Zadnja pot Antona Hrena Skoraj 5000 ljudi izkazuje poslednjo čast in priznanje narodnemu učitelju V torek popoldne so odpcljaili zemeljske ostanke Toncta Hrena k vpepelitvi v Graz. Pred Sokolskim domom v Studencih, kjer je ležal na mrtvaškem odru, se je zbrala velika množica ljudi. Poleg mnogih stanovskih tova>rišev in tovarišic, so prišli njcgovi znanci in prijatelji od blizu in daleč. Sekcijo JUU za dravsko banovino so zastopali tov. Dimnik, Kumelj in Gni<m, »Učitdjsko tiskarno« tov. Šumer in Skulj, a »Učiteljski dom« v Ljubljani tov. Kobal. Šolska mladina iz Studencev je prihitela, da spremlja svojega upravitclja na njegovi zadnji poti. Zbralo se je tudi lepo števil-o Sokolov, ki so tvorili častno stražo svojemu starosti. Kako zelo priljubljen, kako spoštovan in cenjen je bil tov. Tone, nam je piičala ogromna udeležba pri njegovem pogrebu. Skoraj 5000 ljudi se je zbralo, da izkaže poslednjo čast in priznanje narodnemu uoitelju in voditelju. Mariborski »Večernik« Jutra pise: »Odkar je Maribor izročil zemlji svojega rešitelja Maistra, še takega pogreba, kot je bil včerajšnji, ni videl.« Dež je rosil in tudi oči vseh prisotnih so bile solzne, kq so Sokoli prinesli rakev nepozabnega pokojnika iz doma. Ustregli so njegovi poslednji želji. Nič vencev — ne^ šopkov ni bilo na preprosti knsti, le dva šopka nageljčkov, ki sta ju položili na rakev pokojnikovi hčerki, sta krasila rakev, v kateri je počival naš draigi tovariš Tone. Pogrebne obrede je opravil ljubljanski starokatoliški župnik g. Lavrinc, asistirala sta mu pri tem opravilu zagrebški in mariborski starokatoliški duhovnik. Ob krsti je nato spregovoril starokatoliški duhovnik g. Šegula, ki je v kratkem orisal veliko pokojnikovo delo. V imenu domačega sokolskega društva, se je poslovil od pokojnika tov. Ciril Hočevar. Za občino in krajevni šolski odbor v Studencih je govoril župan g. Kalah, ki je orisal vclike zasluge pokojnika za napredek Studencev, a v imenu sreskega društva JUU za Maribor desni breg sc je poslovil tov. Simon Petrovič. Govoril je nato predsednik JUU tov. Ivan Dimnik, za CMD g. dr. Lasič, a za Zvezo nabavljalnih zadrug v Beogradu g. ing. Trajkovič. Prva j,e nato zapela šolska deca, ki jo je pokojnik sam učil: »Kje so tiste stezice«, nato je pel pevski zbor »Enakost« žalostinko »Gozdič«. Učiteljski oktet, ki je bil šele pred dvema mesecema ustanovljen na Hrenovo pobudo, je pod vodstvom tov. Horvata zapel »Gor čez izaro«. Nato se je razvil veličasten žalni sprevod. Spredaj so jczdili Sokoli na konjih, za njimi je stopala šolska deca, gojenci Učiteljskega doma, Sokoli, godba »Drava« in duhov'ščina, za krsto pa sorodniki, zastopniki raznih organizacij in društev, učitelji in pevci, zadrugarjl ter nepregledna množica ljudi. Pogreb je krenil na Zrinjskega trg, kjer je že čakal avto, da prepelje pokojnika v Graz upepelit. V imenu »Učiteljskega doma« se je poslovil še upokojeni šolski upraviteli tov. Rajšp. Ko je duhovščina opravila poslednje obrede, je godba »Drave« zaigrala žalostinko in v slovo so zadonele sokolske fanfare, nakar je avto odbrzel z zemeljskimi ostanki pokojnega Toneta Hrena.