Poštno tekoči raČun št. 24. Posamezna Stev. — 20 stotink. St. 23." V Gorici, dne 3. junJja 1920. Letnik III. Izhaja v Gorici vsak če- trtek opoludne. Velja za celo leto 12 L, mese^no 1 L, za inO2emstvo 16 L. Na naročila brez doposlane na- ročnice se ne bomo oziraii. Posamezne številke stanejo v razprodaji 20 stotink. Uredništvo: Uiica Carduo ci 4, uprava : ul. Vetturini 9. Rokopisi se ne vrača^o. Ne- fržnkiirn; pisma se nespre- jenmjo. Oglasi, katere je Ireba vnaprej plačati, se računajo po dogovoru. Izdaja konsorcij »Goriške Stiaže«. Odgovorni ured- nik: Joslp Vhnpolšek. Tiska: »Narodna Tiskar- na« v Qorici, ulica Vet- turini štev. 9. Iz javnega shoda po- liličnega drušfva Edinosl pri sv. Laclii 30. maja. Politični shod društva »Edinosti« se ie vršil zaradi dežja v šoli. Udeležencev je bilo nad 300, a bi jih bilo došlo gotovo tu- di nad tisoč. če bi jih ne bil dobrodejni dež zadržal. Prišli sa od vseh okolioanskih va- sij, zlasti iz krajev, ki so pciruscni. Shod Je vspel nepričakovano dobro, navdušenje na njem je bilo velikansko. Iz Trsta sta bila došla dr. Vilfan in dr. Slavik, iz Go- rice dr Podgornik, iz Tolmina msgr. Roaec in dr. Po iskrenem dr. Vilfanovem pozdra- vii je govoril najprcj g. Jožef Abram, žup- nik pri Sv. Luciji in sicer o gospodarskih zadevah. Pečal se je zlasti z obnovitvijo naših domov in o perečem vprašanju, kdo bo plačal zgradbe, ako nc bo vojne od- Škodnine, oziroma kdo bo plnčal razliko nied dejanskimi gradbenimi stroški in med vojno odškodnino. I)r. Podgornik jc nato obširno govo- ril o našem šolskcm vprašanju in sploih o Vprašiinju iezikovncm in kulturncm v naši deželi. Debate o tem sta se udeležila z veli- kim uspehom msgr. Rojec in vikar Beie s Ponikvi. Vse stavljene resoluciie so bile spre- iete z viharnim odobravanjem. Danes prinašamo po sporedu v giav- nih mislih najprej govor g. župnika Abra- ma iz Sv. Lucije. Važne so" naloge današnjega shoda. Gospoüarske razmere se tako silno naglo razvijajo, razpletajo in zopet zapletajo, da nam treba z odprtimi in paznimi očmi za- sledovati jili in študirati, ako se nočemo Uicieli in M pri tem jjlavo razbiti — ru- spodarsko uničiti. Nočcmo biti igračka v krutih rokah razmer, imamo um, imamo voljo, da jih skušamo kot hudouniik nravnati in čim bolj mof:oče preprečiti škodo. I. Naši pornšeni domovi se imajo za- Det zgrraditl! Kdo naj jih zj?radi? Mi goto- Vo ne, ker jih ne moretn© iz svojih moči in —- ker nismo doižni tej?a storiti in nismo zakriviü porušenj. Pol Evropc je drviloi čez naše zcmlje in jo pustošilo. Po naših Rlavah so hodili, jrcspodarili so po naši zemlji in naših domovih, kakor so hotel! izpremenili so cvetoči dom v puščavoi. Naša srca so ječala bolečin, jezik je moral niolčati. Onemel je grom topov, nevihta je po<- legla. Kaj je prišlo za njo? Solncc? Vidi- mo in čutimo živo! Mirovni konierenci oziroma prizade- tim državam je na tem, da se steptane in uničcne dcželc spet obnove. Kdo inia po- ravnati tc račune, ne vemo. Moral bi jih, kclor je kriv vojne, mi ne. Oovctrijo o voj- ni odškodnini, a še to eventnalni — m o- r e b i t n i. Zadnje dni je uveljavljen zakon tudi za našo deželo, da se plača za od- Škodnino 4'5 krat cenjeno škodo po prtd- vojnili cenalf. Nekateri poscstniki popravljajo sami. Vprašamo pa: kako pa naj obnove svoje doniove s to odškodnino, ko so dancs de- lavci in gradivo, materijal do in tudi čez lOkrat dražji nego pred vojno? Kdo pc- vrne posestnikom pa ostalih 6 in še več delov izdatkov? Zahtevamo od prizadetih oblastnij, da pokrijejo ne le 4'5 škode, ampak vse stroške, kolikor jih je! Pravlco zahte- vamo! Največ obnov so izvršili vojaški ženij- ski oddelki, zdaj pa civilni, sami ali potom raznih podjetnikov. Da ne rečemo narav- nost sumljvo, paq pa se nam je čudno zde- lo postopanje teh oblasti že o početku. — Dajali SO' namesto prave, jasne po^odbe pcscstnikom nekak reverz. Posest. izroči v popravo oziroma zgradbo liiso ženijske- inu oddelku ter mu prepusti pravico do eventualne — morebitne vojne od- škodnine, da žnjo poravna svoje izdatke. Ljudem ni biia nikdar ljuba ta nejas- nost. Izrecno so zahtevali, nai se postavi v po^odbo točka, „da se obnovi dom, kot je bil pred vojno, naj se ničesar ne dodaja oziroma prerninja; da nikakor niso voljni doplačevati izrednih del itd.« Pa zaman! Obiasti niso hotele sprejeti sploh nobene take točke v »po^odbo«. Kmahi je završalo po deželi. Tu in tam sc }c ^ovorilo o nekih doplačilih na stavbe in ei vknjižbah. Ti ^lasovi.so prihajali cc- lo iz ust usluifbencev ^enia. Pa ko bi utcg1- nilo biti na tem kaj resnice! In polno iih ie bilo, ki so hoteli ustavitl že prioeto de- lo, v par krajih je prišla med posestniki in j delavci - podjetniki celo do pretepa, drugi j spet se obotavljMjo in nočeje izročiti v po- < pravo svojih stavb. j Niso sale! Naj nas pa ta1 ali oni še to-^ j liko miri in tolaži, da ni nie na tem!' Z resnico na dan! Q. okr. komisar !e» sam nujno zahteval pojasnila, a — ga se ni prejel, čeprav so že pretekli tedni, oa se na dolg vknjižimc itd. To bi bilo pravično, pošte- lio, vestno! In — nihče bi ne pustll po- pravljati! Zakaj pa vlada tega ne stori, tako ne govori?- In ako ne bo treba nikomur sploh nič dopiačevati, kot trdijo nekateri uradniki, — zakaj pa tega odkrito ne pove in zakaj pusti, da se ubogoi ljudstvo po nepotreb- nem razburja?! Mi liočemo in zahtevamo takojšnih pojasni!! To zahtevajo tudi tisti, ki sc sa- mi dali preceniti vojno škodo in vzeli ozi- roma "uložili pri hipot.' zavodu prošnje za predujem na' vojuo odškodnino. In ako bi se glasil odgovor, da cdpa- dejo vsi stroški obnove, v slučaju, da ne bo vcjne odskodnine, na posestnika, ali — da bo moral posestnik sam plačati raz- liko med vojno odskodnino in dejanskimi st-roski v tem slučaju izjavimo že danes mi vsi in z nami soglaša gotovo tudi vsa dežela in vsi prizadcti kfaji vseh zasede- nili dežel: da tega nikdar ne priznamo, 1.) ker vlada nima zapisane in zajam- čene te pravice v nobeni pogodbi; 2.) ker so posestniki nasprotno podpi- sali znani reverz v dobri veri, da njim ne bo treba nic doplačevati; 3.) in ker bi bila to naravnost neza- slišana, gorostasna, v nebo vpijoča krivi- ca, zasmeh vse civilizacije vsega sveta, zasmch vsakega človečanskega čuta in najprimitivniših pojmcv pravičnosti, da bi tisti, ki je le po krivdi drugih vse izgu- bil, bil po vrhu še tepen, in obsojen v traj- no suženjstvo! Javni shod v BiljanL Preteklo nedeljo se je vršil v Biljani dobro obiskan shod „Zveze slovenskih ko- lonov". Velika vSimonetijeva dvorana je bila nabito polna. Društveiii predsednik g. Bra- tuž je otvoril shod in pozval udeležence, naj mirno slede jzvajanjem govornikov, zagotovivši vsakomur prostost govora ter dal besedo naduč. g. Likarju. Govornik se ]erj dotaknil zgodovine slovenskega naroda in pokazal, kako so s- naši očetje družili in v organiziranem na stopu iskali rešitve, ko jiin je šlo za biti ali nebiti. Spominja na tabore v turških časih in na tabore v dobi narodnega pre- poroda in meni, da bo sledila sedaj doba tretjih, toda upajmo tudi zadnjih taborov, zadnja postaja na poti našega križevega pota. Mi moramo biti sedaj gigantski boj za narodiii in gospodarski obstanek. V tem boju zmagamo pa le tedaj, če bomo edini. Kdor nas hoče sedaj cepiti, ta nas hoče izdati. V sedanjih rezmerah ne srne biti med nami strank. O raznih vprašanjih se lahko pomenimo pozneje, a sedaj nam mora biti prva in zadnja skrb narodni obstoj. Zato smo se danes zdru- žili vsi Slovenci na narodni, verski in de- mokratični podlagi. Kakor narodno, tako nam je potrebno tudi versko načelo, ki vzdržuje med našim ljudstvom moralo in mu krepi značaj. Če propade morala, propade tudi narod, tako nas uči zgodovina. Mi se borlmo tudi za to, da prideta delavec in kinet do svojih pravic; tudi ta dva stanova imata dovolj prostora v naših vrstali. Za nas velja na- čelo, ba bodi zemlja tistega, ki jo obdeluje, in zato stojimo na stališču priznavanja zasebne lasti. Kumunizem ni za našega kmeta, ker mu jemlje svobodo in ga za- sužujuje državi. Resnično prost bo naš kniet le tedaj, če ostane svoje zemlje sam gospodar. Nato je govornik govoril o vojni odškodnini in o orgauizaeiji, ki se snuje med vojnimi odškodovanci. G. dr. GabršČek pozdravi navzoče v imenu političnega društva ^Edinost". Opo- zarja našega kmeta, naj se zaveda, da je vojna prejšnje razmere korenito izpreme- iii 1 a, in naj skrbi, da se prilagodi noveaiu gospodarskemu položaju. Združeni Slovenci se bojujemo proti invaziji tujega delavstva, socijalisticua stranka se pa v tem oziru ne gane. Ko bo imel naš delavec dovolj dela, tedaj ne bomo odrekali dala tudi drugim delavcem, toda na naši zemlji mora v prvt vrsti živeti naš slovenski delavec. Mi vemo, da je narod sarno takrat močaii, ko se godi dobro vsem slojem. Čemu med Slovenci hujskanje proti buržuaziji in meščanskim slojem ? Poiščimo tisto buržuazijo po Brdih ! Kje so tovarne, kje kapitalisti ? In če dobite kako tovarno pri nas, tedaj ve- dite, da je ta tovarna v tujih rokah. Nam je dana možnost, da nastopamo skupno, kajti med nami ni kapitalistov. Mi se mo- raino boriti za naše narodne pravice, ker nam ni in ne more biti vseeno, ako se v naših uradih uraduje slovensko ali ne, nam ne more biti vseeno, če so naše sole zaprte. Mi delamo na to, da si bo lahko vsak nas človek iskal, pa tudi našel svoje pravice v slovenskem jeziku. Mi nimamo v svojem programu zatiranja delavstva in hočemo, da gospodar svoj dohodek pra- vilno deli z delavstvom. Mi zahtevamo, da imej vsak sloj enake pravice, in s tega stališča motrimo tudi kolonsko vprašanje. Pri političnem društvu „Edinost" smo se s tem vprašanjem že pečali in ga razmo- trivali s financijelnega ter strokovnjaškega stališča. Komunisti pravijo sicer: „Mi vza- memo veleposestnikom zemljo", pa ne po- vedö, da je ne mislijo dati kmetu. Vzeti kmetu zemljo je zmota, ker kmet to zem- Skoda! Skozi dolgo vrsto let se je zbirala1 v Kostilni »Pri Zvezdi« v Gorici večerna družba slovenskih razumnikov. Bili so tu zastopani razni stanovi in razne starosti. Druzba je tvorüa svoj čas nekako središče slovenske mestne inteligence.Bilo' je tuza- bave, sale, dovtipa, petja, igre; pa tudi resna beseda se je pogostoma čula, zakaj razpra\ijala so se razna aktualna in ne- sktualna vprašanja.Meni jc bila ta družba ^e le ugodne razvedrilo, nego v mnogo- ^em nckaka — visoka sola. Odličen clan te družbe — ki se je pa bila po nastalem političnem razdoru leta 18^8 precej zmanjšala — je bil tudi nas ^ični pesnik Simon Gregorčič. Kadarkolf Jc prišel iz svojega Tuskulana Gradišča y niesto, počastil je družbo in ko je kasne- le stalno bival v Gorici, je skoraj vsak Ječer zahajal k »Zvezdi«. Navadnö je bil «obre vetlje, šaljiv in dovtipen; a znal je biti tudi sarkastičen in ostrih besed. Po- sebno dobra prijatelja sta bila z ožjim so- rojakom pros. Ivančičem, ki ima sedaj vso pesnikovo literarno ostalino v oskrbi. Simona Gregorčiča in mnogoterega dru- gega člana tc druzbe ni več med živimi. Nekateri bivši druzabniki so razkropljeni po svetu, a nekaj jih še živi v Gorici, kjer se pa ,drže bolj domačega kota. Nekdanjih lepih časov ni več. nekdanje zvezdine družbe ni več. Škoda! O velikih šclskili počitnicah se je driižba nekoliko skrčila, ker marsikdo Je znnustil zaprašeno mesto ter se podal na dezelo, v goriške g(-ve, na Gorcnjsko all pa k morju. O pocitnicah 1. 1905 sem ne- sei jaz zdravit svojo naduho — nie ne re- čem, da ni bila morda ista deloma posle- dica prijetne druzbe )>Pri Zvezdi« — v nanovo otvorjeno morsko kopališče v Lignanu v Ttaliji. To kcpališče je imelo div- no obalo in je nudilo izborno kopcl, dnt- gega pa nie. Tu so büa samo 3 poslopia: ho tel. kopaiiščna restavracija in hisa finan- čne straže, a me daleč naokoli nobenega selišča. Dnevi äolgi, znancev nič, zabave nikake. Pregovcr pravi, da brezdelnost jc začetek greha in mcj greh je bil — stiho- tvor, ki sem ga poslal pesniku Simonu Grcgorčiču na razglednici. Glasil pa se je tako-le: Poletna b'la krasna je noč, Do sre k' ima čarobno moč. Na morskem sem bregu sedč Poslušal, kak' valčki šume. Prišepne mi satan, me moti: Kar verzov se loti! In satan res našel je osla«, ki lotil se drznega posla: Sem pilil, sem gladil, sem pucal, Da te-le sem verze skrpucal. Vrag vzemi vse takošne muhe, Bog čuvaj me sitne naduhe! Kakor so mi pravili, je ta inoj pesni- ški umotvor pokojnemu pesniku nekam liudo ugajal, saj se je bajc prav od srca smeje. Poslal mi je tudi takoj odgovor na razglednici s sledečimi verzi : Vas motil je satan ? Mordä je pač res na Vas prežal, Da ro'gal bi Vam se, zlohotno se režal: A - satan od Vas bil sramotno je »fratan«. Zdaj Vi pa se iijemu režite, Ki take nam pesniške spletate kite. Nov pevski odkril sem talent, Najgloblji mu nioj — kompliment ! Presneto sem se drzal tisti čas. Saj sem sc tudi lahko. Ni šala, tako priznanje od tako kompctcntne strani! Za hip se je že bavila moja dfcimišlija z omamljivo sliko, kako zaslovi drugi goriški slnvček, kako zaslove po njem nanovo naše gore. Bilo je za hip, zakaj spomin na porodniške bole- cine mojega pesniškega prvenca delorval je kakor mrzel curek na razgreto fantazijoin- kljubu priznanju mojega pesniškega ta- leuta in kljubu omamni sliki o slavi, ki bi me imcla čakati, moral sem ostati zvest le žclji, ki sem jo izrazil v zadnjih dveh verzih svoje pesnitve. Jaz le oibžalujem, da se jc naš slavni pevec na meni tako kore- nito zmotil. Skoda ! —c. ljo ljubi in jo ima za svojo mater, če se mu jo odvzame, mu postane mačeha. Ko- lonsko vprašanje se ne more rešiti ua komunistični podlagi, zato zahtevamo mi agranio reformo in jo bomo tudi dosegli. „Vprašam Vas", pravi govornik, „ali je ta naš program pravi ?" Velikanski zbor udeležencev začne navdušeno pritrjevati temu vprašanju. Par komunistov je skusilo ves čas motiti govornike, ko so pa ti končali, sta dva zaprosila za besedo. Prvi je rekel, da ima samo ljudsko solo, toda ko ga bodo slišali govoriti, bodo videli, kakö velika je v njeni inteligenca. Pravi, da bo pove- dal, kaj jenarod, in reče, da je narod go- spod, kmaiu se premisli in pove, da narod sta dve zastavi, a to se mu ni zdelo po- sebno dobro, in zato zopet popravi in oznani, da narod je kapitalist. Tega igrač- kanja z resnimi Ijudmi se je zdelo nekemu kmetu v ozadju dvorane že preveč, zato si dovoli duhoviti medklic : „Gospod, vi ste ga danes že preveč daciral !" Silen krohot je zadonel po dvorani, opazka je dopadala tudi par komunistom, ker je tako dobro zadela, in smejali so se tudi oni z nami. Ta mrzli poliv je govornika pomiril tako, da je koncal s svojim govoiom. Oglasil se je drugi komuuist in na- padel našo inteligenco, češ, da je bila za vojno, potein si je tudi ta privošdil narod in postavil drugo teorijo, nego njegov so- drug ter povedal, da je zanj narod trebuh. Predsednik g. Bratuž je dokazal, da je za kolone edina prava rešitev v kolon- ski Zvezi, in pozval kolone, naj vsi pristo- pijo k njej. K sklepu je še naduč. Likar zavrnil očitek komunistov, ki pravijo, da je bila slovenska inteligenca za vojuo. Dokaz za to nam je goriški grad. Cele vrste naših inteligentov so morale spočetka vojne na grad, ker so bile proti vojni. Za gradovimi zidovi bi bili pa takrat zainan iskali tiste ljudi, ki se danes predstavljajo delavskim masam kot rešttelji. Dve uri in pol trajajoči shod, ki je sprejel dve primernf resoluciji, se je nato zaključil, in črez 450 slovenskih kmetov se le razšlo po bližnjih vaseh, vsi navdušeni za našo sveto stvar. Socialne misli- Najvišji vidiik mora biti vedno soci- alna blaginja. Kar je proi socialni blagin- ji, je proti naravi. Cim več druZinarn se toinogoči znierna zenujiska last, tern bolje bo. Lastnina budi ljubezen do grude, a ta ljubezen je najmočnejša1 sila proti ysem socialnim prevratuin. Prevelika po- sestva to oneniogočujejo. Obenem pove. čujejo razdor mefl socialninii sloji, po- spešuje uboštvo, ubijajo domovinsko lju- bezen. Ni pa trebai, da bi bila vsa lastnina individualna. Nasprotnü, socialni oziri za- htevajo, da bodi poleg individualne tudi lcodektivna last: zadružna, občinska, dr- žavna. Tako skupna zadružna all občin- ska last pašnikov in deloma gozdov ; za- družna last večjih kmetij ; državna last yodnih sil, rudnikov. Natančnih mej ni mogoče a priori dokvčiti. To je relativ no, odvisno od političnih, socialnih in gospo- darskih razmer. Tu ni treba, da bi bila in- dividualna last absolutna. Nasprotno, obli- ka bodočnosti more biti le oblika socialno vezane lastuine. Družinaiii je treba dom očuvati, kar je mogoče doseči le s social- nimi zakoni o varstvu dcmov ; s poseb- nim zakonoin o dedovanju in o oanejitvi hi- potekarne zadolžitve. Vse to velja razmeroma tudi o lastl produkcijskih sredstev (orodja, strojev, tovarn, surovin itd.) Vsled delitve dela se je od poljedel- stva ločila obrt. Obrtniki potrebjejo orod- ja, AH naj bo orodje skupna ali zasebna last? Aristotelovi dokazi so na splošno zo- per k'Oinunizem in za zasebno last, Narava; človeku ne odreka te pravice, individualni in socialni oziri jo pa zahtevajo. Tudi tu je kulturni razvoj izpričal to resnico. To- da pokazalo se je tudi, da velika podjetja lehko pridejo s sociaJno blaginjo navzkriž. Ce ni mogoče tega nasprotja drugaee pre- magati, ga je treba premagati s socializa- cijo. Zakaj socialna blaginja je prvo^ in poedincein bo na splošno le tedaj zagotov- ljena individualna blaginja, če bo žago- tovljena najprej socialna blaginja. Socializacija (podružabljenje) v najšir- šem pomenu je vsak način socialne ured- be, ki prisili podjetja, da služijo splcšnosti, Tako je že davek en način, ki se z njiin dobički zasebnih podjetij vsaj deloma »so- cializirajo«. Socializacija v ožjem pomenu je, če družba prevzame last in upravo. — Družba, to so država, dežela, občina, ali tudi korporacije in zadruge. Navadno se misli s socializacijo na drzavno ali komu- nalno upravo. Kajpada mora država ali občina zasebne lastnike primerno odško- dovati. Splosno podržavljenje ne bi bilo v so- glasju s socialno blaginjo. Bil bi preveli- kanskt aparat s strasnim birokratizmom, ki bi naeadnje vse ubil. A tudi socialna smo- trnosl tega ne zahteva. Ta zahteva samo to, da se prepreči izkoriščanje delavskih slojev in konsumentov. To se pa dä tudi drugače doseči. Drugo s socialno kontrblo produkcije in cen, prvo z dobro organiza- cijo delavstva. Eno in druga je poznal že srednji vek. Seveda ne mislirno. da bi se obnovili cehi. Mislimo na korporacije ali produktivne zadruge pod socialnim var- stvom in nadzorstvom. Ako pa morda pri posameznih gospo- darskih panoigah socialna smotrnost pri- poroča komunalno ali državno upravo, naj se izvede le-ta. Vse je smoter, oblika le v službi smotra. Taka socializacija se pripo- roča zlasti pri podjetjih, ki imajo že sama po sebi bolj javen kakor zaseben značaj in jih je tudi občini ali državi primeroma le- hko voditi. Taka podjetja so n. pr. občila in vozila (pošta, železnice, telegraf), zava- rovalnice, izraba vodnih sil za podeželne elektrarne, izraba premogovnikov itd. Ze- lo verjetno je, da bo občinsko in državno gO5»podarstvo sčasoma še zelo razširilo svoje meje in potengilo še marsikaj v svoje področje, kar je sedaj še prepuščeno podjetnosti zasebnikov. Nekateri si mislijo socijalizacjo tako, da bi država prevzela samo last, a bi upravo izročila upravnim svetom, ki bi bili v njih zastcpani stro- kovnjaki, producenti in konsumenti, pctem pa še javni zastopniki države in Ijudstva. Tako bi bili pod socialne kontrolo intere- si delavstva, produkcija in cene, a bi se tudi čisti dobiček obračal za splošne na- mene. Tudi to }e možen način, a bati se je, dai bi bili taki upravni sveti predrajari. Vse vprašanje je pa viirasanje socialne smotr- nosti. Svoboden razmah sil in zavest so- cialnih dolžnosti — kjer bi se družilo to dvoje, tarn bi bilo za vse najbolje. A naj- srečneje druži to dvoje — zadružna misel. Če se ozremo na razmerje Iastninske pravice do dela, vidimo, da ni med lastni- no in delom nobenega nujnega. nasprotja. Lastnina brez dela ni nič. Z delom lastni- na proizvaja plodove. Lastnina potrebuje dela, kakor seveda tudi delo potrebuje lastnine. Upravičeni pomen lastnine z ozi- rom na delo je v tern, da daje lasrniku ve- selje za delo. Ako je torej m&jroče lastnino in delo zdruziti — in to je mo^oče, — te- daj se bo s trudom, ki pa provzroča delo, družilo veselje. ki ?a daje lastnina. Tako bo delo človeku veselje, in to kar najbolj doseči je pač eden izmed prvih pogojev so cialne bla^inje nai zemlji. (»Nasa pota«.) Saj vam je vendar znan neza- slišani, strahoviti zločin! Goriški ^lovenci nimajo v mestu nobene ! slovenske sole! Kulturni slovenski | narod, ki si je v pedesetletnih bojih I priboril vse slovenske sole v Gorici, ! je bil oropan vseh teh šol, ko je prišla nadenj dvatisočletna italijan- ska kultura! Čujte! V slovenskem Tolminu se otvori italijanska sola za celih 10 italijanskih otrok, v Gorici pa ne dajo Italijani 700 slo- venskim otrokom niti edne sole! To je zločin, ki vpije v nebo, zločin, ki kliče na noge ves kulturni svet! Apeliramo na poštene in znxerne jforiske Italijane! Zahtevajte, da se Slovencem v Gorici zopet odpro njih sole, in izbrišite s kulturnega sveta veliki madež, ki ga je vanj zama- zala goriška municipijalna klika! Apeliramo na laške socijaliste! Vi, ki oznanujete internacijonalnost in ste zato, da se vsakemu narodu pusti njegov jezik, zahtevajte na svojih shodih in v svojih listih, da se Slovencem vrnejo njih sole v Gorici! Kar dela Italija s Slovene! v Gorici, to je nekultura, to je ubi- janje kulture, in nekulturnega se pokaže vsak, ki vpričo takega dej- stva molči, tudi če ni Slovenec! Polilični pregled. TTlirovna konferenca, jadransko vpra- šanje in Pallanza K j je z mirovno konfe- renco, kaj je z rešitvijo jadranskega vpra- šanja, to gotovo zanima danes vsakega Jugosloveua. V Palla zi, tnko se je govo- rilo, bo padla sodba o tern vprašanju. Pa med tern je bila padla Nittijeva vlada, in se je potem nekej kuhalo v Italiji, in iz te kuhe je zopet Nitti priplaval na površie. Jugoslovanskim delegatom, ki so bili prišli na mirovno konferenco, ali kakor se je reklo, na sklep mirovne konference glede jadranskegn vprašanja v F3allanzo, se ni ljubilo čakati v Pallanzi, kdaj se Italijani med seboj zglihajo, in so se razšli sem ter tja, kakor je bil kdo več ali manj zdrav, ali kakor je kdo cutil, da je tu ali tarn bolj potreben. In danes, kakö je neki s Pallanzo ? Tam, kjer prej, stoji še danes Pallanza, ali slabo mora stati italijanska politična bi- lanca ! Kajti danes Italija nič več ne go- voii o kakem mirovnem razgovoru z Ju goslavijo. Listi pišejo, da se bodo šele 15. julija vršili v Spa razgovori, ki imajo ugo- toviti odškodninske in gospodarske določbe med zavezniki in Nemčijo, in potem Šele, po teh razgovorih, bi se imel sklicati se- stauek med italijanskimi in jugoslovanskimi delegati gled^ rešitve jadrauskega vpra- Sanja. To se pravi, da pride to vprašanje v razgovor zopet k večjemu šele meseca avgusta. In potem, kdaj, kterega meseca, kterega leta se bo rešilo to vprašanje ? Kdaj se zopet snide italijanska zbornica? Nitti je torej zopet zverižil ministerski svet, in ta je določil program, s katerim stopi pred italijansko zbomico, ki se ima skli- cati med 7. in 9. junijem. V sedanjih raz- merah Italije bo to gotovo važen parla- mentaren sestanek, in bo tedaj minister- skemu predsedniku Nittiju in italijanski notranji in zunauji politiki bila važna in odločilna ura. F^usiia in flnglija. — V imenu sovjetske Rusije je prišel v London Krasin, da izvede gospodarske dogovore med Rusijo in An- glijo. V zagotovilo gospodarskih operacij je Krasin v imenu sovjetske vlade položil v angleško banko veliko svoto denarja v ziatu. Namiguje in sumi se pa, da ima Krasin izvršiti v Londonu še veliko važ- nejšo nalogo, namreč pogajati se za defi- nitivni mir z zavezniki. Grčija in Turcija. — Grčija polagoma zaseduje Turcijo, katero ji je bila prisodila mirovna konferenca v San Remu. Turki se pa temu upirajo, ker ne morejo preboleti te težke izgube. Južno Adrianopel-na so Turki zbrali močne skupine artilerije, zdru- žili 6000 mož redne vojske, razun mnogo prostovoljnih zborov, ki so dobro oboro- ženi, da ustavijo prodirauje Grkov. Proti dvema bivšima turškima ministrorna, ki vodita upor, je bila izrečena smrtna ob- sodba, nad sto veljavnih oseb je bilo are- tiranih, češ, da so bili v zaroti zoper grško državo. — Vsled dogovora z Bolgarijo je prebivalstvu Carigrada zagotovljena pre- hrana. Poljska In Ffysija. — Zdi se, da vojna sreča zapušča Poljake. Rudeče boljševiške čete prodirajo, in zlasti v okolici Kieva se vrše najsrditejši boji. V smeii na Gumen so Rusi preprečili Poljakom prehod čez Berczino, vzeli Taračo v kijevski guber- niji in razne druge kraje kakih 40 vrst sevenio vzhoduo od tega mesta. Pred rusko ofenzivo se unrkajo poljske čete. Izvolitev predsednika Masary-a. Dne 27. maja je bila od članov poslanske zbor- nice kakor tudi senata slovesno potrjena izvolitev Masaryka za predsednika češko- slovaške republike. Na svoje ime je zdru- žil ^64 glasov. Nemški nacijonalisti so gla- sovali za Nägel-na ki je dobil 61 glasov, ncrnški socialdemokrati so oddali 60 praz- nih listkov. Ovacije ki so jo priredili pred- sedniku Masaryku, so se udeležili tudi nemški socialdemokrati, medtem ko so se neinš.ki nacijonalci odtegnili. VoHtve v džavnt zbor v državi S. H. S. — Poldrugo leto ie že preteklo, odkar je končala vojna, pa v Jugoslaiviji irnajo še vedno parlament, ki ni izvoljen od Ijudstva. Zdaj pa prihajajo vesti iz uradnega vira, ki poročajo, da se bodo volitve v državni zbor vršile v mesecu septembru. Je pae res že enkrat čas, da dobi Jugoslavija zares ljudski parlament, ki bo res izraz ljudske volje. Domače vesti. Za begnmce v Gorici. Civilni komisa- rijat goriški nam sporoča, kako je bil ge- neralni civilni komisarijat v Trstu določil, da občina Gorica ni odprto mesto za po- vrnitev beguncev. Da se zabrani prihajanje beguncev iz drugih občin v Gorico, kjer najdejo lažje in bolj primerno bivališče, tako da to otcž- kočuje lastnim Goričanom povrnitev v mesto, zato določa civilni komisarijat, da seskeneem meseca majnika ustavijo be- gunskc podpore vsem beguneem, ki so se začasno naselili v Gorici, ne da bi bili po- prcj dobili od civilne oblasti za to kako dovcljenje. Da se bo beguncem nadaljevalo izpla- čevanje podpore, se bodo morali izseliti v kraje, ki so od vlade proglašeni za odprte za povrnitev. Ta določba bo hudo udarila naše be- gunce* ki so v mestu za silo našli kak ko- ticek. Ker ta določba jim ustavlja begun- sko podporo in jih ob enem podi iz mesta. Ta določba nikakor ni nujna, ker tisoči in tisoči laških delavcev prihajajo v Go- rico in najdejo prostora, naš domač človek pa naj se jim umakne in naj gre — ne ve kam! To je kruto! Gostovanje članov slov. gledališča v Crstu. — Čiani slov. gledališča v Trstu priredijo v Ajdovščinl v dvorani g. Bra- tine v soboto 5. junija 1920 ob 81/,. zveč. koncert z različnim sporedom. V nedeljo dne 6. junija 1920 ob 5. popoldne veliki zabavni večer z resnimi in Saljivimi točkami. K obilni udeležbi uljudno vabijo igra'ci. V Hrusevljah v Brdih je umrl g. Franc Zalatei, eden izmed onih redkih mož, ki so ob vsaki priliki znali pokazati svojo odloč- nost in kremenito značajnost. Narodna za- vest je bila v njegovi hiši globoko vkore- ninjena. S svojim mirnim in tihim znača- jem se je znal priljubiti vsem, in zato je bil tudi obče čislan možak. Pokoj njegovi duši! O mladina, o mladina! — Naša mla- dina v goriški okolici naznanja plese z italijanskimi vabili: FESTfl Dst BALLO. Kako je to žalostno! Pred vojsko je bil ta škandal že skoraj popolnoma izginil iz vrst naže narodne mladine. Čujemo tudi, da se mladeniči oprijemljejo grdih laških pesmi in Še bolj grdih laških napevov. Vzdramirno se spet in ne zabimo svoje omike, po kateri so goriski Slovenci slo- veli. Pred vojsko smo se lahko naŠe mladine veselili in se nanjo zanaSali, ker je bila vsa lepo organizirana v lzobraže- valnih, telovadnih, pevskih in glasbenih društvih. Mladeniči in mladenke, vzdra- mite sc spet, da vas bo vesela mati Slo- venija, ki vas je rodila, ki vas je učila prekrasni slovenski jezik in ki vam je data prekrasne narodne pesmi, ki jih ob- čuduje ves svet. Proč s tujo navlako! Bodi vam draga domača beseda, domača pesem in domača omika! Učiteljsko društvo za goriski okraj bo zborovalo 10. junija t. 1. ob 10. uri dop. v Gorici v nisi Centraine posojilnice. Dnevni red: 1) Komunizem in učiteljstvo, 2) Razni predlogi in nasveti. Smrten padec. — Družba goriških študentov je v četrtek zjutraj odšla pod profesorjevim vodsvom v Tržič in si ogle- dala tamošnjo ladjedelnico. Ko so si bili ogledali razne tehnične oddelke, so stopili tudi še na vodovodov stolp, ki je visok okoli 20 metrov. Eden izmed teh študentov 14 letiii Aldo Mazzoli, sin goriškega miro- dilničarja, se je sklonil čez ograjo, da bi pogledal dol, pa je izgubil ravnovesje in padel v globočino. Ladjedelniško osobje ga je takoi dvignilo in odneslo v tržaško bolnico, kjer je kmalo nato umrl. Razbil si je bil črepinjo. Mrtvo truplo so prepe- ljali v Gorico, v mrtvašnico bolnišnice usmiljenih bratov odkoder se je v soboto vršil pogreb na goriško pokopališče. Železniška nesreča. — V ponedeljek po noči je osebni vlak, ki prihaja iz Tista, treščil v Monfalkonu v vlak, ki je stal na postaji in vozil več nemških Avstrijcev nazaj v domovino. Sunek je bil velikanski, vozovi so se vzvalovili in se razbili. Štiri osebe so mrtve (trje moški in ena ženska) in 18 je ranjenih, raed njimi trije težko ranjeni. Vzrok je bil, ker je takrat vozil vlakovodja, ki je bil ravnokar prišel iz no- tranje Italije in ui poznal ne terena in ne postaje, pa je prvikrat še po noči vozil. Kaka neprevidnost! Saj vendar ljudje niso zato tukaj, da delajo vlakovodje ž njimi svoje vratolomne poskušnje ! Zavarovance proti škodam po požaru opozarjamo, naj sklepajo svoja zavaro; vanja le pri slovanskih zavodih in sicer „Croatia", ki ima svoja zastopstva v Trstu. Več glej oglas. flutomobilna zveza Gorica-Postojna in obratno, veljavna od 1. junija 1920. Odhod iz Gorice ob 7 zjutraj, prihod v Postojno ob 10 30. Odhod iz Postojne ob 330 pop., pri- hod v Gorico ob 7 uri zvečer. Razno. Dr. Krekov nagrobni spomenik. —» Dne 30. maja je potekla tretja obletnicai majniške deklaracije. Bil je dr. Krek, ki je takrat jasno in odločno izrekel, kar je le nezavedno živelo v srvih vseh. namreč^ da se hočejo Slovenci. Hrvati in Srbi združiti, da hočejo postati en narod, svo^- boden in samostojen. Ta velika ideja dr. Kreka se je kmalu uresničila, hitro je sla- vila svojo zmago, svobodna in samostoj- na stoji danee Jugoslavija. Da je ta veliki dogodek naŠel Sloven- ce pripravljene, to je v veliki men zasluga dr. Krekovega dela. V proslavo tega do- godka se je dne 30. maja ob tfetji obletni- ci majniške deklaracije na pokopališcu sv. Križa v Ljubljani slovesno odkril nagrob- ni spomenik dr. Jan. Ev. Kreka. Spomenik, ki je delo kiparja Lojzeta Dolinarja, predstavlja dva orjaka, ki po- vešata ob grobu glave od bridkosti nad prezgodnjo smrtjo velikega moža, od1 bridkosti nad nečimerno malenkostjo se- danjih časov. Slava velikemu geniju dr. Kreko- vemu! ' V?ažna enciklika sv. Očeta. Papež Bene- dikt XV. je dne 1. junija izdal encikliko (papeževo pismo), v kateri poziva narode k miru. Človek čtoveku, in narod narodu naj odpusti, in vse naj se pozabi, kar je bilo, da zopet na svetu zavlada ljubezen. Papež sam pravi, da odpušča vsem, ki so med vojno osumljali njegove namene in crnili njegova dela. On sam, da je pri- pravljen stopiti v prijaznejše odnošaje s Kvirinalom, se ve, ne da bi s tern se hotel odpovedati pravicam, ki se tičejo sv. sto- llce. Glede narodov pa kiiče papež državni- kom pravičnost v spomin ko pravi, naj se vsakemu narodu z neodvis- nostjo odkaže tudi celo njego- vo ozemlje v njegovih pravi Č- n i h m e j a h. V tern je garaneija miru ist porostvo bratstva med narodi. General Boroevič umrl. Dne 26. maja je v Celovcu, zadet od srčne kapi, umrl general Svetozar pl. Boroevič, rnedtem ko se je kopal. Imel je 64 let. Ta mož je bil sicer slovanskega rodu, a vendar ob njegovem grobu nsvdajajo Slovence, Hrvate in Čehe in sploh Slovaue le bridki in grenki spomini. Boroevič je vodil 11 ofenziv na naši goriški fronti in si pridobil ime feldmaršala. Bil je skoz in skoz avstrijski general, nemškega avstrijs- kega duha, nemškega čutenja, četudi ga je 5lovanska mati pestovala. V izvrševanju syoje naloge, v doseganju svojih ciljev je kil krut, zlasti je bil velik pokoncevalec slovensko-hrvaškega rodu, na najtežje in najbolj nevarne postojanke in v najhujši °genj je vedno zahteval le slovanske pol- ke, ter jih metal v ognjeno pec, da ao drug 2a drugim izginjali. In to je, kar je zatem- nüo in zagrenilo njegov spomin pri Slo- vencih. Preveč je zahteval slovenske krvi. Boroevič ni imel nobenega zmisla za velike cilje Slovencev in Hrvatov, zato so Pa ti ob Piavi zapustili in pometali orožje ?tran, zato ga je Jugoslavia odklonila, ko i' je bil ponudil svojo vojaško službo. Utnrl je preziran od one države, kakeri je s'užil, in zavržen od države. ki je vstala cb njegovem porazu. Umrla je v Rimu sestra prejšnjega pa- 3eža Pija x., Terezija Sarto. Izdihnila je ^> dolgi bolezni v naročju svojih sester Marije in Ane, ki sta ji ves čas bolezni naj- Ijubeznivejše stregli. Splošna stavka v videmski provinciji. — Prebivalstvo videmske provincije se je cutilo od vlade zapuščeno že za časa Svojega begunstva, ko se je bilo po ko- bariškem polomu razpršilo po celi Italiji jj1 je imelo svoji središči v Firenci in °olon]i. Že takrat se je bil vzbudil v nJih separatistični duh, in na svojih sho- ?*h so furlanski begunci večkrat sklenili In ponovili: Vlada nas je popolnoma za- PUstila; potem, ko je zakrivila. da smo 'Zgubili vse svoje imetje, vsak vir dela, vsak pripomoček za dostojno živijenje, pas pošilja zdaj po Italiji kakor črede '•zstradanih beračev; pa, če se kdaj še Povrnemo na svoje domove, si ustvarimo svojo furlansko republiko! Zaradi nadaljne neskrbnosti vlade so P'anila zdaj ta čustva Še poostrena na ^an in povzročila splošno stavko. V ; urlaniji je vse ne/.adovoljno, meščanstvo ln posestniki, kmetje in delavci. Vlada je bila naročila več del, pa ko so bila do- vršena, jih ni plačala; vojnih odškodnin ni izplačevala, naročena dela je ustavila, *ako da je v furlanski Benečiji zavladala sL -/šna brezposelnost, in s tern veliko Pornanjkanje in splošna mizerija. Saj vi- pinio vsak dan množice furlanskih de- avcev, ki prihajajo v copatah k nam, »Ščočih dela, kjer pa gre za delo tudi pre- :eJ trda zaradt pomanjkanja državnega jjenarja. V takih razmerah je furlansko jjudstvo napovedalo splošno stavko, vstra- jalo v nji kompaktno štiri dni, dokler ni ^oseglo, da se je vlada udala njegovim Zahtevam. Vlada je namreč priznala za- htevane koncesije in določila: izplačilo ?a vsa izvršena dela, izročitev novih 'ondov za vse nujne poprave in takojšnjo °dškodnino vseh vojnih škod delavcem, ttialim posestnikorn in obrtnikom. Da bi 3e zaposlilo veliko maso delavcev raz- Uih kategorij, se je dovolilo 30 milijonov .Ur za zgradbo nove železnice Trbiž-Beljak- Toblach, ki naj se takoj začne. Krajevne banke izdajo 15 milijonov lir, da se takoj ^postavijo začetna gradbena dela za že- ^eznico. Če vlada svojih obljub točno ne iz- vrši, tedaj stopi zopet vsa furlanska Be- flečija v stavko. Med stavko je bilo prišlo do par spopadov z arditi, mrtva je bila edna °seba in par ranjenih, upepelilo se je ^ekaj poslopij, podrla dva inostova na *rbiški črti, ustavilo več vlakov, na splošno Pa je vsa stavka v tako velikem obsegu Potekla mirnejše, kakor je bilo pričakovati. Pa je včeraj zopet nekaj počilo tarn v videmski provinciji. Koloni so hotels na flovo urediti svoje pogodbe z gospodarji, Pa so se pogajanja razbila, in 30 tisoč •kolonov je v celi provinciji začelo štraj- ^ati. Nobeden ne dela nič. Doslej ni no- kenih poročil o ncmirih. Slaba kaže. — Poročila o žetvi v ftaliji so precej slaba. Žita bo letos ko- ^iaj 40 milijonov kvintalov. To ne dosega fliti srednje döbre žetve, in je komaj po- lovica tega, kar potrebuje Italija zase. Zo- Pet bo treba v Italijo veliko uvažati in živež s skrčeno roko odmerjati. Spremembe pri zavarovalnicah. »Vza- femna zavarovalnica proti požarnim ško- jfom in poškodbam cerkvenih zvonov« v Mubljani, ki je imela v zasedenem ozemlju Svoje agencije, je odstopila svoja zavaro- vanja proti požarnim škodam y zasede- ^ein ozemlju italijanski družbi »La Fon- ^iaria«, katera ima svoj sedež v Florenci; lLa jačun slednje gredo vsa zavarovanja, pi jih ima ali napravi v zasedenem ozem- -iu. »Vzajemna zavarovalnica proti požar- 11'ni skodam in poškodeb cerkvenih zvo- ^ov« v Ljubljani, katera posluje tu sicer J^od svojim imenom, a dejansko le kot po- sfedovainica druzbe »La Fondiaria«. Škodljivi mrčes in ptice. Znano je, da razne vrste škodljivega rnrčesa napadajo naše drevje in koristne rastline. Da pa ima jo posamezno drevje in posamezne rastline tciliko sovražnikov, človek skoraj ne bi mogel verjeti. Iglasto drevje ima 285 v:*st, čcšplja 237 vrst, zelje 49 vrst, vinska trta 33 vrst. Največ sovražnikov ima hrast in sicer 537 vrst. Požrešnost mrčesa in posebno. njegovih gosenic je velikanska. Goscnica sviloprejke n. pr. požre 86.000 krat toliko listja kot tehta sama takrat ko ko se izleže. Zato pa so razne ptice, ki tak mrčes unicujejo, naše največje prijateljice, in le žal, da take ptice vednoi bolj izginjajo in izumirajo zaradi vedno bolj naraščajo- čcga števila ljudi, zaradi regulacij rek, za- radi nadornestovanja živih mej z žičnati- mi ograjami, zaradi pomanjkanja vrtov pa mestih, zaradi železnic, raznih viharjev, hudili zim in v veliki meri tudi zaradi ne- utemeljenega preganjanja in lovenja. V zadnjih 500 letih je izumrlo 140 različnih ptičjih vrst, 47 vrst je danes na tern, da izumrjejo, 51 vrst pa se temu zelo bliža. Vsekako se bomoi morali začeti brigati za- to, da bomo varstvo koristnih ptic bolj razširili. Tega je potreba posebno pri nasf kjer Italijani polove in snedo sploh vsako ptico, da jo le morejo kako dobiti. — Kaj zmore mrčes, če ni dovolj ptic, ki bi ga pokončevale, in če se tudi človek sam ne pobriga za pokončevanje mrčesa. se vidi v Istri in na Krasu v tamkajšnjih borovih nasadih (pogozdovanje Krasa). Ker se med vojno nihče ni brigal za te nasade, se je tarn rnrces tako zredil, da so ti nasadi na spomlad leta 1918. izgledali, kakor bi jih v resnici na debelo pokril sneg. Vse sam zapredek pri zapredku. Zelenih igel na tern drevju skoraj ni več, vse je rtijavo in se je usušilo. Najbrže bodo ti s tolikim trudcin in s tolikimi denarnmi žrtvami na- pravljeni nasadi sploh popolnoma uničeni in pokazale se bodo mesto že lepih go-zdi- čev zopet — kraške goličave. Najkoristnejša ptica naših gozdov je kukavica. Znano je 0 tej ptici, da podtika svoja jajca" v gnezda drugih ptičev. V vsa- ko gnezdo cdloži le po edno jajce, vsega skupaj od 10—20 jajc. Mladic, ki se živi zgolj od živalske hrane, t. j. od ličink,, gosenic, hroščev itd., je silno požrešen, se hitro razvija in raste ter pahne končno iz gnezda majhne prave otroke svojih rcditeljev; zato je kukavica v toliko škcdljiva, ker uniči nekaf korist- nega ptičjega zaroda. Odraščeni mladiči in dorasle kukavi- ce pa požro neizmerne mnozine škodljivih gosenic, zlasti kosmatih, ki se jih noben drug ptič na loti. Iz tega vzroka korist kukayice visoko nadkriljuje njeno škodlji- vost in je tedaj kukavica ena izmed najko- ristnejših ptic naših gozdov, Zakon 0 posiih v NemšJd Aystriji ~ Dne 1. maja jc stopil v Aystriji v veijavo zakon o posiih, ki določa sledeče: vsak posel mora imeti izkaznico« ki mu jo izda gospodar. Plača se ima izplačati najpo- zneje 1. vsakega meseca; dnevno delo sine trajati samo od 6 ure zjutraj doi 9 ure zvečer: dve uri na dan mora imeti posel prosti za obed in večerjo. V slučaju bo- lezni se ima sluzabnikom izplačati poiseb- na nagrada v obliki dodatka. Vsako drugo nedeljo se mora dovoliti poslu osemurni dopust. Posel, ki služi vsaj eno leto, imm pravico do 8-dnevnega dopusta, če pa slu- zi delj, sme zahtevati Hdncvni dopust in polovico mesečne place. Službene knjižice odpadejo; poslom se izdajejoi samo spri- cevala. • ..i^; Vprašanja in odgovori. »Janus«. — Doslej je bila podružnica tega zavarovalnega zavodaj — v Trstu. Zdij se je ta podružnica razpustila, in se pravi »Janus«-ov naslov glasi sedaj na- slednje: »Janus«, Istituto di Mutua Assicu- razione sulla Vita, Ufficio d' Amministra- zione per la Venezia Giulia e la Dalmazia Vienna I. Wipplinger-Strasse, 30. Kdor je zavarovan pri »Janus«-u, se ima v vseh zadevah zavarovanja obrniti le na srornii naslov. V okrožnici, ki jo je »Janus« meseca iebruarja poslal v zasedeno ozemlje, pra- vi : »Vaše zavarovanje se je svoj čas skle- mlo na podlagi starih kron, to je na podlagi yalutc ki je imela na Dunaju svoj postavni kurz. Ta se je spremenila v nemsko-av- strijsko valuto, ki je postavna naslednica stare dunajske krone. Ker je Dunaj kraj, ki ima izvršiti Vašo zavarovalno pogodbo, zato se morajo vsa uplačila, izvirajoča iz tc pogodbe, ugotoviti le v nemško-avstrij- skih kronah. — Enako tudi izplačila, izvirajoča iz te zavarovalne pogodbe, se od strani zavoda ugotove samo v nemško-avstrijskih kronah. Zavarovalne zneske, premije, nam zar morete poslati potorn vsake banke. V slu- čaju, da bi tega ne mogli, obrnite se narav- nost nas nas ln navedite vzroke., zakaj ste zaostali z uplačili. Ako bi na podlagi mirovne pogodbe prišlo do medinirodnih zaključkov, ki bi bili različni od zgoraj omenjenega juridič- nega stališča, tedaj se bodo vse tozadevne postavne določbc točno uporabile, in v tern slučaju se bodo vse eventualne razlike po- računile. Toliko v pojasnilo glede polic, izdanih od »Janus«-a. Pravica do odškodnine za vojne poškodbe. J. L. Libs. Na tem mestu odgovarjamo na čelu označenemu gospodu in raznim dru- gim osebam, ki niso bile rojene v stari Primorski,ki so pa več ali manj časa v njej službovale in poizvedujejo, kaj bo neki glede njih z odskodiiino za vojne poškod- be. Laški listi priobčujejo glede tega neko določbo, ki ni njim nič kaj prijazna, ka- tero pa moramo priobčiti v pojasnilo vsem prizadetim. Tozadevna določba se po wPic- colua glass tako-le: „Pravica do odškodnine za vojne po- škodbe, objektivno takö določene, se more z a zdaj uveljaviti samo od onih oseb, ki bodo dosegle pravico italjanskega dr- žavljanstva na podlagi mirovne pogodbe Saint Germanske (pogodbe med bivšo Av- strijo in Italijo), to je, od onih oseb, ki razun tega, da imajo domovinsko pristoj- nost v ozemljih, pridobljenih od Italije : 1) so rojene v imenovanih ozemljih; 2) so si pridoblle pristojnost pred 24. majem 1915; 3) si niso pridobile te pristojnosti samo na podlagi svoje službe (!). Tujci nimajo (danes) pravice poslužiti ' se teh omenjenih določb, ker za varstvo ali pokritje škod, ki so jih utrpeli vsled vojne, se bo poskrbelo potom pogodb, ki se bodo šele sklenile med Italijo in med dižavami, h katerim pripadajo ti oškodo- vanci. Vsa stvar zveni nekam težko, ali ko- gar tiče, jo vendar razutne. K temu nekaj besed: Kdor je prej pod staro Avstrijo v pri- morski deželi iz Kranjskega, Štajerskega, Koroškoga ali od kje drugod dobil kako službo kot uradnik, duhovnik, učitelj aii kak drug javtii činitelj. je s tem že dobil pravico pristojnosti tarn, kjer je bil name- ščen- Ilalijanska določba glede odškodnine za vojne poškodbe pa pravi, da tem ne pritiče danes nobena vojna odškodnina. Odškodovalo se jih bo šele tedaj, ko se bodo priznali za italijanske državljane in ko bodo glede" teh odškodnin sklenjeni dogovori med Italijo in med državami, h katerim bi danes glede rojstnega kraja pri- padali oškodovanci, ki niso bili rojeni v ozemljih, zasedenih danes od Italije. Glede nadaljnih ali točnejših pojasnil v tej zadevi smo vedno na razpolago. Listnica uredništva. — Štipko Ti- č e k. Torej vam dopade, da smo zadnjič v listnici oškrtačili tista slicwenska dekle- ta, ki se sramotno udajajo in prodajajo tujcu. Vam se zdi to- še prcmalo. Počakai- te! Nekod so slovenski fantje sklenili, da na kratko postrižejo lase vsem dekletom, ki so se pečale s tujci, (kakor hitro se de- žela prezrači). Po kratkih laseh naj bi vsak človek poznal te izdajalske duše! Še bolj radikalno sredstvo bi bila to: Vsake- mu dekletu, vsaki ženski, ki se pregreši s tujcem, naj bi se razbeljen likalnik (pegle- zen) pritisnil na život. — Zdravi! — P I e s. Tudi Vi majate z glavo in se zgra- žate nad lehkomiselnostjo naše mladine. Po zidovih lepak pri lepaku in povsod le pies in pies. Pevma, Volčjadraga, Prvači- na, kar po vrsti. Nekaj posebnega so bili v nedeljo lepaki iz VolčjedraKe: Vabilo k plesLi na Volčjidragi, začetek ob 3 pop. — Z a torej v nedeljo vsi na Volciodrago! Torej zaito, ker je pies na Volčjidragi in ker začne ob 3 pop. zato naj pridejo v s i na Volciodrago! To je silno pametnq in logično! Zdaj, ko človek komaj sopc in se cedi od vročine, zdaj naj prid'ejo vsi na Volcjodrapfo samiO zato, ker je pies na Volčjidragi! Tarn res mislijo, da so vsi ljudje nori! Ne pomislijo pa, da vlada prl- pušča in pedpira njih plese, ker hoče, ker ima namen, s plesi, z demoralizacijo tini- čiti naše Ijudstvo. In naša mladina, gluha za rcsne opomine, drvi z odprtimi očmi v kolobarjih v prepad! Nj nam pricak'Ovati boljše prihodnjosti, če ne homo imeli bolj- se in resnejše mladine. Edna in edina1 re- šitev vsake države in vsakega naroda je: delo, varčnost, treznost! — Komunizem uč. — Enako vprašanje smo dobili že od raznih strani: ali je res, da je naše učitcljstvo prestopilo v komuni- stični tabor. Na to Vam danes ne moremo še dati jasne^a odgovora, ker se razna po- ročila o tem se ne ujemajo. Kolikor je nam znano, se je tržaško učiteijstvo upisalo v delavsko zbornico, goriško učiteljstvo je še na razpotju, edni za, drugi proti. Ne bi mogli verjeti, da sc to zgodi, ali kakor re- čeno,! do danes se naše učiteljstvo ni šc jasno izjavilo. »Goriška Straža« je bila že izdala poziv: Ven; z besedo, ker mi hoice- mo vedeti, pri čem d!a smo, — ali dostej nismo Se take izjave ne dobili ne brali. — Prijčakujemo, d'a uč/itelistvoi 'tloizadevno odločno pojasni svoje stališče v svojem glasilu, v »Učiteljskem listu«, ker mi h tcr dva že lt/Z<» imžarju Jn Strell in zavaruje stekl. šipe proti škodi po razbitjii. Sposobni krajevni zastopniki in akvizatorji se sprejemajo po najugodnejših pogojih. BEDNÄRIK inlipBznicö Via Croce 6 (nasproti „Šolskega Doma") Drašček Fanny, Goriea Via Rastello št. 1 trgovina s kolonijalnim in meSanim bUigorn na drobno in na debelo. Dobra moka bela in korimia, fižol, jeßmuu itd. Hlago sveži-. l'riporoea se za obilen obisk. — Pobtrežba dobra. — Ceaie zmerne. Andrej Golja Gorica TRAVNIK 21 Gorica Zaloga vsakovrstnih lesenih izdelkov, ka- kor : škafov, orn, stolic, sit, reset in druge suhe robe. — Velika izbera košev in kuhinjskih potrebščin. Knjigarna lat Tisk. Drnštva :: GOä^SGA, Montova hiša :: Zaloga na debelo in na drobno. Cigaretnega papirja „Abadie" wEx- celsior", „Union" i. t. d. :::::: Svalčice za cigarete „flbadie", „Ex- celsior" :::::::::::::::: Slike z okvirji in brez okvirjev : : : Ffažni venci, Swetinje i. t. d. : : : : : Uradni papir vseh vrst :::::::: Solski zvezki ::::::::::!::: Svilnati papir razne barve za rože, in druge pisarniške potrebščine : : : Zaloga pomnoževalnih aparatev. Sprejeiiijjjo se uaročila pečatov. Ravnokar je dožlo vsakovrst.no spomladansko biago črno in plavo, primernoza vsaki stan,po zmernih in stalnih cenah. Za obilen obisk se toplo priporoča :: :: :: :: :: findrej Mavrič, kroj. mojster v Gorici, Travnik 22. DniloXn Iiinnvlaiiiiü vil°obstofčoiz zamenjam z cnako v Gorici, goriški okolici ali v Trstu. Natančneje, Gorica, Corso V. E. 58. Marija Buti Pezzano. PstCOCtVrt je na prodai v Rillcn" rUÄCSbLVU bergu St. 52 (nad pc- stajo) obstoječe iz 2 hiš, travnikov, go- zdov in vinogradov, primerno tudi za gostilno. Proda se na željo posamezno ali skupno. Pojasnila daje Franc Pavlica, istotam. Podružnica Ljublj. Kred. Bänke v Gorici Corso Verdi „Trgovski Dom." Obrestufe vloie na krjtžbe po 3^2 (V na daljšo odpoved ve^arje vloge po do^ovoru. Nakup in prodsja ysakovrstnega tujega denarja. Tiakazilä v Jugoslarijo in inozemstvo po dnevnem kurzu, iL DKüUylifiiLEIv ^uns^a uüca St. 3-5. ===== Prcdajalna mrtvašklh predmetov. - VELIKA ZALOGA KINČA 7A RAKVF. VSAKr vdctt Lastna delavnica za rakve in vence iz suhih cvetlic; obleke in črevlji za rnrtve, vsakovrstni žalni predmeti, sveče iz pra- vega voska; pajčolani, venci in šopki za neveste, birmance in za prvo sv obhajilo. ^ VSAKOVRSTNE SUHE CVETLICE. :—: Cena izven vsake konkurence :—: Sprejesnanio tudi posebna naročila. : Peter Gruden j Gorica - Piazza Grande 6 - Gorica. Priporoča svojo zalogo najboljših vin in ine- šanega blaga. Postrežba točna in solidna. Po okolici tudi na dorn. Občina Voice proda iz lastnih gojzdov sekan^e okoli 25,000 metrov bukovih drvi. Na- liinčneje pogoje se izve pri županstvu v Volčah. V Zupan. ZOBOZDRAVNIŠKI ATEUE Dr. J. Bačar in V. C. Hansen zobotehnik ullca 24 ftftaLglo (prej ullca Tre ^e) štev. 9 (v bližini kapucinske eerkve) ordinirata od 81/« d° 6 ure -:- ob nedeljah od 9 do I uae. Brezbolestno izdiranje in plombiranje zobov. ^^ Umetni zobje po najnovejši tehniki. ^^ -----------------© © ©----------------- Dr. Bačar izvršuje ravnotani svojo splošno zdravniško prakso. E. KIESSNER w) PaTli° E- Nunska ulica 10 - GORICA — Nunska uüca 10 nasproti „BELEMU ZAJCU". VELIKA ZALOGA mrtvaških rakev, nagrobnih vencev, trakov, umetnih cvetlic; posebnih vencev za neveste., cvetlic za eerkve, palm, vencev za novomašnike in poroke, mrtvaških oblek itd.; papirja in drugih potrebščin za okrašenje rakev, zlatih črk vožcenih sveč itd. CENE BREZ KONKURENCE. Naznanilo. Tvrdka ,,Pinter & Lcnard", trgovina z železnino v Gorici, Raštelj 7—9, objavlja,' da je odstopila svcje proatore tvrdki ,,Brata Suttner", ter se zahvaljuje cenj. odjemalcem za izkazano naklonjenost \a prosi, da isto ohranijo tadi novi tvrdki. S spoštovanjem Pinter & LenarcL Prevzela sva od tvrdke „PitltCf & Lcnard" staro Irgovino z železnino v Gorici, Raštelj 7, ter se cenj. občinstvu priporočava. Skrbela bodeva za točno in solidno postrežbo, za dobro blago in. zmerne cene. S spoštovanjem "C3I v ^^ 4" ^a Gi ¦¦ "i 4^ 4" i^ a i^ JDjEcL vä w UL y yJnL@Jb == Gorica, Raštelj 7. -