No. 237
Ameriška Domovi m
AMCIUCAH IN SPIRIT fORCIGN IN LANGUAG€ ONLY
m	
	
PTatfonal and Interaatilaaal Clrcnlatlan
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 9, 1959
SLOVGN1AN
MORNING NCWSPAPGR
STEV. Lvm.—VOL. LVm.
Demokralje že imajo osnutek za program
PRETIRANE CENE ZDRAVIL: ,w"!kl "“ir' ™ OD 11.7 CENTOV NA-S8.40!
GOMULKIN KOMUNIZEM POKAZAL SVOJO BARVO
Naše drugo vojno brodovje je
Demokratski p o s v etovalni
odbor je objavil volivni Preiskava senatnega pododbora je dognala, da je	ves čas berlinske krize Poskus vodnika poljskega komunizma Vladislava
program. V njem obeta povečane javne izdatke in — trden dolar.
NEW YORK, N. Y. — Demokratom ne more človek očitati,
neka tovarna zdravil kupila neko zdravilo za	^^nm ;nilf,nK h!'.
11.7 centov, pa ga nato prodala dalje za $8.40, je torej zaslužila 7,079 odstotkov.
WASHINGTON, D. C. — Posebni pododbor, ki mu da niso sodobni. Navadno sku- načeluje senator Estes Kefauer, preiskuje cene zdravil in šajo teči še pred časom. Do vo- droži v raznih predelih dežele. Senat se je odločil za ta ko-
ni bojni pripravljenosti, če bi Hruščevu res prišlo na misel ultimat izvesti.
Gomulke po nekoliko liberalnejši in od Moskve neodvisnejši smeri se ni obnesel, Gomulka se je vrnil v stare vode v razočaranje poljskih lahko-vernežev.
VARŠAVA, Polj. — Voditelj poljskih komunistov Go-
El .
Iz Clevelanda in okolice
Letna seja—
Društvo sv. CeciHje št. 37 SDZ ima nocoj ob 7:30 letno sejo v navadnih prostorih.
Iz bolnišnice—
Mrs. Jennie Trampush, 15626 Holmes Ave., se je po dveh me-
WASHINGTON, D. C. — Ko je tovariš Hruščev napovedal
27. novembra 1958 šestmesečni	mulka je končno moral priti z barvo na dan, to je, da je ra-	’secih vrnila iz bolnišnice,	kjer
litev nam manjka še celih	11 me-	rak, ko	so prišle v	javnost vesti, da tovarne	zdravil	določajo	ultimatum za svobodni del Ber-	vno take vrste komunist kot vsak drugi. L. 195Q je mislil	ie prestala	težko operacijo.	Za-
secev, toda znani	demokratski	cene po	dogovoru	in ne po	stvarnih stroških,	kar	je	v	na-	lina, je s tem držal ve.s svet v	ves svet in so upali vsi Poljaki, da bo ustvaril neke nove vr-	hvaljuje se	za obiske, pozdrave
posvetovalni odbor	je že	izdelal	sprotju	z zveznim	zakonom	o trustih.	strahu celega pol leta, dokler ni	ste komunizem, ki se bo trajno razlikoval od ruskega, in da darila.
in objavil osnutek za volivno ^ Preiskava je dognala, da je neko večje lekarniško pod- minul 27. maj in je Eisenhowerju bo na ta način podkrepil poljsko neodvisnost od Moskve, platformo, ki naj jo odobri de- jetje kupilo zdravila po 31.7 centov zavojček, pa jih nato povedal, da ultimata sploh ni Vsi skupaj so mislili in upali	' "
mokratska konvencija sredi po-'prodalo po $8.40 zavojček drugi lekarni. Zaslužilo je torej mislil “zares.”	'napačno. Gomulka je res posku- flilirofi {pbn elahn VIPINP
letja prihodnjega leta. Pri /,0/9 odstotkov. Pododbor je dognal dalje, da je podjetje | Da Hruščev cisto navadno ni šal reorganizirati poljsko komu- ,	.	v
osnutku so sodelovali vsi vidni	Schering	Corp.	v	Bloomfield,	N. J.,	dvignilo ceno nekega	upal vzeti ultimat zares, k temu	nisUčno stranko in prepričati	IH lolkfco VrCfflCIli IIGSIGC?
demokratje, razven seveda sena-	'zdravila	od	28	centov	na $8,	torej za	2,757 odstotkov.	je verjetno precej primoglo na-	poljski narod, naj ji zaupa. Oba	WASHINGTON, D. C. — To
toijev in kongresnikov, ki odbo-	Sen.	Kefauerju in njegovim	še drugo brodovje. Njegov ko-	cilja sta mu spodletela. Poljska	je vprašanje, ki skušajo dati nanj
pomočnikom se je posrečilo ugo-	mandant je namreč sedaj odkril	komunistična stranka se je sa-	odgovor vremenoslovci vseh vre-
Pri kitajskih tovariših gre vse v - milijone
ra ne marajo.
Osnutek sam ne vsebuje nobe-hih novih idej. Kot navadno si _
Privošči dosti kritike sedanjega | HONG KONG- — Zadnje me-rcpublikanskega režima in se nič sece se je kitajski rdeči režim rte ozira, da ga vodi Eisenhow- vrgej z vso vnemo na zemeljska er. Dela republikance odgovor- dela Gradi jezQve, pogozduje, ne za vse kar nas teži v vsakda- čisti ^.raščeno zemljo> k ljo njem življenju, za naraščanje draginje, inflacijo, visoke dav-
, jarke za namakanje itd. Za ta-
ke, slabo šolstvo, še slabšo soci-Jalno politiko, zavoženo zunanjo politiko itd.
Zato nam osnutek obeta vse Polno dobrih stvari: pomoč šol-
ka dela vporablja vedno na milijone del vrčev.
Trenutno je zaposlenih same pri,gradnji glavnih jezov na Rumeni reki nad 60 milijonov ki-
stvu; bolj'so'za^onoda'jo"^ civil-,tajHklh delavcev in delavk- NJ1' nih pravicah, minimalno mezdo ! hovo glavno orodje so motike’
$1,25, za 30% povišane federalne loPate’ krampi, za prevoz pa sa-Pokojnine, stabilno kupno moč m°kolnice in kosi. dolarja, uravnovešen federalni | Nad 16 milijonov Kitajskev Proračun, boljšo narodno obram- i se Peča z pogozdovanjem. Ker foo hi pogumnejšo zunanjo poli-lnimai° dosti drevesnic, hodijo tiko.	j kar po zaraščenih predelih in
Vse te dobrote naj bi bile zna- odkopujejo drevesa, kjer so predenje za “pogumno in ustvar-' gosto nasajena. Seveda lahko | zdravila.
talno vodstvo.” Osnutek seve- merijo uspehe tudi po milijonih, j Po poročilu pododbora je da obljublja, da bo poslala de-( Zadnja leta so menda pogozdili (Schering Corp. napravila do dokratska stranka v boj za Be-(110 milijonov akrov gole zem-j 46.9 odstotkov dobička od čiste o hišo takega kandidata, ki bo Ije, organizirali namakanje na;vrednosti in 19.4 odstotka od ce-
loviti, da tri velika podjetja pro- svetu, da je 18. maja koncentri-^ mo na lahko prelevila na zunaj, menskih opazovalnic. Ameriški dajajo neko zdravilo na debelo ral vse sile tega brodovja “na znotraj je ostala taka, kot je bi- vremenoslovci mislijo, da tiči po $17.90 za 100 tablet, med tem visokem morju in ga držal v la; ne poljski narod ne komuni- glavni vzrok v nepričakovani ko daje neko manjše podjetje, vojni pripravljenosti. Tam so stično vodstvo se nista mogla spremembi smeri v valovanju ki ni v skupini, ista zdravila po bile torej letalonosilke z atom-J ogreti zanjo, vsak iz svojih raz- vetrov v vsemirju, odnosno že v
$4.85 za 100 tablet.	1 skimi bombami, atomske pod-
Shering Corp. je kupila od mornice itd. francoske družbe zdravilo pro-1 Brodovje je bilo v nepresta-ti ženskim težavam, ki ga potre, nem premikanju, tekom 24 ur se bujejo za 60 tablet progynona, je lahko razpršilo na daljave za 11.7 centov, pa ga prodaja le- 500 milj, prihodnji dan je bilo že karnam za $8.40, njim samim pa na novih pozicijah, predložila, naj ga na drobno' Ko je minul 27. maj brez vsa-prodajajo za $14.00. , Isto družbo kih znakov nevarnosti, se je bro-stane zdravilo estinyl (100 ta- dovje razkropilo v svoja običaj-blet). 28 centov, drogerijam ga na pristanišča, prodaja za $8.00, one pa naj ga | Ob vsem tem lahko razume-bi prodajale bolnikom za $13.35. mo, zakaj Hruščev ni upal vzeti Zastopnik podjetja je. trdil, da svojega ultimata zatvs. proizvodna cena sama ne more določati prodajno ceno, ker je treba v to všteti stroške za raziskavo in nato za razširitev
ystrajno zasledoval vse politi-,2 milijonih akrov. zasadili 540 cne, gospodarske, socijalne in milijonov sadik sadnega drevja °Dt'ambne cilje demokratske itd.
Platforme.
lotnega izkupička.
*
Sodimo, da je vsekakor sramota, če skuša neko podjetje na
kovati prekomerne dobičke.
Potrebne delovne sile jemlje-js..	^ jo od povsod, iz tovarn, uradov,
Uenska delavska unija kmetskih komun; kdor jim pri-Za * katinski delavski de pod roke in se ne more upra- . iv,.
blok”	vičiti s koristnim delom, ga Angleški .sv. Miklavž se
‘v SANTIAGO, Čile. _ Kongres vtaknejo v delovne brigade za P©Ča tudi z detektivski-
Nlenskih delavskih unij je to- zemeljska dela. Ali je za tako	mi posli
PG pozdravil idejo o ustanovi-j delo sposoben, ga ne sprašuje- LONDON, Vel. Brit. — Neka Jvy “latinskega • delavskega blo-|jo. Delovni čas traja do.12 ur j londonska zasebna detektivska a> ’ ki naj bi bil neodvisen od na dan, prehrana je pod nor- firma je razodela, da ima vsako °ksh mednarodnih delavskih malno, stanovanje pa v kolibah, j leto več naročil, naj preskrbi Zvez> komunistične in protiko- Mnogi se skušajo ogniti te vrste ’ take detektive, ki bodo hodili ^unisrične. Podobne resoluci- “koristnemu” delu z begom v oblečeni v Miklavže po trgovi-
Hong Kong in Macao.	| nah in pazili tam na uzmoviče.
Angleži o sovjetskih oboroženih silah
LONDON, Vel. Brit. — Londonski Zavod za strateške štu-i dije je objavil malo knjižico, ki v njej kratko, jedrnato in nazorno slika sovjetsko obrambo. Iz poročila navajamo par zanimivih podatkov.
Sovjeti imajo ob železni za-.
račun človeških bolezni in težav VeS* okok ^ oporišč za rakete.
N so sklenili že po tem, da mo-raJo imeti pri celi stvari svoje Prite vmes moskovski tovariši. Da bi tem.
pa ja nihče ne dvomil o so komunistični sindikati P°slali na vse tri kongrese moč-116 delegacije, ki so poskrbele,
Tatvine se namreč v Angliji zelo mnojijo ravno v božični sezoni.
Že pri mali kontroli je bilo zasačeno in obsojeno okoli 15,-000 mladih tatičev, skoraj ravno toliko jih je bilo zasačenih, to-
Nič več “par kozarčkov” za voznike motornih vozil
ALBANY, N. Y. — Ker je ve-
i	'"{D'-"-•‘J) iVl	^
so na kongresih stalno napa-. likc*rat zelo težko ugotoviti, ali daJi ameriški “imperijalizem” in So šoferN P1-’3111 ali ne, skuša	.	. ., v ...
kvaHli “socialistično” demokra- newyorski guverner Rockefeller da_ne izro;	h Policiji.
cijo,	spraviti skozi legislature zakon,
.komunistične delegacije so ki na:) šoferjem prepove tudi ^cer zastopale sindikate ki so “Par kozarčkov,” kadar morajo ^krnjeni v komunistični medna-jvoziti z avtomobili, motocikli in
hu ^ sindikalni zvezi, toda to kamijoni.
Rockfeller bi rad dosegel, da
bi take prijatelje alkoholnih pijač zadele iste kazni kot prave pijance.
S£ motilo, da ne bi goreče za-opali idejo o latinskem delav-bQ6?1 k'Hkm Vedo namreč, da a blok samo podružnica ko-oi ^stične sindikalne interna-u°hale.
Vremensh
prerok
pravi:
Javna prometna sredstva v Pittsburghu — stoje
PITTSBURGH, Pa. — Včeraj se je začel v Pittsburghu štrajk voznikov 1,700 busov in trolle-yev Pittsburgh Railways Co. Javna prometna sredstva, ki se jih dnevno poslužuje preko 115,-000 oseb, so obstala.
.	v	To je v teku šestih let že tret-
hih “° m krez večjih toplot-, ji štrajk prometnih sredstev v ratur !memb- Najvišja tempe- mestu. Štrajk 1. 1957 je trajal 3 40-	celih 56 dni.
Velike firme si ne znajo pC' magati drugače, kot da nastavljajo v svojih prodajalnah na prometnih točkah Miklavže-de-tektive, ki nikogar ne obdarujejo, pač pa marsikomu pomagajo do bližnje policijske postaje.
Sv. Gčg in časnikarji
VATIKAN, It. — Sv. Oče je pretekli teden sprejel tudi časnikarje, ki spremljajo Eisenhow-erja, v splošni avdijenci. Po uradnem pozdravu jim je v nevezani besedi napravil lep poklon: rekel je, da bi bil sv. Pavel gotovo časnikar, ako bi danes živel in deloval med nami.
ičasnikarji bi gotovo radi sprejeli sv. Pavla za patrona in ga posnemali, kaj bi pa k temu rekla odgovorna uredništva, je drugo vprašanje.
Največ jih je ob finski meji, dalje v vzhodni Prusiji, v Vzhodni Nemčiji, južni Ukrajini in Karpatih. Na teh oporiščih se nahajajo zsloge vseh treh vrst sovjetskih raket, medcelinskih, na srednje in male razdalje. Posamezne vrste raket letijo približno na iste daljave kot ameriške. Sovjeti imajo tudi rakete, ki z njimi lahko streljajo s podmornic. Zaenkrat sta gotovi za praktično vporabo vrsti takih raket Komet in Golem.
Sovjeti baje preskušajo v Baltiškem morju svojo prvo atomsko podmornico. Na Daljnem vzhodu imajo okoli 100 podmornic, povrhu so še kitajskim tovarišem ostopili 20 edinic.
Ves posel z raketami stoji pod enotnim poveljstvom, ki planira in kontrolira proizvodnjo raket, vsa oporišča, poveljuje vsem strokovnim vojaškim edi-nicam in varuje vse zaloge a-tomskega in vodikovega orožja. Pod tem poveljstvom je okoli 200,000 mož.
logov, ki so morda najbolje po gornjih zračnih plasteh. Doslej ovinku opisani v trditvi nekega so normalno sledila valovanja vodilnega poljskega komunista, smeri od zapada proti vzhodu, da je “polovica poljskih komuni- ( kakor hitro je nastopila jesen in stov takih, ki iščejo dobre služ- za njo zima. Zapadni tokovi so be, druga polovica pa obstoji iz prinašali Ameriki milo vreme in takih, ki hodijo v cerkev.” j mraz samo na severnem robu Tak nepričakovan političen dežele, razvoj jo prisilil Gomulko, da je J Letos se je smer valovanja ve-najipreje uvedel nekaj več dis-, ^rov spremenila, ne gre več od ciipline v stranko, seveda s silo zaPada proti vzhodu, ampak od
Ne mara izgubiti glave
COLOMBO, Ceylon. — Daha-nayake, ki je nasledil umorjenega Bandaranaikea v preteklem septembru, je odstopil kot predsednik vlade, ko je Predsednik republike razpustil parlament in razpisal nove volitve za 19 marec.
Odstopivši predsednik vlade je dejal, da odstopa, ker “ne mara, da bi mu prerezali vrat”! S tem je brez dvoma hotel namigniti na smrt svojega prednika.
in pritiskom; v ta namen je zopet postavil na odločilna mesta v stranki in javni upravi stare staliniste, ki so morali izginiti tekom revolucije 1. 1956. Potem je poostril nadzorstvo nad industrijo, nastopil strožje proti kmetom, začel z novim šikaniranjem katoliške cerkve in nazadnje se je spravil še na poljsko inteligenco.
Liberalne literate je spodil z vodilnih mest v literarnih organizacijah in postavil tja zveste, toda nesposobne komuniste. Počistil je v uredništvih časopisov in založništvih. Liberalnim literatom ne preostaja drugega kot kulturni molk in boj z revščino, kajti režim jim noče dati zaslužka, ako ne bodo pisali njemu v čast in korist.
Sedaj je še prepovedal dosedaj svoboden uvoz tujega časopisja, tuje časnikarje pa začel izganjati. Na Poljskem vlada radi tega precejšnje razočaranje, toda ne pri tistih, ki so se že 1. 1956 odločili za taktiko “čakanja in opazovanja.”
Gena plinu bo zvišana s 6. janarjem I860
CLEVELAND, O. — V ponedeljek zvečer je mestni svet odobril predloženo zvišanje cene plina s 24 proti 9 glasovom. Zvišane cene bodo stopile v veljavo 30 dni po sprejetju sklepa — 6. januarja.
severa proti jugu. To nam prinaša mrzle dneve. Istočasno so se pojavila valovanja v smeri od vzhoda proti zapadu, ki prinašajo višje temperature. Kjer obe smeri trčita skupaj, nastane mešanica mrzlega vremena z nevihtami, nalivi, snežnimi viharji itd. To je menda glavni razlog za vremenske neprilike v Angliji) povodnji v južni Evropi, viharje na Atlantskem oceanu. To je tudi povod za napoved, da bomo imeli v decembru vsaj pri nas temperature pod normalo, snega in dežja pa nekaj nad normalo.
------o------
Nova moderna cesta v Painesvilie State Park?
CLEVELAND, O. — Uprava okraja Lake je predložila državnemu cestnemu oddelku, naj bi prevzel v svojo upravo in skrb Heisley cesto, ki vodi od Rt. 20 do državnega parka v Painesvilie, kamor se hodi poleti kopat vsako nedeljo na tisoče in tisoče Clevelandčanov.
Nova cesta naj bi imela po dve progi v vsako smer in tako omogočila nagel promet. Gradnja take ceste bi stala okoli $2,000,-000.
Brezposelnost na področju Clevelanda skoro izginila
CLEVELAND, O. — Po uradnih podatkih je na področju Cu-East^Ohio Gas Co. bo dvignila	in kyk^okraJev zaposle-
svoj dohodek na leto za $12,200,-
000, od tega nad tri četrtine na račun običajnih gospodinjstev in le ostanek na račun industrije in podjetij. Povprečno bo vsako gospodinjstvo plačalo na mesec za plin okoli 90 centov več kot doslej.
•-----o-----—
Nevarni kaznjenci v No. Carolini pobegnili
IVY BLUFF, N. C. — Včeraj zgodaj zjutraj je pobegnilo iz Alcatraz ječe v N. Caroline 20 nevarnih kaznjencev. S seboj so vzeli puške, revolverje in celo lahko strojnico.
nih blizu 700,000 oseb. Na delo se je vrnilo skoro že vse, kar je moralo ostati doma zaradi jeklarske stavke in njenih posledic.
Na višku jeklarskega štrajka je bilo na tem področju brez dela 19,000 jeklarjev in okoli 12,000 delavcev v avtomobilski industriji.
Sredi novembra je bilo na tem področju še okoli 39,000 brezposelnih ali 7,000 manj kot pred enim letom. V zadnjih treh tednih se je število še zmanjšalo.
— V Oklahomi so začeli pridobivati olje za prodajo 1. 1904.
Božičnica—
Društvo Slov. dom št. 6 SDZ ima v petek zv. ob 7:30 v AJC na Recher Ave. božičnico. Poslednje slovo—
Članstvo Društva Naš dom št. 6 SDZ je vabljeno nocoj ob 7:30 v Mary A. Svetek pogreb, zavod, da vzame poslednje slovo od pok. Egidija Rome. Rokoborba—
Jutri ob 8:30 bo v Public Auditorium zanimiv nastop rokoborcev. Glavna zanimivost bo brez dvoma borba med Fritzem Von Erichom in Lord Laytonom. Na sedmih krajih—
Letos bo General Electric Co. namesto ene same velike razsvetljave v Nela parku, pripravila sedem manjših na različnih krajih. Ena bo v Nela parku ob Noble I\d., druge pa: v Willoughby na Campbell Rd. in Euclid Ave., v Cleveland Wire Works na 21800 Tungsten Rd., Euclid. Chemical Products Plant na 1099 Ivanhoe Rd., Lamp Glass Dept. HQ. na 24400 Highland Rd., v Richmnod Heights, Lamp Equipment Plant na E. 152 St. in Woodworth Ave, in v Cleveland Service District Offices na 11610 Euclid Ave.
Odbor za 1. I960—
Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ ima za 1. 1960 ves stari odbor s predsednikom Ulri-chom Lube in tajnico Mrs. Alary Zupančič, tel. EX 1-4767.
NAJNOVEJŠEVESTI
KARAČI, Pak. — Predsednik Mohamed Ayub Khan je zaprosil Eisenhowerja, naj bi v Indiji in Afganistanu posredoval za ureditev sporov s-Pakistanom. Eisenhower je odgovoril, da je pripravljen posredovati le, če bi Indija in Afganistan sama načela to vprašanje.
HENDERSON, N.C. — Eksplozija dinamita je pretresla eno izmed Harriet-Henderson tekstilnih tovarn, kjer je delavstvo že dalj časa na stavki. RazbPr.ii je bilo okoli 209 oken.
WASHINGTON, DC. — Unija jeklarskega delavstva je dosegla sporazum o novi kolektivni pogodbi z dvema velikima podjetjema za izdelavo konzervnih škatelj, med tem ko se razgovori za kolektivno pogodbo z jeklarnami ne premaknejo nikamor. Unija je v načelu pripravljena sprejeti posredovanje tretje neprizadete stranke.
NEW YORK, N Y. — Predsed nik televizijskega oddelka
CBS Louis G. Cowan je moral na pritisk vodstva odstopiti. Vzrok je v dogovorjenih vprašanjih in odgovorih na takozvanem 64,000 sporedu, ki je bil njegova zamisel.
GVATEMALA, Gv. — Pri ne-deljskih volitvah je z veliko večino zmagala demokratska sVranka predsednika Migneta Ydigorasa.	i
Ameriška Domovina
% VI » I* »C-<% V—MOV*«
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July
Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Zedinjene'države:
$12.00 na leito; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year
Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 237
Wed., Dec. 9, 1959
Novo geslo za Herterjevo zunanjo politiko
S Herterjevim imenom je zvezana naša nova zunanja politika, ki naj se odlikuje po gibčnosti, prožnosti in realizmu. Ne vemo, koliko je zrastla na njegovem zeljniku in koliko na predsednikovem, toda drži se imena našega državnega tajnika. He’rter je premišljeval dolgo časa, kako naj jo krsti. Končno je menda vendarle dobil zanjo pripravno geslo. Na svoji zadnji tiskovni konferenci je govoril o tem, da je treba naše dni “preživeti, toda ne se podati.” To naj bi bilo geslo njegove zunanje politike, njen cilj pa naj bi bil: iskati skupen jezik s komunisti in dogovoriti se z njimi o “pravilih za diplomatske igre,” kot obstojajo na primer tudi pravila lepe olike, pravila za športne tekme itd.
Reči je treba, da geslo “preživeti naše dni in se ne podati” lepo in nazorno pove, kaj misli He'rter o sedanji hladni vojni in o mirnem sožitju. Geslo je jasno, zato pa do skrajnosti ponižno in skromno v očeh svobodnega sveta, čisto defenzivne prirode pa v očeh komunističnega. Komunistični svet sedaj ve, da pristaši svobodnega sveta ne mislijo na nič drugega kot na to, kako bi se pretolkli skozi vse težave hladne vojne in pri tem ne zgubili nobene sedanje politične in diplomatične postojanke. Ker so se sami obsodili na defenzivo, je očitno, da incijativa lahko ostane v rokah komunistov in da se ni treba bati da, bi jo jim svobodni svet hotel iztrgati.
Človeka spreleti zaskrbljenost, ako pomisli, kako zelo se je spremenila ameriška zunanja politika po Dullesovi smrti. Pokojni Dulles je tudi rad iskal gesla, toda ne za svojo politiko, ampak za vsakokratno taktiko v okviru svoje politike. V svoji politiki je bil dosleden: mu ni prišlo na misel, da ne bi smatral svobodo za nekaj neprimerno višjega in lepšega kot katerekoli vrste diktaturo. Prepričan je bil, da med svobodo in suženjstvom ne more biti nobene primerjave, ker manjka za kaj takega primernega moralnega merila. Svoboda spada v kategorijo moralnih vrednot, suženjstvo v kategorijo nemoralnih. Da je pa moral spreminjati svojo taktiko, na to ga je pogosto prisililo naše javno mnenje, ki se je večkrat brez premisleka podajalo pod vpliv politikov in javnih delavcev, ki so pridigovali popuščanje komunizmu. Toda tudi v taktiki je poznal svojo mejo: ni se obotavljal, da je zagrozil s silo, ni se ustrašil očitka, da nas spravlja “na rob vojne nevarnosti.” Za take prilike je iskal primerna gesla, ne da bi javnost pridobil za gesla, ampak da bi ji nazorno povedal, po kaki poti se hoče boriti proti komunizmu.
Herter je ubral drugo pot, ki naj ga po njej vodi geslo “preživeti in se ne podati.” Pod takim geslom je vsako spreminjanje taktike zelo tvegana stvar, v kolikor je ne izsili nasprotnik. Lahko postane past za nepotrebne koncesije.
Oglejmo si samo cilj Herterjeve zunanje politike, pa nam bo to takoj jasno. Herter bi rad dobil “skupen jezik” s komunisti. Koliko jih je že pred njim skušalo doseči isto, pa so se pošteno opekli. Spomnimo se samo na pokojnega predsednika Češke republike; mislil je, da je njegova živ-Ijenska naloga, da najde med Vzhodom in Zahodom skupen jezik. Naloge ni izvršil, zato pa uničil svobodo svoje domovine. Poglejmo indijskega Nehruja. Je tako zaverovan v svoje pojmovanje o nevtralnosti, da še sedaj noče uvideti, kakšni so pravi cilji kitajskih komunistov. Če komu velja očitek, da je spravil svojo državo na rob vojne nevarnosti, velja zanj. Najti skupen jezik se pravi mešati vodo in o'genj. Kdor to poskuša, opravlja Sizifovo delo.
Herter bi dalje rad pridobil Ruse za skupna pravila o diplomatski igri. Tudi na tem polju ima dosti prednikov z enakimi nameni in željami; nikomur se ni posrečilo, da bi bil kaj dosegel. Komunisti uživajo ravno v tem, da takih pravil nočejo poznati, ker jim rokovnjaške metode v diplomatski politiki donašajo več koristi kot običaji in tradicije zapadne diplomacije. Čemu naj bi dajali iz rok orožje, ki jim samo koristi in ne nalaga nobenih žrtev.
• Novo Herterjevo geslo nam žal tudi pove, kako je ostal sedanji boj med svobodnim in komunističnim svetom brez vsake idej. Ni preteklo še veliko let, ko je svobodni svet trdil, da se bori za svobodo vseh tistih, ki je nimajo, naj se nahajajo kjerkoli na svetu. Beseda osvobojenje je bila svetla luč za vse zasužnjene narode in obenem mora za komunistično diktaturo. Kdo danes še govori o svobodi in osvobojs-nju? Morda še nekaj starih filozofov, ki pa ravno radi svoje življenske skušnje vidijo bolj daleč v prihodnjost kot vsi zagovorniki sodobnega realizma. In kdo ima korist od tega, ako ne ravno ruski komunisti. Ni se jim več treba bati, da bo kdo še zmeraj oznanjal svobodo moskovskim satelitom. Ako še tu pa tam oglasi Eisenhower in trdi, da zasužnjeni narodi niso pozabljeni, vedo v Moskvi, kako ceno je treba pripisati tem besedam. Skratka: ostali smo brez idej, zato lovimo gesla.
To stanje je za svobodni svet tem nevarnejše, ker Kremelj nudi zmeraj kak nov dokaz, da nima ničesar proti temu, da svobodni svet ‘“preživi” današnjo mednarodno napetost, seveda ne za večne čase. Komunistični cilji so ostali nespremenjeni, njihova taktika se je prilagodila duhu defenzive, ki je, prevladal v svobodnem svetu. Komunisti so prijazni na vse plati, posebno moskovski, ki celo namigavajo, da jim napadalnost kitajskih tovarišev ni všeč, hvalijo to, kar so pred kratkim še žigosali, prinašajo vesti iz svobodnega sveta, ki jih niso do sedaj še nikoli, dovoljujejo svojim narodom, da dihajo svobodnejše, veselijo se na mirno tekmovanje s svobodnim svetom kjerkoli in kadarkoli jim bo dana prilika. Kdo izmed kratkovidnežev v svobodnem svetu bi se tega ne veselil? Kdo bi se mogel upreti skušnjavi, da ne bi porabil spremenjene komunistične taktike za upanje na svetlejšo bodočnost1, in za povod za misel, da je prišel čas, ko se lahko oddahnemo od strahu pred komunizmom.
Tisti pa, ki znajo misliti, morejo priti samo do enega zaključka: čim preje mine čas gesel in nastopi zopet doba idej, tem bolje za svobodni svet.
j BESEDA IZ NARODA
Urban piše o obiskih in potovanjih
t
Pittsburgh, Pa. — Pred krat- pokrajine države Ohio. Potova-kim ste brali v “Ameriški Domo- nje z busom se mi zdi bolj zani-vini” poročilo od mojega stare- mivo, kakor z vlakom. Bus vo-ga znanca Majka, ki je na vsa zi skozi mesta in pokrajine in se njegova usta povedal, da sva se več vidi, kakor iz vlaka. Zani-sjrečala pri “UndertaRerju” na male so me prostrane farme, sad-Butler cesti, ter da sva se drug ni nasadi in drugo. Okrog ene drugemu čudila, da še dihava, popoldne smo že privozili v To-kašljeva in travo tlačiva tod po ledo, kjer sem izstopil iz prvega
in okrog Pittsburgha. Od “Undertaker j a” sva srečno oba odnesla najine pete in mu za enkrat še nisva privoščila zabave, da bi naju dobil v svoje roke in naju “zacopral,” potem pa nama pokazal pot tja čez prag tega sveta. Zahvaliti imava za
Seveda tisti, ki so delali in so v najlepši moški dobi starosti, to je med 30 in 40 letom in kdor zna še kak poklic, ti pa služijo kakor nekoč kaki majhni cesarji in kralji. Ko dobijo čeke in iste vnovčujejo, jim namečejo za čeke tistih “zelenih metuljev,” katere vsi ljubimo in se jih nihče ne brani, kakor kak mlinar otrobov, če mu kdo prinese mlet dobro pšenico.
Tudi pri ljudeh je tako, kakor po pravici pripoveduje in veli rek: Vsaka reč en čas trpi. Tako je tudi z delavci. Dokler si mlad, močan, da si kos vsakemu delu in imajo tisti, ki ti zapovedujejo korist od tebe in tvojega dela, te dobro “tritajo.” Ko te pa enkrat začne starost božati po glavi, licu in ti začne hrbet kriviti, tedaj te pa začno “spoštljivo” imenovati za očka ali strica. In kadar to pride, tedaj ne pričakuj, da ti bo kdo kaj dal — vsi gledajo le, kaj bodo od očka ali strica dobili, če si je kaj v mladih letih znosil na kak kupček. Če pa tega ni, potem si pa tiste vrste “mister,” ki ga noče nihče poznati.
Naj bo za enkrat dovolj. Prihodnjič pa povem, kako sem potoval naprej. Vse naj lepše pozdravljam in ostajam vaš,
Urban.
busa in potem sem čakal kake tri četrt ure na bus za v Detroit. Tisti čas sem malo porabil, da sem obšel par blokov po Toledo. A smolo sem imel, kmalu bi se izgubi in prav za prav sem se in ker nisem vedel, kako nazaj do postaje sem pomigal auto-taksi-
to ljubega Stvarnika in pa še ju in me je okrog par vogalov
vsak svojega patrona, da se to ni zgodilo.
Da me je Maj k nagovarjal in “vintal,” da naj malo opišem moje potovanje, je vam on že sam povedal. Veril me je na vse viže, da bo vas čitatelje to zanimalo in ker sem ustvarjen iz mehkega in krotkega dolenjskega značaja sem mu verjel. In tako sem tu z 'mojim dopisom. Vem v naprej, da se boste z mojimi dopisi dolgočasili, ker jaz sem bolj Matuzalov sovrstnik, vi pa ste od danes in živite za bodočnost. Torej dolgočasnosti in moji okorelosti oprostite, če vam to dovoljuje in dopušča čas, drugo pa prepustite Stvarniku in času in videli boste, da bo tako prav.
Bilo je okrog “porcijunkla.” To je teden po sv. Ani, ko okrog Gorjancev, zlasti pa v Belokra-jini čebula zori. V mojih mladih letih, ko sem tam okrog med Belocerkvijo in šmarjeto fanto-val in se za dekleti oziral je bil porcij unkel velik dogodek. V Novem mestu je ob porcijunklu prišlo skoro vse kar je lezlo in hodilo iz Belokrajine. Belokranjske devojke, Katrice, Bar-bike. Lizike in Lenčice so prinesle na novomeški trg toliko čebule, da je vse po čebuli dišalo. In kako lepo so jo spletle v rešte ali kite. Moja mati je vsako leto po par rešt kupila ob porcijunklu v Novem mestu. Vse to so stari spomini.
Na dan sv. Dominika 4. avgusta je bilo, ko sem se odpravljal letos na pot. V kovček sem nabasal, kar se mi je videlo potrebno. Dan preje že sem si nabavil vozni listek za auto bus za v Detroit. Povedali so mi, da bom moral presesti v Toledo, Ohio, ker bus vozi v Chicago. Tam pa bom sedel na drug bus, ki me bo potegnil proti severu v Detroit. Dobro, samo to glejte, da me kje ne zgubite, sem dejal ter plačal listek. Uradnik na
peljal nazaj. Za tista dobra dva bloka mi je računal 90c. Tako ne bo šlo Urban, sem pri sebi mislil. Svoj firibec kroti, ali pa z odprtimi očmi po svetu hodi, da boš vedel kod nazaj, sem sam sebe karal.
Ravno pravi čas sem se še vrnil. Če bi bil zamudil še samo tri minute, pa bi mi bus za Toledo odpihal in to brez mene. Zopet sem sedel na busu in drčah smo proti Detroitu. Tja smo privozili v nekako dveh urah. V Detroitu nisem bil še nobenkrat preje, zato je bilo tam zame vse novo. Detroitske ceste in pota so izpeljana čisto drugače, kakor pri nas. Iz sredine mesta tečejo glavne ceste nekako tako, kakor “špice” v kolesu iz osi ven v obok okrog kolesa. Čez dalje bolj se razširjajo. In v tem krogu nisem prav nič vedel kje sem bil. En čas sem kolovratil okrog, popraševal, pa sem kmalu spoznal, da s tem ne bom nikamor prišel. Pomigal sem na vogalu ceste auto-teksiju, mu pokazal naslov in ta me je “ci-tral” kake pol ure okrog in končno me pripelje na Geneva avenue v Highland Park, kjer stanuje moj znanec. Ko izstopim iz taksija in poravnam vožnjo, gledam za hišno številko in kmalu sem na licu mesta. Trkam, pa nihče se ne oglasi, nobenega ni bilo doma. Sosedje Hrvati, so mi povedali, da mož se nekje zdravi v nekih toplicah, a žena je odšla v Cleveland na obisk. Povedali so mi za par drugih naših rojakov, par sem jih tisto popoldne obiskal. A ker drugega posla v Detroitu nisem imel sem že drugo jutro odšel z busom proti Chicagu. Ostal bi bil tam kak dan dalj, če bi bil našel doma znanca, ki sva se poznala pred leti v Pittsburghu. Tako pa nisem vedel kam bi se dal in sem hitel naprej.
Omenim naj še, da so v Detroitu zlasti pri tisti hrvatski
postaji se mi je malo posmejal družini tožili, da v Detroitu ni in me pomeril s pogledom gori več kakor je bilo. Delo, da se
in doli rekoč: “Mister, you are too big, that anybody could lose you!”
“May be, but some times happens, that size does not count,” odvrnem.
“In your case will count, don’t worry!” _ me tolažb Naslednji dan sem se usedel na
težko dobi in da zdaj vsled zastoja v jeklarski industriji, ki ga je povzročila stavka letos, grozi še širša nezaposljenost. Starejši delavci nad 45 let starosti sploh dela ne dobe. Kjer koli je kaj dela, gledajo le za takimi, ki niso preko 35 let starosti, so mi pravili. Sam pri sebi
bus in odpeljali smo se. Pot se sem mislil, kako bi bilo z menoj je en čas vila med našimi bre- med njimi, ko sem že preko dva-govi in hribi, a kmalu smo vozi- 1 kratne 35 letne starosti in za doli skozi valovite in bolj odprte ] bro mero še nekaj let več.
“Vrnitev” na newyorskem odru
NEW YORK, N. Y. — Kulturno Društvo “Dr. France Prešeren” bo uprizorilo v soboto, 19. decembra 1959„ ob osmih zvečer v cerkveni dvorani sv. Cirila na Osmi Vombergarjevo dramo “Vrnitev.”
Je to povojna zgodba o ženi, ki je v vojški izgubila moža in se poročila z njegovim prijateljem. Po šestnajstih letih pa se prvi mož vrne kot berač in . . . kako se ta zgodba konča, vabimo gledat vse prijatelje, znance in vise, ki jim je'slovenška beseda še pri srcu, v dvorano, kjer boste z igralci vred vzbujali spomine na prelepo zemljo slovensko.
Na svidenje na Osmi!
Odbor “Prešeren.”
Liga prosi za naslov
Cleveland, O. — Franc Hrova-* tič, ki je pred par leti prišel v Cleveland iz begunstva, ko mu je Lrga katoliških slovenskih Amerikancev dala potrebno jamstvo, podružnica Lige v Clevelandu pa oskrbela prvo stanovanje, naj siporoči svoj naslov uradu Lige: 1156 Washington Blvd., Mayfieldl Hts, Cleveland 24, Ohio, ali pa telefonira na HI 2-0892.
Uradi, ki so uredili uselitev g. Hrovatiča, ga iščejo. Da ne bo novih sitnosti in težav niti zanj niti za LIGO, nujno prosimo njega in vsakega, ki bi vedel za njegov naslov, da ga nam sporoči.	Dr. M. Krek.
“Užilkarji” na chicaškem odru
Chicago, 111. — Vsako jesen je družabno življenje čikaških Slovencev precej živahno- Tudi letošnja jesen ne izostaja. Ravno nasprotno, še več jih je kot druga leta. Pa se nam prireditve še obetajo. Igralska družina Lige se je zopet zbrala in postavila na oder. Tokrat žaloigro “Užit-karji,” ki jo je spisal Alojzi Remec.
Snov za “Užitkarje” je zajeta iz slovenskega kmečkega živi j e-, nja. Ko se je sin poročil, je hotel obenem biti gospodar domačije. Tako je navadno oče predal sinu, sam si pa izgovoril “kot.” Enako Podbregar. Dokler je sin živel, je bilo vse v redu. Ko pa je umrl prezgodnje smrti, je mlado vdovo Francko sosed Smrekar začel podpihovati in hujskati proti užitkarje-ma. Začela se je z njima kregati, celo kruha jima ni Več pri-
voščila in tudi otroka hotela odtujiti* Kaj bo, sta se užitkarja Podbregar in njegova žena spraševala. Prišlo je tako daleč, da je snaha Francka hotela hišo Smrekarju prodati, sama se pa z njegovim sinom omožiti. Podbregar ne pusti in pride med sosedoma do pretepa. Gresta na sodnijo, kjer se na vse prošnje sodnika nočeta pobotati. — Ko se odpravljajo k snahini poroki, se Podbregarju spočne strašna misel: Ne bo sosed na mojem gospodaril. 'Wsame puško in ubije ženina, ko stopi iz hiše, da bi šel k poroki. Medtem od žalosti umrje užitkarica Mana, Pod-bregarjeva žena, nakar se še sam zgrudi ob njej mrtev.
Je to pretresljiva žaloigra vzeta iz resničnega življenja slovenskega kmeta. Igralci, ki so večinoma kmečkega rodu, so se znali v igro lepo vživeti. Igro je režiral Filip Stanovnik, ki je tudi igral užitkarja Podbregarja. Njegovo ženo Mano pa je igradla Pepca Mokorel. Oba poznamo kot dobra igralca in sta tudi ti vlogi temu primerno odigrala. Pepco Mokorel smo stokrat videli v vlogi stare matere, ki ob vsej nesreči in pri vseh preskušnjah samo trpi, moli in miri. Sama pa nikdar ne toži. (To je res pravi lik slovenske matere.) Nazadnje od same žalosti umrje. Janko Taj-čman je igral soseda Smrekarja, Lojze Gregorič pa njegovega sina. Za Lojzeta je znano, da vedno igra ženina (če ga le igra zahteva) — ne oženi pa se nikoli. Tokrat je moral zaradi očetove trme prav pred poroko umreti. Antonu Lebanu mešetarska vloga pristoji, kot malokomu. Sam pravi, mu nekaj manjka na odru, če ne more mešetariti in “štrene mešati.”
Nov obraz na našem odru je bila Pavla Bosnar, ki je igrala snaho Francko. Ker se je prvič dobro izkazala, jo bomo verjetno še večkrat videli na odru. Njenega osemletnega sinčka je igral Matjaž goukal. Prav korajžno. Pa to še ni vse. Nihče si ne bi predstavljal da sta gospoda Stanko Masič in Alfred Fi-šinger tako sigurna na odru in se tako znata vživeti v igro. Masič je igral sodnika. Sam je sodnik po poklicu. Pravijo, da človek najslabše igra svoj •poklic. To ne drži v njegovem primeru. Fišinger, tudi sodnik po poklicu, je igral sodnega zapisnikarja. Bogve v katerega svojih nekdanjih sodnih zapisnikarjev se je vživel! Igrale so še Nandi Stanovnik, Milena Šoukal, Anka Krivograd in Hilda Čander.
Ta žaloigra se je vršila ravno na večer, ko so pokojnega pre-vzv. škofa Gregorija Rožmana peljali v Lemont, kjer je bil potem naslednji dan na mrtvaškem odru in v ponedeljek pokopan. Zato je bila ta predstava kot nekaka žalna komemoracija. Pred prireditvijo sta 0 pokojnem vladiki ljubljanskem govorila predsednik Lige v Chicagu g. Alfred Fišinger in duhovni vodja p. Vendelin špendov OFM. Oba govornika sta poudarila veličino pokojnega škofa in da smo z njim Slovenci v zamejstvu izgubili neizmerno veliko.
Ko je za konec igre zadonela preko zvočnikov Lavtižar jeva ““Končano je trpljenje,” so se nehote naše misli obrnile k pok. škofu; saj ta pesem tako lepo velja tudi zanj: “Končano je trpljenje, končano je življenje; naj duša v Bogu sniva in večni mir uživa.”
V soboto, 5. decembra, je bila sv. maša zadušnica za pokojnim škofom, katere so se Slovenci v Chicagu v lepem številu udeležili.
P. Vendelin Špendov OFM.
Temeljni kamen nove stolnice
V nastajajočem novem glavnem mestu Brazilije je nadškof v prisotnosti državnega predsednika blagoslovil temeljni kamen move stolnice, ki bo posvečena Materi božji.
Otroška igra “Petorcko-ve poslednje sanje” v Chicagu
Chicago, 111. — Zimski dan je. Sneg pada v kosmičih in beli sadovnjake ob hiši. Otroci pritiskajo nosove ob šipe in vpijejo od veselja. Babica ob peči je videti dobre volje.
“Babica, kaj nam pripovedujte,” prosi Micika.
‘“Pravljico, pravljico — o vilah, ali pa o škratih, o čarovnicah, ali pa tako, da me bo strah,” gostoli mala Anica.
“Ne, jaz ne maram pravljic, ker so preotročje, jaz hočem tako, ki je res,” pravi že resni Janezek.
In babica pripoveduje:
Živel je Peterček, sirota brez staršev. Oče je padel v vojni in mamica je tudi umrla. Zanj je skrbela babica, ki je pa bila zelo revna. Sobica je bila pozimi mrzla, obleka slaba in hrana nezadostna. Peterček je ležal težko bolan in to na — sam sveti večer. Slišal je o darilih, ki jih Jezušček prinese na ta večer bogatim otrokom. Zakaj samo bogatim? On si tako želi toplega zimskega plašča in lepe kapice. Premetava se v veliki vročici v postelji, ječi — a za zdravnika ni denarja. Peterčka boli ta revščina in kliče svojo mamico, ki je sedaj v nebesih. Berač potrka na vrata in prosi prenočišča. V revni hišici zaspe. V sobo je priplaval duh mamice, ki je prosil sanje, naj pridejo in ponesejo Peterčka v kraljestvo in lepoto pravljic.
In Petei’ček je sanjal. Hodil je s čarodejem in z mesecem (luno) po čarobnem gozdu, ki se je na sveti večer pripravljal na Jezuščkov prihod. Drevesa so govorila. Meglica — krasotica je spletla beli pajčolan; palčki so drhteli od pričakovanja. Peterček je prišel v to radost , in sprejeli so ga kot svojega. Je-zušček ga je blagoslovil in mu prinesel plašček in kapico ter mu obljubil, da ga bo peljal k njegovi mamici.
Sanje so minule. Sobica je bila sedaj še bolj mrzla in pusta. Peterček pa bolj bolan. Nenadoma je začutil, da bo kmalu videl svojo mamico. In nebesa so se odprla . . .
To je zgodba igre “Peterčkove poslednje sanje,” ki jo bodo igrali otroci slovenske sobotne šole v Chicagu dne 19. dec. ob 7:30 uri v veliki dvorani sv. Stefana pod vodstvom spretne in požrtvovalne učiteljice gdč. Mušič Pavle v okrilju Lige. Pridite starši in vsi prijatelji mladine. Videli boste resničnost življenja, ki je trdo in lepoto pravljice, kot si jo more zamisliti samo nedolžno in dobrotno otrokovo srce.
Po igri bo razveselil naše otroke sv. Miklavž s svojim spremstvom in jih obdaroval. Naj vaS ne moti pozni datum sv. Miklavža, kajti pot iz Slovenije v Ameriko je dolga in otroci ga bodo pravtako veseli. Mamice prosimo, da bodo sv. Miklavžu zopet napolnile prazno košaro.
V Chicagu je znano, kaj zmorejo slovenski otroci. V “Museum of Science and Industry” in pri irski fari sv. Sabine bodo tekom meseca decembra prikazali v živih slikah slovenske običaje od godu sv. Miklavža preko Božiča do Sv. treh Kraljev.
Vse priznanje moramo dati jnaši doraščajoči mladini iz “High ' School” in “College,” ki pri vsaki otroški prireditvi rada priskoči na pomoč in prevzame vse težje vloge. To nas zelo veseli ■ in hvala ti, naša mladina!
| Slovenci v Chicagu in okolici’
! ne pozabite sobote 19. decerm bra!	A.
VSE V ENI DEŽELI
V južnih nižinskih legah Tibeta uspevajo tropski sadezb med tem ko je visoko v gorah rastlinje podobno onemu v arh' tičnih predelih, koder sploh obstoja.
KRVAVE ZARJE
MEHIŠKI ROMAN Priredil Kolenc Franc
OTROCI SREČE
Bližal se je čas volitev. Stvar je bila resna.
Carresovi vohuni so prinesli vest, da je v teku dvojna proti-agitacija.
General Serrano je izdal proglas, ki je v njem zahteval od vlade poštene volitve in je ob enem izjavil, da kandidira za državnega predsednika. Imel je mnogo pristašev.
Druga nevarnost je pretila od
Serrano se je zgrudil s prestreljenim vratom-
Častnika sta ga zavlekla v gozd in sta ga tam pustila. Potem sta mirno nadaljevala pet proti prestolici.
Večerni listi so z velikimi črkami prinesli vest:
“Zarota zoper vlado. General Serrano je na čelu oboroženih katoliških puntarjev drl proti prestolici. Vladne čete so ga obkolile in ujele. Hoteli so ga pe-
Predavanje univ. profesorja Petra Remca o ZDA v Celovcu
Cleveland, O. — Eden izmed tistih slovenskih novonaseljen-cev, ki so se v svoji akademski karieri doslej naj višje povzpeli, je gotovo g. profesor Peter Remec, trojni doktor. Zadnja štiri leta je predaval predmete iz sociologije, držaVnoznanstva in mednarodnih odnosov na sloviti jezuitski Fordham univerzi v New Yorku, trenutno pa se mudi na enoletnem študijskem bi
zadovoljilo potrebe Kranjčanov za vodni šport pozimi. Zimski bazen bo na severnem delu otoka in bo dobival toplo vodo po ceveh iz tovarne Tiskanina. Ne-
strani društva “Juventud Cato- Ijati v prestolico, a on je sku-lica.’” Člani društVa so bili mla- šal pobegniti. Straža ga je opa-di katoliški odvetniki, zdravni- žila in ker se vkljub opominom ki, inženirji, visokošolci in de- ni hotel ustaviti, je za njim lavci. Bilo jih je nad stotisoč. Ta streljala. Strel ga je smrtno ra-mladina je sklenila, da napne nil. Vstaja je potlačena.” vse sile zoper Carresa.	V ostalem delu članka je bilo
Kakor hitro je Carres doznal povedano, da so pri Serranu na-za to dvojno nevarnost, se je ta- šli spise, ki je iz njih razvidno, koj lotil dela. Sklenil je, da da je hotel general v slučaju generala pošlje na drugi svet, izvolitve neki tuji državi izro-mladce pa razoroži s pomočjo čiti vse mehiške petrolejske cerkvene oblasti, ki ji zapreti z vrelce in srebrne rudnike._ najhujšim, ako ga ne bo podpi- Prebivalstvo prestolice je bilo rala. •	na podobne slučaje navajeno,
— — —	radi tega je precej hladno spre-
Serrano je imel v bližini pre- jei0 vest 0 Serranovi usmrtitvi, stolice lepo posestvo. Odkar je Le tega niso mogli umeti, kako nastopil kot kandidat, se je v je zašel skrajno levičarski ge-njegovi hiši obrnilo mnogo zna- Leral naglo med katoliške nih osebnosti. Prihajali so čast- punj.arje
niki in vodilni politiki. Serra- Pristaši umorjenega generala no se je z njimi razgovarjal c j se Sp0četka niso upali oglasiti. Volilnem gibanju. O tem se geie £ez nekaj tednov se je domu niti sanjalo ni, da je med znaj0j da so se glavni vodje njimi bil tudi izdajalec. In ven- prejgnjega gibanja spet zarotili dar je bilo tako. Luz je pnd-j^gpgj. yiado. kupil generalovega najbolj za-	Carres je mirno dejal Luzu:
upnega moža in ta mu je vsak	— Enega nasprotnika smo se
večer poročal o razgovorih. |rešiii; naj pride drugi na vrsto!
Nekega dne so prijatelji jz' Ljubo bi mi bilo, če bi potekla delali načrt za slučaj, da bi s|.vai. v miru, a če se to ne po-Carres s silo nastopil. Vsi so bi- J sreči) jih s silo poteptamo.
li mnenja, da bo treba odgovo-l	_______
riti na silo s protisilo. K sode- Voditelji katoliškega “Juven-lovanju so povabili tudi katoli- tuda” So se na povabilo prima-ško stranko.	sovega namestnika zbrali na
Carres je bil že zvečer o vsem grofiji. Namestnik jim je poka-poučen in je naročil Luzu, da z zaj vladno odredbo, da mora generalom konča.	I p rimaš organizacijo prepove-
Naslednjega jutra je vojaštvo dati. Nato je dejal: obdalo generalovo hišo- Pred — Gospodje! Dobro veste, da generala je stopil častnik z re- so gasi zeio hudi. Nasprotniki so volverjem v roki.	Cerkev vklenili v težke verige.
— Gospod general — je nago- Kako se naj branimo proti voril Serrana — dobil sem po- njim? Kaj je boljše? Izzivati velje, da vas radi rovarenja zo- nasprotnika, ali pa v zaupanju per državno oblast aretiram in na Boga trpeti in čakati? vas odpeljem v prestolico. j Voditelji so molčali. Naposled Serrano je poznal postopanje se je oglasil močen mladenič, vlade, radi tega se ni obotav- tovarnar Garza Rene Capital. Le to mu je rojilo po gla- stran.
vi, kateri izmed petnajstih pri- — Gospod prelat! Mladina je jateljev ga je izdal.	mnenja, da naša potrpežljivost
Častnik niti tega ni dovolil, in popustljivost le veča nasprotja bi se general poslovil od dru- nikovo predrznost. Popustlji-zine. Pred vrati je čakal voz, ki vost v nas mori zavest moči in ga je obdajal .vojaški oddelek, nas končno privede do poraza. General se je vsedel na voz- j — Tako je! — so pritrdili Nekako sredi pota je častnik ostali, dal povelje za “stoj”. Voz se je _ Le vsled neprestanega podstavil. Vojake je častnik od- puščanja smo prišli v ta žalost-Poslal, Serranu pa je ukazal, naj ni položaj — je dejal mladi od-mu sledi v gozd.	vetnik Gallardo. — Pasivnost
Serrano se ni pokoril. Prišlo bi bila pogrešena politika. Sploh je do ostrega prerekanja. Čast- pa tvorimo v državi ogromno nik je nalahno namignil svoje- vegino in ne smemo trpeti, da diu tovarišu.	bi ta peščica prevratnežev od-
Nenadoma je počil strel m l0čala o življenju in smrti. Da-iz Pittsburl^T^Tri-1 nes^ molitev ne zadošča; tudi z Se:_ Star sem, imam 82 let in se vedno mečem moramo braniti vero m P°čutim utrujen. Vaša prva pošiljka cd 100 LOVIAN CAPSULES me je pa SVODOa°-
!pr oživela. Zato vas prosim, da mi Obraz pnmasovega namestn.-i'.h Pošljete še sto in moja želja je, da u ^ iZ(Jaial nemir in skrb. Pre-fcl lih vsi starejši ljudje jemali, kajti Ka Je ^UciJ “ .	„ , •
kakemu bodo pomagale.	magovaje se je starec dejal.
LOVIAN CAPSULES	— Morda se nisem izrazil jas-
MANDEL DRUG CO. no. Tudi jaz nisem mož, brez-15702 Waterloo Rd., Cleveland 10, O. delja. Ne rečem, da ne bi niče-* » S3?Sr>ar?S4i »M.k Storili Lejo je vprašanje,
^^žžimiinilllimilillllllilinmtt, kaJ te bolj va|no. ali zunanje
dejanje, ki lahko privede do
verskega hoja, ali notranja o-krepitev verskega prepričanja? Ako hočemo zmagati, moramo imeti za seboj jeklene katoličane, ki se tudi smrti ne bodo bali.
Odgovoril je tovarnar Garza:
(Delje prihodnjič)
Lani preveč, letos premalo Kranj dobi zimsko kopališče
Lani so cementarne po vseh ! V oktobru so začeli graditi v
državi tožile, da imajo preveč Kra^u na otoku Save zimsko ko-cementa, ker da je izvoz padel, pahšče, prvo^te vrste v Slove-doma pa da ga tudi premalo po- j nUk Kopališče bo dograjeno rabijo. Letos je cementa nenad- prihodnje poletje. Trdijo, da bo no začelo primanjkovati in odgovorni ljudje so se vprašali, kje je temu vzrok.
Ugotovili bo, da gradbena podjetja zaradi cementa niso bivanju v Švici kot gost znane i v skrbeh in ga niso o pravem ,kollko nižje bo odprt bazen dolg Rockefeller Foundation.	To	pri-, času naročila češ, saj ga imamo , 50 metrov k^ba tudi Polnjen s
liko ie norabila	Zveza	slovenskih	itak dovolj. Industrija je med toPl0 vodo- V bllzlm bodo gn"
našla nuva «šša v
višjih strokovmh šol na Ko~-,služila na drsališče. Pokrit zim-skem tako, da ga je povabila zmanjkalo čeprav so cementa ^ Wn hn rlnlo metrn„ in
naj njenim članom v zgoščenem ne dejansko povečale proizvod-predavanju poda zgodovinsko, ni° za okoli 18 odstotkov. Da bi politično in gospodarsko podobo omili pomanjkanje, so morali Amerike ali pravilneje ZDA. G. |cell° nekaj sementa kupiti zunaj, seveda za dražji denar, kot so ga prej prodali!
Tudi velike ladje grade
Po uradinh podatkih so zgra-
profesor se je povabilu rad odzval, posebno ker ga vežejo sicer hudi, toda kljub temu lepi spomini na Celovec, kjer je preživel prva leta svojega političnega begunstva.
Celovški Naš tednik od 26. nov. t. 1. ima o njegovem predavanju daljše poročilo, iz katerega posnemamo za bralce AD naslednje zanimivosti: “Podal nam je nadvse zanimivo geografsko, zgodovinsko in sociološko podobo te velike dežele, ki se je v manj kot 200 letih iz skromne angleške kolonije razvila v prvo velesilo sveta, ne da bi se bila pravzaprav sama tega zavedala. Z jasno besedo nam je podal bistvene poteze ameriške duševnosti, družbenega in gospodarskega ustroja. Pri tem pa je predvsem s točnimi, včasih presenetljivimi besedami karakteriziral tudi nekatera značilna notranja nasprotja te velike dežele, kjer je evropsko seme, presajeno v plodno' zemljo bogatega novega kontinenta orjaških dimenzij rodilo povsem nove, bujne a svojstvene sadove. — Predvsem smo pa iz njegovega vseskozi objektivnega prikaza mogli spoznati vse prednosti družbe,-ki temelji na spoštovanju verskih načel in na svobodi, tako na duhovnem kot tudi na snovnem, gospodarskem področju. Ameriški družbeni red je znal združiti prednosti svobode z v vsaki skupnosti potrebno disciplino ter se tako izognil škodljivi skrajnosti nekdanjega čistega liberalnega kapitalizma na eni ter komunizma na drugi strani.” — Po predavanju se je razvila živahna debata, v kateri je prof. Remec odgo-
ski bazen bo dolg 25 metrov in 10 širok.
Sodijo, da celotni stroški gradnje ne bodo presegli 25 milijonov dinarjev.
Preveč zemlje na Gorenjskem?
Pod gornjim naslovom prina-
V	ša ljubljanski dnevnik “Delo”
dih letos v prvih osmih mesecih V1 ,	, .	,
i -u , 1 ■ j i • l. članek, v katerem razlaga, da v jugoslovanskih ladjedelnicah ..
“	.	.	, ponujajo povsod kmetje zemljo
za tujino ladij v skupni vredno- ^ r J ,	...... J .	.
sti 10.7 milijard dinarjev v pri- "	'kmetijskim orgamzac-
. .	, Ijam, da pa jo te dejansko ne
merzi z 4.4 milijardami vredno-.J	„	:. .
sti v preteklem letu.	[morejo prevzet. Zemlja je naj-
,	...	. „v. večkrat slabe kakovosti m na
Na Reki so splovili najveejo
, . .	.	... T , odročnih krajih, kjer je renta-
doslej zgrajeno ladjo v Jugosla-	J .	„
viji z nosilnostjo 25,000 ton. Gra- i1 lno »Melovanje zelo težavno,
dijo pa že tudi ladjo z 32,000 to- “ « naravnost nemogoče Mia-
trebna, ker stara ob Grubarjevem prekopu ni odgovarjala več potrebam slovenske prestolnice.
žičnica na Stari grad nad Kamnikom
Kamničani razpravljajo že pre-
cej dolgo o tem, kako bi zgradili vzpenjačo na Stari grad nad mestom, vendar se jim doslej še ni posrečilo najti sredstev za izvedbo načrta.
Med stoli in biljardno mizo je državna meja
Ljudje se okoriščajo z napako, ki jo je zagrešil pisar pred več ko sto let.
nami, med tem ko so v
„ .. di ljudje beže s kmetov, kjer je ^ življenje težko, v mesta za bolj
pripravljajo celo na gradnje pe-	7a kmetiiah
trolejskih ladij z do 45,000 tona- S11f . zasluzkom- ^ petljah
ostajajo večinoma stan ljudje,
“v puljski ladjedelnici Uljanik,' ki hišo sposobni zemljo dobro
. .	i j •	tv- obdelati. Dajatve so tudi tohk-
kjer so nekdaj popravljali vojne v ,	.	....
sne, da se kmetje skusajo iznebiti slabše zemlje s tem, da jo ponujajo v najem.
Pri tem je zanimivo, da je v
ladje avstro-ogrskega brodovja, se pripravljajo na graditev potniških prekomorskih ladij, ki
naj bi imele za začetdk do 10,000 „	. .	,	...	...
ton, kasneje pa celo do 25,000. kranjskem okraju le se okel. pe.
Pri vsem tem je splošna plovba, ki ima svoj sedež v Ljubljani,
dala zgraditi potniško tovorno , . v. v. ,	.
. ..	„ j ■ •	, ■ j bi našle način za koristno upo-
ladjo “Piran,” ki ima nekaj nad ,	,.	^
tino kmečkega prebivalstva, v jeseniškem pa celo samo 6 odstotkov. Oblasti se trudijo, da
16,000 ton, na Japonskem. Ta družba je vzpostavila sedaj ne-) posredno potniško in tovorno zvezo iz slovenskih pristanišč ]
Piran in Koper z Združenimi dr- '	.	,	....	,	.
žavami Amerike. Za pot iz pira- nef :kme‘a	“ ?“g!
do New Torta trdijo, da ne	*> bl,.bl1
.	^ , tj,. ... ob taki-h okoliščinah se voli an
rv wrvIvoKoTm li rlncri v m Lrrvr	J
rabo zemlje, ki j d zaradi preobremenjenosti kmet ne more obdelavati in si s tem preskrbeti dostojno življenje.
Na eni strani z davki svobod-
na
bodo potrebovali dosti več kot 10 dni.
varjal na razna podrobnejša vprašanja. Ob koncu predavanja je zvezin tajnik prof. dr. Inz-ko izrazil željo, da bi mogli prof. Remca še kdaj pozdraviti v njihovi sredi kot predavatelja. Predavanje je bilo v Celovcu v Mohorjevem domu v ponedeljek 16. nov. t. 1.	J. S.
zemljo primerno obdelovati.
Nova klavnica v Zalogu
V Zalogu so zgradili moderno klavnico in tovarno mesnih izdelkov, ki je začela pretekli mesec poskusno obratovati. Njena naloga bo oskrbovati Ljubljano, njeno okolico in še velik del zahodne Slovenije z mesom in mesnimi izdelki.
Nova klavnica je -bila hudo po-
V nizozemski občini Baarle-Nassau živijo ljudje v posebnih okoliščinah. Na občinskem območju je namreč del belgijske občine Baarle-Hertog.
Meja med obema državama poteka v teh krajih zelo vijugasto in čudno, saj ponekod deli hišo med dve državi. To okoliščino je tako zelo izrabil neki špekulant, da je naposled izbruhnil spor, ki je pripeljal Belgijo in Nizozemsko pred mednarodno razsodišče v Haagu.
Na dunajskem kongresu 1815 so ustvarili zmagovalci nad Napoleonom iz belgijskih in nizozemskih provinc kraljestvo, ki se je raztezalo od danske do francoske meje. Ta država pa ni imela dolgega življenja. Razpadla je že po petnajstih letih in iz nje sta nastali nizozemsko in belgijsko kraljestvo. Meje med obema državama niso natančno zarisali. Posebno težavo je povzročal del nizozemskega ozemlja, ki se je zajedal kot jeziček v belgijsko provinco Antwerpen. Šele leta 1843 so zadevo uredili. Iz kraja Baarle je nastala nizozemska občina Baar-le-Nassau, v njej pa belgijsko območje Baarle-Hertog, ki ga sestavlja nekaj otočkov, tedanje belgijske posesti. Zato se še danes dogaja, da pridejo prebivalci občine Baarle, ko gredo čez cesto, v “drugo državo.” Sprva jim je to povzročalo nerodnosti, sčasoma so pa spoznali, da se morejo s tem tudi okoriščati. Potrebščine so kupovali “na Nizozemskem” ali pa “v Belgiji,” pač glede na to, kje je bilo blago cenejše.
Največ dobička si je skoval v takih okoliščinah pred kratkim prekupčevalec živine iz Baarle-Hertoga. Odkril je namreč, da je pisar, ki je sodeloval pred 116 leti pri sestavljanju pogodbe, pomotoma označil nekaj nizozemskih posesti za belgijsko ozemlje. ~ Živinski prekupčevalec je kupil na tem območju dve parceli s hišami vred in si potem priskrbel belgijsko dovoljenje za to, da je uredil tam igralnice. Nizozemske oblasti pa takih stvari ne dovolijo. Zaprle so njegov “casino Benelux”, toda lastnik se je skliceval na
pogodbo iz leta 1843. Dosegel je, da je predložila Belgija zadevo mednarodnemu razsodišču. Razsodišče je prisodilo pravico jmešetarju; svojo odločitev je obrazložilo s tem, da velja pač tisto, kar je zapisano v pogodbi. Tako imajo v tem kraju še eno nenavadnost. Nič manj zanimiva pa ni zadeva, ki je že precej starejša. Na Nizozemskem je I treba plačati davek na biljard, v j Belgiji pa ne. Lastnik gostišča, |ki ga deli meja med. Belgijo in Nizozemsko, je postavil biljardno mizo v “belgijski” kot in tako ne plačuje davka.
— Prvo parno piščalko so uporabili na naših železniških strojih 1. 1835, pa je že iz rabe kot tudi sama parna lokomotiva.
MALI OGLASI
V najem
Odda se 5-sobno stanovanje, zgoraj. Najemnina $75 vključuje naprave. Na 1260 E. 71 St. Kličite HE 1-4558.
(240)
Sobe se odda
6 sob, kopalnica, podstrešje, klet, plinski furnez, avtomatični vodni grelec, zgolraj, svoj vhod, na Bonna Ave. Kličite HE 1-2536 po 5. uri.
(237)
Naprodaj v Euclidu
Nad parkom, 3 leta stara enodružinska hiša, 2 spalnici, zgoraj nezgotovljeno, priključena garaža. Na Glenridge Rd. Kličite KE 1-4367.
(240)
Sobe se odda
4 sobe spodaj, kopalnica, garaža, plinska gorkota, na 1128 E. 63 St. Vprašajte zgoraj po 6. uri zv.
—(239)

POPRAVLJAMO
FENDERJE in ogrodje
SUPERIOR BODY S PAINT CO.
6605 St. Clair Ava.
EN 1-1633
§
Oglašajte v “Amer. Domovini”
V najem
Odda se enodružinska hiša, 6 sob, odraslim ljudem. Odda se tudi 4 sobe v lepem stanju. O-glasite se na 1248 E. 61 St.
—(9,11,14 dec)
HELP WANTED—FEMALE
Stenographer
CENTRAL
NATIONAL
BANK
WESTLAKE OFFICE
Interesting front office position with pleasing personality and stenographic ability. Good references essential, age 25 to 40; position is diversified, includes light dictation, general corres-po-ndence, opening new accounts, some teller responsibilities and giving general information.
A Good Starting Salary 5-Day Week
Many Employee Benefits Apply
WESTLAKE OFFICE
VELIKANSKA BUBA — Tale reč na 'sliki izgleda Lot velikanska buba, v resnici je 80 čevljev dolga in 8 čevljev široka (v 'premeru) plastična “posoda,” v kateri prevažajo tekočine po reki Renu in {ostalih nemških rekah in prekopih. “Bubo” pripno Ha vlačilec, ki 'potem plove g njo na določeno 'mesto.
Stanovanje se odda
6 sob, 3 spalnice, blizu cerkve Marije Vnebovzete, družini z odraščenimi otroci. Pokličite IV
1-1738.
(239)
26945 Westwood Rd. A. C. Gerhan, Manager
(238)
Moški dobijo delo
Moški dobijo delo
Moški skušeni na “lathe,” ki so sposobni delati na temelju načrtov dobe stalno zaposlitev.
Acme Saw Mfg. Co.
1447 E. 47. St.
(blizu Superior) (x)
Ženske dobijo delo
NA PRODAJ
BLIZU E. 200. ceste - ZIDAN COLONIAL - 3 spalnice, klet. garaža, vse v odličnem stanju. -$18,500.
NOVA RANČ HIŠA, polzidana (stone & frame), 3 velike spalnice, kamin, vzidana peč in pečica, polna klet, dvojna priključena garaža, en in pol pogozden lot, pravo podeželsko življenje. - Cena $24,900. - Se vzame v obzir tudi zamenjava.
KOVAČ REALTY
960 E. 185 St.	KE 1-5030
(7, 9 dec)
Sobo dobi
Priletna poštena žfenska dobi lepo opremljeno sobo s souporabo kuhinje. Kličite MU 1-7230.
(4, 7, 9 dec)
V najem
Oddajo se 4 sobe in kopalnica zgoraj, spredaj porč, odraslim na 1180 E 61 St. blizu sv. Vida Kličite LO 1-4205.
(MWFx)
Nočno delo
Išče se Slovenka, da bi skrbela za bolnika ponoči. Kličite IV 6-2444 ali EV 2-5730.
(237)
Stanovanje oddajo
Štiri velike) na novo dekori-rane soibe na E. 63 St. in Carl Ave. oddajo. Kličite UT 1-4385.
(237)

fS
I s
šklepečejo
' S HANDEL - MAZZETTI;
Junakinja iz Štajra|
1

Sedaj gre zopet navkreber, da bi šel po bližnjici v Štajerdorf. In zopet ga je zapeklo v dušo: Tu je preje stala na kamenitem podstavku z vencem in križem sveta Rozalija, ki varuje kuge. — Sedaj se reži vanj s plapolajočimi lasmi vodna vila s pozlačenim, navzgor obrnjenim lusknatim repom. Prišel je do Štajre, zopet nekaj novega:	starega mosta ni več!
Dva čolna sta bila privezana na bregu. Ker je že tretji dan pihal julni veter, ki je omehčal mraz in led, je reka zelo narasla in je postala deroča. Ribiški deček ga je v čolnu počasi peljal čez, ker je voda močno drla.
Albert je vprašal: “Je-li led most odnesel?” Deček je odgovoril: “Razstrelili so most, sam mestni sodnik je tako ukazal.”
“Prav je imel, bil je že zelo slab. Lahko bi se bila zgodila nesreča, kadar bi voda narasla,’ je pripomnil Albert. '‘‘Toda kje je križ?”
“Razstrelili so ga v zrak.” “Beži, to častito svetinjo?” — “Sodnik je tako velel.” Albert se je globoko zamislil. Skrbi za minljivo življenje, obenem pa ropa duše. To znaš, Hendel.
Stopil je iz čolna, plačal dečku prevoznino ter je potem stopal naprej ob višnjevem vrtu. Težko kakor svinec je viselo nad njim sivo nebo, kakor grmenje iz spodnjega sveta so votlo donela na njegovo uho kladiva in pa šumenje deročih valov.
Povsodi se je topil sneg in so stale luže, velike kakor jezera. Še je dišalo po jugu. Zoprno topel je bil zrak. Ni dobro, če po najhujšem mrazu precej nastopi toplo vreme: to navadno povzročuje nalezljive bolezni. Tam ob meji Albert obstoji. Lahen smehljal mu priplava na resno, žalostno obličje. Ob potu se dviga križ, pred katerim stoji Žalostna Mati božja z mečem v srcu. Odrešenik je ovenčan z rožnim vencem, s katerega visita dva vezena svilnata trakova. Sicer je njuna barva nekoliko obledela v snegu, pa
V blag spomin
OB ŠESTI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA .LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA
Joseph Cerjak
ki je umrl 9. decembra 1953. leta
Šest minilo je že let, odkar zapustil si ta svet', odšel si tja, kjer ni nadlog, naš dragi oče in soprog.
Kje smeh je Tvoj, kje Tvoj je glas, ki vedno budil je veselje v nas?
Utihnil je in ni ga več, fveselje preč je, preč!
Pri Bogu zdaj se veseliš, a v srcih naših Ti živiš!
Žalujoči:
SOPROGA in OTROCI OSTALO SORODSTVO
Cleveland, Ohio, 9 decembra 1959.
vendar se na svili natanko razločujejo fine cvetice.
Katera roka neki je tako nežno okrasila našega Odrešenika v globokem trpljenju sredi krivoverskega mesta?
Albert se je nasmejal. Zdi se mu, da ve. Pospešil je korake ter jo je mahnil proti katoliški šoli. Otroci so prihajali iz šole. Bilo je ravno poldne.
Neka deklica je zaklicala: “Hvaljen Jezus!” V tistem hipu so se ji pridružile druge s svojimi srebrnimi glasovi, da1 je ščebetalo, kakor bi se bila vzdignila v zrak .jata pomladnih ptičev. “Hvaljen Jezus, prečastiti gospod!”
Kakor je bilo ostudno luteranskih otrok psovanje:	Far,
far! — tako prisrčen je bil ta pozdrav katoliških otrok. Ravnodušno je Albert preje poslušal zasramovanje, saj je bil tega že vajen. Sedaj mu je tako dobro del ta katoliški otroški pozdrav. Kako ljubi so ti otroci! Še nikdar ga niso tako lepo javno pozdravljali . . . Kdo neki jih je tega naučil? . . . Zdi se mu, da ve . . . Prišel je do hiralnice. Na pročelju ga tako prijazno pozdravlja sveti Jožef, ki je ves ozaljšan in ovenčan. Iz šumljajočega vodnjaka zajema vodo neka žena, ki nosi rožni venec ob ledju. Menihu se veselja širi srce. Stopi v hiralnico. Kako se začudi! Dva starca sta živela notri, ki sta se neprestano ravsala in kavsala. Zastonj se je preje Albert trudil, da bi ju spravil. Zaman vsi opomini, ves trud, vsa sveta jeza . . . Danes sedi eden pri drugem ter mu bere iz pobožne knjige. Čez noč je prišel angel in je iz trdih kamnov napravil otroke božje. Kdo je ta. angel? Albert ga dobro pozna. Luč vzhaja nad mestom, se sveti nad Štajerdor-fom. To luč nosi v rokah neka devica. Urno koraka menih po ozki ulici proti Vizerfeldu. Že mu zre nasproti gostilna s svetlimi, bleščečimi okni. Iz gostilniške sobe se je čulo govorjenje moških:	Bil je ravno semanji
dan in ura obeda . . . Skozi čista steklena okna je videl gručo moških, glavo pri glavi. Kakor senca je okoli njih plavala mlada deklica. “Zadrego ima,” pomisli menih in se obotavlja pri
2 knjigi za $1.
Zanimiva knjiga je lep božični dar in za druge slučaje'
Morda leži vaš prijatelj bolan doma ali v bolnici in premišljujete kaj bi mu nesli ob obisku0
Cvetlice so za kak dan — a uvenejo in jih ni več. Zanimiva knjiga je bolj na mestu, s to si bolniki preganjajo dolg čas z lepimi povestmi v urah, ko so sami.
Priliko imate te dni, da si nabavite za take slučaje zelo zanimivi knjigi za mal denar. Pišite še danes, priložite v pismo $1.00 v gotovini, M.O. ali čeku in dobili boste dve knjigi:
Prva: “S POTOV ŽIVLJENJA SLOVENSKEGA NARODA (vsebuje več zanimivih črtic iz življenja slov. izseljencev v A-meriki).
Druga:	“AMERIŠKE SLO-
VENSKE VEČERNICE” (kako so iz podtalnosti prilezli komunisti na površje v domovini). Obe knjigi samo $1.00
Naslov:
Baragova knjižnica
6519 WEST 34th STREET, BERWYN, ILLINOIS.
Kuzmine?”
“Da.”
“Jemnasta!”
tam? Imajo že Kdo je? Je-li” -se ji privije iz krepkih prsi ---“že prišel v našo hišo novi gospodar Virih?”
“Tink, tink,” je v gostilniški sobi žvenketal nož ob kozarec.
vratih. V kuhinji (krožniki in lonci.
“So mati Švertnerica doma?”
J Nobenega odgovora ni iz ku-jhinje. Naprej šklepeče kuhinj-■ ska posoda v kuhinji. Iz gostilniške sobe prihaja dekliški glas: j “Kdo je?” Nato stopi v vežo Štefana. Opasana je z natakaričinim predpasnikom in nosi za pasom denarsko torbico. Vsa vesela je glasno vzkliknila:
“Jezus! Gospod pater!”
“Oj, kakšno veselje! Mati!
Pridite, poglejte, kdo je tu?”
“Sedaj je prišla tudi mati iz kuhinje. Nekako tuje pozdravi patra. Štefana je pritisnila svoje otroške ustnice na njegovo velo roko, je strmeče zrla v rumeni, bolniški obraz ter je rekla: “Slabo pot ste imeli, prečastiti gospod, kaj ne? Ves čas tako slabo vreme, šele pred tremi (Hišo ob vodi je dnevi so potihnili viharji. Vsi oskrbnik Virih —
je zavpila mati.
in jo je v hrbet in ramena po-1 slamo! Tako! V slamo! V slami ljubljalo zlato sonce. Neki gost jih prezimuje, lopov, da pridejo je ravno odhajal in jo je mimo-!miši, ki jim diši zrnje. Štefana”’
Od Kuzmine? Jej! Ali ste bili grede hotel nekoliko potapljati
v Admontu? Je dosti snega P° ramah, pa kakor strela se novega opala? j mu je umaknila. “Da je že v - globok vzdih naši hiši Virih. Je-li šel vanjo
takoj, ko so nas izgnali?” O, ta Virih, ki je dobil njeno hišo cd milostivega gospoda, on je žebelj v njeno krsto, ta Virih. “Kupil je od mene kokoši in če-Štefana hiti noter; sliši se ven, bele, pa me je pošteno osleparil kako hitro je izračunala in je v in osmukal. Ste-li videli moje istem hipu zopet stala ob na panje?” je na mah vprašala, pol odprtih vratih. Kakor zve- Obraz ji je postal rdeč in je hu-
je hripavo vpila, “ali čuješ, Štefana! V slami prezimuje naše čebele!”
(Dalje prihodnjič.)
Nepotrebna skrb!
V Liverpoolu na Angleškem je Društvo za preprečevanje krutosti do živali protestiralo proti prodajanju rakete-igrače, v katere glavi je bila mala plastična figura psa!
ko je do gledala.
“Štefana, gospod-sko-
zde so se ji svetile oči,
prisluškovala besedam patra je te kličejo!” Deklica je Alberta, ki je odgovarjal mate- čila v sobo, vrnila se je z vr-ri na razna vprašanja.	j čem, ki ga je v kleti napolnila,
Bil je zvečine v samostanu in da ga nese gostom. V hipu je ne ve bogvekaj novega . . . Mno- bila zopet na svojem mestu: ga je snega, posebno v Bukovju.' urna Marta in pobožna Marija videl. Novi obenem.
tako misli —! “Panje, da, te sem videl,” se smo mislili, da vas ne bo pred je že notri.	j je spomnil pater, ki je predse
Veliko nočjo.”	j Po stopnicah je prikobacal potegnil usnjato torbo, ki jo . je
“Kaj pot, kaj vreme in vihar- mali Janezek- Švertneričin o- imol opasano- Urno je v njej iz-ji,” reče menih odklanjajo. “Ni trok, prvi za najmlajšim. Sedaj tikal po spominkih, kajti ni imel gledati na pot, ampak na cilj.'se je smukal okoli velike sestre, časa. “Spredaj so, pred hišo, bili Prinašam ti pozdrav, pa še ne- ki mu je podala prst, da se je so v slamo zaviti.” kaj. Ugani, od koga?”	ž njim igral. Mnogo moških oči Žena je skočila pokonci, ka-
“To je pa te'tko!” s^ je glasno je iz sobe bolščalo na njo, ko je kor bi jo bila pičila kača. “Kaj, nasmejala. “Od gospoda patra stala ob na pol odprtih vratih za božjo voljo!” je kričala. “V
Pridružite se jJoctehjs
1960 BOŽIČNEMU HRANILNEMU KLUBU SEDAJ!
Za božične nakupe za leto 1960 se pričnite pripravljati že sedaj. Precenite vaše potrebe, nato pa poglejte, kako malo je treba vsaki drugi teden, da boste imeli denar1, ki ga boste potrebovali.
Vaši ocenjeni . izdatki za božična darila:	Vaše, proračunu prikladno plačilo vsaki 2. teden znaša samo:
$ 25.00	$ 1.00
$ 50.00	$ 2.00
5100.00	$ 4.00
$250.00	$10.00
Le nekaj minut časa vam vzame, da odprete vaš Božični hranilni konto pri jS’ocitfg, zato se ustavite pri nas čimpreje in se pričnite pripravljati za Božič 1960.
Rodetu
NATIONAL BANK
MEMBER FEDERAL DEPOSIT INSURANCE CORPORATION
t •
Lepo božično darilo!
Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli.
Ako to storite, bomo novemu naročniku mi poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite denar za .naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika.
_____ KUPON_____
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov:
Ime ..................................
cesta ..................-.....
mesto in država ..............
Za to darilo pošiljam znesek $.
Moje ime je ..................
Moj naslov je ................
mesto in država .......-......
......
DRUŠTVENI IMENIK
Veliko posameznih društev ima v našem hstu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $10.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje asesmenta in druge kratke vesti. Dobijo torej za borih $10 dosti koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odo- ^ bre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East C2 St. . . . 17002 Lakeshore Blvd.
Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	KEnmore 1.6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
DA BI ŠLO VSE PO SREČI! — Filmski igralec Curt Jurgens sklepa roke kot v prošnji, naj bi se vsa reč srečno iztekla. Slika je bila posneta v filmskem študiju P ' Muen-chenu na Nemškem, kjer prav sedaj snemajo življenje “Wernerja von Brauna,” izumitelja Hitlerjeve V-2. Raketa, ki jo postavljajo, je V-2, ki jo je dal na ^razpolago muzej v Stuttgartu.
ŠVICI V ČAST — Na britskem festivalu v Londonu je nastopala 18 let stara Sandra Phillipson kot “Miss Swiss” festival. Na sliki jo vidimo, ko prižiga Emilu Zimmerma-nu, članu godbe iz Appenzella v Švici, ki je prišla igrat na festival, pipo.
J *