slovenije je izvedla S.K.I. Karate LIGO SLOVENIJE v katah in v kumiteju ekipno. Za Atom Shotokan Domžale so tekmovali: ml. dečki deklice: David Kardum, Polona Orehek, Patricija Vehovec; st. dečki/deklice, Grega Teršek, Črt Hrovatin, David Kardum, Tjaša Lupše Hazlowsky; mladinci, Timotej Kokalj, Rok Kurent, Simon Planko; člani/članice: Tadej Trinko, Jernej Homar, Miha Gavez, Janko Gobec in Tamara Kokalj. V Kumiteju so tekmovali samo moški. Vodja ekipe Domžal je bil mojster Jernej Homar 2.Dan. »Sensei« Lovrenc Kokalj gl. inštruktor Atom Shotokan Domžale, je bil v sodniškem zboru. Atom Shotokan Domžale je v katah osvojil tri druga mesta in eno prvo, v Kumiteju - borbah so vsa prva mesta pripadla ATOMU. Čestitamo! Evropsko prvenstvo na Sardiniji - prihajamo! Vikend seminarja karateistov, ki je bil 2. in 3. novembra 2007 v Budimpešti so se udeležili štirje ATOM-ovci: Sensei Lovrenc Kokalj 4.Dan, Timotej Kokalj I.Dan, Tadej Trinko l.Dan in Roman Ke-pec 5.Kyu. Kljub temu, do so se vsi štirje že večkrat dokazali, jim bo rdeča nit seminarja - šolske - Heian Katek ter mojstrske kate Empi, Unsu in Sochin ter vhod in izhod ter hitrost nožnih udarcev v povezavi z ročnimi, v borbah, zagotovo prišla prav na bližajočem se evropskem prvenstvu, ki bo na Sardiniji od 23. do 25. novembra, kjer jim želimo vso srečo. B. Na evropskem prvenstvu kar 7 medalj 2. in 3. novembra je v belgijskem Tournaiu potekalo EVROPSKO PRVENSTVOVSAVATE-jutfran-coski boks). Udeležila se ga je tudi slovenska savate reprezentanca, ki so jo zastopali tudi članica in člani SAVATE KLUBA DOMŽALE. Za NAJVEČJI USPEH slovenske savate reprezentance so poskrbeli naše borke in borci, ki so se iz Belgije vrnili s kar 7 MEDALJAMI IN NASLOVOM EVROPSKE PRVAKINJE! Barve Slovenije so zastopale in zastopali: Tina Turk 1. mesto in naslov evropske prvakinje; 2. mesti Marina Do-bnik (SK Domžale) in Mojca Me-žek; 3. mesta Boris Vukovič, Tinka Marolt, Tamara Strnad in Vladimir Robič; 5. mesto Tomaž Rozmane, 5-8 mesto Luka Mljač (SK Domžale); Martin Popit pa je žal obstal v kvalifikacijah. Člana Savate kluba Domžale Marina Dobnik in Luka Mljač sta potrdila dobro formo in osvojila zastavljena cilja. Marina si je z odlično tehniko in taktiko zasluženo priborila nastop v finalu, kjer je na koncu klonila le proti favorizirani Francozinji in po 2. mestu s SP06 dokazala, da trenutno sodi v sam vrh tudi z 2. mestom z EP. Luka pa seje poleg nasprotnikov moral boriti tudi z boleznijo, saj je imel na dan kvalifikacij vročino. A stisnil je zobe in z borbenostjo in veliko željo dosegel uvrstitev v četrt finale, v katerem pa je po neugodnem žrebu dobil prvega favorita, Francoza. Tudi tuje pokazal izjemno predstavo in ob glasnem spodbujanju sotekmovalcev odlično »pariral« nasprotniku. Savate klub Domžale sta poleg obeh borcev predstavljala še vodja slovenske ekipe, ki je ekipo uspešno pripeljal do odmevnih rezultatov, in obenem tudi trener Savate kluba Domžale, Anže -Bevc, ter sodnik Blaž Planine. Oba sta odlično opravila svoje delo. Savate klub Domžale,se zahvaljuje sponzorjem Mercator d.d., Bolton Adriatic d.o.o. in podjetju Kem-plast iz Domžal. SKD B Karate klub Domžale Sankukai državno prvenstvo za otroke! Letos seje DP za otroke odvijalo 11. novembra v Kamniku, v Športni dvorani Frana Albrehta. Tekmovanje se je začelo ob 15.00 uri. Po predhodnih izborih. Na regijskih tekmovanjih seje na DP uvrstilo 115 tekmovalcev iz 17 klubov in njihovih sekcij. Tekmovanje je potekalo v 13 kategorijah, nato pa seje začelo zares. Številni gledalci so lahko na treh boriščih opazovali dogajanje in navijali za svoje favorite. Tekmovanje je bilo od začetka do konca zelo zanimivo in napeto. Pred podelitvijo pokalov in diplom so člani različnih klubov prikazali veliko zanimivih demonstracij, ki so navdušile tako gledalce kot tudi tekmovalce. Veseli smo, da so naši člani dosegli odlične rezultate. Osvojili smo kar šest naslovov državnih prvakov, pet drugih ter sedem tretjih mest. Vsem dobitnikom medalj ob tej priložnosti še enkrat iskreno čestitamo. Tistim, ki pa tokrat niso bili uspešni, želimo več uspeha in priložnosti na naslednjih tekmovanjih, ki jih bo glede na njihovo mladost še dovolj. Rezultati naših tekmovalcev so sledeči: Ml. dečki do 35 kg: 3.-4. mesto Anže Korelc (Dom), 3.-4. mesto Anže Kristan (Rad) Ml. dečki od 35 - 40 kg: 1. mesto Rok K veder (Kad) Ml. dečki od 40 - 45 kg: 1. mesto Vitja Čretnik (Dom) , 3.-4. mesto Matevž Rovanšek (Dom) Ml. dečki od 45 - 50 kg: 3.-4. mesto Anže Starin (Dom) Ml. dečki nad 50 kg: 1. mesto Andrej Resnik (Dom) , 2. mesto Filip Letnar (Dom) MI. deklice kate: 2. mesto Klavdija Resnik (Dom), 3. mesto Monika Prašnikar (Dom) St. dečki do 40 kg: 1. mesto Sebastjan Koderman (Dom), 2. mesto Grega Vrečar (Doni) St. dečki od 45 - 50 kg: 3.-4. mesto Matej Vogrinec (Dom) St. dečki od 50 - 55 kg: • 1 .mesto Gašper Žankar (Dom), 2.mesto Surya Kotar (Dom) St. dečki od 55 - 60 kg: 1 .mesto Kristjan Bernot (Dom), 3.-4.mesto Tilen Vogrinec (Dom) St. deklice kate: 2. mesto Katja /ulic (Dom) Domžale 12.november 2007. Teja Medle NK Domžale Priprave na zaslužen »zimski spanec« Domžalski nogometaši so trenutno na reprezentančnem premoru, počasi, a vztrajno, pa se izteka tudi jesenski del prvenstva. Nogometaši Domžal, ki so že postali prvaki jesenskega dela, se počasi pripravljajo na nekaj-tedenski odhod z nogometnih zelenic, ki pa si ga tako kot že dve leti poprej iskreno zaslužijo. Tudi letos so začeli »akcijo« brez poraza, osem zaporednih zmag in zadnji remi so lepa popotnica za še kakšen rekord - podreti bodo morali svojega lastnega. Sicer pa si lahko pogledamo izide zadnjih štirih srečanj, ki so jih nogometaši odigrali v domačem prvenstvu. Najprej so v športnem parku gostili ajdovsko Primorje, ki pa kljub vodstvu in nato izenačenju v prvem polčasu, v drugem ni zbralo dovolj moči, da bi premagali Domžale, ki so slavili z 2:1. Prvi zadetek je, kot že omenjeno, padel za Primorje v 27. minuti, ko je vodstvo gostom prinesel Bunderla. A veselje je bilo kratkotrajno, saj je šest minut kasneje izenačil .lankovič. V drugem polčasu Domžalčani niso dolgo čakali na vodstvo in končni izid, ki gaje v 52. minuti postavil Janez Aljančič. Sosedski derbi v Šiški, kjer do-muje Interblock, je atraktiven za publiko, četudi je pričakovati, da zmaga potuje v Domžale. Tudi tokrat je bilo tako. Domžale niso dovolile presenečenja in kljub napovedim Interblocka o morebitnem presenečenju so doživeli hladen tuš v obliki rezultata 0:2. Oba zadetka sta padla že v prvi tretjini srečanja, in sicer je bil najprej strelec v 18. minuti Brezič, v 26. pa Žinko. Brez poraza pri Domžalam ni ostalo niti Celje. Nogometaši MIK CM Celja so v športnem parku izgubili z 2:1. Tudi tokrat, kot proti Primorju, so povcdli gostje, v 21. minuti se je med strelce vpisal najprej Beršnjak, a spet je sledil hladen tuš, ko je v 29. minuti mrežo Celja zatresel Ljubijankič. Isti nogometaš se je izkazal tudi v začetku drugega polčasa, saj je v 50. minuti postavil končni izid 2:1. Po treh zmagah so na Ptuju Domžale zabeležile izenačen izid. Na sicer zanimivi tekmi do zadetkov proti Dravi ni prišlo, po drugi strani pa tudi Drava ni uspela streti odpora domžalske obrambe. Ob koncu bi radi čestitali še Ncna-du Protcgi, športnemu direktorju NK Domžale, ki je v minulih dneh dobil svojega drugega otroka. Sinu Timu seje pridružila hči Lana. M. A. Kegel Prijetno pri Sokliču Nogometna tekma in prijeten sejmulin večer Ob priložnostnem pogovoru s prijatelji sredi Domžal sprejmem povabilo prijaznega gostilničarja Gostilne Soklič iz Zaloga pod Sveto Trojico, obiščem ga in v prijetnem pogovoru skupaj ugotoviva, kako čas neusmiljeno beži. Pogovor se dotakne tudi tradicionalne nogometne tekme po žegnanjski nedelji, ki jo vsi komaj čakamo. Praznični ponedeljek na travnik pred Sokliča privabi nogometaše obeh ekip, pa tudi radožive gledalce, ki navijajo in uživajo v razburljivi fer tekmi, ki jo, korektno, sodi kar gostilničar Franci. Tokrat zmaga pripade igralcem iz Zlatega polja, vsi pa smo deležni odlične domače ku-linarike s kozarčkom rujnega. V nadaljevanju prijetnega sejmulinega večera zazveni domača ubrana pesem, oglasijo se zvoki harmonike, pa tudi iskrene čestitke in 4t:J » JPL ü * * * štv •1 ▼ Še skupinski posnetek po končani tekmi dobre želje gospodarju, ki slavi svoj okrogli življenjski jubilej 60. rojstni dan. Hvala za prijeten praznični ponedeljek, gostoljubje in vse najboljše ter še na mnoga zdrava leta. Tone Habjanlč MSD LIGA MALEGA NOGOMETA Zadetekl Prve tekme potrdile favorite Molos MSD lige Po tretjem kolu je vseh 18 ekip, ki sodelujejo v letošnji Molos MSI) ligi - zimski ligi v dvoranskem nogometu Mladinskega sveta Domžale - ima vsaka ekipa za seboj odigrani dve tekmi. Prve ocene kažejo, da so tihi favoriti upravičili svoj »sloves«, tako so trenutno vodeči v skupini A lanskoletni zmagovalci lige ekipa Molos, v skupini B fantje iz ekipe Gostilna Pavovcc Mengeš, v skupini C pa CMC Ekocon - vsi s stoodstotnim izkupičkom, torej dvema zmagama. Robi Lenček iz ekipe Pavovcc pa je z že 10 danimi goli trenutno naj t boljši strelec lige. \ IJJ*l Podrobnejši opisi tekem in galerije fotografij i/, line si lahko ogledate na www.msdliga.si. Tekme se igrajo vsako nedeljo med 17. in 20.45 uro v telovadnici OŠ Venclja Perka v Domžalah, tu pa je razpored naslednjih tekem: Peto kolo, 24. november 2007 CMC Ekocon : FC Kaiserslautern 17:00 Nova Generacija SLS : TEDA 17:45 DMD Scena : TITAN POKER Lukovica 18:30 ŠD Loka : AC Molos 19:15 ŠDHomec:2DMI) 20:00 Gostilna Pavovec Mengeš : Tao Sport 20:45 Šesto kolo, 2. december 2007 FC 2005 : ULTRAS Domžale 17:00 (MC Ekocon : TITAN POKER Lukovica 17:45 DMD Scena : FC Kaiserslautern 18:30 ŠD Loka : SDM Domžale 19:15 ŠD Homec : NK TIRTUR Zaboršt 20:00 Gostilna Pavovec Mengeš : Mulci 20:45 Rok Ravnikar Plesalci PK Miki na svetovnem prvenstvu Medtem ko prebirate ta članek, plesalci Plesnega kluba Miki na svetovnem prvenstvu žc brusijo pete na plesnem odru in v močni konkurenci osvajajo nova plesna priznanja. Na 11. Mednarodnem plesnem tednu, ki tudi letos poteka v Riesi v Nemčiji, tekmujejo štiri Mikijc-ve formacije - Sinhroni plavalci, pod vodstvom Maje Lavrinc med pionirji, Škorpijoni in Aristokrati pod vodstvom Romane Pahor med mladinci in Hidc and seek pod vodstvom Blaža Godca med člani. Med solistkami tekmujejo članica Maja Sonc in mladinka Tadeja Horvat, ki z Vesno Pirnat tekmuje tudi med mladinskimi pari. Kot pionirski solist se bo tekme prvič udeležil mladi nadebudni plesalec Jernej Gregi, tekme pa se bodo udeležile tudi male skupine, med pionirji Ri- bičke, med mladinci Holly Dolly in med člani Štirje letni časi. Plesalci PK Miki so si s svojimi dosežki pri Olimpijskem komiteju Slovenije pridobili naslov kategoriziranih športnikov Republike Slovenije. V panogi ples - moderni tekmovalni plesi so kot športniki Republike Slovenije kategorizirani Andraž Mrak (3. mesto, electric boogie pari člani mešano, EP Gradec 2007), Dejan Djurovič (3. mesto, electric boogie pari člani mešano, EP Gradec 2007) in Maja Sonc (2. mesto šov solo članice, EP Beograd 2007) v mednarodnem razredu, Tadeja Horvat (2. mesto šov solo mladinke, EP Beograd 2007) v perspektivnem razredu in Maja Maselj (5. mesto šov pari mladinci mešano, SP Riesa 2006) v mladinskem razredu. Da ne boste prikrajšani tisti, ki se s plesom raje ukvarjate ljubiteljsko, smo v Plesni šoli Miki pripravili nov sobotni tečaj salse, ki je namenjen vsem, ki vas zanimajo najnovejši salsa ritmi ali pa ste le naveličani sedenja pred televizijo. Vsako soboto se lahko ob 20.30 uri v Plesalnici zabavate v družbi Boštjana in Ane in uživate ob dobri glasbi. Ker pa se s prednovoletnim časom bližajo tudi zanimive plesne dogodivščine, za vas šolski plesalci Plesne šole Miki pripravljajo nastop v KD Bernik. Zaplesali vam bodo v četrtek, 13. decembra popoldne, do takrat pa lahko ugibate, kdo jih bo na tem nastopu obiskal. Romana Pahor unlv.dlpl.kom. PK Miki - Miki predajamo www.mlklples.com KK Pirueta Petra Pokovec uspešna v Avstraliji Po vrnitvi tekmovalcev KK Piru-ete iz Nizozemske, kjer so prav prejeli odličja kot člani reprezentance Slovenije v umetnostnem kotalkanju, se je vrnila tudi najstarejša tekmovalka PETRA POKOVEC s svetovnega prvenstva. Svetovno prvenstvo je bilo v mestu Gold Coast v Avstraliji, kjer je Petra osvojila sedemnajsto mesto in tako prebrodila ognjeni krst na svetovnih prvenstvih. Petra je nastopila prvič na tako velikem tekmovanju in je imela med nastopom kar malo treme. Svoje je naredilo tudi dolgotraj- no potovanje in časovna razlika in Petra bi potrebovala precej več časa za adaptacijo, tako pa je že dva dni po prihodu imela nastop. Tudi njen trener Peter Brleč je ocenil njen nastop kot dober, saj se zaveda, daje tekmovalka nastopila prvič in da se pri tem zaveda, kakšna je njena odgovornost. Petra je bila po nastopu zadovoljna in bo nadaljevala z nastopanjem ter pričakuje še boljši rezultat na naslednjem svetovnem prvenstvu leta 2008, ki bo na Kitajskem. KK Plrueta Mladi skakalci SKK SAM Ihan V trdem delu perspektivnih mladih skakalcev iz SSK SAM IHAN se nizajo prenekateri dobri rezultati in čedalje večji uspehi naših tekmovalcev. V klubu je kar nekaj obetavnih mladih skakalcev. Med njimi je tudi trinajstletni Jaka Kosce iz Domžal, ki je na svetovnem otroškem prvenstvu mladih skakalcev do 15 let v Švici osvojil odlično tretje mesto. V Pokalu Cockta, ki je v okviru državnega pokala se je uvrstil na prvo mesto, na državnem prvenstvu pa na drugo mesto, kar je za naš skakalni klub velik uspeh. Seveda pa se moramo za vse dosežke zahvaliti mladima trenerjema Gašperju in Luki ter staršem, ki stojijo mladini ob strani. Vabimo vse mlade, ki bi tudi sami želeli skakati in doseči tako lepe rezultate, da se nam pridružijo. Vse informacije dobite na tel. 041 50 19 24 - Gašper ali 041 64 77 03 -Pero. SSK SAM IHAN Domen Zerak, KK Helios Z dopadljivo igro do polne £ dvorane Kapetan domžalskega Heliosa Domen Zcrak, Domžalčan, ki je v vrstah Heliosa, z izjemo enega leta, ki ga je preživel v Laškem, v domači vrsti že od nekdaj, je tokrat spregovoril za naš časopis. Košarkarji Heliosa v letošnji sezoni kažejo slabšo sliko, kot je bila minulo leto, razlogov za to je lahko več. Tokrat pa nismo ugotavljali le-teh, pač pa smo se s kapetanom pogovarjali o uigranosti ekipe med seboj in s trenerjem, o povečanju domače dvorane, beseda pa je nanesla tudi na njegovo načrtovanje družine... Najprej nas zanima, kakšna je tvoja ocena dosedanjega izkupička točk? Zagotovo bi lahko dosegli tudi kakšno zmago več, ampak kakršno je stanje sedaj, takšna je realnost. Sezona je še dolga, nismo še niti na polovici. Zagotovo bomo morali to popraviti, dodati še kakšno zmago več. Ne moremo biti ravno zadovoljni, ampak če smo realni, bi vedno lahko bilo še slabše. Nekateri porazi so bili morda malce nepričakovani, predvsem tukaj štejemo zadnjega proti Slovanu? Proti Slovanu je bil zelo boleč poraz, predvsem zaradi naše slabe igre. Slovan je tudi neposredni konkurent za naslednje leto v NLB ligi. Bilje zelo boleč poraz, ampak tako je življenje. Kako pa je z uigranostjo ekipe, prišlo je kar nekaj novih igralcev ob začetku sezone, ampak zdaj imate za seboj žc nekaj »kilometrov«? Helios je klub, ki kvalitetnih igralcev, kot je Pavič, tudi Zagorac, ne more zadržati predvsem s finančnega vidika, tako da vsako leto pridejo neki novi igralci. Tukaj ni nič spornega, seveda pa, ko pridejo novi igralci, potrebujemo nekaj časa, da se uigramo. Ampak za nami je že veliko treningov in tekem, uigranost se bo izpilila do konca sezone. V bistvu lahko rečem, da smo že uigrani. Nekaj težav je bilo v ekipi s poškodbami, kakšno je stanje sedaj? Kakor je meni znano, so poškodbe večinoma vse odpravljene. Janža je že počasi začel trenirati z ekipo, prav tako Moro. Po mojih informacijah naj bi naslednji teden začel stopnjevati s treningi in se priključil normalnemu delu članske ekipe, Aljaž pa bopotre-boval še nekaj časa, da popolnoma sanira poškodbo svoje pete. Kakšno pa je razumevanje ekipe s trenerjem Martičem? Slišati je, da so treningi še bolj naporni kot v minuli sezoni pri Bečiroviču? Vsak trener ima svojo filozofijo, svoj način dela. Zoran Martič je prinesel nekaj novega, drugačen pogled na igro, drugačne treninge, drugačno intenziteto. To je normalno in mislim, da smo se dobro ujeli. Samo še ugodne rezultate moramo doseči. Domen Zerak je v svoji karieri le enkrat odtaval iz Domžal v Laško, a se je kaj kmalu vrnil. Torej, boš svoje življenje preživel pod domžalskimi koši ali te še vedno mika pot izven domačega okolja? Mislim, da ne. Tukaj sem doma, tukaj mi je všeč. Načrtujem, da si bom ustvaril tudi družino. Zaenkrat ne razmišljam o tem, sem skoncentriran na tekočo sezono, kar bo pa bo. Ampak nikoli pa ne rečem nikoli. Minulo sezono je bil Helios resnično ekipa, ki skorajda ni imela konkurence v domačem prvenstvu, razen trenutnih uspehov drugih ekip. Letos temu ni tako, saj je Olimpija dobila krila. Komentar na to? Kar se tiče same Olimpije. hvala bogu, da je postala močnejša, da se stabilizira, ker mislim, da je za slovensko košarko zelo pomembno, da imamo eno močno Olimpijo. Ostali pa poskušamo slediti in ne tekmovati z njo. Se pravi, delati v okviru svojih zmožnosti. Vsekakor pa ne tekmovati, kakor so nekateri klubi že naredili to napako in so se kasneje pokopali. Je pa dobro, ker če je več močnejših ekip, je boljša kvaliteta igre in posledično boljša kvaliteta slovenske košarke. Meniš, da bo možno, glede na povečanje kapacitete dvorane, večkrat zapolniti le-to do zadnjega kotička? Do sedaj vam je to uspevalo, a vseeno, bilo je manj sedežev... To bom rekel, je predvsem odvisno od nas samih igralcev in kako bomo igrali. Če bomo igrali dopadljivo za oko, če bomo zmagovali, igrali lepo košarko, mislim, da ne bo problem napolniti dvorane. Mislim, da ne bi bil problem napolniti niti večje dvorane. Vsekakor bomo vsi igralci veseli, če jo bomo čim večkrat napolnili, a kot sem rekel, v večji meri je vse odvisno od nas. Govori se o otvoritveni tekmi proti Crveni Zvezdi ali pa morda o tekmi šele 22. decembra na srečanju z Union Olimpijo. Katera od teh tekem je za vas bolj atraktivna, aktualna? Čim prej, tem bolje. Vsekakor Zvezda, ki je pred Olimpijo. Zvezda je atraktiven nasprotnik, imajo tudi veliko privržencev tukaj v Sloveniji, mislim, da bi takrat dvorano lahko tudi napolnili. Kot pravim, če bomo mi dobro igrali košarko, bomo privabili tudi gledalce. Ampak ne s tem, da bodo prišli gledati Crveno Zvezdo, pač pa nas, kako mi igramo proti Zvezdi. Kakšen je pa tvoj pogled na okrepitve? Jaz sicer nisem tisti, na katerega se obračajo glede tega, kdo pride in kdo gre, ampak mislim, da smo sedaj dobra ekipa. Antonijevič nam je pomagal v kratkem času kolikor je lahko. Močnik se vrača. Še morda kaj za konec? Gledalce vabim, da se nam na tekmah pridružijo v čim večjem številu. Mateja A. Kegel KK Helios Grenak poraz proti Slovanu Statistika minulih šestih tekem košarkarjev Heliosa je polovično uspešna. Domžalski košarkarji so na treh domačih tekmah in treh gostovanjih dosegli po tri zmage in tri poraze, pa vendar so bile vse tri zmage dosežene v državnem prvenstvu, medtem ko nobena zmaga ni prišla v prid Heliosa na parketu lige NLB. Četudi v klubu ni zaznati nekega »strahu«, pa razen tekme s Slovanom, pa trener ostalega ne ocenjuje za katastrofo. A zadnje srečanje v domači dvorani je dalo vedeti, da domžalski navijači in obiskovalci srečanja Heliosa niso kaj preveč zadovoljni z rezultati svojih ljubljencev. Še več, šušlja se, da se trenerju Zoranu Martiču počasi iztekajo dnevi v domžalskem taboru, saj je letošnja mednarodna sezona le bleda senca lanskoletne. Helios je imel v preteklih tednih gostovanje v nekdaj vroči dvorani Leona Štuklja, kjer je bil zmagovalec srečanja odločen šele v zadnjih sekundah, po košu Krejiča in zgrešeni trojki Balažiča, saj se Novomeščani niso dali kar tako. Krka je na koncu izgubila 69:71. Omeniti velja, da so košarkarji Krke na tem srečanju vodili že tudi za 16 točk, a je na koncu vseeno uspelo Heliosu. Naslednje srečanje je bilo v domači hali KC, ko je v našem mestu gostoval FMP. Četudi je imel Helios najboljša strelca, s 26 točkami je bil to Robert Troha, po večmesečni odsotnosti seje to pot na parket vrnil tudi Jure Močnik, čeprav je bilo srečanje dokaj izenačeno, so bili na koncu za tri točke vseeno boljši gostje. Morda je na slab zaključek Heliosa vplivala tudi izključitev Domna Že-raka zaradi dveh nešportnih napak, a zagotovo so k slabi volji tokrat pripomogli tudi sodniki. Končni izid 85:88. Še eno srečanje v domači dvorani košarkarjev Heliosa je bilo v državnem prvenstvu proti Kraškemu Zidarju Jadran. Tokrat Helios ni do- puščal presenečenja in gostje so se v Sežano vrnili z visokim porazom 106:70. Vse prej kot prijetno pa je bilo vzdušje v slačilnici Heliosa po tekmi na Kodeljevem. Četudi smo imeli priložnost videti zanimivo srečanje, so gostitelji narekovali ritem že od začetka, nekajkrat pobegnili Heliosu, ki pa seje v 2. četrtini z odlično serijo uspel vrniti v igro. Po odmoru so sledile zlate minute Slovana. A le do zadnje četrtine, ko je pobudo prevzel Helios, ki je prišel celo na razliko 70:62 in je šest minut pred koncem celo kazalo, da bo zmaga odšla v Domžale. A usoda ni hotela tako. Krvnik Heliosa je bil Ernest Novak, ki je s trojko v zadnjih zdih-Ijajih srečanja svoji ekipi prinesel zmago Slovanu in žalosten pogled Heliosa na semafor - 77:76. Že na naslednji tekmi pa je sledilo maščevanje - a žal ne Slovanu, pač pa Alpos Šentjurju, kjer Helios ni puščal prostora za presenečenja. Razlika 23 točk (62:85) je več kot zgovorna. Še zadnja domača tekma v nizu zadnjih šestih srečanj košarkarjev Heliosa je bila gostovanje Vojvodine Srbijagas v Domžalah. Pričakovanja pred samim srečanjem so bila velika, saj je Helios pričakoval zmago, glede na to, daje Vojvodina neposredni tekmec, a kot že marsikdo pred tem so se tudi Domžalčani opekli. Če je Helios v prvem delu še narekoval ritem srečanja, pa tega ne moremo reči za drugi polčas, ko se je pokazala tudi nespretnost v napadu domačih košarkarjev. Nesrečen razplet, nekaj površnosti in Helios je izgubil - 64:69. Rezultati povedo svoje, zagotovo pa je, da Helios vse prej kot ponavlja minulo uspešno sezono. Nič ne bi bilo narobe, če sezona ni enaka minuli, a seveda, če bi šli rezultati navzgor in ne navzdol. M. A. Kegel SD Krti 12. Ljubljanski maraton Letos spomladi, ko smo se udeležili Teka okoli Gradiškega jezera, še nihče ni slutil, da se bo tekanje v našem društvu kar dobro prijelo! A se je! In to zelo dobro, saj se je 12. ljubljanskega maratona, ki je bil v nedeljo, 28. oktobra, udeležilo kar enajst naših članov. Društvo je poskrbelo za skupno prijavo, tekači pa so se morali kar nekaj časa dobro pripravljati. Najbolj pripravljeni od nas so se odločili za pol maraton, torej za 21.098 m teka, ostali pa za rekreativni tek, ki znaša 10.500 m. Uspelo pa nam je navdušiti tudi dve članici, ki sta tekli na rekreativnem teku. Dosegli smo nekaj pravzaprav odličnih rezultatov, na katere smo vsi zelo ponosni. Čestitamo pa prav vsem našim tekačem, da so zbrali toliko volje in veselja, da so se teka v deževni in mrzli nedelji sploh udeležili. Prav za vsakega posameznika je pretečeni tek velik uspeh, ne glede na rezultat! Ljubljanski maraton je velik dogodek, ki bi ga moral vsak tekač izkusiti vsaj enkrat. Veselje, navdušenje in zanos več tisočglave množice naredi svoje. Tek v takšnih pogojih je čisto nekaj posebnega. Kot vse kaže, se bomo pri Krtih od zdaj naprej malce več ukvarjali tudi s tekom. Morda je zdaj tudi pravi čas za tekaško sekcijo! Vaši Krti dent d.o.o. tAtmn* humm omoauciM ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ Krainja 37», 122S Lukovic a Tml.i 01/723 43 22, 031/804 212 • popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje * zobna protetika z uporabo sodobnih materialov * zdravju prijazna brezkovinska keramika • beljenje zob ODPRTO TUDI OB SOBOTAH Tek na Žiški vrh Člani Turističnega kulturnega društva Rova smo po dvomesečnih počitnicah zopet izredno dejavni. Po uspešno odigranih zgodbah o rokov njačih v mesecu septembru, smo v soboto, 13. oktobra, organizirali tek na Žiški vrh. krajani se ponavadi radi družijo in sodelujejo na najrazličnejših prireditvah, tokrat pa temu ni bilo tako. Na startu se je zbralo le nekaj tekmovalcev, predvsem polnoletnih rekreativcev in nekaj otrok. Pogrešali smo šolsko mladino, saj je bilo tekmovanje namenjeno tudi njim. Toda kljub temu smo tek uspešno izpeljali. Gledalci ob progi so navijali prav za vse udeležence teka in veseli smo bili, saj sta se nam pridružila dva odlična tekmovalca iz sosednjih krajev. Kot se spodobi za tovrstne prireditve, smo najboljšim v vsaki kategoriji podelili čisto prave medalje in spominske majice z logotipom TKD Rova. Najboljši čas in rekord proge je postavil Lado Kveder (13,37). Najhitrejši čas na progi, namenjeni šolski mladini, pa Luka Vrhovnik (8,45). Na koncu so se tekmovalci in gledalci posladkali z rogljiči ter se razšli z obljubo, da se vidimo prihodnje leto. In seveda v upanju, da se nam pridružite tudi vsi tisti, ki vas letos iz kakršnega koli razloga ni bilo. Alenka Pavlic Učenje z nami je igra Ko se ob četrtkih popoldne sprehajaš po Plesalnici Plesne šole Miki, v igralnem kotičku ali v garderobi za-gledaš razigrane malčke, ki čakajo, da bodo skupaj s svojimi mamicami, očki, babicami ali dedki odšli v plesno dvorano, se tam zopet igrali in se skozi igro kaj novega naučili. Vse otrokovo učenje in spoznavanje poteka preko igre, preko katere se uči gibanja in raziskuje okolico. Plesno gibalno izražanje je zelo pomembno za otrokov vsestranski razvoj, saj mu pomaga, da se začne orientirati in ustvarjati prve slike o sebi. V plesni šoli Miki smo odprli skupino, kjer se družimo z malčki od 18. meseca pa do tretjega leta starosti in njihovimi spremljevalci, večinoma starši in starimi starši. Skupina se imenuje GIBALNA IG- RALNICA, v njej gradimo skupinske odnose, se socializiramo, naučimo sodelovati med sabo in si izmenjujemo mnenja ter izkušnje. Za nekatere otroke je to prvi pravi stik z novo okolico in ljudmi. Ure gibalne igralnice so zasnovane tako, da se preko zabave preizkušamo v poligonih, brcanju žoge, se izražamo in učimo prvih korakov ob glasbi, oponašamo živali ali pa lepimo sestavljanke, barvamo, iščemo predmete... Vsako uro dodamo nekaj novega in ponovimo tisto, kar smo se že naučili, da si lažje zapomnimo vse informacije, ki nam jih ponuja ta lepi svet. Včasih otroci posnemajo naše gibe, drugič sijih izmislijo sami. Naši malčki uživajo v glasbi, se preizkušajo v novih gibalnih spretnostih in enkrat tedensko pod strokovnim vodstvom fizioterapevtke skupaj s starši uživajo ob vajah in igricah, ki spodbujajo njihovo koncentracijo v prostoru in času, motoriko, gibljivost in koordinacijo gibov in pravilen razvoj ter se učijo osnovnih plesnih gibov. Starši malčkov te starosti vam lahko povedo, da pot do realizacije naših želja in želja staršev ni vedno enostavna, saj otrok potrebuje čas, da se navadi novih prostorov, novih ljudi in pravil, s katerimi se srečuje, medtem ko na novo odkriva svet okoli sebe. Gibalna igralnica je prijetna dejavnost, ki povezuje otroka in mamico, očka, babico ali dedka, saj skupaj ustvarjata, se igrata in seveda sodelujeta s skupino. Srečujemo se vsak četrtek ob 17.30 uri v Plesalnici. Vse, kar potrebujete so eopatki in športno oblačilo in seveda veliko energije! Več informacij lahko preberete na www. mikiples.com. Špela Rozman Nahtlgal vodja Plesne šole Miki »TS ***** TVD Parizan Domžale Nordijska hoja Ob svetovnem dnevu hoje, 15. oktobra, smo se tudi nekateri domžalski »nordijci« v lepem nedeljskem dopoldnevu 14. oktobra 2007 družno odpravili na pohod na Rašico nabirat novih moči. Vsi smo že dodobra spoznali koristi nordijske hoje, tako da nam je bil pohod res v zabavo in za dobro počutje. Zakaj se odločiti za nordijsko hojo? Tehnika nordijske hoje je udoben, a zelo učinkovit način hoje, pri katerem razgibamo celotno telo. Z ustrezno tehniko hoje in uporabo posebnih »nordijskih« palic je to najbolj varna telesna vadba, pri kateri krepimo največ mišic gibalnega sistema. Ker imamo sedaj »štiri noge« in ker uporabljamo tudi doslej neizkoriščeno moč rok, pri tem poleg nožnih krepimo tudi trebušne in hrbtne mišice ter mišice rok in ramenskega obroča. Zaradi aktivnosti več mišic je pri enaki razdalji prehojene poti naša energijska poraba pri nordijski hoji veliko večja kot pri običajni hoji oz. sprehajanju. Zaradi aktivne uporabe palic je zmanjšana obremenitev hrbtenice, kolkov, kolenskih sklepov in gležnjev, poveča pa se njihova gibljivost. Izboljšata se koordinacija in ravnotežje, poveča se stabilnost celotnega gibalnega sistema. Ta način hoje poživi celotno psihohziološko stanje organizma: izboljšuje počutje, vzbuja veselje in pozitivni odnos do življenja, obnavlja zaloge energije. Kjer zdravja ni, ga naredi, kjer zdravje je, se obnovi. Zagotovo pa hoja ne redi. Ni odvisna od letnega časa ali fizične pripravljenosti posameznikov ali družin. Primerna je za staro in mlado. Za pravilno izvajanje nordijske hoje potrebujete torej le pravilno izbrane palice in nekaj osnovnih napotkov glede pravilne tehnike hoje z aktivno uporabo palic. Pod okriljem Zveze za nordijsko hojo Slovenije in po programu projekta Zdravo društvo - ŠUS želimo v društvu TVD Partizan Domžale s to popularno in koristno rekreativno vadbo za vse ljudi prispevali k večji in boljši gibalni osveščenosti naših občanov. Vabimo vse, ki bi se nam želeli pridružiti, da se pozanimate o datumih za kratek dve umi (neobvezni) tečaj oz. uvodne napotke pri Primožu, tel.: 040 259 939 ali za skupinski trening (»workout«) vsak petek ob 17 :00-zimski čas; 18:00-poletni čas, pri Meti, tel.: 051 252 539, Vsa obvestila ali morebitne spremembe so objavljene tudi na »oglasnem drevesu« pod tablo za nordijsko hojo na začetku trim steze pod Sumberkom. Prijazno povabljeni na hojo za zabavo in zdravje! Matjaž Košak Na črno belih poljih Domžalsko kamniška liga 2007 Domžalsko kamniška liga se je z leti zelo razširila, tako da v njej sodelujejo poleg ljubljanskih tudi zasedbe s širšega ljubljanskega območja. Letos je premočno slavila ekipa Črni vitezi Podpeč Prigorica z 29 točkami, v njej pa so nastopali kar trije mednarodni mojstri Sebenik, Škoberne in Igor Jelen, pa mojstra Gombač in Navinšek. Drugo mesto je zasedla ekipa Agave Podpeč, v kateri so igrali Jerič, Justin, Čepon in Saradjen, tretja je bila Višnja Gora - Stična, s prvo postavljenim mojstrom Kragljem. ŠD Domžale je imelo v prvi ligi, ki je štela deset moštev, tri zasedbe. Prva ekipa je osvojila peto mesto, Sahara dogsi osmo, medtem ko so bili Domžale Mladi deseti in bodo prihodnje leto nastopali v drugi ligi. Zaradi šolskih obveznosti so imeli kar nekaj težav pri sestavi ekipe. Med posamezniki je Plaskan Domžale Mladi na tretji deski z dvema točkama iz petih partij osvojil bronasto kolajno, Lan Turek Timotej pa je bil s štirimi točkami in pol iz sedmih partij najuspešnejši na peti deski. J. Skok - Domžale je osvojil bronasto kolajno na peti deski s tremi Domžalčan Matej Juhart Tudi v skeletonu nam gre odlično Matej Juhart, nekdanji uspešni atlet iz Domžal, se je pred leti lotil oblikovanja slovenske bob ekipe, ki naj bi nekoč nastopila tudi na olimpijskih igrah. Uspešno stopa po začrtani poti, ki jo je obogatil tudi s ustanovitvijo skeleton ekipe, ki je pravkar zaključila šolanje. Voznik skeletona se spusti po stezi na nizkih, aerodinamičnih saneh z. dvema jeklenima drsalkama. Začetno pospeševanje s potiskanjem sani traja 30 metrov, nato se voznik spusti na sani in začne pridobivati hitrost z gravitacijo. Da bi obdržal najboljšo smer, lahko sani usmerja zgolj s premikanjem težišča telesa. Hitrosti na kilometer in pol dolgi tekmovalni stezi presežejo 130 km/h. Iz Insbrucka nam je Matej poslal rezultate prve tekme v skletonu, v kateri je sodelovala tudi slovenska ekipa. Slovenska ekipa: Anže Šetina - I4m, Peter Korošec- 22m in Luka Cmok - 24m, prva dama v skeletonu - Živa Cesar - 1 Om. »Bili so odlični, zelo sem ponosen in zadovoljen,« pravi Matej in vsem bralcem Slamnika pošilja lepe pozdrave. točkami in pol iz osmih partij, Re-bernik srebrno kolajno na šesti deski s tremi točkami in pol iz šestih partij, na sedmi deski pa je Vavpetič zabeležil zavidljivih pet točk in pol iz sedmih dvobojev in bil drugi najuspešnejši v tej skupini. Vrstni red: Črni vitezi Podpeč Prigorica 29, Agave Podpeč 22, Višnja Gora - Stična 20.5, Komenda popotnik 18.5, Domžale, Črni vitezi 2.18, DU Kamnik 16.5, Sahara dogs 15.5, DU Komenda DU II. Domžale Mladi 10.5 V drugi ligi je med desetimi ekipami zmagal Ki 26, sledita Bus-cotrade Trzin 21 in Črni Graben 20.5. V tretji ligi je med 14 moštvi zmagala Sinfonika Vrhnika 28.5, pred ekipo Remi 26.5 in Šentom 21.5. Oba prvo uvrščena iz druge in tretje lige se uvrstita v višjo ligo. Šahovske novice Slovenj Gradec, Na državnem ekipnem prvenstvu društev upokojencev je sodelovalo 14 zasedb, zmagala je ekipa Komandant Stane iz Ljubljane, na čelu z mojstrom Krivcem, v njej pa so igrali še Rogale, Veljkovič, Šutanovič in Kumše. Domžale so bile na odličnem drugem mestu, v zasedbi Ivačič, Vavpetič, Janjič in Jerina, Maribor Tabor je bil s prvo postavljenima Pešcem in Cojhterjem tretji. Ekipe so odigrale 13 kol, igralci so imeli na voljo deset minut za razmislek. Vrstni red: Komandant Stane 36, Domžale 35.5, Maribor Tabor 35, Trbovlje 34, Slovenj Gradec 28.5, Krško 28, Kranj 26, Solkan, Žalec 25 itd. Domžale, Na septembrskem turnirju v pospešenem šahu je med 17 udeleženci zmagal Boris Skok, Komenda, s petimi točkami in pol pred Vošpernikom, Ivačičem in Jazbecom s petimi točkami. Sledili so Veskovič, Peric, F. Kozarski in Pavla Košir s štirimi točkami. Na novembrski turnir v pospešenem šahu se je odzvalo 15 ljubiteljev šaha, zmagal pa je Vavpetič s šestimi točkami pred Ivačičem 5.5, Jazbecom, Filipom in Jerino 4.5. itd. Odigranih je bilo sedem kol. Ljubljana, Na sedežu Šahovske zveze Slovenije na Bravničarjevi potekajo številni turnirji, ziasti dobro so zastopani ponedeljkovi hitropotezni turnirji. Med Dom-ž.alčani seje na oktobrskih turnirjih najbolj odrezal Boštjan Jeran, ki je na prvem turnirju zasedel peto, na tretjem šesto, na petem pa četrto mesto, medtem ko je bil Rogale na četrtem turnirju šesti. V povprečju je ob ponedeljkih sodelovalo okoli 30 šahistov. Jože Skok Javni razpis za sofinanciranje športnih in rekreativnih programov v Občini Domžale za leto 2008 Oddelek za družabne dejavnosti Občine Domžale na podlagi 5. člena Odloka o vrednotenju in sofinanciranju športnih in rekreativnih programov v Občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 1/03) razpisuje kandidaturo za sofinanciranje športnih in rekreativnih programov v Občini Domžale za leto 2008. I. Občina Domžale bo iz sredstev proračuna sofinancirala naslednje vsebine: • 1. Športna vzgoja otrok, mladine in Študentov zunaj obveznega izobraževalnega programa o 1.1. Interesna športna vzgoja otrok, mladine in študentov - I. I. I. Interesna športna vzgoja predšolskih otrok - 1.1.2. Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok - 1.1.3. Interesna športna vzgoja mladine - 1.1.4. Interesna športna dejavnost študentov o 1.2. Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami o 1.3. Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport o 1.3.1. Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport: - 1.3.1.1 .Cicibani, cicibankc - 1.3.1.2.Mlajši dečki in deklice - 1.3.1.3.Starejši dečki in deklice o 1.3.2. Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport: - 1.3.2.1.mlajši mladinci in mladinke - 1.3.2.2. mladinci in mladinke • 2. Športna rekreacija • 3. Kakovostni šport • 4. Vrhunski šport • 5. Šport invalidov Vsebine oziroma programi, ki so predmet tega razpisa, bodo vrednoteni na podlagi Pravilnika o pravilih in merilih za vrednotenje športnih in rekreativnih programov v Občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 9/03). II. Na podlagi proračuna Občine Domžale za leto 2008 sc za vsebine iz prejšnje točke nameni 196.700,00 EUR. V primeru, da bo proračun Občine Domžale za leto 2008 različen od proračuna Občine Domžale za leto 2007, se sorazmerno spremenijo odobrena sredstva. III. Na javni razpis lahko kandidirajo naslednji izvajalci programov: • športna društva • zveze in združenja športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva s sedežem na območju Občine Domžale • zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa • zavodi za področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo program na območju Občine Domžale. IV. Izvajalci programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: • da so registrirani kot pravni subjekti • da imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih programov • da imajo organizirano redno dejavnost in vadbo • da imajo urejeno evidenco o udeležencih programov • da delujejo na območju Občine Domžale. V. Rok za prijavo je 17. december 2007 VI. Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 60 dni po objavi javnega razpisa. VII. Obrazci za prijavo na javni razpis so na voljo potencialnim kandidatom na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale. Potencialni kandidati lahko dobijo navedene obrazce tudi na sedežu Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, Kopališka 4, Domžale ter na spletnih straneh: www.domzale.si in www.zavod-sport-domzale.si. VIII. Popolne vloge s pripisom »za javni razpis« potencialni kandidati vložijo osebno na vložišču Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljejo priporočeno na naslov: OBČINA DOMŽALE Oddelek za družbene dejavnosti Ljubljanska 69,1230 Domžale IX. Vse dodatne informacije lahko dobite osebno ali pisno na sedežu Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, Kopališke 4, Domžale in na tel.št.: 01/7216-862 in 041/966-192 ter na Oddelku za družbene dejavnosti ali na telefonski številki: 01/7241-305. Številka: 6710-5/07 Datum: 12.11.2007 KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.O.O. Ulica padlih borcev 23 v Ljubljani Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila in nujne primere sprejemamo na telefonsko številko 01/5655 120 stran 23 OBJAVA Občina Domžale. Ljubljanska 69, Domžale na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS. št. 69/03, 18/04 - ZVKSES; v nadaljevanju: S/.-I) Iti Pravilnika O dodeljevanju neprolitnih stanovanj v najem (Uradni lisi RS, št. 14/ 04, 34/04 in 62/06, v nadaljevanju: pravilnik) ter v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku (Uradni lisi RS, št. 24/06 - UPB2) in Zakonom o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 - UPB2) objavlja Javni razpis Za dodelitev neprolitnih stanovanj v najem I. PRKDMKT RAZPISA 1.1. Predmet razpisa Občina Domžale (v nadaljevanju: razpisnik) razpisuje oddajo okvirno 14 neprolitnih stanovanj v najem na posameznih lokacijah na območju Občine Domžale. Stanovanja bodo uspelim upravičencem oddana v najem predvidoma v letih 2008 in 2009. Oblikovani bosta dve ločeni prednostni listi: - na listi A bo predvidoma 11 stanovanj, namenjenih za oddajo v najem prosilcem, ki glede na dohodek po 9. členu pravilnika niso zavezanci za plačilo varščine - na listi B bodo predvidoma 3 stanovanja, namenjena za oddajo v najem prosilcem, ki presegajo mejo dohodka, določeno v 9. členu pravilnika in so zavezani plačati varščino 1.2. Neprofitna najemnina Najemnina za dodeljena neprofitna stanovanja bo določena na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Uradni list RS, št. 13-1/03, 142/04) oziroma na podlagi predpisa, ki bo veljal v času oddaje stanovanja v najem. Najemniki, ki bodo izpolnjevali pogoje, bodo lahko uveljavljali pravico do subvencionirane nepro-fitne najemnine v skladu z uredbo, citirano v prejšnjem odstavku, oziroma predpisom, veljavnim v času najema stanovanja. Za povprečno veliko dvosobno stanovanje v izmeri 55.00 m2, točkovano s 320 točkami, znaša najemnina, izračunana na podlagi veljavnih predpisov, približno 180 EUR. Skladno z 90. členom SZ-I se bodo najemne pogodbe sklenile za nedoločen čas. Najemodajalec neprofitnega stanovanja ima pravico vsakih pet let od najemnika zahtevati, da predloži dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja. Če najemnik ni več upravičen do neprofitnega stanovanja, se najemna pogodba lahko spremeni v najemno pogodbo za tržno stanovanje po merilih in postopku, določenim s pravilnikom. 1.3. Površinski normativi Pri dodelitvi neprofitnih stanovanj bodo upoštevani naslednji površinski normativi: število članov gospodinjstva površina stanovanja brez plačila varščine - lista A površina stanovanja s plačilom varščine - lista B 1-člansko od 20 m2 do 30 m2 od 20 m2 do 45 m2 2-člansko nad 30 m do 45 m nad 30 nr do 55 m' 3-člansko nad 45 m2 do 55 m2 nad 45 m'do 70 nr 4-člansko nad 55 nr do 65 m2 nad 55 m2 do 82 m2 5-člansko nad 65 nr do 75 m2 nad 65 m2 do 95 m2 6-člansko nad 75 m2 do 85 m2 nad 75 m2 do 105 m2 Za vsakega nadaljnjega i lana gospodinjstva se površine- spodnjega in gornjega razred i povečajo za 6 m'. II. RAZPISNI POGOJI 2.1. Splošni pogoji Upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče na območju Občine Domžale. Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so tudi: - žrtve nasilja v družini, ki imajo na območju Občine Domžale začasno bivališče v materinskih domovih in zatočiščih - varnih hišah, zavetiščih, centrih za pomoč žrtvam kaznivih dejanj - invalidi, vezani na trajno uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe, ne glede na kraj stalnega bivališča, če imajo v Občini Domžale možnosti za zaposlitev ali imajo zagotovljeno pomoč druge osebe in zdravstvene storitve - najemniki v stanovanjih, odvzetih po predpisih o podržavljenju - prejšnji imetniki stanovanjske pravice, če izpolnjujejo splošne pogoje do dodelitve neprofitnega stanovanja po pravilniku 2.2. Dohodkovni kriterij Prosilci so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, če dohodki njihovih gospodinjstev v obdobju od 01.09.2006 do 31.08.2007 ne presegajo v preglednici določenih odstotkov od povprečne neto plače v državi, ki je v navedenem obdobju znašala 8f3.07 EUR. Glede na višino dohodka gospodinjstva, kot je razvidno v točki 2.2., prosilci kandidirajo za stanovanja po listi A - brez plačila varščine ali listi B - s plačilom varščine. Razmejitev med prosilci liste A in liste B je razvidna iz naslednje preglednice: velikost gospod. LISTA A LISTA B % meia neto dohodka % meia neto dohodka 1 -člansko 90% do 731,76 EUR od 90 % do 200% nad 731,76 do 1.626,14 El JR 2-člansko 135% do 1.097,64 EUR od 135 do 25(1 % nad 1.097,64do2.032,68 EUR 3-člansko 165 % do 1.341,57 EUR od 165 do 315% nad 1.341,57 dO 2.561,17 EUR 4-člansko 195 % do 1.585,49 EUR od 195 do 370% nad 1.585.49 do 3.008.36 EU 5-člansko 225 % do 1.829.41 EUR od 225 do 425% nad 1.829,41 do 3.455,55 EUR 6-člansko 255 % do 2.073,33 EUR od 255 do 470 % nad 2.073.33 do 3.821,43 EUR /i vsakega nadaljnji ga (Slana kos podinjstva se gornja lestvica nac aljuje na lisii A s prištevanjem po 20 odstotnih točk, na listi It pa s prištevanjem 25 odstotnih točk IV. VARŠČINA Varičina SO denarna sredstva, ki so ob morebitni izselilvi najemnika i/, stanovanja potrebna za vzpostavitev stanovanja v stanje ob vselitvi, ob upoštevanju običajne rabe stanovanju. Višina varščine znaSa tri mesečne najemnine za stanovanje, ki se dodeljuje v najem. VarSčina se vrne ali poračuna ob prenehanju najemnega razmerja. ., . , . . VarSčino so zavezani plačati upravičenci, katerih dohodek presega mejo, določeno v 9. členu pravilnika (upravičenci po listi It), pivci oddajo stanovanja v najem. Podrobnejši pogoji v zvezi s plačilom in vračilom varSčine se opredelijo v pogodbi o varSčini. v. razpisni POSTOPEK 1.1. Obrazci Prosilci, ki se želijo prijaviti M razpis za dodelitev neprolitnih stanovanj v najem, oddajo vlogo na posebnem obrazcu Občine Domžale. Obrazec vloge, s katerim se prosilci prijavijo na razpis je na voljo od 2:i. novembra 2(1(17 do vključno 21. decembra 2007 v vložiSČu Občine Domžale, ljubljanska 69 l>;;mžale v času uradnih ur, ,n sicer: pon., tor. Žet. i" pet. od 8.0044.00 ure, sred. od 8.00-12.00 ter od I 1.00-18.00 ure. Obrazec vloge bo na voljo tudi v elektronski obliki na spletni strani www.domzale.si/razpisi. Prosilci vložijo vloge na obrazcu A ali B odvisno od dohodka gospodinjstva. 5.2. Upravna taksa Ob vložitvi vloge so prosilci dolžni plačati upravno takso v višini 50 točk za vlogo in 200 točk za izdajo 0»J^.*j" 1 in 3 taksne tarife Zakona o upravnih taksah (Uradn, M 42/07), kar znaša 17,73 EUR. Upravna taksa s« Pg v>g«»]3j kolkih, gotovini ali s plač.....1 kartico v vložile« ObMner^mfata. Prosilci lahko zaradi slabih premoženjskih razmer zabavajo opr -stilov plačila takte, te izpolnjujejo zahtevane kriterije Zakona o upravnih taksah s tem, da status dokažejo s pravnomočno odločbo Centra za socialno delo ah drugimi dokazili. 5.3. ROK za oddajo vloge Vlogo z vsemi prilogami in dokazilom <> l,l;lt:l,!\'.,p™"'il^eem-ko prosilci oddajo ¡¡1, .nvmhr« 2007 UiLiJdlll^" U dWM-bra .201)7 na naslednje načine: . Mm , „„ aTSnt v prostorih Oddelka za premoženjske zadeve v času uradnih ur. in sicer. pon. in tor. od 8.00-12 00 ure, sred. od 8.00 12.00 ter od 13.00-18.00 ure, pet. od 8.00-12.00 ure _ Iv/ v vložišču Občine Domžale v času uradnih^MfoMod tor., čet. in pet. od 8.00-14.00 ure, sred. od 8.00-12.00 ter ou 13.00-18.00 ure _ « r i*tMI«4uura e/ s priporočeno pošiljko na naslov: Občina 0™*^™*%? 69, 1230 Domžale s pripisom »Javni razpis za dodelitev nepro hlnih stanovanj v najem« Če bo prosilec oddal nepopolno vlogo, bo pozvan, da vlogo v določenem roku dopolni z manjkajočimi listinami. Vloge prosilcev, ki v roku ne bodo dopolnjene, in vloge, oddane po zaključku razpisnega roka, bodo s sklepom zavržene, 5.4. Predložitev listinskih dokazil K vlogi za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem morajo prosilci obvezno priložiti listine, navedene pod tč. i., 2., 3., 4. in 5, druge listine pa, če na njihovi podlagi uveljavljajo dodatne točke. V primeru, da prosilec uveljavlja dodatne točke po posameznih kriterijih, ustrezne priloge pa ni priložil, bo pozvan k dopolnitvi. V kolikor vloge ne bo dopolnil, bo vloga obravnavana, kot da ni uveljavljal dodatnih točk. 1. izpolnjen obrazec opisa stanovanjskih in socialno-zdravslvenih razmer 2. izjavo o premoženjskem stanju prosilca in ožjih družinskih članov (s podpisi vseh družinskih članov oziroma njihovih zakonitih zastopnikov) ter izjavo, s katero prosilec in drugi polnoletni člani gospodinjstva dovoljujejo vpogled v svoje osebne podatke pri drugih upravljavcih zbirk podatkov ter fotokopijo osebne izkaznice ali drugega osebnega dokumenta za vse polnoletne člane gospodinjstva .1. potrdilo o skupnem neto dohodku gospodinjstva v obdobju od 01.09.2006 do 31.08.2007 (za dohodek se štejejo vsi prejemki, ki so vir dohodnine: osebni dohodek, pokojnina, dohodek iz dela preko študentskega servisa, invalidnina, itd.), kopijo odločbe o odmeri dohodnine za leto 2006 za vse družinske člane ter potrdilo delodajalca o dobi zaposlitve oziroma fotokopijo delovne knjižice. Kol dohodek se ne šteje preživnina za otroka, dodatek za pomoč in postrežbo in drugi prejemki za nego in pomoč, otroški dodatek, dodatek za nego otroka, stroški prevoza na delo in prehrane med delom, štipendije, dohodki od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo, sredstva za odpravo posledic elementarne nesreče 4. v primeru nezaposlenosti potrdilo o nezaposlenosti prosilca, njegovega zakonskega ali zunajzakonskega partnerja oziroma družinskega člana (izda Zavod RS za zaposlovanje); 5. veljavno dokazilo o stanovanjskem statusu: opis bivalnih razmer, če je prosilec brez stanovanja; najemna ali podnajemna pogodba oziroma izjava prosilca, zakaj pogodba ni sklenjena; pogodba 0 bivanju v delavskem domu; dokazilo o bivanju pri starših ali sorodnikih - potrdilo o stalnem prebivališču in gospodinjski skupnosti; izpisek iz. zemljiške knjige oz. kupoprodajno pogodbo ali gradbeno dovoljenje 6. dokazilo o zadnji plačani najemnini oziroma podnajemnini 7. v primeru bivanja v neprimernem stanovanju dokazilo o kvaliteti bivanja stanovanje ovrednoteno z največ 110 točkami (točkovnim zapisnik ali opis kvalitete stanovanja: leto izgradnje, vlažno, kletno, dotrajane instalacije ipd.) 8. v primeru utesnjenosti - navedba stanovanjske površine z opisom posameznih prostorov in navedbo površin ter navedbo števila oseb, ki posamezne prostore uporabljajo 9. kopijo poročnega lista oziroma overjeno izjavo o obstoju zunajzakonske skupnosti 2.3. Premoženje prosilca Upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati še naslednje splošne pogoje: - da mesečni dohodki prosilčevega gospodinjstva v obdobju od 01.09.2006 do 31.08.2007 ne presegajo gornje meje, določene v točki 2.2. tega razpisa - da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, razen če je stanovanje ali stanovanjska stavba po zakonu oddana v najem za nedoločen čas ¡11 z neprofitno najemnino - da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja Glede na število članov gospodinjstva vrednost drugega premoženja v lasti ne sme presegati naslednjih zneskov: 2.4. Osebe, ki ne morejo sodelovati na razpisu Na razpisu ne morejo sodelovati: - tisti, ki jim je bilo v času do uveljavitve stanovanjskega zakona v letu 1991 že dodeljeno družbeno stanovanje in so po sklepu sodišča stanovanjsko pravico izgubili - tisti, ki jim je bila najemna pogodba, sklenjena po letu 1991, po sklepu sodišča odpovedana iz krivdnih razlogov 2.5. Stalnost bivanja na območju Občine Domžale Razpisnik določa, v skladu s 4. členom pravilnika, poleg splošnih pogojev še dodaten pogoj stalnosti bivanja na območju Občine Domžale. Število točk, do katerih je upravičen prosilec glede na stalnost bivanja je naslednje: število vrednost drugega članov premoženja, ki ne sme gospodinjstva presegati 40% vred nnsti primernega stanovanja 1-člansko 15 148,80 EUR 2-člansko 18.515,20 EUR 3-člansko 23.564,80 EUR 4-člansko 27.604,48 EUR 5-člansko 31,980,80 1:1 )R 6-člansko 35.347,20 EUR Kot osnova z; določitev vrednosti primernega stanovanja se upošteva slani ivanje, točkovano s 320 točkami po vrednosti točke 2,63 EUR in površinski normativi, predvideni za stano- vanja s plačilo m varščine. stalno bivanje na območiu Občine Domžale točkovanje nad 5 do 10 let 20 točk nad 10 do 15 let 40 točk nad 15 do 20 let 90 točk nad 20 let 110 točk Upošteva se število let, dopolnjenii v letu razpisa. V primeru pre kinitve bivanja se leta seštevajo. III. KRITERIJI IN MERILA ZA OCENJEVANJE STANOVANJSKIH IN SOCIALNIH RAZMER PROSILCEV Stanovanjske in socialnozdravstvene razmere prosilca bodo ocenjene skladno s točkovnim vrednotenjem, ki ga določa pravilnik, ter na podlagi točkovnega vrednotenja prednostnih kategorij upravičencev, ki so določene s tem razpisom. 3.1. Splošne prednostne kategorije prosilcev Pri dodelitvi neprofitnega stanovanja imajo prednost mlade družine in mladi, družine z večjim številom otrok, invalidi in družine z invalidnim članom, državljani z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali pa so podnajemniki, žrtve nasilja v družini, osebe s statusom žrtve vojnega nasilja, kar je izraženo s številom točk v preglednici pod točko 3.3.1. 3.2. Dodatne prednostne kategorije prosilcev Poleg prednostnih kategorij prosilcev, opredeljenih v prejšnji točki, se v skladu s 6. členom pravilnika, upoštevajo še naslednje prednostne kategorije prosilcev: - prosilci z doseženo višjo, visoko ali univerzitetno stopnjo izobrazbe ter magisterijem ali doktoratom, s čimer se omogoči uveljavljanje prednosti občanom, ki vlagajo v lastno izobrazbo (za listo B) - prosilci, ki so vsaj dvakrat sodelovali na prejšnjih razpisih in so tudi izpolnjevali razpisne pogoje, tako da so se vsaj dvakrat dejansko uvrstili na prednostno listo upravičencev, vendar niso pridobili pravice do dodelitve stanovanja v najem glede na število razpisanih stanovanj. 3.3. Točkovno vrednotenje prednostnih kategorij 3.3.1. Točkovalne vrednosti Prednostne kategorije opredeljene v točki 3,1. in 3.2. se za posamezno listo prosilcev A oziroma B točkujejo z naslednjo višino točk: PREDNOSTNE KATEGORIJE PROSILCEV LISTA A LISIAIS 1. mlade družine; mladi 150 2. družina z večjim številom otrok - najmanj 3 otroci 50 - za vsakega nadaljnjega otroka 10 3. invalidi in družine z invalidnim članom 60 - invalid I. kategorije 4. državljani z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali podnajemniki (moški 13 let, ženske 12 let) 50 5. žrlve nasilja v družini 50 6. osebe s statusom žrtve vojnega nasilja 50 PREDNOSTNI KATEGORIJI V SKLADU S 6. ČLENOM PRAVILNIKA 1. izobrazba prosilca / (višja, visoka ali univerzitetna, mag. ali dr.) 2. udeležba na prejšnjih razpisih: 2 uvrstitvi na prednostno lislo 100 3 uvrstitve na prednostno listo 120 4 ali več uvrstitev na prednostno listo 150 150 50 10 60 50 50 50 50,60,80 100 120 150 Če eden ali več prosilcev doseže enako število točk glede na oceno stanovanjskih in drugih razmer, se prednost določi glede na uvrstitev prosilcev v prednostne kategorije prosilcev ob upoštevanju naslednjega vrstnega reda: mlade družine in mladi, družine z večjim številom otrok, prosilci, ki so se več kot dvakral uvrstili na prednostno listo na prejšnjih razpisih, prosilci z daljšo dobo bivanja v Občini Domžale. V primeru, da so prosilci prvo opredeljene kategorije še vedno izenačeni, se postopek nadaljuje z naslednjo prednostno kategorijo. 10. kopijo izpiska iz rojstne matične knjige za vsakega otroka 11. potrdilo o rednem šolanju otrok, ki so starejši od 15 let 12. zdravniško potrdilo o nosečnosti 13. odločbo socialne službe o ločenem življenju roditeljev in mladoletnih otrok zaradi neprimernih stanovanjskih razmer (rejništvo, oskrba v tuji družini, zavodu, če so razlog oddaje neprimerne stanovanjske razmere) 14. dokazilo o statusu roditelja, ki sam preživlja otroka (samo-Inanilec) - potrdilo, daje preživnina neizterljiva oziroma odločbo o prejemanju preživnine iz preživninskega sklada 15. izvid osebnega zdravnika, iz katerega je razvidna diagnoza trajnih obolenj, pogojenih s slabimi stanovanjskimi razmerami, ki ne sme biti starejši od 30 dni 16. dokazilo o invalidnosti 1. kategorije in invalidnosti zaradi okvare čuta - slepota, gluhost (odločba Centra za socialno delo, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavoda KS za zaposlovanje, /avoda za zdravstveno zavarovanje KS) 17. potrdilo ustrezne institucije, če je prosilec ali njegov ožji družinski član, ki bo z njim stalno prebival, gibalno ovirana oseba, trajno vezana na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe 18. odločba o razvrstilvi otroka, mladostnika ali mlajše polnoletne osebe glede na zmerno, težjo ali težko duševno ali težko telesno motnjo ali izvid in mnenje specialistične pediatrične službe ali odločba o podaljšanju roditeljske pravice 19. dokazilo o družinskem nasilju - strokovno mnenje centra za socialno delo ter vladnih in nevladnih organizacij (materinski domovi, zatočišča - varne hiše, zavetišča, centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj), ki nudijo žrtv.un n-tsilja v družim psihosoerilrio pomoč ob nasilju 20. potrdilo o strokovni izobrazbi prosilca (fotokopija diplome, spričevala, drugo; listine izdane v tujini morajo biti nostrificirane) 21. odločbo o statusu žrtve vojnega nasilja 22. izjavo o sodelovanju na prejšnjih razpisih Potrdila, ki ne izkazujejo trajnega statusa, ne smejo biti starejša od 30 tlni od objave razpisa. Potrdila o državljanstvu in potrdila o stalnem prebivališču in Številu članov gospodinjstva bo pridobil razpisnik neposredno od pristojnega državnega organa. Razpisnik k vlogi priložene listine zadrži in jih po izteku razpisnega roka udeležencem razpisa ne vrača. VI. SPLOŠNE DOLOČBE Strokovna služba razpisnika bo preverjala pravočasnost prispelih vlog in njihovo popolnost ter stanovanjske in druge razmere prosilcev. Pri obravnavi vloge se upoštevajo razmere, ki so obstajale v času oddaje vloge in so navedene v vlogi. Kasnejše spremembe, razen spremembe glede ožjih članov družine prosilca, se NE upoštevajo. Komisija, ki jo imenuje razpisnik, bo proučila utemeljenost pravočasnih in popolnih vlog na podlagi prejetih listin, potrebnih za oblikovanje prednostne liste za oddajo neprofitnih stanovanj in dokumentiranih poizvedb, ki jih opravi pri pristojnih organih in organizacijah ter posameznikih. Komisija si lahko stanovanjske razmere prosilcev tudi ogleda. V primeru ogleda se ta opravi nenapovedano in le pri tistih udeležencih, ki bodo na podlagi predložene listinske dokumentacije zbrali največje število točk glede na število razpisanih stanovanj. Če se v postopku ugotovi, daje prosilec podal neresnične podatke, se njegova vloga ne obravnava in se zavrže. Po proučitvi in točkovanju vlog bodo udeleženci razpisa uvrščeni na prednostno listo, in sicer pb številu zbranih točk. Seznam upravičencev, ki se bodo uvrstili na prednostno listo za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, bo javno objavljen na enak način kot razpis v roku 6 mesecev po zaključku razpisa. Seznam upravičencev po posameznih kategorijah prosilcev, ki niso zavezanci za plačilo varSčine (lista A), bo objavljen ločeno od seznama ostalih upravičencev (lista B). Udeležencem razpisa bodo vročene odločbe o uvrstitvi oziroma neuvrstitvi na posamezno prednostno listo upravičencev. Če se posamezni udeleženec razpisa ne strinja z odločitvijo, se lahko v roku 15 dni po prejemu odločitve pritoži. Pritožbo naslovi na razpisnika. O pritožbi odloči župan Občine Domžale v 2 mesecih po prejemu popolne pritožbe. Odločitev župana o pritožbi je dokončna. Po rešitvi pritožb bo javno objavljen dokončen seznam upravičencev, ki jim bodo zagotovljena stanovanja. Z uspelimi upravičenci bodo sklenjene najemne pogodbe za nedoločen čas in z neprofitno najemnino. Uspeli upravičenec, ki neupravičeno zavrne dodeljeno primerno stanovanje ali ki se na ponovni poziv k sklenitvi najemne pogodbe ne odzove, se črta iz seznama upravičencev. Pred sklenitvijo najemne pogodbe bo razpisnik ponovno preveril, če udeleženec razpisa še izpolnjuje merila za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem. V primeru bistvenih sprememb, ki vplivajo na upravičenost, se lahko postopek obnovi in prosilca črta iz seznama upravičencev. Vse informacije lahko dobite osebno na sedežu razpisnika, Domžale, Ljubljanska 69, v času uradnih ur: - ponedeljek - torek - sreda • petek 8.00- 12.00 8.00- 12.00 8.00- 12 00 in 13.00- 18.00 8.00- 12.00 ter na telefonski številki: 72-41-110, Oddelka za premoženjske zadeve. Toni DRAGAR. Župan Poročilo CPV za mesec oktober Trzin, 07.10.07 ob 07.35 je zagorelo v pisarni, ki ima svoje prostore v stanovanjski hiši. Ob vstopu gasilcev v pritličje hiše je bilo opaziti, da se ogenj ni razširil v nadstropje. Ogenj so pogasili gasilci iz CPV in iz Trzina z manjšimi količinami vode. Zaradi požara je nastala škoda na pisarniškem pohištvu, na računalniški opremi in dokumentaciji. Požarno stražo in sanacijo požarišča so prevzeli domači gasilci iz Trzina. Zakaj je prišlo do požara na mestu koder je stala pisalna miza raziskujejo pristojne službe. Domžale, 11.10.07 ob 02.11 zjutraj je občan iz nekoliko oddaljenega stanovanjskega bloka opazil požar med stanovanjskimi hišami in zato poklical na telefonsko številko 112 RCO regijski center za obveščanje v Ljubljani. Od koder so opravili telefonsko prevezavo prijave v CPV gasilci so takoj izvozili proti kraju prijave požara. Na kraju so pričeli takoj z gašenjem ognja na čolnu z izvenkrmnim motorjem. Čoln je bil na prikolici parkiran v bližini lesene lope na katero se ogenj ni uspel razširiti zaradi pravočasne prijave in pravilnega hitrega posredovanja poklicnih in prostovoljnih gasilcev iz Domžal. Po pogasitvi požara je bil opravljen ogled okolice, ker ni bilo opaziti posebnosti so poklicni gasilci kraj zapustili, požarno stražo so prevzeli prostovoljci iz Domžal. Pristojne policijske službe so prevzele primer in pričele preiskavo o nastanku požara na plovilu, kije bil zaradi ognja v celoti popolnoma uničen. Radomlje, 13.10.07 ob 09.10 so ribiči čistili strugo Kamniške Bistrice in v njej našli kolo z motorjem zato so obvestili policiste in komunalnega nadzornika. Policisti pa so gasilce iz CPV zaprosili za dvig motornega kolesa iz vode s hidravlično roko. Na kopnem so omenjeno motorno kolo prevzeli policisti, ki bodo skušali najti lastnika. Podsmrečje, 19.10.07 ob 13.01 seje zgodila prometna nesreča med osebnim vozilom VW Pasat karavan in dvema tovornima voziloma. Osebno vozilo je trčilo v dva tovorna vozila in večkrat v obcestno odbojno ograjo, z vseh strani obuškano vozilo brez kolesa je obtičalo na vozišču. Voznik je sam izstopil iz vozila, med zaletavanjem je dobil lažje telesne poškodbe. Gasilci so kraj proti požarno in proti naletno zavarovali, odklopili akumulator in posuli vozišče z absorbentom zaradi iztekanja naftnih derivatov iz poškodovanega osebnega vozila. Domžale, 20.10.07 ob 14.45 so bili poklicni gasilci preko 112 poslani v deseto nadstropje stanovanjskega bloka koder se je po stanovanju razlivala voda tekla iz stanovanja in spodnjim sosedom kapljala voda na glavo. Po prihodu domžalskih policistov so bili gasilci obveščeni, daje lastnik stanovanja obveščen in se vrača v stanovanje. Zato so se gasilci odločili, da ne bodo vlamljali ključavnice vhodnih vrat. temveč so v kletni kurilnici zaprli vodovodni glavni ventil in ustavili centralno ogrevanje in s tem preprečili nadaljne iztekanje vode po stanovanju. Po prihodu lastnika so vstopili v stanovanje in našli luknjo na starem dotrajanem radiatorju centralnega ogrevanja, gasilci so zaprli oba ventila radiatorja in kraj zapustili. Domžale, 21.10.07 ob 16.59 so bili gasilci poslani v isti stanovanjski blok kot prejšnji dan v osmo nadstropje, ker je zopet nekontrolirano iztekala voda po stanovanju in spodnjim sosedom voda kapljala na glave. V prisotnosti policistov so gasilci vlomili ključavnico vhodnih vrat, vstopili v stanovanje in v kopalnici našli vključen pralni stroj, ki mu je med obratovanjem počila dovodna vodna cev. Gasilci so zaprli vodovodno pipo, ker lastnikov ni bilo doma so pričeli s pobiranjem vode v hodniku, kuhinji, dnevni sobi in kopalnici in s tem preprečili nadaljne naraščanje škode na tlaku in pohištvu. Po približni oceni se je razlilo po stanovanju preko dvesto litrov vode. V Oktobru so gasilci posredovali še: dvakrat so vlamljali vrata stanovanja zaradi izgubljenih ključev in enkrat rešili stanovalce iz pokvarjenega dvigala. Viktor Svetlin. (CPV) [OVEMBER/listopat 'ECEMBEfVgrk^e] I HLADNO SJ M vrat- L tilnik. KORENINA maScoba. olje CVET _^T'* / »f želodec. > jfV i jc,ra \_ZJ>^ A f{ A)( ogljikovi hidrati LIST G *** Ekrvni obtok, arterije. H hrbet • beljakovine PI.OD 02 Ne HLADNO prebavila, vranica, A. J IrebuSna \]r L slinavka V---' J I. A sol, korenina. DEVICA »<""»')< KORENINA (SVtŽt SVfTlO) Z kolki. R ledvice. A mehur K maicoba. olje CVET ŠKORPIJON V i spolni JJ organi. D sečevod A ogljikovi hidrati LIST T REDNO ZAPOSLIMO 1> KLAVCA V GKEBNI DEJAN'. pwa\;.a^Bw| 1 Prijave pošljite na Andrej Vrbančič s.p., Vegova ul. 4a, 1233 Dob pri Domžalah ali pokličite na tel: 041 611 491 www.pogrebne-storitve-vrbancic.si, e-mail: andrej-dob@volja.net DOMŽALE Zdravstveno vzgojni programi za zdravo življenje v Zdravstvenem domu Domžale Zdravje je ena od osnovnih in za večino ljudi najvišja vrednota v življenju, katere pa se velikokrat zavedamo šele takrat, ko smo bolni. Vzrok za številna nenalezljiva kronična obolenja je pogosto v nezdravem življenjskem slogu. Dejavniki nezdravega življenjskega sloga so nezdrav način prehranjevanja, telesna nedejavnost, kajenje, droge, prekomerno pitje alkoholnih pijač in stresni način življenja. Bolezni srca in ožilja in druge kronične bolezni ( rak, sladkorna bolezen, kronične bolezni pljuč ) so prevladujoča patologija sodobnega sveta. Slovenci imamo visok nivo dejavnikov tveganja za kronične bolezni • petina ima zvišan krvni tlak • petina mejno zvišanega • petina ima zvišan krvni sladkor • 60% ima zvišane vrednosti holesterola v krvi • 50% Slovencev je predebelih Promocija zdravja je proces dejavnosti, ki omogočajo posamezniku ali skupini , da povečuje nadzor nad lastnim zdravjem, ga ohranjajo in izboljšujejo. Zdravstvena vzgoja je pomemben element promocije zdravja. Služba za promocijo zdravja in izobraževanja poleg zdravstveno - vzgojnih aktivnosti izvaja učne delavnice programirane zdravstvene vzgoje za odraslo populacijo CINDI Slovenija. Glavni cilj mednarodnega programa CINDI je preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni. Aktivnosti so usmerjene predvsem v izobraževanje, ozaveščanje in svetovanje v zvezi z zdravim načinom življenja in pri spremembi tveganih življenjskih navad. Sodoben človek je iskalec zdravja. Živimo v postmoderni družbi, kjer ljudje posvečajo več pozornosti zdravju in zdravemu načinu življenja. Skrb za zdravje in strah pred boleznijo ni več zgolj osebni interes sodobnega človeka, temveč prerašča v družbeno normo. Z učnimi delavnicami in projekti promocije zdravja, ki jih izvajamo v zavodu želimo pomagati ljudem, da razvijejo zdrav življenjski slog in zadovoljstvo s samim seboj. Učne delavnice so le osnovno pomagalo, da se ljudje seznanijo z zdravim načinom življenja ter se odločijo za spremembo. Težji del pa je na njih, da na spremembi vztrajajo in živijo zdravo. Delo, ki jih čaka je dolgotrajno, rezultati pa so vidni šele po določenem času. Zdravstveno vzgojni center v Zdravstvenem domu Domžale izvaja naslednje učne delavnice: 1. PROMOCIJA ZDRAVJA- ZDRAV ŽIVLJHNSKI SLOG 2. DEJAVNIKI TVEGANJA 3. TEST HOJE 4. ZDRAVA PREHRANA 5. ZDRAVO HUJŠANJE 6. TELESNA DEJAVNOST - GIBANJE ( NORDIJSKA HOJA... ) 7. DA, OPUŠČAM KAJENJE Prve tri delavnice lahko obišče kdorkoli, za ostale pa potrebujete napotnico osebnega zdravnika. Delavnice potekajo skupinsko in so brezplačne. V zdravstveno vzgojnem centru ZD Domžale smo vam za informacije, prijave na delavnice in razgovore na voljo na tel. št. 7245113 ali osebno v kabinetu zdravstvene vzgoje ob sredah in četrtkih od 8h-1 Oh Obiščite nas! Obogatili si boste znanje, zdravje in življenje. Helne Andreja, prof. zdr. vzg. vodja zdravstveno vzgojnega centra ZD Domžale Telesna dejavnost za zdravje Zdravje je naše največje bogastvo in vrednota. Telesna dejavnost je ob zdravem prehranjevanju tista, ki bistveno pripomore k zdravju ljudi. Oba hkrati in vsak posebej ključno varujeta zdravje in bistveno pripomoreta k splošni kakovosti življenja. Telesna dejavnost je telesno gibanje, opravljeno z močjo mišic in porabo energije. Telesna dejavnost za zdravje je torej kakršnokoli gibanje telesa, usmerjeno v krepitev zdravja, pri katerem porabimo tudi določeno energijo. Za krepitev in varovanje zdravja je pomembno, da smo telesno dejavni vse življenje. Minimalno priporočena telesna dejavnost, ki varuje naše zdravje je redna zmerna telesna dejavnost vsaj 30 minut vsak dan. Zmerna telesna dejavnost je dejavnost, ki privede do rahle zadihanosti, nekoliko povišanega srčnega utripa z občutkom ogretosti, vendar nikakor ne z obilnim znojenjem. Pomembno je, da telesno dejavnost vključimo tudi v vsakodnevna opravila, na primer hojo v službo, hojo po stopnicah namesto vožnje z dvigalom, gospodinjska opravila, pri katerih dvigamo in nosimo gospodinjske pripomočke namesto da bi jih vlekli in porivali ter težja gospodinjska opravila, kot so pomivanje oken, beljenje sten, vrtnarjenje, košnja in grabljenje listja. Hoja je telesna dejavnost, ki jo zadnje čase najpogosteje priporočajo kot najlažjo in najbolj dostopno vadbo. Je naravna oblika človekovega gibanja, kjer delovanje mišic poteka kontinuirano. Poleg hoje se priporoča počasen tek, plavanje in kolesarjenje. V zadnjem času je vedno bolj priljubljena nordijska hoja. Strokovnjaki priporočajo, naj bo telesna dejavnost čimbolj raznovrstna. Pomembno je, da izbirate tiste vrste telesne dejavnosti, kijih opravljate brez večjega naprezanja in so vam všeč. Le tako vam bo telesna dejavnost nudila veliko sprostitve, razvedrila in veselja, poleg tega pa vam bo pomagalo ohranjati in krepiti splošno psiho -fizično kondicijo. Vedno poskrbite za ogrevanje, sproščanje in umirjanje telesa. Gibanje naj postane naša vsakdanja prijetna dejavnost. (naslednjič: Pogosti Izgovori za telesno nedejavnost. Uravnotežena vadba) Nataša Velepec Lunar. dipl. tlzloterapevtka,. strokovna sodelavka zdravstveno vzgojnega centra ZD Domžale stran 24 Cerkev in shodnica »Cerkev« ima dva pomena: če pišemo z malo začetnico, pomeni cerkveno zgradbo, če z veliko, pa označuje skupnost ali občestvo kristjanov, (.rški izraz »ckklesia« izvirno pomeni »sklicano ljudstvo« ali »skupščina«. Podobno velja tudi za »sinagogo« (grško: svnagoge - shod, zbor, kraj shoda): označuje judovsko bogoslužno stavbo ali shodnico, obenem pa judovsko versko občestvo. V krščanski umetnosti sta obe - Cerkev in shodnica (»eccle-sia et synagoga«) - predstavljeni kot ženska lika. V prvih krščanskih skupnostih so razlikovali med »Cerkvijo iz obreze« (Ecclesia ex cireumeisione) in »Cerkvijo izmed poganov« (Ecclesia ex gentibus). Obreza je bila znamenje pripadnosti judovstvu. Velik del prvih kristjanov je izviral iz judovstva. Polagoma so se prek misijonarskega delovanja apostolov, zlasti Pavla, pridruževali tudi spreobrnjenci izmed drugih narodov. Apostol Peter je veljal za predstavnika kristjanov iz judovstva, apostol Pavel, »apostol narodov«, pa za predstavnika »Cerkve izmed poganov«. Že v 5. ali 6. stoletju srečamo upodobitve ene ali enovite krščanske Cerkve. Predstavlja jo žena z znamenji cesarskega dostojanstva, tj. s krono, žez-lom, kroglo s križem ter keli-hom. Umetnost karolinške dobe (9. stoletje) sprejme lik »ecclesi-ae« - Cerkve« kot sestavni del prizora Jezusovega križanja: s krono in zmagoslavno zastavo s križem stoji poleg križa. V rokah drži tudi kelih in vanj prejema Kristusovo kri; s tem prejema poslanstvo, da odslej ljudem posreduje zakramente, zlasti evharistijo. Nasproti »Cerkvi« so radi naslikali »shodnico« - »sinagogo«: obraz ima obrnjen proč od križa, z glave ji pada krona, oči ima zavezane ali zakrite z zagrinjalom. Uprizoritev se naslanja na odlomek iz preroka Jeremija, ki je bila takrat sestavina bogoslužja velikega petka: »Padla je krona naše glave, gorje nam, ker smo grešili! Zaradi tega je naše srce hiralo, zavoljo teh reči so ote-mnele naše oči« (Žal 5,16 si.). Sinagoga seveda predstavlja premagano judovstvo, ki ni spoznalo svojega Mesija. V času križarskih vojn seje po Evropi razširilo sovraštvo do Judov, ki se je izražalo v grozovitih preganjanjih tega ljudstva, ki je dotlej mirno živelo po vseh večjih evropskih mestih. Številni fanatični kristjani so opravičevali to sovraštvo in preganjanje s svetopisemskimi besedami. Ko Pilat pod pritiskom vpitja nahujskanega ljudstva obsodi Jezusa na križanje, ljudje vpijejo: »Njegova kri na nas in na naše otroke!« (Mt 27,25). Gre za semitsko izražanje, s katerim kdo prevzema odgovornost za smrt drugega. V nasprotju z zgrešenimi »krščanskimi« razlagami, ki so v besedah »in na naše otroke« videle izraženo trajno odgovornost Judov kot »morilcev Boga« in s tetr) teološko utemeljevale antisemitizem, danes razlagalci soglasno poudarjajo, da iz teh besed ne izhaja niti to, daje za Jezusovo smrt odgovorno vse judovsko ljudstvo Jezusovega časa. Ta obsodbe vredna protijudov-ska miselnost je našla odmev tudi v umetnosti. Sinagoga je predstavljena kot ponižana, premagana žena z zlomljeno sulico ali drogom za zastavo, ki je povešena. V rokah drži narobe obrnjeni tabli Mojzesove postave. Ob njej vidimo tudi nož, ki so ga Judje rabili za obrezovanje, ter daritveno žival (kozel, oven), ki označuje, da so od Kristusove daritve na križu naprej njihove daritve živali izgubile ves pomen. K tem pomenljivim uprizoritvam »Cerkve in shodnice« se bomo še vrnili, saj v njih prepoznavamo eno od korenin tiste miselnosti, ki je v 20. stoletju privedla do holokavsta - poskusa uničenja Judov. Bogdan Dolenc V SPOMIN 23. novembra mineva osmo leto, odkar nas je za vedno zapustila v Štefanija Smolnikar z Vira pri Domžalah. Še vedno te imamo v živem spominu. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu. Vsi njeni Ljubljanska c. 72, Domžale, telefon: 01/72 26 520 wiviv.cvctlicarnaomers.si Polje kdo ho tebe ljubil, kadar jaz bom v grobu spal? ZAHVALA Ob smrti našega dragega Jožeta Gostinčarja iz Ihana Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in ostalim za pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče, ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala gospe dr. Zajčevi, patronažni sestri Dragici in sosedi Ivanki za nesebično pomoč v času njegove bolezni. Zahvaljujemo se g. župniku M. Pozniču, pevcem iz Gorenjske, cvetličarni Slovnik in pogrebni službi Vrbančič. I Ivala vsem, ki ste kakor koli pomagali, ga imeli radi in sočustvujete z nami. Vsi njegovi. Če me iščete, me iščite v vaših srcih. ZAHVALA ob smrti našega dragega Dušana Kvačiča z Rodice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste se od njega poslovili. Vsi njegovi Iščem te v travah, iščem te v morjih, najdem te v zvezdah, ki sijejo name. (M. Kačičj V SPOMIN 11. novembra je minilo leto, odkar nas je nepričakovano zapustila naša draga mama. Marija Arnež iz Domžal 11 vala vse. ki seje spominjale, postojitc ob njenem grobu in ji prižgete svečko. Še posebej pa se zahvaljujem gospe Sonji Mlakar. Nada z družino V srcih naših vedno boš ostal; na nebu novo zvezdo si prižgal. Naj ti bo zgoraj mehko postlano, dosanjaj. kar na tem svetu ti ni bilo dano! ZAHVALA V soboto, 20. oktobra nas je nenadoma, mnogo prezgodaj, zapustil naš Danilo Seifrid roj. 21. septembra 1957 v Mariboru Na zadnjo pot smo ga žalostni pospremili v sredo, 24. oktobra 2007 ob 14. uri na pokopališču v Domžalah. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, njegovim sošolcem, sodelavcem v podjetju Maitim iz Kamnika, prijateljem in sosedom iz Sejmiške in Potočnikove ulice v Domžalah ter stanovalcem bloka Na jami 5 v Ljubljani. Hvala duhovniku, pomočniku župnika v Domžalah za opravljen obred. '/.a njim žalujejo: ala, mama. Karmen. Laura, Nina. Alenka, Barbara in drugi Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen ml nns odpotoval, naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nuni v sanje. ZAHVALA Ko seje nenadoma od nas poslovil naš dragi mož, ati, stari ata, dedek, bral, stric in svak Vinko Dovč iz Domžal sle bili z nami in sle nam pomagali. Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja. darovano cvetje, sveče, svete maše ter spremstvo na njegovi poti. Pogrešamo te. Vsi, ki smo te imeli radi Če me iščete, me iščite v vaših srcih, če imam tam svoje bivališče, bom vedno pri vas. ZAHVALA Ob mnogo prezgodnji in boleči izgubi našega nepozabnega ljubljenega sina, brata, strica in nečaka Dušana Avblja roj. 1964 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, njegovim sodelavcem in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih slovesa izrekali sožalje, darovali cvetje, sveče, maše in denarno pomoč, z nami delili neizmerno bolečino ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala podjetju Belinka, gasilcem, v imenu katerih seje poslovil g. Luka Mivšek, praporščakom, gospodu župniku za molitve in lepo opravljen pogrebni obred, pevcem, trobentaču, dr. Vodctovi in pogrebni službi Vrbančič. Dušan, za vedno boš ostal v naših srcih! Vsi njegovi Videl si muko in žalost. Gledaš, da jih vzameš v Svoje roke. Slabotni se pripušča tebi, sinili si poslal pomočnik. Ps 10 V SPOMIN 30. novembra bo minilo žalostno leto, odkar te ni več med nami, dragi mož. ati. dedi Feliks Plevel Hvala vsem, ki postojite, mu prižgete svečko in molite ob njegovem preranem grobu. Vsi njegovi Tiho je živela, tiho je odšla. ZAHVALA Ob boleči izgubi na^e drage mame. tašče, babice, prababice, sestre in tete Frančiške Klopčič s Podrečja 20 pri Domžalah se iskreno Zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. darovano cvetje, sveče iti spremstvo na njeni zadnji poti. I [vala gospodu župniku, pevcem in pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljen obred. Vsi njeni S preprostostjo, razumom in vedrino, napolnjeval si našo skupno pot. Ko si zapustil delo, polje, dom. družino, vrzel za tabo spremlja nas povsod. ZAHVALA Tiho in skromno, kot je živel, nas je v 79. letu življenja zapustil Anton Marinšek iz Preserij pri Radomljah 11 vala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste ga poznali, za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se osebju Doma počitka v Mengšu za oskrbo in top*! odnos v času bolezni. Lepa hvala našemu bivšemu najbližjemu sosedu in prijatelju msgr. dr. Franciji! Šuštarju za maziljenje, molitev in poklon dragemu pokojniku. Zahvala tudi pevcem za lepo petje in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Njegovi najbližji Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel na te bo ostala, spomin za vedno bo žive! 6. novembra 2007 je odšla od nas Marija - Mici Rode iz Podšumberka, Pot pod hribom 10 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje in sočustvujete z nami. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, darove za svete maše, druge darove v dobrodelne namene ter številno spremstvo na njenem pogrebu. Zahvaljujemo se duhovnikom domžalske župnije za duhovno oskrbo v času njene bolezni, še posebej pa domžalskemu župniku, g. Janezu Šimencu, in župniku Župnije Leskovec pri Krškem, g. Ludviku Žagarju, za pogrebno bogoslužje in lepe misli, ki sta jih namenila pokojni Mici. I Ivala osebju Doma upokojencev Domžale za lepo oskrbo in razumevanje v času njenega bivanja v domu. Posebno zahvalo izrekamo oskrbovankam Doma za občuteno zapeto pesem "Lipa" ob njenem slovesu. I Ivala Hidi vsem, ki ste jo v času njene bolezni obiskovali doma in v Domu, še posebej Malki, Majdi, Jani in Mariji. Zahvalo izrekamo tudi pevcem kvarteta Krt za ubrano petje, cvetličarni Omers za lepo cvetje in pogrebni službi Vrbančič za organizacijo pogreba. Vsi njeni V življenju le delo in skrb si poznal, v hudi bolesti sedaj si zaspal. Odšel si v svet, kjer ni bolečin, za tabo ostal nam boleč je spomin. ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta, starega očeta in strica Stanka Kocjančiča Glasovega ata iz Gradišča 16 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi zdravnici ZD Domžale, dr.Mojci Zaje Kraševec, župniku Andreju Svetetu, pogrebni službi Vrbančič, pevcem Kranjskega kvinteta in vsem ostalim, ki ste nam stali ob strani. Naj ostane v naših srcih. Sinovi Stane. Janez. Marjan in hči Joži z družinami Srce tvoje več ne bije. bolečine ne trpiš. nam pa žalost srca trga. solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen. ker te več med nami ni ZAHVALA Ob smrti našega dragega Evgena Merica se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in drugim za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. žena Tereza in sin Brane z družino V nebesih sem doma. kjer družba angelska se večno veseli, si mene tja želi. ZAHVALA V 94. letu nas je zapustila draga mama, babica, prababica, tašča, sestra, teta, sestrična v Frančiška Skofic roj. Šinkovec iz Sr. Jarš, Volfova 13 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala zdravniku dr. med. Janezu Svoljšku in patronažni sestri ge. Romani Pirnat. Vsa zahvala gospodu župniku Janezu Kvaterniku za pogrebni obred. Hvala tudi pevcem in pogrebni službi HIPNOS iz Medvod za organizacijo pogreba. Vsi njeni In memoham Umrl je Stane Ivanetič, mož pokončne drže, ker gaje življenje dodobra obklesalo. Že rosno mlad se je moral odločiti in se vključiti v boj proti okupatorju, ki je v tistih časih zasedel naše domove in mnoge odgnal ali pregnal v zapore, taborišča smrti ali pa v gozdove, kamor so se podali tisti, ki jim ni bilo vseeno, kaj bo z našo slovensko zemljo, domovi in z mater-nim jezikom.. Boj je bil zelo krut in neizprosen, a kljub vsem naporom, ki jih je kot mlad partizan doživel, se je tudi po vojni odzval klicu na pomoč ter opravljal dela in naloge, ki mu jih je velela opravljati vest. da je tako pomagal ljudem. Čeprav je sam trpel, tega ni nikoli pokazal. Delal je v mlinu na Gorenjskem, a tudi po preselitvi na Vir seje kmalu vživel v novo okolje in med ljudmi z vseh vetrov preživel dokaj srečno življenje. Na viru sta si s pridno ženo ustvarila dom, vzgojila hčerke, ki danes živijo s svojimi družinami in pogosto obiskujejo svoj dom, starša, ki sta bila vsakega obiska in uspeha njihovih družin zelo vesela in nanje ponosna. Žal pa je težko življenje med vojno in po njej začelo načenjati njegovo zdravje. Pa kljub temu se ni vdal. Začel je pridobivati somišljenike in leta 1994 so se zbrali ter ustanovili DRUŠTVO UPOKOJENCEV VIR, saj je Stane rad živel med ljudmi, v njihovi družbi. V društvu je tudi zelo aktivno sodeloval, dokler je le mogel. Še potem, ko ni več mogel prihajati na seje, se vključevati neposredno v delo društva, je stalno spremljal njegovo delo, s pobudami in idejami pa pomagal vsem, ki smo ga za pomoč prosili. V zahvalo za njegovo delo smo ga ob deseti obletnici ustanovitve društva počastili z nazivom častni član in mu tako pokazali, da smo mu hvaležni za vse, kar je dobrega storil za starejše krajane Vira. Vsi si želimo, da bi ga dolgo ohranili v spominu kot poštenega in dobrega človeka, pisano z veliko začetnico. Društvo upokojencev Vir \$ mali oglasi MATEMATIKO za osnovne in srednje šole inštruiram po ugodni ceni.Gsm 041 605 391 INŠTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 01 7238 157,041 322 571 RAČUNOVODSKE STORITVE in davčno svetovanje po ugodni eeni nudi računovodski servis FRS NAHT1GAL d.o.o. Domžale. GSM 041 732 267. SERVIS ŠIVALNIH STROJEV s.p. Preserje, Kajuhova 15 (v bližini Kemisa), delovni čas od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Tel.: 01 722 78 97 INŠTRUIRAM MATEMATIKO IN KEMIJO za osnovne in srednje šole. Mob.: 040 743 399 IŠČEM ŠIVILJO za delo na domu (popravila oblačil). Zaželen lasten prevoz. Tel.: 031 274425 Nataša ZAPOSLIM FRIZERJA frizerko z najmanj dvema letoma delovnih izkušenj z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Tel.: 041 707 232 DOBRE KAVBOJKE? yft JEANS MUSTANG JEANS JEANS STORE *TC BREZA SPAR Breznikova 15, Domžale Tel.: 01 /72A61 83 ZaÁ&ra£ajte v nase ufice Prav j«, da domžalsko blagovnico Vale spoznamo nekoliko podrobneje. Prodajalne bomo spoznali po abecednem redu. Trgovina ARIEL ponuja pestro izbiro svetovno priznanih Izdelkov na področju o-troške opreme, pohištva, posteljnine, igrač, igral, oblačil za otroke od rojstva do 5 let, Izdelkov za nego otroka, pripomočkov za hranjenje in otroške hrane, V času, ko zunaj pritiska mraz, lahko najmlajšim (0-14 let) priskrbite novo kolekcijo oblačil s priznano blagovno znamko IDEXE. V njihovi prodajalni lahko Izkoristite priložnost in si pri gotovinskem plačilu zagotovite 5% popust. Lahko pa se prijavite na njihovo mailing listo - z vsemi novostmi boste zelo hitro seznanjeni. Prodajalna KRISTAL je namenjena vsem, ki želite svoj dom opremiti v skladu z najnovejšimi izdelki iz porcelana, nerjavečega jekla in stekla kot tudi kuhinjske tn okrasne keramike ter dekorativnimi Izdelki. Izbirate lahko med krožniki, jedilnim priborom, kozarci In servisnimi posodami, modnimi izdelki za gospodinjstvo, namiznimi dekoracijami ter drobnimi pozornosti za vsakogar. Galanterija LA'MANS skrbi za prodajo torbic, kovčkov, dežnikov in ostale drobne galanterije. Smo ekskluzivni uvoznik uveljavljenih španskih in nemških blagovnih znamk. Trudimo se, da bili bi kupci z izborom in postrežbo zadovoljni. Trenutno so v prodaji že prvi novi modeli torbic jesen-zlma, zato vljudno vabljeni! V butikih LA VISION - moda z vizijo, nudimo celovite kombinacije oblačil, modnih dodatkov, torbic in čevljev za gospe. Na spletni strani www.la-vision.net izbrane kombinacije dopolnjuje La Vision STIL, kjer je vsak dan na voljo nova modna kombinacija v drugi velikosti in ta celoten STIL je ugodnejši za 30 %. La Vision je poseben, je bolj oseben, drugačen od drugih In zato vreden vaše pozornosti. V prvem nadstropju vas prijazno pričakuje modna trgovina MANUFAKTURA, ki vam nudi pestro izbiro ženske in moške konfekcije, perila, spalnega programa in modnih dodatkov. Pri konfekciji lahko izbirate med blagovnimi znamkami kot so Mura, Labod, Taifun, Gelco, S.Oliver, Kenny S„ Wampum, EK Jeans, Jupiter, Tunika, pri perilu pa najdete programe Lisca, Triumph, Schiesser, Skiny itd. V prodajalni OFFICE 1 SUPERSTORE lahko izbirate med vsem kar ponuja sodobna papirnica: pisarniške in šolske potrebščine, pisala, fotoalbume in okvirje za slike, barve za steklo, svilo in različne mase za oblikovanje, s katerimi si v prazničnih dneh lahko izdelate okraske za vaš dom. Poskrbeli smo tudi za pošiljanja faksov, fotokopiranje, plastificiranje, spiralne vezave in izdelave vizitk in žigov. Več na www.officel .si. Med policami prodajalne z obutvijo PAPRIKA najdete za letošnjo jesen in zimo bogat izbor udobnih, kakovostnih, modnih ali klasičnih čevljev gležnjarjev in škornjev. Obiščite nas in izkoristite ugodne popuste v novembru in decembru! PEKO je dobro poznana blagovna znamka in v svojem imenu nosi pridih kvalitetne in modne obutve. V ponudbi najdete obutev za celo družino in vse namene. Peko vam predstavlja obutev lastne proizvodnje, segmentirano pod več blagovnimi znamkami, vsaka pa nosi svoje posebnosti in prednosti: Peter Kozina, Lady comfort, Soft, Orthos in najrazličnejša obutev in dopolnilni program drugih blagovnih znamk. V KORAK Z ZDRAVJEM! Peko Trgovina MR.PET vam nudi širok izbor hrane in opreme za vse male živali: za pse in mačke, glodavce, notranje in zunanje ptiče ter hladnovodne ali tropske ribice. Našo ponudbo zaokrožijo naši strokovno podkovani zaposleni, ki imajo bogata znanja in izkušnje na področju veterine malih živali in zootehnike. Če že imate ali šele razmišljate o nakupu male živali, se oglasite v Mr. Petu in prijazno vam bomo pomagali. Cvetličarne ROŽCAR se je med kupci prijelo ime »drugačna cvetličarna«. Najbrž zaradi novosti, ki jih tedensko postavlja na svoje police, zaradi kvalitete in raznolikosti cvetlic, ki krasijo njihove vaze. Svoje zasluge imajo tudi spretni prsti zaposlenih pod taktirko državnega prvaka v floristiki, Marjana Planinska, ki ravno v teh dneh v Rožcarju pripravlja razstavo adventnih in novoletnih dekoracij. Poleg prazničnega vzdušja bodo vanje ujete tudi najnovejše modne smernice cvetličarske industrije. SVILEA je podjetje s petnajstletno tradicijo na področju prodaje metrskega blaga. V naši zalogi najdete tkanine iz bombaža, volne, lanu, viskoze in čiste svile, ki so evropskega porekla. Edini v Sloveniji prodajamo tkanine za bunde in anorake. Dobro smo založeni tudi z veliko izbiro podlog in s pozamenterijskimi izdelki kot so: zadrge, trakovi, elastike, gumbi, čipke itd. Obiščite nas in zadovoljni boste s ponudbo in kvalitetno postrežbo. Prodajalna TWO WAY, kjer najdete pestro izbiro oblačil za moške in.ženske, je za vse svoje kupce pripravila privlačno nagradno igro, ki bo potekala dtoi. 12.2007, Glavna nagrada je potovanje v Pariz, sodelujete pa tako, da izpcjajfBBag.radno kartico, ki jo najdete v njihovi prodajalni v 1. nadstropju. Sodk]^^ Upotujtc v Pariz! PLASTENKA d.o.o. Podjetje za izdelavo plastičnih proizvodov vabi v svojo sredo sodelavce za: DELO V PROIZVODNJI m/ž več kandidatov Delo poteka v proizvodnji s stroji za izdelovanje plastične embalaže. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s 3-mesečno poiskusno dobo. Od kandidatov pričakujemo vsaj osnovnošolsko izobrazbo, vestnost in odgovornost. Pisne ponudbe pričakujemo v 14 dneh po objavi oglasa na naslov: Plastenka d.o.o., Gesta Radomeljske čete 55,1235 Radomlje, tel.: (011729 58 58, fax: (01) 729 58 60 El NEKO TTr^FíriSf=>OF=í-r ZAPOSLIMO VOZNIKE TOVORNIH VOZIL Zaposlimo voznike vlečnih tovornih vozil v mednarodnem prometu. Kandidati morajo imeti veljaven izpit C in E kategorije, delovne izkušnje so zaželene, a niso pogoj. Pričakujemo odgovorne, vestne in zanesljive voznike. Nudimo možnost redne zaposlitve, polni delavnik, urejene delovne razmere in stimulativno plačilo po dogovoru. Prošnje pošljite na naš naslov: Niko transport d.o.o., Moste 2f, 1218 Komenda, ali nas pokličite na 01 834 53 10. < ♦*/naC^ STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Laserska terapija Radioviziografija Beljenje zob Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13. -18. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13. -18. ure Četrtek od 13. -18. ure Petek od 9.-12. ure S sijočo kožo v decembrske dni Telo predstavlja dom duše. Dobro se počutimo kadar čutimo, daje naša duša umirjena in srečna in je naše telo v dobri formi. Drži, daje koža ogledalo duše. Vsako leto pridobimo pomembne izkušnje, ki nas bogatijo. Smeh, žalost, skrb, ki so nujni spremljevalci našega življenja, puščajo na koži spremembe, smejalne gubice okrog ust in oči, gubice skrbi na čelu. Prijetno poležavanje na soncu pušča za sabo dolgotrajne posledice v obliki drobnih razširjenih žilic in sončnih pigmentacij po koži. Skokovit razvoj medicine je usmerjen tudi na področje estetike. Od intenzivnega dogajanja na področju plastične kirurgije se danes usmerjamo bolj v nekirurške posege. Razvoj uporabe intenzivne pulzirajoče svetlobe IPL in drugih energij, predvsem električne, na področje estetike, ja večini približalo postopke nekirur-škega »liftinga« in fntopomlajevanja vseh delov telesa. Ob pravil ni uporabi obeh energij so posegi nenevarni, zelo učinkoviti, praktično boleči in je zelo pomembno, cenovno dostopni. Osnovni princip nekirurške učvrstitve kože je krčenje kolagenskih vlaken in nastajanje elastina. Sočasno z učvrstitvijo kože se zmanjšajo gube ter izboljša elastičnost. Pri foto-pomlajevanju svetloba prodre v kožo in uniči pigment in hemoglobin, ki se nato v naravnem procesu celjenja odstranita. Po nekajkratnih ponovitvah drobne kapilare izginejo, rjave lise pa pobledijo. Posledica je pomlajen videz kože. Decembrski prazniki predstavljajo najinlenzivnej.se obdobje v letu, ko postane skrb za lep izgled še posebej izražena, zato vam med 20. in 30. novembrom v KALLISTE kliniki za ginekologijo, osteoporozo in estetiko ponujamo brezplačen posvet, kjer bosle dobili vse potrebne informacije o posegih. Ponujamo tudi možnost nakupa darilnih bonov za katerokoli storitev. • Ksenija Šelih Martinec dr.med. Naslednja številka Slamnika izide 7. decembra, rok za oddajo materialov je torek, 27. november 2007. K. A L L I STE klinika za ginekologijo, osteoporozo in estetiko d.o.o. Slamnikarska 3 b, 1230 Domžale Tel: +386 (0)1 72 44 300, www.kalliste.ordinacija.net Delovni čas: ponedeljek-petek: 08-20h oyota. V življenju so trenutki, ko j** vse kot mora biti, ko /m nt i te, rta vse lepo teče Prav Uki oh< ntl-i m«. \><>t\t, luvi-iii, i". \,<>-.\<- mmIIi v Auris, avto Zd*novan okroam tudi pestro izbiro ad)>entnib Ipenc^olp ter popoln darilni program % najdmfie. .o. Domž a cesta 1, Zg. Ja ifm;- 'Si Bit tir ;a cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje e, tel.: 01/ 729 88 35, faks: 01/ 729 88 32 www.sam.si 5* Mercator Center Domžale m i s s i m Izšel je novi katalog SMUČANJE 08 Katalog vam pojemo na dom 01/2006111 ^f~"*9sr~ ■■"at MfRCATOB mm 0OMÍ [ Tei.: Ot 7295 070, tnfS&H r KD Finančna točka premoženjsko svetovanje, d,o.o. NLB® Banka Domžale PIRAT SNACK BAR VAS ŽE ENO URO PRED ODPRTJEM MC DOMŽALE VABI NA DOBRO JUTRANJO KAVICO, NARAVNI SOK IZ PRAVIH POMARANČ, ČE PA STE LAČNI - TOAST PIRAT SPECIAL, Velika izbira daril Ugodnosti in presenečenja na prodajnem mestu Posebne ugodnosti za Mercator Pika karti carje Knjigarna In papirnica Pustite se presenetiti! [» » »,art)«ir(:iun»-VjD.»i CVETLIČARNA 1 ARBORETUM VtERCATOR CENTER DOMŽALE praznilne dek oraeije DOROTHY PERKINS TOPSHOP Najnovejša moda iz Londona. termo lončka ^/'h i/ir tal Mi menu (.í/Mr'C c/i ^^^^^ fjl <¡^c Zlatama Celje Kww.ziatama-Cffije cu NOVA ZIMSKA KOLEKCIJA j TOPLIH OBLAČIL PE14 DOMŽALE, tal.: 01/ 724 41 80 I HlcaZtlH uHZInH www.mestna-optika.si SimPLE FRIZERSKI SALON perilo, ki razvaja TAl 1 -MOD [ANA-- PONUDBA PRIZNANIH BLAGOVNIH ZNAMK PARFUMOV IN KOZMETIKE V INTERSPORT Kjer se šport začne Hipermarket Mercator d.d., Cesta talcev 4, 1230 Domžale, telefon: 01 721 89 41 DELOVNIČAS: »m ;i l > od 9. do 21 d 8. do 21 9. do 13. u .do 15. ure o 19. ure