Leto 1871.	241
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXXVII. — Izdan in razposlan dne 13. avgusta 1871.
95.
Postava od 25. julija 1871,
da se vvêde občni zemljeknjižni zakon.
8 privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Člen l.
Niže pridejani občni zemljeknjižni zakon pride, ko mine šest mesecev od tistega dneva, katerega se razglasi ta zakon, v krepost vsem javnim knjigam (kakor so deželne in fevdne, zemljiške, mestne, rudarske knjige), katere se drže (pišejo, vedejo) o pridobitvi, »tesnilu in razkrépu stvarnih (realnih) pravic na tistih nepremičnih imovinah (nepremičninah), ki so v teh knjigah vpisane.
Člen 11.
Ako se vsled kacega deželnega zakona zemljiške ali rudarske knjige napravijo nove, tedaj moč občnega zemljeknjižnega zakona vsaki novo napravljeni zemljiški ali rudarski knjigi nastopi ti st dan, katerega se začne držati.
Člen III.
Tisto določilo občnega zemljeknjižnega zakona, po katerem se vknjižba more na podlogi zasebnih (privatnih) pisem opraviti samo tedaj, kadar so na njih podpisi sodnje ali beležniški poverjeni, naj se ne razteza na pisma, narejena pred veljavnostjo tega zemljeknjižnega zakona.
Člen IV.
Tist dan, katerega v moč pride občni zemljeknjižni zakon, izgube krepost vsi zakoni 1,1 ukazi, kar se jih tiče kakih stvarij tega zakona, kolikor jih on v red deva.
O rudarskih knjigah je poleg občnega zemljeknjižnega zakona tudi izpolnjevati dotične Propise občnega rudarskega zakona.
(Slorteiecli).	■'
Člen V.
Ta zakon sv zvršiti naroča pravosodnjemu ministru, kateri naj razglasi ukaze, potrebne v zvršilo občnega zemljeknjižnega zakona, in finančnemu ministru.
V Išel-u, dne 25. julija 1871.
Franc Jožef s. r.
Hohenwart s. r. Holzgethan s. r. Habietinek s. r.
Občni zemljeknjižni zakon.
Prvo poglavje.
0 zemljiških knjigah sploh.
§. 1. Zemljiška knjiga (gruntne bukve) obseza glavno knjigo in pisemsko zbirko ali pisemsko knjigo.
§. 2. Glavna knjiga sestaje iz zemljeknjižnib vložkov.
Zemljeknjižni vložki so odločeni vpisovanju :
1. knjigovpisnih stvari) ter prememb na njih ;
2. stvarnih pravic, ki se tičejo knjigovpisnih stvari), in prememb na teh pravicah.
§. 3. Z vsako knjigovpisno stvarjo je delati kakor s celoto.
Njen obsežek je moči plemeniti samo se zemljeknjižnim odpisom in pripisom posameznih nepremičnin ali njih delov.
Kadar so se odpisale vse nepremičnine, vpisane v kak zemljeknjižen vložek (§. 11), ali kadar so prestale (nehale) biti stvar zemljiške knjige, tedaj je vložek izbrisati.
§. 4. Pridobitev, predčvek, utesnilo in razkrep zemljeknjižnib pravic (§. 9) se more doseči samo z njihovim vpisom v glavno knjigo.
§. 5. V glavno knjigo je vpisovati bistvena določila zemljeknjižnib pravic. Ako se to ne da ob kratkem storiti, tedaj se je v glavni knjigi smeti na dotična tenko zaznainenâna mesta tistih pisem, katera so vpisu podloga, osloniti s to veljavnostjo, da se zaznamenana mesta potem tako smatrajo, kakor da so vpisana v glavni knjigi.
§. tj. Pri zemljiški knjigi treba pridržati poverjen prepis vsacega pisma, na katerega podlogi se naredi kak zemljeknjižen vpis.
Ti tako vlagam prepisi so pisemska zbirka, a vpisujejo se v posebno knjigo, in ta je pisemska knjiga.
§. 7. Zemljiška knjiga je javna.
Zemljiško knjigo more v pričo zemljeknjižnega uradnika vsak pregledovati in iz nje jemati prepise ali izpiske, katere naj zcmljeknjižnik (zemljeknjižni voditelj) daje ob svoji odgovornosti.
Drugo poglavje.
0 zemlje k nji zn ih vpisih.
Prvi oddelek.
0 vpisih sploh.
I.	Bazne vrste vpisov.
§. 8. Zemljeknjižni vpisi so ali:
1. vknjižbe (brezuvetni pridobitki ali izbrisi pravic — intabulacije ali raztabulacije), katere brez nobenega opravičevanja, ali
2. probeležbe (uvetni pridobitki ali izbrisi pravic — prenotacije), katere samo s lem uvetom, da se potlej opravičijo, dosezajo pridobitev, predévek, utesnilo ali prestanek zemlje-knjižnih pravic, ali
3. gole zabelčžbe (adnotacije).
2.	Stvar, o kateri se vpisuje vknjižba ali probeležba.
§. 9. V zemljiško knjigo se mogo vpisovati samo stvarne pravice in bremena, potem resilno-kupna in predkupna pravica (§§. 1070 in 1073 obč. drž. (civ.) zak.), ter tudi rabokupna pravica (§. 1095 obč. drž. (civ.) zak.)
Posebna določila, kar se tiče:
a)	svojinske (lastninske) pravice ;
•§. 10. Sosvojina (solastnina) takih nepremičnin, katere spadajo h kaki knjigovpisni stvari, more se, ako posebni propisi ne pritezajo izimka, vpisovati samo po deležih, določenih v razmerji s celoto, na pr. s polovico, s tretjino.
§. 11. Vpisi v pridobitev svojine posameznih sestavnih delov knjigovpisne stvari mogo biti samo po določilih zakona od 6. februarja 1869, Drž. zak. št. 18, o ločitvi sestavnih delov knjigovpisne stvari.
b)	služnosti in stvarnih bremen ;
H. 12. Ob služnostih in stvarnih bremenih je, kar se najdoločneje more, povedati vsebino (zapopadek) in obsežek tiste pravice, katero je vpisati ; novčne (denarne) vrednosti ni j treba dostavljati.
Ako je služnosti utesniti v določne prostorove meje, naj se meje tenko zaznamemijo.
c)	zastavne pravice ;
§. 13. Zastavno pravico je moči vpisati ali na vso knjigovpisno stvar, ali, če je o njej svojina vpisana več osebam, tedaj na delež vsacega sovlastnika, a nikakor ne na posamezne sestavne dele knjigovpisne stvari' ali na posamezen del kacega deleža, kateremu sovlastmku pripisanega v zemljiški knjigi.
Predévek zastavne terjatve in pridobitev podzastavne pravice se dopušča o vsej terjatvi in tudi o njenem posameznem delu, določenem pu razmerji ali sč številko.
§. 14.	Zastavno pravico je moči samo vpisati o n o veni vsoti, določeni sc	številko.	Ob
kaki	obrestni	terjatvi je treba tudi vpisati, koliko bode obresti.
Kadar je terjatve, katere utegnejo izvirati iz danega dovérja (kredita), iz prevzetega poslovodstva ali iz dobrostojnosti (garancije) ali iz odménc (odškodbe), zaščititi se zastavno pravico, tedaj je v pismu, na katerega podlogi se to dela, imenovati najvišjo vsoto, do katere seza dovérje ali dobrostojnost.
Če nij te vsote v pismu, naj se izreče v prošnji.
Ako se	ob tem poslednjem slučaji čuti kdo, proti komur je	vpis izprošen,	okrivicenega
zato, ker bi	se za vpis bila imenovala prevelika vsota, more v	pritožnem roku, kateri	mu
pristoji, zahtevati, da se vsota zmanjša, o čemer je sodišču, katero je vpis dovolilo, dovpra-šati stranke, ter potem razsoditi in vsoto ustanoviti po pravičnem blagorazumji.
§. 1 S. Zastavna pravica o isti terjatvi se nerazdeljena more vpisati na dve ali na več vknjigovpisnili stvanj ali zastavnih terjatev. (Vkupna zastava.)
Upnik ima ob tacih slučajih pravico zahtevati, da se plača vsa terjatev iz vsake posamezne zastavljenme.
§. 16. Zastavna pravica, dobljena kakej terjatvi, razteza se, ako nij posebnih določil, tudi na pravdne in zvršilne troške.
§. 17. Triletni dolgovi na obrestih, katere pristoje po kaki pogodbi ali po zakonu, imajo tako prednost, kakoršno glavnica (kapital.)
§. 18. Tri leta na dolgu	ostalim terjatvam	letnih prihodkov, vzdrževalnih	novcev in
drugih plačil, katera se ponavljajo ,č pristoji	taka prednost,	kakoršna sami	prejémski
pravici.
d) rabokupnih pravic.
§. 19. Ob vknjižbi ali probelčžbi rabokupnih pravic nij treba imenovati novčne vsote, da so zaščiti odmčna za kako kvaro, ako bi utegnila biti (§. 1121 obč. drž. (civ.) zak.)
3.	Stvar, o kateri se vpisuje sabeteiba.
§. 20. Zemljeknjižne zabeležbe mogö biti :
a)	da se z njimi poočitijo osebne razmere, zlasti utesnila i mo vinske uprave, s tem pravnim nasledkom, da, kdor koli si v dotičnem zemljekujižnem vložku dohode vpis, ne more se izgovarjati, da mu te razmere niso bile znane ; na pr. zabeležim o nedoletnosti, o skrbstvu (kuratorstvu), o podaljšku očetovske ali varstvene (tutorske) oblasti, o izre-cilu doletnosti, o razglasu	konkurza, ali
h) da se ustanove določni, po	civilnega pravdnega redu ali tega	zakona prepisih	se zemlje-
knjižnimi zabeležkami zvezani pravni nasledki, na pr. zabeležka o vrstnem redu, o odkosâvanji zemljišč, o vkupnih zastavah, o odpovedi zastavne terjatve, o začeti pravdi, o sekvestraciji, o zvršilni (eksekutivni) dražbi.
4.	Zemljeknjlini prednik.
§. 21. Vpise je dovoliti samo proti onemu, kateri ob času prošnje za vlastnika tiste nepremičnine ali pravice, ki so o njej vpisuje, v zemljiški knjigi ali stoji zazna tnenan ali se ob enem za tacega vlastnika vknjižuje ali probeleždje. (§. 432 obč. drž. (civ.) zak.
§. 22. Če se je kaka nepremičnina ali zemljeknjižna pravica na več oseb zaporedoma predela brezknjižno (zunaj zemljiške knjige), more zadnji presnémnik, izkazavši svoje prednike, zahtevati, da se knjižni predévek stori na ravnost na njegovo osebo. Ako se je razdol-žila zastavna terjatev, katera je brezknjižno prešla na koga dr»?ega, more dolžnik zahtevati, da se terjatev izbriše, če tudi brezknjižni predévek nij poprej bil vpisan.
§. 23. Kadar se odda h kaki ostalini spadajoča nepremična imovina ali zemljeknjižna pravica, dovoliti je pridobitelju , da se njegova pravica vpiše naravnost po zapustniku.
§. 24. Ali si upniki kacega dédnika morejo dobiti zaščito (varnost) o njemu pripadlih nepremičninah ali zapustnikovih terjatvah, določa §. 822 obč. drž. (civ.) zak.
§. 23. Alije moči zemljeknjižne pravice dobiti še po razglašenem konkurzu, določa konkurzni red.
5. Pisma.
■§. 26. Vknjižbe in probeležbe se mogö dovoliti samo na podlogi takih pisem, katera so zdelana v obliki, kakoršno propis zahteva njih veljavnosti.
Ta pisma treba da imajo veljavno pravno podstavo, kadar se stvar suče o pridobitvi ali izpremembi stvarne pravice.
§, 27. Pisma, na katerih podlogi se vknjižuje, treba da so brez takih vidnih nedo-statkov (pomanjkljivosti), kateri bi njih verjetnost slabili, in če imajo po več pôl, naj bodo tako sešita, da nij moči vanjo podtekniti nobene pôle.
Tudi osebe, katere so pravnega posla udeležene, naj bodo v njih tako zaznatnenâne, da se ne dadé zamemti z drugimi ljudmi, potem tudi kraj, dan, mesec in leto, kjer in kadar se je pismo zdelalo.
6. Moč vpisa.
§. 28. Ali se mogö ali ne izpodbijati pravice, katere si pridobodo kaki drugi ljudje, verujoči javnim knjigam, določajo §§. 63 i.t.d.
7. Vrstni red.
§. 29. Vrstni red vpisa teče po vložnem številu, katero na vlogo zapiše zcmljeknjižno oblastvo. (§§. 438, 440 obč. drž. (civ.) zak.)
V ravnem vrstnem redu so si tisti vpisi, ki so se naredili vsled takih vlog, katere so bile ob enem podane. (§. 103.)
§. 30. Zastavni upnik je upravičen, predstvo pred svojo zastavno terjatvo pritegniti taki zastavni terjatvi, katera se je ob enem ali pozneje vpisala. To se ne dotiče pravic in predstva ostalih upnikov.
Drugi oddelek.
0 vknjižbi.
§.31. Vknjižiti (§. 8, št. 1) se more samo na podlogi javnih ali takih zasebnih (privatnih) pisem, na katerih so podpisi sodnje ali beležniški poverjeni.	*
Na podlogi pisem kacega pooblaščenca je vrhu tega moči vknjižbo proti pooblastitelju dovoliti samo tedaj, kadar pooblastilo, katero je dal poohlastitelj, ali sldve o določnem poslu ali nij bilo zdelano poprej nego v letu dnij pred prošnjo o vknjižbi.
•§. 32. Zasebna pisma, na katerih podlogi se vknjižuje, treba da imajo, kar ukazujeta §§. 26, 27, in vrhu tega tudi :
a) da na tanko zaznamenajo nepremičnino ali pravico, o kateri se vknjižba napravlja;
b) da v njih tist, čegar pravica se utesnjuje, obremenjava, razkrčpa ali predeva na koga druzega, izrekoma govori', da vknjižbo pri volj uje.
To izrecilo se more tudi povedati v posebnem pismu ali v zemljeknjižni prošnji. A treba je ob takih slučajih, da pismo ali prošnja, kjer je to izrecilo, ima vse potrebnosti, katere se zahtevajo za vknjižbo.
V tujih državah zdelana pisma treba da poveri avstr, poslaništvo ali konzulsko oblastvo, ako nij o tej ali dnej državi kakih zakonitih izimkov.
§. 33. Javna pisma, na katerih podlogi se more vknjiževati, so :
a) o pravnih poslih pri javnem oblastvu ali pri beležniku v mejah njihovih uradnih oblasti zdelana pisma, če imajo na sebi, kar ukazuje §. 32;
b) zvršilne nagodbe (poravnave) , katere zdelajo sodišča ali druga upravičena oblastva ali osebe ;
c) plačilni nalogi o zakonitih pristojbinah in priplačilih ter tudi izkazi o dolžnih davkih in javnih davščinah, kolikor so po zdanjih zakonih zvršilni ;
d) druga pisma, katera imajo svojstvo tacega javnooblastvenega izreka, ki je sodnje zvrši-len. Sem spadajo posebno pravokrepne razsodbe, sodnje odobrene ali ustanovljene razdelitve kupščine na dražbi zvršilno prodanih nepremičnin ali pravic ; sodnja prirecna pisma o blagu na dražbi prodanem, prirecna (prisodim) in potrdna pisma razpravnih oblastev (§§. 177 in 178 patenta od 9. avgusta 1854, št. 208 Drž. zak.)
§. 34. Če je izrekoma vpisana samo do smrti kacega človeka taka pravica, ki ne obseza ponavljanih dolžnosti, tedaj sc vknjižba njenega izbrisa more dovoliti tudi samo na podlogi smrtnega lista ali smrtnega izrecila.
A o takih pravicah, ki obsezajo ponavljane dolžnosti, môci je vknjižbo izbrisa na tega pisma podlogi dovoliti samo stoprv (še le) tedaj, ko mine tri leta po smrtnem dnevi, ako si dčdnik nij izprosil zabeležbe o tem, da je pognana tožba na plačilo dolžnih zastankov.
Tretji oddelek.
0 probelézbi (prenotaciji).
a)	Kdaj se sme dovoliti.
H.	35. Če doneseno pismo nema vseh v §§. 31—34 ustanovljenih posebnih potrebnosti za vknjižbo, a splošne potrebnosti (§§. 26, 27) za zemljeknjižni vpis ima, tedaj sc na njegovi podlogi more dovoliti probelčžha (§. 8, št. 2.)
§. 36. Probelčžha v pridobitev zastavne pravice se dopušča samo tedaj, kadar je terjatev in tudi pravna podstava zastavni pravici s pismi dovolj potrjena.
§. 37. Probeležba rešilno-kupne, predkupne in rahokupne pravice se dopušča samo tedaj, kadar sta s pismi dovolj potrjeni stojuost pravice in tudi dovolitev vpisa.
§. 38. Probeležba se napravlja :
a) na podlogi takih sodnjih prvostopinjskih ali višestopinjskih razsodeb, s katerimi se stvarna pravica sicer brezuvetno prisoja ali odsoja, a katere nijso še dobile pravokrep-nosti ;
h) na podlogi sodnjih naredeb, s katerimi se probeležba dovoljuje v zaščitno žvršilo ;
c)	na podlogi uprosbe javnih oblastev ob takih slučajih, ob katerih imajo po svojem področji pravico, uradoma narejati zastavno zaščito terjatvam državne blagajnice ali terjatvam tistih zalog ali zavodov, ki so pod državno, deželno ali občinsko upravo, ter tudi zahtevanim odmčnam (odškodovanjem) iz uprave takih imovin, katere so pod sodnjo skrbjo.
§. 39. Ako se v sodnjo hrambo položi vsota zastavnega dolga, katerega upniku brani plačati kak izmej uzrokov, imenovanih v §. 1425 obe. drž. (civ.) zak., ali o katerem treba da upnik plačniku po §. 1422 obe. drž. (civ.) zak. stopi v svoje pravice odstopi, tedaj je donesti uradno pismo o sodnji shranitvi, in potem se napravi probeležba zaradi izbrisa ali zaradi predevka dolžne terjatve na plačnika.
b)	Nje opravičiva.
§. 40. Z vsako probeležbo se stvarna pravica pridobiva, predeva, utesnjuje ali razklepa samo stem uvetom (pogojem), da bode opravičena, ter edino v tacem obsežaji, v kakoršnem se opraviči.
§.41. Probeležba se opravita:
a) na podlogi za vknjižbo pripravnega izrecila od tistega, proti komur je probeležba dobljena ;
h) ob	slučajih §. 38 z izkazom o nastopu zvršnosti probeleženega	razsodila kacega sodišča
ali	s pravokrepnim razsodilom nadstojnega oblastva, kateremu	pristoji	razsojati	o stoj-
nosti zaščitene terjatve ;
c)	vsled razsodila, katero je v pravdi nadstojno sodnje oblastvo izreklo zoper tistega, proti komur je probeležba dobljena.
§. 42. Kadar je probeležbo treba s pravdo opravičevati, tedaj naj prosnik probeležbe pri nadstojnem sodišči tožbo požene v 14 dneh od dneva, katerega je vročen odlok o probeležbi.
V pravdi za opravičbo treba da tožnik dokaže pravno podstavo v pridobitev iskane zemljeknjižne pravice, da torej, kar se tiče probeležene zastavne pravice, ne dokaže samo, «la je terjatev resnična, nego tudi pravno podstavo v pridobitev zastavne pravice ter njen obscžiij. Tožencu je svobodno, vse svoje vgovore zoper stojuost zemljeknjižne pravice vložiti tudi tedaj, ako on na odlok, s katerim se je probeležba dovolila, pritožbe ne bi bil podal !,b jo podal brez uspeha.
§.	43. Rok, v katerem je tožbo za opravičbo pognati, bodi povedan	v odloku	o pro-
btdežbi.	Z važnih uzrokov je môci ta rok podaljšati.
Prošnjo o roku je vpolagati k zemljeknjižnemu sodišču ter z njo delati po redu civilne pravde.
§. 44. Ge je tožba o stojnosti probeležene pravice že začeta, ko se vpolaga prošnja o probelčžbi, tedaj posebne tožbe za opravičbo nij treba, dokler se po določilih redu civilne pravde zahtevek sme tudi še raztegniti na opravičbo probeležbe.
•§. 45. Ako se probelčžba ne opraviči, more tist, proti komur se je dovolila, prositi, da se izbriše.
Kadar vidi zemljeknjižno sodišče, da se je tožba za opravičbo pognala ob pravem času ali da opravičbi rok še nij dotekel tist dan, katerega se vpolaga izbrisna prošnja, naj odvrne izbrisno prošnjo. Ge tega ne vidi, naj v kratki dobi postavi ročišče (toženj dan), na katerem naj prosnik probeležbe dokaže, da opravičbi rok še nij bil dotekel ali da se je bila tožba pognala ob pravem času; ako tega ne dokaže, naj se izbris probeležbe dovoli.
Smatrati je, da seje tožba za opravičbo pognala ob pravem času, ako se požene, če tudi je njej odločeni rok že minol, vendar še predno se vpoloži izbrisna prošnja ali vendar istega dne z njo vred.
§. 46. Ako se probelčžba pripozna za opravičeno, tedaj je storjeno opravičbo na udeleženčevo prošnjo v zemljiško knjigo vpisati po meri pravokrepnega razsodila.
A če se probelčžba ne pripozna za opravičeno, tedaj jo je vsled udeleženčeve prošnje izbrisati na podlogi pravokrepnega razsodila.
§. 47. Ge se je probelčžba izbrisala zato, ker se je tožniku probeležena pravica dokončno odsodila, ali ker seje izreklo, da probelčžba nij opravičena, ali ker se je nje brezuvetno odrekel tist, kateri jo je bil pridobil, uradoma je ali odvrniti vsako poznejšo, na podlogi istega pisma novic prošeno probeležbo iste pravice, ali če se to nij storilo ter se je novic napravila probelčžba, takoj je to probeležbo zopet izbrisati, kadar nasprotnik že poprejšnji izbris naznani.
§. 48. A kadar se probelčžba izbriše samo zato, ker se tožba za opravičbo nij podala ob pravem času, tedaj se more sicer prositi nove probeležbe, katera vendar pride v svojo pravno moč stčprv od časa, katerega se vpoloži nova prošnja.
Tudi je vlastniku nepremičnine ali zemljeknjižne pravice svobodno, poprijeti se pozvalne pravde, in ob ugodnem razsodilo se zabeležbo tega razsodila v zemljiško knjigo ugniti se novi dovolitvi probeležbe.
§. 49. Ako se je probelčžba svojinske pravice dobila proti njemu, kateri je vknjižen za vlastmka kake nepremičnine, moči je sicer še dalje proti vknjiženemu ter tudi proti pro-beleženemu vlastniku dovoljevati vpise ; a njih pravno stojnost visi od tega, ali se probelčžba svojinske pravice opraviči ali ne.
Kadar se probelčžba opraviči, uradoma je ob vpisu opravičbe ob enem izbrisati vse one vpise, kateri so bili proti vknjiženemu vlastniku dovoljeni potem, ko je že bila vpoložena tista prošnja, vsled katere se je naredila probelčžba svojinske pravice.
A kadar se probelčžba svojinske pravice izbriše, uradoma je ob enem izbrisati vse vpise, kar jih je bilo z ozirom na to probeležbo.
Ta določila veljajo tudi tedaj, kadar se je proti imetelju zastavopravno zaščitene terjatve dobila probelčžba o te pravice predčvku na kako drugo osebo.
§. SO. Če je izbris kake pravice bil samo probeležen, môci je, kar se nje tiče, dalje sicer dovoljevati vpise, na pr. o podzastavnih pravicah ali odstopih (cesijah) ; a pravna stojnost visi od tega, ali se probeležba izbrisa opraviči ali ne.
Kadar se probeležba opraviči, uradoma je ob vpisu opravičbe izbrisati ob enem vse one vpise, kateri so v tem času bili privoljenj o tej pravici, ki se je zdaj izbrisala.
H. Sl. Ako na kaki zastavni terjatvi tedaj, kadar se njenega izbrisa prosi, še leže podzastavne pravice, smeti je izbris terjatve dovoliti samo s tem dostavkom, da njegova pravna moč, kar se tiče podzastavnih pravic, stoprv tedaj nastopi, kadar se bodo te pravice izbrisale.
Vpisov na to zastavno terjatev nij smeti dalje dovoljevati, če seje izbris vknjižil; a če se je izbris edino probeležil, moči jih je narejati samo s pravno močjo §. S0e*.
Četrti oddelek.
0 zabelèzbi (a d n o t a c i j i).
1. Zabeléiba osebnih raimer.
§. S2. Zabeležka o razmerah, omenjenih v §. 20 a), ter tudi te zabeležke izbris se zgodi' vsled prošnje udeležencev, njihovih zakonitih zastopnikov ali takih sodišč, katerim to pristoji, na podlogi dokazonosnih pisem.
2. Zabeléiba vrstnega redd.
§. 83. Vlastmk je upravičen, zemljeknjižno zabeležbo zahtevati, da hoče svojo nepremičnino otujiti ali nanjo vzeti zajem, katerega vsoto je zaznamenati, in to zategadelj, da se zemljeknjižni vrstni red od časa te prošnje dohode pravicam, ki se vsled teh opravil vpišejo.
Z enakim pravnim nasledkom more zastavni upnik zahtevati zabeležbo namerjavanega odstopa svoje terjatve ali njenega izbrisa.
A zabeležbe takih prošenj je môci samo tedaj dovoljevati, ako bi se po stanji zemljiške knjige smela pravica, o katere vpisu se stvar suče, vknjižiti, oziroma vpisana pravica izbrisati, ter ako bi podpis na prošnjah bil sodnje ali beležniški poverjen.
§. 84. Smeti je dati samo en odpravek tistega odloka, s katerim se dovoljuje prošnja ; zapisati je nanj potrdilo zvršene zabeležbe.
•§. 88. Zabelčžba vrstnega redu izgubi moč, kadar mine šestdeseti dnij potem, ko je bila dovoljena. To je v odlok zapisati in pristaviti koledarski dan, katerega bode konec roka.
H.	86. Prošnjo o kake pravice vpisu ali o izbrisu, kateremu je bil vrstni red zabeležen, treba vpoložiti s pridanim odpravkom tistega odloka, ki zabeležbo dovoljuje, in to v roku ustanovljenem v §. 88. Ako se vsled te prošnje dovoli vknjižba ali probeležba, tedaj vpisu pristoji zabeleženi vrstni red. Zvršeni vpis je zabeležiti na odpravku prej omenjenem.
Vpis v zabeleženem vrstnem redu se more dovoliti celo tedaj, kadar bi nepremičnina ali zastavna terjatev na koga druzega predeta ali obremenjena bila stoprv po prošnji o zabeležki vrstnega redu.
Ako vlastmka nepremičnine ali zastavnega upnika zadene konkurz, predno se vpoloži vpisna prošnja, môci je vpis dovoliti samo tedaj, če je pismo o tem poslu bilo izdano že
(Sloveajsck.)
pred tistim dnevom, katerega se konkurz razglasi, in če je dan njegove izdatbe dokazan se sodnjim ali beležniškim poverilom. Kadar pismo nema vsega tega na sebi, naj se po kon-kurznega redu prepisih določi, ali je vpis dovoliti ali ne.
§. 57. Ako se v zabeleženem vrstnem redu dovoli, vknjižiti otujbo nepremičnine ali odstop ali izbris kake terjatve, tedaj je vsled prošnje tiste stranke, za katero se vknjižuje, ob enem ukazati izbris onih vpisov, ki so morebiti o tej nepremičnini ali terjatvi bili dovoljeni potem, ko se je vpoložila prošnja o zabeležili.
§. 58. Če se vpisna prošnja ne vpoloži' pred koncem ustanovljenega roka, ali če vsota, za katero je napravljena zabelčžba vrstnega redu, do konca tega roka ne poide, tedaj je zabelčžba brez moči, in uradoma naj se izbriše.
Moči je, predno zakoniti rok mine , izbris zabeležbe dovoliti samo tedaj, kadar se vpoloži' odpravek odloka o dovoljeni zabeležbi. Izbris je na tem odpravku zabeležiti.
3.	Zabelčžba odpovedi in zastavne tožbe.
•§. 59. Zabeležbo sodnje ali belčžniški dosvedočene odpovedi zastavne terjatve ter tudi zabeložbo zastavne tožbe naj zemljeknjižno sodišče dovoli vsled upnikove prošnje, ako je za vlastmka zastavljene nepremičnine vpisan tist, na katerega meri odpoved ali tožba, ter če je dokazano, da zastavna tožba teče.
Zabeležbo zastavne tožbe more tudi pravdno sodišče takoj dovoliti.
§. 60. Taka zabelčžba ima ta nasledek, da odpoved ali tožba svojo moč obrača tudi proti vsacemu poznejšemu vlastniku zastave, ter posebno da se more zastavljena nepremičnina na ravnost proti vsacemu njenemu vlastniku v zvršbo vzeti na podlogi pravokrepnega razsodila, izrečenega o zabeleženi tožbi, ali na podlogi zvršilne nagodbe.
4.	Izbrisne tožbe in prepirne zabeležbe.
H.	61. Če kateri, ki se vidi, da je s kako vknjižbo na svoji zemljeknjižni pravici okvarjen, vknjižbo s pravdo pobija, rekoč, da je neveljavna, ter zahteva zemljeknjižno stanje, kakoršno je bilo poprej, more tacega prepira zabeležbo v zemljiško knjigo ali ob enem s tožbo vred ali pozneje zahtevati. Prepirna zabelčžba se more prositi od pravdnega ter tudi od zcmljeknjižnega sodišča.
Ta prepirna zabeležila ima nasledek, da razsodba o tej tožbi svojo polno moč obrača tudi zoper tiste osebe, katere so zemljeknjižne pravice dobile stoprv potem, ko je bila prošnja o p repi mi zabeležbi že prišla zemljeknjižnemu sodišču v roke.
•§. 62. Ako je izbrisno tožbo pognati zoper tiste osebe, katere so si pravice pridobile ali se osvobodile kacega bremena na ravnost z vknjižbo, ki jo tožba zahteva izbrisati, ali ako se tožba opira na take razmere, ki so na ravnost mej tožnikom in tožencem, tedaj se doba tožne pravice sodi po veljavnih določbah civilnega prava o zastarelosti.
§. 63. A kdor vknjižbo, katere dovolitev mu je bila priznanjena po propisih , hoče tudi zoper kake druge ljudi za neveljavno pobijati, naj v roku, kolikor bi mu ga pristopilo v pritožbo proti dovolitvi te vknjižbe, od zcmljeknjižnega sodišča prosi zabeležbe, da je ta vknjižba prepirna, ter naj ali ob enem ali najpozneje v šestdeseti dnevih potem, ko mine pri-
tožni rok, res tožbo o izbrisu vpoloži zoper vse osebe, katere so si z izpodbijano vknjižbo pridobile zemljeknjižno pravico ali si nanjo izprosile poznejših vknjižeb ali probeležeb.
Kadar ti rokovi minejo, tedaj je razsodbo, da se prepirna vknjižba izbriše zoper kake druge ljudi, kateri so si že pred prepirno zabeležbo nanjo pridobili poznejše zemljeknjižne pravice, moči samo tedaj izreči), ako niso bili blage vere, da je veljavna.
§. 64. Ako bi s kakoršnega koli uzroka tožniku ne bilo došlo s propisi ukazano pri-znanilo o dovolitvi kake vknjižbe, o kateri on trdi, da je neveljavna, tedaj tožna pravica o njenem izbrisu zoper kake druge ljudi, ki so si nanjo blagovérno pridobili poznejše zemljeknjižne pravice, mine stöprv v treh letih od tistega časa, ko se je izpodbijana vknjižba prosila od zemljeknjižnega sodišča.
§. 65. Kadar tožnik sam odstopi od tožbe ali kadar ga pravokrepno razsodilo odvrne, ali kadar ob slučaji §. 63 tožbe nij podal v zapovedanem roku, tedaj je vsled prošnje od one stranke ukazati, da se prepirna zabeležba izbriše.
A če pravokrepna razsodba ali kaka nagodba izpodbijano vknjižbo ovrže vso ali nekoliko, tedaj je vsled tožnikove prošnje izbris prepirne vknjižbe dovoliti tako in v ta ce m razsežaji, kakor je rečeno v razsodbi ali v nagodbi, ter ob enem je ukazati, da se izbriše prepirna zabeležba in vse tiste vknjižbe in probeležbe, katere z ozirom na pravico, ki jo je izbrisati, bile so prošene stoprv po tistem času, ko je prošnja o prepirni zabeležki prišla zemljeknjiž-nemu sodišču v roke.
§. 66. Kdor trdi, da se je kaka vknjižba izprosila vsled dejanja, prepovedanega po kazenskih zakonih, ta more, da zoper poznejše vpise dohode pravno moč, zaznamenano v H. 61, od zemljeknjižnega sodišča prositi zabeležke, da je vknjižba prepirna, a prošnji naj priloži nadstojnega sodišča potrdilo, da se je bilo temu sodišču kaznilno dejanje ovadilo.
A kadar bi se hotela s prepirno zabeležbo ustanoviti moč, da se prisvajena pravica k izrecilu neveljavnosti o kateri vknjižbi tudi zagotovi zoper kake druge ljudi', ki so si že pred prepirno zabeležbo na-njo zcmljeknjižnih pravic blagovérno pridobili, tedaj naj se prošnja o prepirni zabeležki zemljeknjižncmu sodišču poda v tistem roku, kateri bi stranki pristojal v pritožbo proti privolitvi vknjižbe.
§. 67. Če kazensko sodišče izreče, da je izbrisati vknjižbo sč zemljeknjižnimi pravicami vred, katere so bile morebiti dobljene pred zabeležbo. omenjeno v §. 66, naj zemljeknjižno sodišče, ako okvarjena stranka o tem donese razsodbo s potrditvijo njene pravokrepnosti, ta izbris da zvršiti po določilih §. 65. A če kazensko sodišče sicer izreče, da je toženec kriv, a ne, da bi se zvršil tak izbris, in okvarjeno stranko zaradi zahtevanega izbrisa vknjižbe napoti na civilno pravdo, tedaj ima stranka potem, ko se ta razsodba upravokrépi, šestdeset d nij roka, da toži, naj se izbriše vknjižba in zgoraj imenovane zemljeknjižne pravice. Ako ta rok mine zastonj, ali ako ne izreče kazensko sodišče, da je toženec kriv, tedaj je izbris prepirne zabeležbe dovoliti vsled prošnje tistega, komur je kaj do tega, da vknjižba ostane.
§. 68. Če se izbris prepirne zabeležbe zahteva zato, ker se tožba zaradi izbrisa nij pognala v rokovih, ustanovljenih v §§. 63, 67, naj zemljeknjižno sodišče, ako mu nij znano, da je stvar naopako (na robe), v kratki dobi postavi ročišče, ob katerem naj tist, komur je bila prepirna zabeležba dovoljena, dokaže, da se je bila tožba pognala ob pravem času; a če tega ne more, dovoliti je, da se zabeležba izbrise.
§. 69. Kadar zemljeknjižni vlastnik ali upnik, na čegar nepremičnino ali terjatev je vknjižena kaka pravica, zaradi njene ostarelosti toži, da bi se izbrisala vsa ali samo nekoliko, tedaj je moči prepirno zabeležbo dovoliti.
§. 70. Dovoliti se prepirna zabeležba more tudi tistemu, kdor si prisodbo stvarne pravice zahteva zato, ker bi si jo bil je priposédoval (§. 1498 obč. drž. (civ.) zak.)
§.71. A prepirna zabeležba izbrisne tožbe zaradi zastarelosti (§. 69) ali tožbe o prisodbi stvarne pravice vsled priposčdovanja (§. 70) nema moči' zoper kake druge ljudi, kateri, zemljiški knjigi verujoč, pridobili so si zemljiške vknjižbe ali probeležbe pred tisto dobo, ko je prošnja o prepirni zabeležbi prišla zemljeknjižnemu sodišču v roke. Prisojena priposédovana pravica ima vrstni red pred vsemi vpisi, kar jih je bilo stdprv po prepirni zabeležbi, in izbrisati je vse stoprv po prepirni zabeležbi vpisane pravice, katere so si z njo v križ.
Sicer je delati po §. 65ga določilih.
5.	Zabeležka svršllne dražbe.
§. 72. Tisto sodišče, pri katerem se je dognala zvršilna dražba kake nepremičnine ali kake zastavne terjatve, naj uradoma ukaže, da se ta zvršitev zabeleži v zemljiško knjigo.
Ta zabeležba ima nasledek, da poznejši vpisi proti dozdanjemu vlastniku dajo pravico samo ob tistem slučaji, ako bi se dražba izrekla za neveljavno.
Ce izpodbijanja te dražbe ali nij bilo ali če se je dokončno odvrnilo, tedaj se vsled prošnje udeležencev izbrišejo vsi vpisi, kar jih je stdprv po zabeležbi zvršilne dražbe dovoljenih bilo proti dozdanjemu vlastniku, ter tudi vpisi, kar bi jih morebiti poznejših bilo z ozirom na-nje.
§. 73. Kdaj je treba, da zemljeknjižno ali pravdno sodišče ob drugih slučajih ukaže zabeležbo, določa nekoliko ta zakon, nekoliko zakon od 6. februarja 1869, Drž. zak. št. 18, a nekoliko red civilne pravde in konkurzni red.
Peti oddelek.
0 oddruiitvi sestavnih delov kake knjigovpisne stvari.
§. 74. Odpis sestavnega dela kake knjigovpisne stvari ter njegov pripis k drugi knji-govpisni stvari ali začetek novega mu vložka je dovoliti samo tedaj, ako je tist del, ki ga je ločiti, na tanko zaznamenan, če je treba tudi s črteži ali mapami, katerih posnetek naj se hrani v pisemski zbirki, in ako pisma, zahtevek z uzroki podstavljajoča, ugajajo potrebnostim, prepisanim o vknjižbi svojmske pravice.
Ob oddruževanji samem se je držati §§. 13—15 v zakonu od 6. februarja 1869, Drž. zak. št. 18.
Tretje poglavje.
0 postopanji v zemljeknjižnih stvareh.
Prvi oddelek.
Splošna določila.
I.	Nadstojnošt.
§. 75. Dovolitve kaccga vpisa je razen slučajev, določenih v tem zakonu ter tudi v zakonih o sodnjem postopanji, prositi od tistega zemljeknjižnega sodišča, ki je pri njem vložek, v kateri treba da vpis pride.
2. Načelo postopanja.
§. 76. Zemljeknjižno sodišče, razen slučajev, določenih vtem zakonu, vpisov ne ukazuje uradoma, nego samo tedaj, kadar prosijo stranke ali oblastva.
3. Pravica do prošnje.
§. 77. Če se kdo s prošnjo oglasi v imeni koga druzega, treba dokazati, da ima pravico, vpolagati zemljeknjižne prošnje.
Splošno pooblastilo je dovolj v prošnjo zaradi vpisa v imeni tistega, komur je vpis na korist.
Zakoniti ali sodnje postavljeni zastopniki ne potrebujejo posebne pooblastitve, da vpis pravic dobodo osebam, katere zastopajo, ali izbris bremen z imovine, ki jim je v gospodarstvo izročena.
H.	78.	Ako tist, na katerega je zunaj	zemljiške knjige prišla kaka	nepremičnina ali
zemljeknjižna	pravica, na to nepremičnino ali pravico druzemu pritegne	tako pravico, ki
spada v javne knjige, more ta zahtevati, da se vpišejo pravice njegovega prédnjaka.
§. 79.	Tudi porok more v upnikovem	imeni zahtevati vpis, ako se	upnik ne poprime
sebi	odstopljene pravice v dosego zastavne	pravice na nepremičnino ali	na zemljeknjižno
pravico svojega dolžnika.
§. 80. Vpisa vkupnih pravic, katere se ne dadé razdeliti v razmerji k celoti, more vsak deležnik prositi sebi in v imeni ostalih deležnikov.
4.	Eokôvl.
§. 81. Rokovi, ki niso na kak koledarsk dan ustanovljeni, pričenjajo se tist dan, kateri je po vročitvi.
Ko se štejo, nij jim odjemati počitnih dnij, nedelj ali praznikov, niti ne tistih dnij, v katerih je na pošti bilo pismo, ki ga je vpoložiti k zemljeknjižnemu sodišču.
Podaljšati se ti rokovi ne dadč, razen roka v opravičbo kake probeležbe (§. 43) in roka v donos izvirnega pisma (§. 88) ali preloga (§. 89.)
§. 82. Ne dovoljuje se, stvari na poprejšnje stanje postavljati zaradi zamujenih rokov, določenih v tem zakonu.
Drugi oddelek.
0 prošnjah.
1.	Oblika prošnje.
§. 83. Zbornim sodiščem treba da se zemljeknjižne prošnje pismeno vpolagajo; samč-nim sodiščem jih je moči tudi ustno zglaševati.
Kadar se prošnja ustno zglasi, naj se o njej zapisnik sestavi po prepisih, danih o vsebini pismenih prošenj, ter prosmka je napraviti, da postavi določen zahtevek.
2.	Potrebnosti.
§. 84. V vsaki zemljeknjižni prošnji je imenovati zemljeknjižno sodišče, h kateremu jo je vpoložiti, dalje je povedati ime in priimek, stan in prebivališče prosnikovo ter tistih ljudi j, katerim treba da se rešitev priznani, in če so to vkupne osebe (skupščine i.t.d.), tudi imena, katera jim pnstoje, in njihove zastopnike.
§. 83. Zemljeknjižni vložki, v katere pride kak vpis, naj se imenujejo s tistim oznamc-nilom, s katerim so v zemljiški knjigi.
V zahtevku je na tanko povedati, kaj naj se vpiše v zemljiško knjigo.
Zahtevek o vknjižbi molče obseza tudi zahtevek o probeležbi, če prosm'k izrekoma ne pove, da ne želi' probeležbe.	Ako si more ali hoče prosnik pridobiti stvarno	pravico samo
na užitke kake nepremičnine,	naj to izrekoma pove.
3.	Združba zahtevkov.
§. 86. Več vpisov, katere z uzroki podstavlja	isto pismo,	ter tudi	ene pravice vpis
v več zemljeknjižnih vložkov	ali več pravic vpis v en	zemljeknjižni	vložek	se	utegne zahte-
vati samo z eno prošnjo.
4.	Priloge:
a)	Izvirna pisma.
H.	87. Izvirna je prilagati tista pisma, na katerih podlogi se vpis napravlja.
Kadar izvirno pismo pri zemljeknjižnem sodišče ali mej uradnimi spisi leži ali se pri njem hrani, ali kadar hodi s kako vpoloženo a še nerešeno prošnjo, tedaj je dovolj donesti njegov prepis ter povedati, kje je izvirno pismo.
§. 88. Če izvirnega pisma nij môci takoj donesti, ker je pri kacem druzem oblastvu, povedati je to v prošnji ter pridčti jej poverjen prepis.
Ko bi se prošnja dovoliti ne mogla niti tedaj, kadar bi imela izvirno pismo pri sebi, naj se takoj odvrne.
A kadar bi se prošnji sè zgornjim uvetom moglo ugoditi, tedaj jo je v obrambo vrstnega redu dotične pravice v zemljiško knjigo takoj zabeležiti z dostavkom: „dokler doide izvirno pismo.“
Prosniku naj se ob enem primeren rok ustanovi v donos izvirnega pisma, ako ga nij že uradoma poslati dolžno kako zemljeknjižno sodišče, pri katerem je zdaj ; ko zemljeknjižno sodišče izvirno pismo potem pošlje ali ko se v postavljenem roku vpoloži, tedaj je prošnjo rešiti o sami stvari.
Če se izvirno pismo v postavljenem ali zdaljšanem roku ne vpoloži, mahoma je prošnjo odvrniti in zabelčžbo uradoma izbrisati.
b)	Prelogi.
§. 89. Kadar pisma niso zdelana v tacem jezici, v kakoršnem se morejo vloge podajati zemljeknjižnemu sodišču, treba je doložiti prelog, polne vere vreden.
Če preloga nij ter se ne more iz prošnje videti, da jo je vsakakor odvrniti, tedaj je na obrambo vrstnemu redu dotične pravice prošnjo zabeležiti v zemljiško knjigo z dostavkom : „dokler doide prelog.“ Ob enem je prosniku postaviti primeren rok, da v njem prelog doda. Kadar se prelog v postavljenem ali zdaljšanem roku vpoloži, potem je prošnjo rešiti o sami stvari ; ako se prelog ne vpoloži, odvrniti jo je ter zabeležbo uradoma izbrisati.
c)	Prepisi.
§. 90. Prepisi, ako so potrebni pisemskim zbirkam (§. 6), prosti so koleka (štemplja.) Če se ne doložč ali če niso za rabo, tedaj je v pisemski zbirki hraniti izvirna pisma ter prizna-niti strankam, da jim je na izvoljo dano, pozneje ven jih vzeti,ako potem prineso redno zdelane prepise. Nego ob tistih slučajih, ob katerih je prošnji, želečej vpisa pri več zemljeknjižnih sodiščih, treba z izvirnim pismom vred hoditi od zemljeknjižnega do zemljeknjižnega sodišča, naj vsako zemljeknjižno sodišče, ako prepisov, potrebnih njegovi zemljiški knjigi, nij priloženih, ali ako niso za rabo, samo napravi take prepise ter od njih vzame dvojno pristojbino, kakor je ustanovljena poverjenim prepisom.
Zemljeknjižnik (voditelj zemljiške knjige) naj na vloženih ali tistih prepisih, ki so v pisemsko knjigo vpisani, uradoma potrdi, da se ujemajo z izvirnimi pismi.
§. 91. Posebni propisi določajo, kdaj je prepise donašati zato, da sc odmerjajo pristojbine.
5.	Iigotovila prošnje ln rnbrlk.
§. 92. Zemljeknjižno prošnje je vpolagati po enkrat spisane, ako nij kak iznnek zakonito ustanovljen.
Prošnjam je prilagati po toliko rubrik, po kolikor bode treba priznani! o rešitvi prošnje. A vendar če teh rubrik nij, to ne zadaje uzroka, da bi se prošnja odvrnila.
Na rubrikah je v bistvenih točkah povedati, kaj prošnja zahteva.
Namesto rubrik je mdči polne prepise prošenj prilagati. Ob tacem slučaji treba izreči, komu jih bode vročiti.
Ako se o prošnji zapisnik sestavi, naj sodišče napravi potrebne rubrike, ter zdela naj, če je tako prošeno, tudi polne prepise zapisnika v priznanilo udeležencem.
Tretji oddelek.
0 reševanji prošenj.
1.	Pretres in raisodba.
§. 93. Čas, kdaj katera prošnja pride zemljeknjižnemu sodišču v roke, odločljiv je o tem, kako je to prošnjo soditi.
§. 94. Zemljeknjižno sodišče naj prošnjo ter tudi njene priloge vzame na tenek pretres, in zemljeknjižni vpis dovoliti sme samo tedaj,
1. kadar iz zemljiške knjige, kar se tiče nepremičnine ali pravice, nij videti nikakor-šne ovire prošenemu vpisu ;
2. kadar, kar se tiče osebne sposobnosti (zmožnosti) onih, ki so pri vpisu udeleženi, nij utrjenega pomisleka zaradi oblasti, razpolagati sè stvarjo, katere se vpis tiče, ali zaradi prosilne pravice tistih, kateri vpisa iščejo ;
3. kadar je videti, da vsebina doloženih pisem dovolj podpira zahtevek, ter
4. kadar so pisma vpoložena v tisti obliki, katere je treba v dovolitev kake vknjižbe, probeležbe ali zabeležbe.
Ob zemljeknjižnih vpisih, katerih ne dovoljuje zemljekjižno sodišče nego katero drugo, naj zemljeknjižno sodišče stori samo to, da razsodi, ali se vpis z ozirom na zemljeknjižno stanje sme dopustiti ali ne; razsodba o ostalih potrebnostih pr/stoji sodišču, katero dovoljuje.
■§. 95. O vsaki zemljeknjižni prošnji naj zemljeknjižno sodišče, razen slučajev določenih v §§. 45, 68 in 104 tega zakona, ter tudi v zakonu od 6. februarja 1869, Drž. zak. št. 18, ne dovprašavši stranek, ter praviloma (§§. 88 in 89) brez naprejšnjega odloka, razsodi o stvari in v dotičnem odloku naj izrekoma pove, ali se prošnja dovoljuje ali odvrača.
Kadar zahtevka dovoliti sicer nij moči v polnem razsežaji, a dovoliti se ga more vendar nekoliko, tedaj je ukazati vpis, kolikor je dopusten, in odvrniti je zahtevka tist del, kateremu se ne more ugoditi.
Ako se prošnja odvrne cela ali nekoliko, povedati je v odloku vse vzroke, zakaj se nij mogla dovoliti.
2.	Posebna določila, kar se tiče :
a) dovolitve;
§. 96. Več ali kaj druzega nego je prosila stranka, ne sme se dovoliti, ko bi vsled vpoloženih pisem bila stranka tudi upravičena k razširnejšemu ali drugačnemu zahtevanju.
Če je bila prošena sama probeležba, naj se vknjižba ne ukaže, ako bi se tudi smela dopustiti (§. 85).
•§. 97. Kadar se vidi iz kacega pisma, da je pridobitelju stvarne pravice bila vknjižba dovoljena, a da so mu tudi ob enem o razpolaganji s pridobljeno pravico bila naložena utesnila ali nasprotne obvezljivosti, o katerih je bila enodolma vknjižba izgovorjena tistim , ki imajo iz njih pravice, tedaj se ne sme vpis one pravice dovoliti, ako, kar se tiče izgovorjenih
utesnil ali nasprotnih obvezljivostij, ni j ob enem prošnje o vknjižbi, ali vendar če pismo nij tako, prošnje o probeležbi.
Prošnjo, da se ob enem vpišejo vzajemne pravice, more vpoložiti ali ta ali ona stranka.
98. V odlokih, s katerimi se kak vpis dovoljuje, treba zaznamenati zemljeknjižne vložke, ki nanje pride vpis; dalje je, napominjaje na pisma, na katerih podlogi se dovoljuje, imenovati osebe, katerim, in stvari, na katere bode vpisati, a naposled je tudi pravice, kar se jih vpisuje, poleg bistvenih določil povedati z besedami, ki jih je postaviti v glavno knjigo (§• 8).
h) odvračila ;
H.	99. Kadar se odvrača prošnja o vknjižbi ali probeležbi, tedaj je odvrneno prošnjo zabeležiti v zemljiški knjigi.
Ta zabeležha se ne stori, ako nepremičnina ali pravica, na katero se išče vpisa,
a)	nij razvidna uiti iz prošnje niti iz njenih prilog, ali ako nij vpisana v knjige zemlje-
knjižnega sodišča, ali
h) ako je vpisana drugi osebi a ne tej, proti kateri more po vsebini pisma biti vknjižba
ali zabeležka.
Zvršeno zabeležko je omeniti na odloku.
§. 100. Kadar vknjižno ali probeležno prošnjo odvrne katero drugo sodišče a ne zemljeknjižno, uradoma je zemljeknjižnega sodišča prositi, da odvračilo zabeleži.
§. 101. Kakor zemljeknjižno sodišče zve, da kak odlok, s katerim se je odvrnila vknjižba ali probeležba, ima pravokrepnost, ker nij bilo nič pritožbe, naj zabeležko odvrnene prošnje uradoma izbriše ter udeležencem to priznani.
Četrti oddelek.
0 zvrševanji vpisov.
•§. 102. Vpisovati je v zemljiško knjigo smeti samo vsled pismenega naročila od zemljeknjižnega sodišča ter ne drugače nego po vsebini tega naročila.
Ako zemljeknjižno stanje pokaže, da se naročilo ne da zvršiti, tedaj je moči to naročilo popraviti samo z novim naročilom zemljeknjižnega sodišča.
§. 103. Vsak vpis (§. 8) treba da poleg povedke, kake vrste je, tudi imenuje dan, mesec, leto, kdaj, in vpoložilno število, s katerim je zemljcknjižnemu oblastvu v roke prišla prošnja, vsled katere se vpisuje.
Ako zemljeknjižnemu sodišču ob enem doide več prošenj o isti knjigovpisni stvari, tedaj je k vsacemu vsled njih storjenemu vpisu vpoložilna števila vseh tistih prošenj, kar jih je prišlo ob enem, zabeležiti z dostavkom, da so istega časa.
§. 104. V zemljiški knjigi nij smeti nič izstrgati niti ne kako drugače kaj storiti, da se ne bi dalo citati, kar je vpisano.
Ako se ob vpisovanji pomota pripeti in zapazi že mej vpisovanjem, popraviti jo je, ne iskaje naročila od zemljeknjižnega sodišča.
(SloTcoiacli.)	'H
Pomota, stöprv najdena po dovršenem vpisovanji, more se popraviti samo vsled naročila od zemljeknjižnega sodišča, katero naj, ako bi pomota utegnila imeti kak praven nasledek, udeležencev dovpraša.
§. 108. Na izvirno pismo, vsled katerega se je vpis dovršil, naj se postavi potrdilo, da je vpis izgotovljen.
V tem potrdilu, kateremu je naudariti uradni pečat, bodi povedana bistvena vsebina vpisa ter zaznamenano glavne knjige mesto, na katerem je vpis.
Če je bilo vpoloženih več izvirnih odpravkov katerega pisma, na vsak izmej njih je postaviti potrdilo.
Ako se vpis izgotovi' vsled več pisem, katera so mej saboj v zveznosti, deti je potrdilo na vsak iz njih, napominjaje na ostala pisma.
Peti oddelek.
0 vkupnih zastavah.
1.	Zamamenilo glavnega vložka.
§. 106. Ob vkupnih zastavah (§. 15), katere je narediti z vpisom na razne zemlje-knjižne vložke, treba en vložek zaznamenati za glavni vložek, a ostale za sovložke. Če tacega zaznamenila nij, smatra se, da je glavni vložek tist, kateri je v prošnji imenovan prvi.
Kadar se prosi, da bi se na druge zemljeknjižne vložke raztegnila taka zastava, ki že velja enej terjatvi, tedaj je za glavni vložek smatrati tist vložek, kateri je bil prvi obremenjen.
Z glavnega vložka naj se na sovložke ter sè vsacega sovložka na glavni vložek napömni s pristavkom.
2.	Naznanilo in vpisovanje vkupnih zastav.
§. 107. Ako upnik prosi, da bi se raztegnila zastavna pravica, zagotavljajoča njegovo terjatev, dolžan je naznaniti zastavo, katera je tej terjatvi že dana, da se vkupna zastavlje-nost zabeleži.
Kvara zaradi zamolčane že stoječe zastave zadene upnika.
Ako bi se s kakoršnega koli uzroka ne bila že storila zabeležka vkupne zastave, tedaj more zastavni dolžnik prositi, da se stori. Troške od tega treba da povrne upnik, če je o tem česa kriv.
Kadar kako zemljeknjižno sodišče, dovoljujoč vknjižbo ali probeležbo zastavne pravice kaki terjatvi, zapazi, da je zastavna pravica tej terjatvi že vpisana ali v njegove ali katerega druzega zemljeknjižnega sodišča knjige, naj uradoma skrb/, da se za glavni vložek smatra tist vložek, na katerem je zastavna pravica vpisana, ter da to priznani onim zemljeknjižnim sodiščem, v katerih knjige je terjatev že postavljena.
■§. 108. Vkupne zastave vpisa pri več zemljeknjižnih sodiščih je moči, prilagajo izvirna pisma ali poverjene prepise (§. 88), ob istem času prositi od posameznih zemljeknjižnih sodišč ali zahtevati samo z eno prošnjo.
Kadar je prvo, povedati je v vsaki prošnji glavni vložek in vse sovložke.
Kadar je drugo, vpoložiti je prošnjo k tistemu zemljeknjižnemu sodišču, pri katerem naj bode glavni vložek, ter zaznamenati red, v kakoršnem je prošnjo v rešitev poslati ostalim zemljeknjižnim sodiščem.
§. 109. Ako ima s prvotnim ali poznejšim vpisovanjem kake vkupne zastave opraviti več zemljeknjižnih sodišč, naj vsako iz njih, kar se tiče zastavnih st va rij, katere so v njegovih knjigah, samostojno razsodi o vknjižbi ali probeležbi zastavne pravice, in razsodbo oznani zemljeknjižnemu sodišču glavnega vložka.
Pritožbo na vsak storjen odlok je vpoložiti k tistemu zemljeknjižnemu sodišču, katero ga je izreklo.
Kadar se vsled pritožbe razkrene ali izbriše vknjižba ali probeležba, ki jo je bilo kako zemljeknjižno sodišče dovolilo na sovložke, treba ta izbris priznaniti zemljeknjižnemu sodišču glavnega vložka, da ga zabeleži.
§. 110. O vrstnem redu vkupne zastave ob vsaki posamezni zastavni stvari razločuje čas, kadaj prošnja zaradi dovolitve kacega vpisa v roke pride tistemu zemljeknjižnemu sodišču, v katerega knjigah je vpis dodelan.
3.	Vpisi izprcmemb na glavnem vložku,
H. 111. Vse zemljeknjižne prošnje, kar se jih tiče take zastavne pravice, katera se več vložkov vkupno drži, vpolagati je k tistimu zemljeknjižnemu sodišču, pri katerem se piše glavni vložek, in presojati jih je po stanji tega vložka.
Ako bi se bila prošnja vpoložila kacemu druzemu zemljeknjižnemu sodišču, naj jo vrne s tem napotilom, da se vpoloži zemljeknjižnemu sodišču glavnega vložka.
§. 112. Vse izpremembe, kar jih bode na vkupni zastavni pravici s predévkom, utes-nilom, obremenitvijo, izbrisom ali kako drugače, treba vpisovati samo na glavni vložek. Tem vpisom se utegne v zemljiški knjigi odméniti poseben list, o katerem naj se v glavnem vložku naredi napomnilo.
Vpis izprememb na glavnem vložku ima tako pravno moč, kakor bi že zdelan bil po vseh zdanjih ali še bodočih sovložkih; vendar, ako se vkupne zastave izbriše nekoliko ali vsa, tedaj treba, kar se tiče vseli zastavnih stvprij, to tudi zabeležiti na vse sovložke, ter izbris zastavne pravice, kar se tiče posameznih sovložkov, tudi na te posamezne.
§. 113. Kadar se izbrisuje zastavna pravica o zastavljenim, vpisani na glavni vložek, tedaj tudi na glavnem vložku treba izbrisati vse pozneje zdelane vpise ter predeti jih na kak istega zemljeknjižnega sodišča sovložek, s katerim je potem tako delati, kakor z glavnim vložkom, ako vkupne zastave še nij konec.
Ce v knjigah tega zemljeknjižnega sodišča nij nič sovložkov, naj to sodišče, ako nobenega izrecila od zastavnega upnika nij, določi, kateri sovložek bode po sedaj za glavni vložek, in zemljeknjižnemu sodišču novega glavnega vložka naj uradoma pošlje poverjene prepise od tistih vpisov, ki so v glavni knjigi, in od pisemskih prepisov, ki napomi-njajo nanje.
Prenaredbo sovložka v glavni vložek je oznaniti zemljeknjižnim sodiščem vseh sovložkov in uradoma zabeležiti na vse sovložke, kateri še ostanejo.
H.	114. Zemljeknjižnemu sodišču, h kateremu preide pisanje glavnega vložka, naj se pošljo tiste zemljeknjižne prošnje, kar jih že nij moči rešiti zato, ker se je zastavna pravica z glavnega vložka izbrisala, in to naj se priznani tudi prosnikom.
Vpoložilna števila zemljekujižnega sodišča poprejšnjega glavnega vložka določajo vrstni red mej temi prošnjami.
4. Tožba za opravičbo.
§. 118. Da se opraviči taka probeležba zastavne pravice, katera pri raznih zemlje-knjižnih sodiščih enej terjatvi vkupno velja, treba samo ene tožbe za opravičbo.
Tožbo za opravičbo je pognati ali pri sodišči, pod katerem je zastavni dolžnik sploh, ali pri katerem tacem, ki je stvarno sodišče, kar se tiče kake izmej zastavljen/n, na katero je bila probeležba dovoljena.
5. Zcmljeknjižni izpiski.
H.	116. V zemljeknjižne izpiske o takih vložkih, kateri, kar se vkupne zastave tiče, veljajo za sovložke, postaviti je napommlo o glavnem vložku s pristavkom, da so samo na glavnem vložku vpisane izpremembe, kar se jih je zgodilo na zastavni, vkupno vpisani pravici.
6.	Prehodno določilo.
§. 117. Ako na kako vkupno zastavo, katera bi pred tega zakona veljavnostjo dovoljena bila na razne zemljeknjižne vložke, pridejo poznejši vpisi, naj se v prošnji zaradi novega vpisa zaznamena tist vložek, kateri bode veljal za glavni vložek.
Na ta vložek je predeti vse vpise, kolikor jih je po drugih vložkih o vkupni zastavi bilo potem, kar je bila osnovana. — Ta predevek je z oznamenilom glavnega vložka zabeležiti na ostalih vložkih, s katerimi bode potem delati kakor sè sovložki.
Šesti oddelek.
0 »mrtvilu (amortizovanji) starih zastavnih terjatev.
F
§. 118. Kadar potem, kar je bila vknjižena kaka zastavna terjatev, in ako se nanjo oslimjajo poznejši vpisi, tudi po najzadnjem teh vpisov konci (vsaj) petdeseti let mine, ter če tistih, kateri se iz vpisov vidijo za upravičence, ali njih dédnikov in nastopnikov nij moči nikjer najti, in ako v tem času niso vzeli plačila niti iz glavnice niti iz obrestij, niti ne kako drugače iskali pravice, tedaj more dolžnik prositi zemljekujižnega sodišča, da priredi umrtvilo.
§. 119. V prošnji treba da prosnik pové uzroke, zakaj išče omrtvila. Ce se zemlje-knjižnemu sodišču zdi, da je prošnji ugoditi, naj tiste, kateri si prisvajajo pravice do zastavne terjatve, z ediktom pozove, da jih zglasijo.
§, 120. V ediktu je na tanko zaznamenati vknjižbo sè vsemi vpisi vred, kar se jih oslarija nanjo, ter v zglasbo prisvajanih pravic ustanoviti leto dnij roka, dostavljajo poslednji koledarski dan, ki ga je približema ustanoviti z ozirom na prvo oznanilo edikta.
Edikt je nabiti na sodišče in trikrat natisniti v novinah, odmčnjenih sodnjitn oznanilom. Zemljeknjižnemu sodišču se na iz volj o daje, tudi ga natisniti v drugih tuzemskih ali ino-strunukih novinah.
§. 121. Če kako prisvajano pravico kdo zglasi v ediktnem roku, treba to priznaniti onemu, kdor išče umrtvila, in udeležencem je svobodno, s pravdo iskati razsodbe o prisvajam pravici.
A mine li ediktni rok zastonj, naj zemljeknjižno sodišče vsled prosmkovega zahtevanja z odlokom privoli, da se umrtvi vknjižba in z njo vsi vpisi, kar se jih nje tiče, ter da se ob enem tudi vse to izbriše.
Sedmi oddelek.
0 vročitvi.
§. 122. Na vsacem odloku je zaznamenâti osebe, katerim naj se vroči ; tudi je povedati, komu je dati kako izvirno pismo.
§. 123. Rešitve zemljeknjižnih prošenj je razen prosnikom uradoma priznanjati še tudi tem ljudem :
1. Tistemu, na čegar svojino se kaka zemljeknjižna pravica pridobode, ali čegar zem-ljeknjižue pravice se odstopajo, bremené, utesnjavajo ali razkrépajo, ali proti komur se vpiše kaka zemljeknjižna zabeležba.
2. Kadar se dovoli izbrisati vpis cel ali samo nekoliko, vročiti je odlok tudi vsem tistim, katerim je na vpisani pravici pozneje kaj vknjiženo ali probeleženo.
3. Tudi vlastniku nepremičnine je vročati odloke o taki vknjižbi ali probeležbi, s katero se kakih drugih ljudij že vpisane pravice zastavljajo ali odstopajo.
4. Ako se vpis proti pooblastitelju dovoli vsled prošnje njegovega pooblaščenca, tedaj treba odlok vročiti pooblastitelju, razen če se pooblastitev dokaže s takim pooblastilom, katero ugaja zahtevanju §/* 31.
5. Vsak odpis ali pripis, kateri se kake nepremičnine tiče, naj se priznani tudi oblastvu, katero kataster piše.
§. 124. Ljudem, v §. 123 od števil 1—4 zaznamenanim, naj se vroča po prepisih redu civilne pravde o vročevanji v svojske roke.
O opravljeni vročitvi je dati posebno sprejemnico.
Izvirni spisi, ako se nij v prošnji zahtevalo kaj druzega, naj se vrnejo njemu, kdor jih je izročil.
Zemljeknjižnim sodiščem je dolžnost čuti, da se hitro in prav vročajo odloki o zemljeknjižnih stvareh.
■§. 123. Ako bi se kaka vročitev ne opravila ali ne opravila redno, to še ne bi dajalo pravice, izpodbijati veljavnost zemljeknjižnega vpisa. Tist, kdor si iz zemljeknjižnega vpisa trdi pravice ali kako osvoboditev od obvezljivostij, nij dolžan dokazovati, da je vročitev opravljena.
Osmi oddelek.
0 pritožbi.
1.	Vpolaganje pritožbe (rekuria.)
§. 126. Zemljeknjižni odloki se ne smejo prenarejati vsled nobenega nasprotnega 'govarjanja. Proti njim je svoboden samo pravni pomoček s pritožbo.
V pritožbo niti novih navedkov ni j smeti devati niti ne prilagati	jej novih pisem.
Pritožbe je vedno podajati prvi stopinji. Zbornim sodiščem jih	je samo pismeno vpo-
lagati a samčnim sodiščem tudi ustno zglaševati na zapisnik.
Pismenim pritožbam naj se prilagajo rubrike, potrebne v priznanih) udeležencem.
Odvrniti je pritožbo, katera se na ravnost vpoloži' k drugi ali tretji stopinji.
Pritožbe o pomudah je moči podajati na ravnost višjim sodiščem.
§. 127. Ob vročitvah znotraj okoliša višjega deželnega sodišča je trideseti dni j pritožnega roka, a zunaj njega šestdeseti (§. 81.)
Prepozne pritožbe naj prva stopinja takoj odvrne, ako bi tudi v zemljiško knjigo vpisana zabeležba odvračljivega odloka ne bila še izbrisana.
§. 128. Ob pravem času podane pritožbe je s pridétimi spisi, potrebnimi v njihovo razsodbo, vpolagati k drugi stopinji, da jih ona sama razsodi, ali, ako bi pritožba merila na kako	rešitev druge stopinje, da jih odpravi k tretji stopinji. To naj	se priznani vsem tistim
ljudem, katerim je bil izpodbijani odlok vročen. Pritožniku ni j treba priznanila.
§. 129. Ako pritožba meri na dovolitev kake vknjižbe ali probeležbe, zabeležiti jo je v zemljiško knjigo, in ta zabeležba naj se izbriše, če se pritožba odvrne.
To zabeležbo ter tudi njen izbris je uradoma opraviti.
H.	130. Če druga stopinja pritožbo odvrne, nij svobodno še dalje se pritoževati, in kadar bi se to zgodilo, naj odvrne prva stopinja.
A kadar se pritožbi ugodi, moči se je dalje pritožiti k tretji stopinji, a paziti je ob tem na določila v §§. 126—129.
Rešitvi pritožbe naj se pristavijo nagibi razsodbe, če je prenarejen odlok, na katerega je merila, ali če je potrjen z bistveno drugačnih nagibov.
2.	Hoč pritožbene rešitve.
§. 131. Ako se z odvračljivo rešitvijo kake pritožbe potrdi o d vrači len odlok, uradoma je ukazati, da se izbriše zabeležba odloka, vpisana v zemljiško knjigo, ter da se to priznani udeležencem.
§. 132. A če v prvi stopinji odvrneno vknjižbo ali probeležbo dovoli druga stopinja, treba to dovolitev vpisati v zemljiško knjigo. Moč tega vpisa je tako soditi, kakor bi se bil zdelal za vpolaganja prve prošnje.
§. 133. Ako izbris, katerega je bila prva stopinja dovolila, ovrže druga, na novo je napraviti izbrisano vknjižbo ali probeležbo.
A če druga stopinja odvrne kako drugačno vknjižbo ali probeležbo, katero je bila prva dovolila, treba je to naredbo zabeležiti v zemljiško knjigo, a vpisane pravice nij izbrisati, dokler ali razsodba pride od tretje stopinje ali rok mine pritožbi zoper naredbo druge. Kadar tretja stopinja potrdi odlok prve, izbrisati je zabeležbo, vpisano zaradi pritožbe. Ako predrugačljivo razsodbo druge stopinje potrdi tretja, ali če ob pravem času nij pritožbe nanjo, izbrisati je vknjiženo ali probeleženo pravico.
Vsebina.
Stran
Vvodnl «aken (Člen I—V)...........................................................................................................^
Občni zemljeknjižni zakon.
Prvo poglavje.
0 zemljiških knjigah sploh (§§. 1—7).....................................242
Drogo poglavje. 0 zemljeknjižnih vpisih.
Prvi oddelek.
O vpisih sploh (§§. 8—30)..................................................................................242
Drngi oddelek.
O vknjižbi (§§. 31—34)..................................................... :............................. 245
Tretji oddelek.
O probeležbi (prenotaciji) (§§. 38—51)................................................................... 24<>
Četrti oddelek.
O zabeležki (adnotaciji) (§§. 52—73)...................................................................... 24®
Peti oddelek.
O oddružitvi sestavnih delov kake kjigovpisne stvari (§. 74)	  2*>2
Tretje poglavje. 0 postopanji v zemljeknjižnih stvareh.
Prvi oddelek.
Splošna določila (§§. 75—82).............................................................................. 283
Drugi oddelek.
O prošnjah (§§. 83—92).................................................................................... 2^4
Tretji oddelek.
O reševanji prošenj (§§. 93—101).......................................................................... 25d
Stran
Četrti oddelek.
O zvrševanji vpisov (§§. 102—105)	-	,	-. 257
Peti oddelek.
O vkupnih zastavah (§§. 106—117)...................................................e..........................................................258
Šesti oddelek.
O omrtvilo (amovtizovanji) starih zastavnih terjatev (§§. 118—121)................................;...........................................260
Sedmi oddelek.
O vročitvi (§§. 122—125)..................................................................................................................... 261
Osmi oddelek.
O pritožbi (§§. 126—133)..................................................................................................................... 261
.
• ' * ^ •
96
Postava od 25. julija 1871,
kako je postopati, da se zemljiške ali rudarske knjige uravnajo, kadar se ustanavljajo, dopolnjujejo, v drugo napravljajo ali predrugačajo.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§.1. S tem zakonom v red dejano postopanje, s katerim se uravnavajo zemljiške knjige, velja tedaj :
a) kadar se vsled kacega deželnega zakona novic ustanavljajo zemljiške knjige ali že ustanovljene tako predrugačajo, da bi ta predrugačba sezala v vlastniške in svoj inske razmere ali v stanje bremen;
b) kadar je kako zemljiško knjigo dopolniti z vpisom take nepremičnine, katere nij še v nobenih zemljiških knjigah vpisane;
c) kadar je kako celo zemljiško knjigo ali samo nekoliko te knjige v drugo napraviti zato, ker se je izgubila ali že nij za rabo cela ali nekoliko te zemljiške knjige.
H. 2. Ukazati to postopanje pristoji višjemu deželnemu sodišču, a zvršiti ga je tistemu sodišču, katero zemljiško knjigo drži.
1.	kadar se nove zemljiške knjige ustanavljajo.
§. 3. Kadar se vsemu okolišu kacega sodišča dodela črtež novih zemljiških knjig, osnovanih po splošnega zemljeknjižnega zakona in deželnih zakonov propisih, treba da višje deželno sodišče postavi dan, katerega je začeti s tem črtežem tako delati, kakor se zemljiško knjigo (pričetni dan nove zemljiške knjige), ter da ob enem sproži postopanje, da se knjiga uravna.
Môci je te naredbe tudi napraviti že tedaj, kadar je črtež dovršen samo enemu delu sodnjega okoliša.
§. 4. Javne knjige, če morebiti so, treba na pričetni dan nove zemljiške knjige toliko skleniti in z rabe umekniti, kolikor nova zemljiška knjiga stopa v njih mesto.
A take prošnje o kacem vpisu v poprejšnje javne knjige, katere doido pred začetnim dnevom nove zemljiške knjige, a ta dan še niso rešene, treba rešiti po propisih, veljavnih onim knjigam, ter dovoljene vpise je opraviti v knjige, katerim se raba ustavlja.
§. 5. S prvim ediktom je oznaniti začetek postopanja in dan, katerega bode se zem-Ijeknjižnim črtežem delati, kakor z novo zemljiško knjigo.
V tem ediktu se pove ozemljijo, kateremu se je napravil zemljeknjižni črtež, ter imenujejo sodnji okraji ali davčne občine in zaznamena kraj, kjer je nova zemljiška knjiga vsacemu na videž odprta; tudi bodi v njem nauk, da je od tega dneva nove svojmske, zastavne in druge zemljeknjižne pravice na nepremičnine, vpisane v zemljiško knjigo, moči samo z vpisom v novo zemljiško knjigo pridobivati, utesnjevati, na druge predevati ali razkrčpati.
(Slovenieeh.)	gg
§. 6. Vrhu tega naj se v ediktu pozove k zglasbam, imenovanim v §. 7, ter zaznamena sodišče, h kateremu je vpolagati zglasbe, ki naj se jim s povedanim zadnjim koledarskim dnevom ustanovi rok, katerega ne sme biti izpod leta dni j a ne nad leto in šest mesecev. Ob enem naj se za pravni nasledek zamujenega roka zaznamena izguba pravice, potegniti se za iskovmo, katero bi zglasiti bilo proti tistim drugim ljudem, ki si zemljeknjižne pravice blagovérno pridobodo na podlogi vpisov, v novi zemljiški knjigi stoječih ter ne izpodbijanih.
Postavljanja v poprejšnjost proti zamujenemu edikt nemu roku nij, ter ne dovoljuje se, omenjeni rok podaljševati posameznim strankam. Ta določila je v ediktu povedati.
§. 7. V zglasbo je pozvati :
a) vse ljudi, kateri na podlogi kake pravice, dobljene pred začetnim dnevom nove zemljiške knjige, iščejo, da bi se v njej predrugačili vpisi, tikajoči se svojinskih ali vlastniških razmer, naj ta predrugačba zahteva, da se odpiše, pripiše ali prepiše, da se popravi oznamenilo nepremičnin ali sestava knjigovpisnih stvarij, ali naj česa d ruse ga hoče ;
b) vse ljudi, kateri že pred nove zemljiške knjige začetnim dnevom do nepremičnin, v njej vpisanih, ali do njihovih delov pridobili so si zastavne, služnostne ali druge pravice, sposobne za knjižen vpis, ako bi te pravice bilo tako vpisati, kakor da spadajo k starim bremenom, ter ako niso v novo zemljiško knjigo bile vpisane že ob njeni ustanovitvi.
Ce je pravica, katero treba zglasiti, očitna iz kake javne knjige, ki se zdaj umiče z rabe, ali iz kake sodnje rešitve, ali če kakih stranek prošnja, tikajoča se te pravice, pri sodišči teče, vse to nič ne izpreminja dolžne zglasitve, in to je v ediktu izrekoma oznaniti.
§. 8. Vsako zglasbo kakih prisvâjanih pravic, v §. 7 za lit. a) omenjenih, treba takoj v zemljiško knjigo zabeležiti.
Ob enem tudi, ako se ne dokaže, da o stvari, katera je zglašena, pravda teče, treba o njej uradoma ukazati razpravo s tistimi ljudmi, na katere zglas meri, ter tudi z onimi, o katerih zemljiška knjiga vrhu tega kaže, da so je pravno udeleženi.
§. 9. Če se udeleženci ne zedinijo ob tej razpravi, katerej je, ako se potrebno zdi, na samem mestu poiskati ovédkov in dovprašil, da se z njimi stvar objasni, tedaj je tiste, ki iščejo predrugačbe kacega vpisa, napotiti na pravdo, in v to jim odločiti primeren rok, kateri se sme samo z važnih uzrokov podaljšati.
Ako se udeleženci zedinijo o predrugačili v zemljiški knjigi, naj se predrugačba zvrši.
§. 10. Kadar se zamudi' rok za pravdni začetek ali se pognana tožba dokončno odvrne, izbrisati je zabeležbo zglasitve.
Izbris se ukaže vslcd prošnje kacega udeleženca potem, ko se duvpraša nasprotna stranka.
§. 11. Vpis, zvršen vslcd zedimbe mej udeleženciima kreposti zemljeknjižnega
vpisa.
Enako krepost imajo tudi ob pričetku nove zemljiške knjige že stoječi vpisi, ako se v ediktnem roku ne zglasi nič iskanja kacih njim nasprotnih pravic, ali kadar se zamudi rok, pobijati jih s pravdo, ali kadar se pognana tožba dokončno odvrne.
H. 12. V zglasbi kake izmej iskovin, omenjenih v §. 7 za lit. b), treba pravico z vrstnim redom, kateri se jej zahteva, in knjigovpisne stvari, na katere bodi vpis, na tanko določiti in tudi povedati oznamemlo, kakoršno dobodo v novi zemljiški knjigi.
V zglasbo je vrhu tega postaviti, na kaj se opira zglašena pravica in vrstni red, kateri se jej zahteva; pisma, kar jih je o t?j stvari, vpoložiti je se zglasbo vred, ali o njih povedati, kje so vpisana ali kje se hranijo.
§. 13. Bremenilne pravice, zglašene po določilih •§/* 12, treba z dostavljenim vrstnim redom, kateri se jim zahteva, pri doti eni knjigovpisni stvari postaviti z napisom : „stara bremena.“
H. 14. Kadar zglasbi bremenilnih pravic mine rok, ustanovljen s prvim ediktom, naj razpiše višje deželno sodišče drugi edikt.
Drugi edikt treba da tudi po zmislu §. 5.E‘ zaznamenâ ozemljijo, kar ga nova zemljiška knjiga obseza in kateremu se je vsled prvega edikta vpis starih bremen izprosil ali dopolnil, ter da vse tiste ljudi', ki menijo, da so v svojih pravicah okvarjeni, s kakim vpisom ali njegovim zemljeknjižnim vrstnim redom, pozove, naj svoj vgovor zglasijo v roku, katerega je v ediktu ustanoviti, ker sicer bi vpisi dobili krepost zemljeknjižnih vpisov.
Roka ne sme biti izpod šest mesecev a ne nad leto dni j, ter njegov zadnji koledarski dan je v ediktu povedati.
Kar §.	6 v odstavku 2 veleva, to se	razteza tudi na ta edikt.
§. 15.	Vsak vgovor,	zglašen zoper	vpis kake bremenilne pravice ali zoper njen vrstni
red, naj se zabeleži takoj pri njej.
Ob enem je tudi, ako se ne dokaže, da o stvari vgovora teče pravda, treba o njej uradoma napraviti razpravo s tistimi ljudmi, na katere vgovor meri, ter tudi z onimi, o katerih zemljiška knjiga vrhu tega kaže, da se jih on pravno tiče.
Ako se udeleženci ne zedinijo ob tej razpravi, naj sodišče določi, katere izmej tistih stranek, ki so si njih iskoviue v križ, kakor je pokazala razprava, naj poženo pravdo, ter naj jim v to namero ustanovi rok, štet od tistega časa, kadar pravokrepnost dohode sodnji odlok, kateri to veleva, in rok je samo z važnih uzrokov podaljšati.
Če se udeleženci zedinijo o predrugačili v zemljiški knjigi, naj se predrugačba zvrši.
§. 16. Kadar kaka stranka zamudi rok, ustanovljen zato, da bi pognala pravdo, ali kadar izgubi	samo pravdo,	tedaj, ako se	je z vgovorom bil oglasil nje	nasprotnik,	treba
vpis, kakor se je izpodbi jal	ali sam vpis ali njegov vrstni red, izbrisati ali	popraviti po	meri
vgovora vsled zamude trdno veljavnega, ali po meri dokončne pravdne razsodbe; a če je bila ona sama zglasila vgovor, izbrisati je zabeležbo vgovora.
Vse to je ukazati vsled prošnje kacega udeleženca potem, ko se dovpraša nasprotna stranka.
§. 17. Vpis, zvršen vsled zedimbe mej udeleženci, ima kreposti zemljeknjižnega
vpisa.
Enako krepost imajo tudi v starem hremenstvu ob pričetku nove zemljiške knjige stoječi ali vsled kacega zglasa napravljeni vpisi, ako se v ediktnem roku proti njim ne gane nič vgovora, ali ako se je ob vgovoru na pravdo napotil vgovornik, ter če je potem zamudil rok, ustanovljen začetku pravde, ali vsled dokončne razsodbe izgubil samo pravdo.
H. 18. Višje deželno sodišče more, kolikor je treba, da se polajša razvidnost zemlje-knjižnega stanja, po dognanih razpravah, zaznamenanih v §. 15, ukazati, da se stara bremena na nov list predeno takisto drugo za drugim, kakoršen je njih vrstni red.
Vpisovanju starih bremen prvotno rabljeni list naj se po zvršenem predčvku z rabe umakne.
§. 19. Podzastavni upnik je upravičen do tistih dejanj, ki jih je treba v dokaz takih pravic ali vgovorov, ki pristoje glavnemu upniku, in to ob istem času ter vse tako, kakor glavni upnik.
2.	Kadar je zemljiško knjige dopolniti.
§. 20. Ako je zemljiško knjigo dopolniti z vpisom take nepremičnine, katere nij še v nobeni zemljiški knjigi vpisane, tedaj je nravno vanj e zemljiške knjige po določilih tega zakona uradoma ukazati s to izpremembo, da treba v razpisanih ediktih na tanko zaznamenati novic vpisano nepremičnino, in da se do na tri mesece more zmanjšati ediktni rok, naj se on postavlja po §. 6 ali po §. 14.
A če je novic v zemljiško knjigo vpisana nepremičnina bila javno imenje, ter če obče znane ali s pismi verjetno dokazane razmere de vajo na videz, da kaki drugi ljudje nemajo nič stvarnih pravic do nje, more višje deželno sodišče ukreniti, da nij treba uravnovâlnega postopka. V tem sklepu naj ob enem višje deželno sodišče tudi postavi dan, katerega zvršena dopolnitev dohode krepost zemljeknjižnega vpisa.
3.	Kadar se zemljiška knjiga v drogo napravlja.
•§. 21. Kadar je celo ali nekoliko zemljiške knjige v drugo napraviti zato, ker seje izgubila ali že nij za rabo cela ali nekoliko te knjige, uradoma je ukazati v tem zakonu zapovedano postopanje v zemljiške knjige drugo napravo po njeni vsebini, kakor jo je treba zopet napraviti. Ob tem se do na tri mesece more zmanjšati ediktni rok, naj se on postavlja po §. 6 ali po §. 14.
4.	Kadar se zemljiška knjiga predrngača.
§. 22. Ako se z deželnim zakonodavstvom ukaže taka splošna ali nekolična predrugačim zemljiških knjig, da seza v svojfnske in vlastmške razmere, držati seje zmisla §§.fo’ 1—7 za lit. a) in §§.r°’ 8—11 v tem zakonu.
Če se ta predrugačba tiče tudi bremen, delati je še vrhu tega po H. 7 za lit. b) in po •§§. 12—19 v tem zakonu.
5.	Splošna določila.
§. 23. Edikte, katere je po tega zakona propisu razpisovati, treba z deželnimi, sodnjim oznanilom odločenimi novmami po trikrat priobčati v primernih presledkih ter tudi z oznanili po občinah, koder leže nepremičnine, katerih se tiče uradovanje, kakoršno bode v to namero.
Razen oznanila ediktov treba tudi, kolikor se more, skrbeti še drugače, da se stranke primerno ponče o važnosti postopka, kateri bode po tem zakonu, ter še posebno skrbeti, da se varstvena in skrbstvena oblastva opomnijo, naj pazijo braniti pravic nedoletnim ali takim ljudem, ki so pod skrbnikom.
§. 24. Noben pravni pomocek ne more izpodbijati ustanovljenih ediktnih rokov, katere odmerja višje deželno sodišče.
Potlejšen podaljšek ediktnega, po tem zakonu oznanjenega roka more, ako splošni uzroki zahtevajo, po nasvetu višjega deželnega sodišča in dovprašavši deželni odbor, dovoliti pravosodnji minister, katerega ob tem ne veže meja, postavljena v §§. 6 in 14.
§. 23. Uradoma je odvrniti zglasbe ali vgovore, kateri doido, ko že mine ediktni rok, njim odločen v podajanje.
§. 26. Ako ob postopanji, ki se godi po tem zakonu, stranka dob ode napotilo, pognati pravdo, treba po splošnih določilih o nadstojnem sodišči ustanoviti pristojnost o tej pravdi.
•§. 27. Kadar se zemljeknjižen izpisek o kaki nepremičnini ali o stvarni na njej ležeči pravici izda oh tacem času, ob katerem, kar se te nepremičnine tiče; nij še dognano tisto uradoma zapovedano postopanje, ki se z njim zemljiška knjiga uravnava, tedaj je treba to v zemljeknjižnem izpisku povedati.	*
§. 28. Uradni posli ob ustanovitvi, dopolnitvi, drugi napravi ih predrugačbi zemljiških knjig so prosti koleka (štemplja) in pristojbin.
Ta svoboda se razteza na vse zapisnike, odpravke, vloge in priloge, a samo toliko, kolikor so ta pisma odločena, da se z njimi dožene postopanje, v red spravljeno s tem zakonom, ter semkaj ne spadajo pravdne razprave.
§. 29. Ta zakon se po svojem zmislu razteza tudi na rudarske knjige, a držati se je ob tem določil splošnega rudarskega zakona.
H. 30. Ta zakon pride v moč tist dan, katerega se razglasi.
§. 31. Zvršiti se ta zakon naroča pravosodnjemu ministru, kateri naj razglasi zvršilne ukaze, v to namero potrebne, in finančnemu ministru.
V IŠel-u, dne 25. julija 1871.
Franc Jožef s. r.
Hohenwart s. r. Holzgelhan s. r. llabietinek s. r.
(Sloteoiech)
69