S X i
- &LASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA
Vil;-

KOPER — 22. APRILA i960
-fr Poštnina, plačana v gotovini -fc
LETO IX. — STE V. 17
v>-;,{ Jf ,
V BEOGRADU ZASEDA V. KONGRES SOCIALISTIČNE ZVEZE JUGOSLAVIJE V
Sff
o ff
lanif-
o o
V ponedeljek se je začel v Beogradu V. kongres SZDL-J. Prisostvuje mu 1658 delegatov, ki zastopajo šest in pol milijona članov, ter mnogi gosti, med katerimi predstavniki nad 40 političnih strank in gibanj sveta.
Kongres je otvoril predsednik Tito, ki je po pozdravih in izvolitvi organov kongresa prebral referat o graditvi socializma ter
vlogi in nalogah SZDL. Tovariš Tito je v svojem izčrpnem poročilu podrobno obdelal razvojno pot, vlogo in naloge naše najbolj množične politične organizacije pri graditvi socializma v naši deželi. Orisal je gospodarski vzpon Jugoslavije in spremembe, ki so s tem v zvezi nastale in še nastajajo v državi. Nakazal je naloge, ki zdaj stoje pred nami _v nadaljnjem obdobju graditve vedno lepšega življenja, vedno boljših pogojev in razmer za vse delovno ljudstvo Jugoslavije,
Dobršen del svojega poročila je predsednik Tito namenil zunanjepolitičnim vprašanjem in razmeram v današnjem svetu. Pri tem je kritično obdelal vsa nasprotja in analiziral pojave in odnose med narodi in državami vseh kontinentov. S tem v zvezi je dejal:
»Čeprav počasi, se položaj v svetu vendarle postopno razvija v smeri popuščanja napetosti. To je predvsem rezultat boja socialističnih in drugih naprednih sil, to je rezultat boja in okrepitve zavesti ogromne večine človeštva, ki vztrajno deluje, da bi bili tudi nasprotniki mirnega razvoja na svetu prisiljeni odpovedati se sili in ubrati pot mirnega sporazume-anja. Ta proces ne bo tako pre-rost in hiter. Potrebno bo, da sile miru prispevajo še več naporov, da bi bil zagotovljen trajen mir.«
Ko je govoril o osnovah naše nadaljnje izgradnje, je tovariš Tito dejal:
»Naša sedanja in nadaljnja gospodarska politika mora temeljiti na naslednjih osnovah: prvič, investicije v tiste objekte, ki bodo
ne samo ostvarili naglo akumulacijo, marveč tudi v tiste, za katere imamo tudi surovine v državi; drugič, investicije v tiste objekte, katerih proizvodi bodo najlaže našli trg ne samo v naši državi, marveč tudi v tujini; tretjič, vskladiti investicije in proizvodnjo z mednarodnim tržiščem, oziroma uvažati, da bi lahko izvažali. Potemtakem ni treba težiti k avtarkičnemu investiranju za proizvodnjo vsega in kdo ve česa, kajti naše razvito gospodarstvo že zdaj teži za čedalje tesnejšim povezovanjem z mednarodno ekonomiko.«
Izvajanje tovariša Tita so vsi delegati in gosti burno pozdravili. Govor so več ali manj prenesle vse agencije sveta in mu dale široko publiciteto. Kongres je v nadaljevanju sprejel spremembo statuta in pomembne sklepe za nadaljnje delo organizacije. Govorili so številni delegati; med njimi je bil deležen posebne pozornosti govor generalnega sekretarja SZDL J Edvarda Kardelja o nekaterih posebnostih gospodarskega razvoja in gibalnih sil te ekonomike Jugoslavije.
Kongres so pozdravili tudi vsi prisotni predstavniki tujih političnih strank in gibanj, beograjski pionirji in mladi brigadirji s Ceste bratstva in enotnosti. Ob
zaključku bo danes kongres izvolil nov zvezni in nadzorni odbor SZDLJ.
LETOS ŠE VEC PRIREDITEV
Turistično društvo Portorož si prizadeva vsako leto z večjimi izkušnjami organizirati v času turistične sezone vrsto kvalitetnih prireditev, ki naj dopolnijo možnosti za razvedrilo gostov. Medtem, ko je še leta 1958 organiziralo društvo samo 3 prireditve, je lani poskrbelo že za 11 raznih prireditev, letošnji program pa predvideva skupno skoraj 60 prireditev od maja do oktobra. V te prireditve so vključene tudi tiste, ki jih bo organiziral v Portorožu zavod »Primorske prireditve«,
, . llSlBitf
(,■■:	.-.^V.J.. v,':-.1:, src;-''. ■
teSKSIi!»
■-•:. - •.<•:	.'..•••o
r:\v \-' 'Vv..
m m m

lääi
É&5

Vladimir Iljič Lenin
gocene žrtve priborili svobodo,
Dne 22. aprila leta 1870 le bil rojen Vladimir Iljič Lenin, ki mu .¡v je bilo namenjeno, da je postal j,; voditelj ruskega proletariata, teo-retik delavskega razreda in tvo-rec prve socialistične države na svetu. Vse svoje bogato življenje je posvetil hoju za stvar delavskega razreda ter je v tem boju tudi zgorel. Z neuničljivo, gigantsko energijo in voljo je uresničeval teoretične zasnove dialektike, dalje razvijal nauk Marksa in En-gelsa, nauk zgodovinske nujnosti napredka in razvoja družbe ter v praksi pripravljal ruski proleta-riat in kmečke množice na veliko revolucijo, ki je leta 1917 prinesla osebno svobodo zatiranim delav-; skim in kmečkim množicam veii-ke carske Rusije. Oktobrsko revolucijo so delavske množice izbojevale prav pod njegovim neposrednim vodstvom ter njene velike pridobitve tudi ubranile pred zunanjo intervencijo združenih sil reakcije.
Na živem nauku Marxa in En-gelsa je Lenin gradil naprej teorijo materialnih sil in razvoja družbe z delavskim razredom na čelu ter to teorijo tudi uresničeval v praksi. Večna Skoda je, da je mnogo prekmalu omahnil v boju, ki je zaradi tega pretrpel ogromno škodo. Razvoj družbe je zato zaostal, ker so se pojavile v vodstvu sile, pred katerimi je Le-nin še za življenja svaril borbene y.V|l delavske množice.
Življenja pa ni moč zaustaviti in čas nosi s seboj neizprosni razvoj. Leninov nauk in njegove ogromne izkušnje pa so pripomogle tudi nam in vsemu svetovnemu proletariatu v boju za sve-j. je pravice. Leninove postavke in - učenje smo mi razvili naprej, izhajajoč iz naše lastne stvarnosti. Z njegovimi gesli smo si za dra-v kateri se danes — zavedajoč se njegovih
M
IÜ.
zaslug — globoko klanjamo spominu velikega pokojnika.
Za letošnje leto predvideva načrt tovornega prometa 120,000 ton izkrcanega in naloženega blaga v v vseh treh pristaniščih Slovenskega Primorja, v katerih opravlja pristaniške manipulacije podjetje »Pristanišče Koper«. Podjetje »Pristanišče Koper« pa je
] W/7V3
a	k sa „	g
Postojnska komuna bo tudi letos nadvse dostojno - roslavila 23. april — svoj občinski praznik v spomin na znano partizansko akcijo v Postojnski jami. Na ta dan pred šestnajstimi leti je minerski vod XXX. divizije zažgal Nemcem okrog 20 ton bencina, ki so ga imeli vskladiščenega v jami.
Za letošnje praznovanje so predvidene razne kultumo-umetniške, zabavne in šnortne prireditve. Na sam praznik, to je v soboto zjutraj, bo Postojnčane prebudila budnica, nato bo slovesna seja občinskega liudskesa odbora. Popoldne si bodo lahko občani brezplačno ogledali Postojnsko jamo
NOGOMET V POSTOJNI
Minuli teden je bila v Postojni prijateljska nogometna tekma med srednješolskim prvakom Primorske — reprezentanco postojnske gimnazije in med slušatelji Vajenske šole. Zmagali so boljši gimnazijci z rezultatom 3:0 (0:0). Srečanje je odlično sodil prof. Likar.
in vodiči jih bodo seznanili s potekom partizanske akcije kakor tudi z zamislijo o krožni progi in preureditvi jame. V večernih urah bo v Jamski restavraciji akademija, ki jo bo zaključil družabni večer.	i. v.
KOPRSKI SREDNJEŠOLCI v čast V. kongresa SZDLJ
Dijaki vseh koprskih srednjih šol so skrenili, da bodo počastili V. kongres SZDL z vrsto delovnih akcij v okoliških kmetijskih zadrugah in socialističnih ekonomijah.
120 dijakov koprske gimnazije se je s svojimi predavatelji udeležilo že v torek spomladanskih del v KZ Bertoki, v KZ Koper in v koprskem kmetijskem kombinatu. Pod vodstvom kmetijskih strokovnjakov so koprski gimnazijci in predavatelji, med njimi je bil tudi direktor Peter Martine, sadili vinsko trto, večjo površino vinograda so okopali, ra-z'en tega so sadili tudi krompir in sadike solate.
že do 15. aprila t. 1. pretovorilo nič manj kot 65.544 ton blaga in s tem v pičlih treh mesecih in pol preseglo polovico letnega prometa. Večji del tega prometa je šel prek novega koprskega pristanišča. Od Novega leta do konec marca je v njem vrglo sidra 46 domačih in tujih prekoocean-skih ladij. Razen ladij v svobodni plovbi pa so začele pristajati s
i. aprilom tudi ladje podjetja »Jadrolinija« z Reke, ki vzdržujejo redne potniške in potniško-tovorne zveze med našimi in sredozemskimi pristanišči. Zaradi naraščajočega prometa linijske obalne in prekooceanskc plovbe ter ladij v svobodni plovbi lahko pričakujemo, da bo tovorni promet v pristanišču tudi v bodoče tako naraščal kakor v prvih treh mesecih letošnjega leta. Letošnji načrt tovornega prometa bo vsekakor dosežen, to je razvidno že
iz^ dosedanjega prometa, vprašanje je le, za koliko bo ob koncu leta ta načrt presežen.
Tako nagli porast prometa v koprskem pristanišču upravičuje zahtevo po nadaljnji graditvi operativne obale. Zvedeli smo, da je bila 5. t. m. licitacija za prevzem gradbenih del II. podetape operativne obale v novem pristanišču. Gradbena dela za zgraditev nadaljnjih 135 metrov operativne obale je prevzelo GIP Gradiš, ki je že začelo s pripravljalnimi deli. Tako lahko upamo, da bo do konca letošnjega leta operativna obala dolga skoraj 300 m. Z zgraditvijo kompleksa tranzitnih pristanišč in nabavo pristaniških žerjavov bo z novo operativno obalo ustvarjena solidna osnova za kvalitetno delo, za nadaljnji razvoj pristanišča in z njim vsega Kopra kot pristaniškega mesta.	gm

M'.:-®'
•-i
l:
OB JUBILEJNEM DNEVU ŽELEZNIČARJEV
J
Najštevilnejši mladinski pevski zbor na vseh občinskih revijah koprskega okraja v preteklih dneh je bil 130-članski mladinski zbor Osnovne šole Janka i Premrta-Vojka iz Kopra. Zbor vodi Stanko Tavželj. Mladi pevci bodo nastopili tudi na okrajni reviji prihodnjo nedeljo. Več o revijah preberite na 5. str.
L
Minulo soboto je bila pri predsedniku OLO Koper Albinu Duj-prisrčna slovesnost; povabil je sebi vseh 31 železničarjev, ki bili ob letošnjem jubilejnem Dnevu železničarjev odlikovani svojo dolgoletno službo in predano delo, ter jim izročil odlikovanja, s katerimi je socialistična domovina dala tem ljudem najvišje priznanje.
Odlikovani so bili:
z Redom dela I. stopnje Janez PRIMAR, strojevodja iz Divače; z Redom dela II. stopnje Vje-oslav JUGOVAC, Ivan KLA-RER in Ciril PIŠLJAR iz Divače ter Ivan LUKEŽIČ iz Postojne;
z Redom dela HI. stopnje Stane BROVINSKY, Anton ČEČ, Jože PEČAR in Jožef SILA iz Divače; Ivan KOVSCA, Avgust
MEVLJA in Franc PURKELJC iz Postojne ter Bogoslav METLIKA in Franc RESINOVIČ iz Hr-pelj;
z Medaljo zasluge za narod Jožef GRZEL.J iz Hrpelj;
z Medaljo dela Albin OLENIK in Marijan UDOVIČIČ iz Divače; Ludvik FILIPČIČ in Franc RO-DICA ter Franc VALEČIČ iz Sežane; Anton ANDRJAŠIČ in Ivan NOVAK iz Kozine; Franc KRANJ C, _ Ivan KOKOŠAR in Franc U.JČIČ iz Postojne; Janez DEBEVC, Miroslav DEKLEVA, Franc MOZIN in Ivan PRELC iz Prestranka ter Miloš BRAJKO-VIČ in Anton RAKAR iz Podgorja.
K visokemu priznanju in odlikovanjem vsem tudi naše iskrene čestitke!
S slavnostne podelitve visokih odlikovanj našim železničarjem minulo soboto na sedežu okrajnega ljudskega odbora v Kopru: na gornji sliki predsednik OLO Albin Dujc med pozdravnim nagovorom svojih gostov-žele-zničarjev iz vsega koprskega okraja, na spodnji sliki pa je odlikovanec z Redom dela I, stopnje strojevodja iz Divače Janez PRIMAR po prejemu tega zares visokega odlikovanja
KOPRSKA MDB UDARNA!
Ob zaključku redakcije smo prejeli iz naselja Lipovica razveseljivo vest, da je Glavni štab MDB imenoval koprsko MDB »Tone Tomšič«, ki dela na tem odseku avtomobilske cestc, za udarno. Čestitamo!
Vsi, zlasti pa potniki na navedeni relaciji, so z velikim veseljem in olajšanjem sprejeli vest, da bo »Jadrolinija« s 1. aprilom t. 1. ponovno uvedla dolgo pričakovano in neštetokrat obljubljeno pomorsko potniško progo po določbah Videmskega sporazuma Umag—Koper—Trst. Večina takrat ni verjela, da bo navedena proga uvedena, saj 1. aprila navadno ni res, kar govorimo. Vendar je bilo res. Toda po prvem navdušenju je kaj kmalu nastopilo razočaranje.
Plovni red na navedeni progi je sestavljen tako, da ne zadovoljuje zahtev potnikov oziroma prometa na tej relaciji. Motorna ladja »Trogir«, ki je sicer ena izmed najmodernejših svojega tipa na Jadranu, odpelje iz Uma-ga ob 4.30 in dospe v Trst ob 8.15. Po plovnem redu ima postanke v Portorožu, Piranu, Izoli in Kopru (1 uro!). Iz Trsta se vrača ob 17, uri in dospe v Koper ob 17.45, nakar odpelje ob 18.45 po isti poti nazaj v Umag. Ta plovni red, zlasti povratek iz Trsta ob 17. uri, nikakor ne ustreza dejanskim potrebam potnikov, saj vemo, da popoldansko življenje v Trstu zaživi prav ob odhodu navedene ladje. Največja gneča na mejnem prehodu v Škofijah pa je prav zvečer med 19. in 20. uro, ko se zadnji avtobusi drug za drugim vračajo iz Trsta k nam.
Tudi na progi Koper—Piran ob 18.45 ni velikega prometa, dočim je največji naval potnikov v tej smeri med 14. in 15. uro, ko ni nobene ladijske zveze. Prav tako nimamo nobene ladijske zveze iz Kopra v Trst med 15. in 15.30, ko je vsak dan veliko število potnikov, ki s'e gnetejo v avtobusih. Ladijska zveza ob 16. (stari par-nik »San Marco d. Rosandra«) se potniki za Trst neradi poslužujejo, ker je parnik zelo počasen ter ustavi tudi v Miljah, tako da prispe v Trst ob 17.30.
Za izboljšanje zvez na relaciji Piran—Koper—Trst bi bilo nujno v okviru obstoječih kapacitet uvesti takoj dve vožnji dnevno v obe smeri. Seveda, na ta način ne bi bilo zadoščeno vsem potrebam,
IZ DELA ZVVI V POSTOJNI
V ponedeljek dopoldne je bila v Postojni V. redna konferenca Občinskega odbora ZVVI, ki ima v Postojni 494 članov. V razpravi so največ obravnavali reševanje stanovanjske stiske, sodelovanje invalidov pri socializaciji vasi, pri skrbi za otroke padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja, sodelovanje z ostalimi organizacijami ter vzpostavitvi najtesnejših stikov s tovariši iz Sežane in II. Bistrice. Ob zaključku so izvolili nov 19-članski upravni odbor in 3-članski nadzorni odbor. I. V.

ker bi bilo potem nujno imeti vsaj dva plovna objekta, ki bi morala biti znatno hitrejša od »Trogira«. Z eno ladjo bi se dalo doseči naslednje: odhod iz Uma-ga ob 5.20, pristanek v Piranu in Izoli, prihod v Ivoper ob 6.55, odhod iz Kopra ob 7.45, prihod v Trst ob 8.30, odhod iz Trsta_ob 12.50, prihod v Koper ob 13.35, odhod iz Kopra ob 14,10, odhod iz Pirana nazaj v Koper ob 14.50, prihod v Koper ob 15.25 in odhod iz Kopra v Trst ob 15.35. Iz Trsta bi ladja odpeljala ob 19.30 ali 20. zvečer v Koper, nakar bi nadaljevala vožnjo do Umaga. Na ta način bi navedena proga vsaj do določene mere zadostila prometu, ki je nastal po določbah Videmskega sporazuma, in do določene mere tudi razbremenila notranji promet na najbolj frek-ventirani relaciji. Končno je nuj-
no tudi urediti vprašanje četrtka, ko naša ladja ne obratuje. Pred očmi moramo imeti dejstvo, da italijanska ladia po določbah Videmskega sporazuma obratuje redno vsak dan in doslej ni znano. da bi zaradi vremenskih razmer kdaj izostala, razen takrat, ko so v Trstu pomorščaki stavkali.
Kakor rečeno, z enim plovnim objektom se vprašanje potniškega prometa na relaciji od Pirana do Trsta ne da zadovoljivo urediti, dalo bi pa se z dobro voljo doseči vsaj delno olajšanje pri preobremenjenem cestnem prometu v jutranjih in popoldanskih konicah v smeri proti Trstu in Piranu ter v večerni konici na povratku iz Trsta. Prepričani smo, da se bodo odločujoči krogi potrudili izboljšati promet po morju v okviru danih možnosti.
S španske m'l »Torres de Cuarte« izkrcavajo pomaranče
KOMUNISTI ŽIVILSKEGA KOMBINATA DELAMARIS NA SVOJI II. KONFERENCI ZK
Minulo nedeljo je bil med drugimi gosti v gostilni Sosič v Stru-njanu tudi Italo Kozlovič iz Trsta, zidar po poklicu, italijanski državljan, sicer pa po rodu iz Novi grada v Istri. Kaže, da mu ni preveč mar naše gostoljubnosti, ker je začel okrog devete ure zvečer izzivati ljudi v lokalu. Začel se je usajati nad našim državljanom J. P. in njegovo slovensko družbo, ki mu — kdo ve zakaj — ni bila povšeči, Izzival je goste, da imajo prazne steklenice — ker so pač Slovenci kapitalisti brez denarja in naj zato gredo z njim v Trst, kjer jih bo že on pogostil. V svoji objestni srboritosti se je celo dejansko lotil omenjenega J. P. in mu zvijal roko, končno pa ga je s komolcem sunil v želodec. Pri tem je vse skupaj zmerjal s »ščavi«.
Naši ljudje si seveda kaj takega ne dovolijo nikoli več in prav od nikogar. Zato je že v torek moral srboriti nasilnež Italo Kozlovič pred okrajnega sodnika za prekrške v Kopru, ki je prete-paškega izzivalca in žaljivca naših ljudi obsodil na dvajset dni zapora. Morda ga bo to ohladilo, hkrati pa je to ponoven opomin vsem takim in podobnim »go-
stom«, naj svojo črno vzgojo pustijo za mejo, kadar se namenijo k nam na obisk.
ROKOMETNI TURNIR V POSTOJNI
Minuli teden je priredil Vzgojni zavod v Planini mladinski rokometni turnir, na katerem so sodelovala moštva postojnske gi-mnaziie, Gozdarske srednje šole iz Postojne in prireditelj turnirja. Zmagala je Gozdarska srednja šola. Na drugem mestu je moštvo postojnske gimnazije, na tretjem pa Vzgojni zavod.
Konec preteklega tedna so imeli komunisti kombinata konservne industrije Delamaris v Izoli, ki ima s svojimi 157 člani ZK najmočnejšo osnovno organizacijo, letno konferenco. Konference sta se udeležila tudi člana sekretariata OK ZKS Koper Albin Dujc in inž. Peter Aljančič ter sekretar občinskega komiteja ZKS Izola Jože Buh-Borut.
Skrbno pripravljeno poročilo sekretarja tovarniškega komiteja Tiho-mila Javorška je zagotovilo konferenci izrazit delovni značaj, ter je ob analitični oceni dela, vloge in novih nalog organizacije ZK vsebovala predvsem gospodarski pregled in uspehe podjetja v minulem razdobju. Združitev sorodnih podjetij v kombinat pa je pomenilo tudi razdobje krepkega dela za organe delavskega samoupravljanja, za vodstvo podjetja, sindikat, mladino itd. Zahvaljujoč skupnim naporom je vsem tem organom uspelo v dobri meri vskladiti delo podjetja v enotni gospodarski činitelj z ustreznimi organizacijskimi oblikami, brez česar kombinat ne bi zmogel obsežnih planskih nalog in količinske proizvodnje, ki je v stalnem porastu. Sicer pa gre zahvala celotnemu kolektivu, da lahko podjetje kljub delikatnemu položaju ribje predelovalne industrije nenehno in smelo uvaja v svoj že doslej bogat asortiman izdelkov še nove proizvode.
Številke o izvršitvi plana v I. tro-mesečju letos zgovorno ilustrirajo gornjo trditev, saj je znašala količinska proizvodnja v tem razdobju
2.183 ton, kar znaša 28 odstotkov celotnega letnega plana. V primerjavi z izvršenim planom za isto razdobje preteklega leta je to za celili 1110 ton več. Temu odgovarjajoča je tudi realizacija, ki se je v letošnjem prvem četrtletju približala vsoti 900 milijonov dinarjev, medtem ko je za isto razdobje lani znašala le 721 milijonov.
Nedvomno je to zelo lep gospodarski uspeh podjetja in najbolj učinkovito merilo za ocenjevanje dela organov delavskega samoupravljanja, vodstva podjetja ter predvsem partijske organizacije, ki je budno spremljala delo teh organov ter sproti opozarjala na pomanjkljivosti, ki bi lahko škodovale vlogi teh organov ter razvoju in krepitvi upravljanja.
Povsem razumljivo je, da večina pobud za še hitrejše uveljavljanje novih gospodarskih načel in s tem neločljivo povezanega nagrajevanja po učinku, izhaja iz celotnega kolektiva kot neposrednega upravljalca. To dokazuje tudi sestav delavskega sveta, v katerem je od 45 članov zastopanih kar 38 delavcev, med temi 13 žena. Skoda le, da je v posameznih obratih prej ločenih podjetij prišlo do nekaterih lokalističnlh teženj. Organizacija ZK je proti vsem takim in podobnim pojavom nastopila z vso ostrino. Na konferenci pa so grajali tudi pojav nedoslednega tolmačenja sklepov DS in UO, To pomanjkljivost so sicer nadomestili z uvedbo biltena, vendar bi kljub obsežnosti podjetja morali dati prednost neposrednemu obveščanju, ker bo le na ta način v
V zadnji številki smo opisali zajezitveno jezero HE Osp ali z drugim imenom HE Koper, kakor jo začenjajo čedalje pogosteje imenovati. Zato jo bomo tudi mi začeli imenovati s tem imenom.
Danes se bomo pomudili pri objektu, ki ustvarja naše novo
jezero, pri pregradi, ki bo stala nad Gornjimi Vremami.
Pregrada leži v srednje eocen-skem flišu, v katerem prevladujejo peščenjaki nad laporji. Vo-dotesnost je zagotovljena, kar je tudi bilo ugotovljeno s preiskavami vodopropustnosti. Pregrada je v srednjem delu betonska, tipa
HE OSP
PREČNI REZ SKOZ/ TALNI IZPUST
Hajviiio gl i 39i 00 V

10 n }0n\
Noetzli, ob straneh betonska tež-noslna. Projektant je izbiral med tremi možnimi tipami: Noetzli, betonska težnostna ali nasuta zemeljska. Odločil se je za pregrado tipa Noetzli, to pa zato, ker se je izkazala kot najcenejša. Ako smatramo ceno te tipe za 100 °/o, potem stane betonska težnostna 125 %>, nasuta zemeljska pa celo 134 °/o. Razen teg^> imamo še to veliko prednost, da lahko zgra-
pn O .- 20 m)j« 350 tO

-J<7C0
.*'■' TT"** I-'¿TTT.
dimo pregrado tipa Noetzli mnogo hitreje kakor ostali dve.
Celotna dolžina pregrade je 476 metrov. Srednji del tipe Noetzli je 288 metrov dolg. V tlorisu pregrade, ki je bil objavljen v zadnji številki našega časopisa, je lepo razviden po svoji členkasti strukturi. Današnja skica prikazuje prečni prerez skozi to pregrado in, kakor vidimo, je v sredini votla. Jasno je, da pri tem obilo materiala (betona) prihranimo s težnostno betonsko. Tako pregrado je sicer teže izdelati, toda končna cena je nižja, kakor jo razvidno iz zgornje primerjave stroškov. Vsekakor je to zelo do-gnana konstrukcija, ki bo svojim projektantom in tistim, ki jo bodo gradili, lahko v ponos.
Največja višina pregrade je 46 metrov in 75 cm nad terenom. Posamezni členi so na vodni strani (proti vodi) 18 metrov, na zračni strani (nizvodno) na 12 metrov široki. Za odvajanje zadnjič omenjenih visokih voda je predviden pretok dolžine 3 X 16 = 48 metrov. Pretok obsega tri člene pregrade. Ti členi so na zračni strani zaprti in tvorijo preliv, ki prehaja v podslapje 48 m širine, 46 m dolžine in 9.5 m globine. V prejšnji in današnji skici sta preliv in podslapje lepo razvidna. Za pomoč pri odvajanju visokih voda in za praznienie ter izpla-kovanje zbirnega bazena so predvideni trije talni izpusti premera 1,5 m, ki so orav tako razvidni na obeh skicah.
Pregrado Noetzli povezuje proti bregovom betonska težnostna pregrada. Na eni strani je dolga 136 metrov, na drugi strani pa 52 m.
Po kroni oregrade in nreko preliva je speljana not širine 4 m.
vseh sklepih teh organov zastopano mnenje celotnega kolektiva. Skoraj neodpustno pa je, da je od G8 odstotkov žena, ki ga tvorijo v razmerju z moškimi, zastopanih v družbenih organih podjetja samo 33 odstotkov tovarlšic. V nekaterih drugih organih ali komisijah pa je ta odstotek še nižji.
Sistem nagrajevanja po učinku uvajajo v Dolamarisu resda nekolikanj počasi, vendar obstoje za to objektivni razlogi. Najprej naj navedemo pomanjkanje surovin v prvem in drugem tromesečju lani. zaradi česar so bili prisiljeni zaposliti delovno silo na predelavi ribe v drugih oddelkih, za katere ta delovna sila ni bila strokovno usposobljena in je niso mogli vključiti v nov sistem nagrajevanja; nemalo pa je vplival na uspešnejše uvajanje nagrajevanja po delu neenoten sisetm nekaterih faz tehnološkega procesa dela v nedavno združenih podjetjih. Te okolnostl in tudi različen sistem plač v prejšnjih podjetjih so bili torej glavna ovira in nagrajevanje po učinku so lahko razširili šele po uvedbi enotnega tarifnega pravilnika, ki je bil sprejet julija 1959. leta. V tem razdobju je tarifna komisija rešila vrsto vprašanj in uspešno prilagaja nov sistem nagrajevanja sedanjim organizacijskim oblikam. Zato ni primer, da je bilo v prvem letošnjem tromesečju nagrajevanih po učinku 37 odstotkov delavcev, odstotek kompleksno nagrajevanih pa se je ob upoštevanju ostalih kriterijev nagrajevanja povzpel na 88 odstotkov. Na konferenci pa so grajali nezainteresiranost nekaterih vodij oddelkov, ki zaradi premalo razgledanosti precej ovirajo uvajanje novih metod nagrajevanja. Pač pa so izrekli pohvalo komisiji za norme in tarifni komisiji, medtem ko se stanovanjska komisija iz objektivnih razlogov sploh ni uveljavila.
Iz obsežne razprave velja omeniti tudi prizadevanje članov ZK, da bi uredili za otroke številnih zaposlenih mater dnevno zavetišče. Predlog je povsem utemeljen, saj nekatere matere puščajo otroke v času zaposlitve brez nadzorstva doma in jim zaradi tega ne morejo nuditi niti redne prehrane.
V imenu OK ZKS Koper je pozdra^ vil prisotne tovariš Albin Dujc, člg^ sekretariata OK. Pohvalno se Je razil o načinu obravnavanja vseT vprašanj podjetja, ki je vsebovalo tudi precej kritičnih ocen. Tovariš Dujc je med ostalim priporočil še doslednejše uvajanje novega sistema nagrajevanja ter pristavil, da je prav tukaj iskati neizkoriščene gospodarske rezerve. Kar -zadeva izvajanje planskih nalog meni, da je kombinat Delamaris na pravi poti in uspešno tekmuje z vsemi delovnimi kolektivi v našem okraju. Fizični obseg proizvodnje v industriji, ki je letos večji za 4J odstotkov v primerjavi s preteklim letom, povsod dobro izpolnjujejo in zatorej ni bojazni, da v tfl' važni veji našega gospodarstva ne izpolnili petletnih nalog v štirih 11 tih aH še prej, je dejal med ostalim tov. Dujc.	(bb)
mmmmm
DAMASK: Sirska zveza za pomorski promet je sporočila, da bodo arabski delavci bojkotirali iztovarjanje in natovarjanje ameriških tovornih ladij, ki bodo priplule v Latakijo zato, ker so v New Yorku bojkotirali ladjo ZAR zaradi spora glede plovbe po Sueškem prekopu.
BUENOS AIRES: Predstavnik sindikata argentinske industrije za predelavo mesa je sporočil, da bodo delavci nadaljevali stavko, ki že traja več kot mesec dni vse dotlej, dokler ne bo policija izpustila iz zapora enega izmed delavskih predstavnikov. Vzrok tej stavki Je bil odpust 7 tisoč delavcev.
MOSKVA: Hruščev bo obiskal Avstrijo julija ali avgusta.
ASIAN: Predstavnik začasne alžirske vlade v Jordaniji Abdul Rahman Akun je pred dnevi Izjavil. da se je doslej prijavilo v alžirsko osvobodilno vojsko že 20t Jordanskih prostovoljcev.
OB LETNI KONFERENCI OBČINSKEGA ODBORA ZVEZE BORCEV NOB V KOPRU
Pretekli petek je bila v Kopru letna konferenca občinskega odbora Zveze borcev, na kateri je podal njegov dosedanji predsednik Pavle Korelc izčrpno poročilo o delu organizacije bivših borcev za preteklo razdobje. 28 krajevnih organizacij ZB občine Koper, v katerih je včlanjenih skoraj dva tisoč borcev, jo zastopalo na občinski konferenci okrog 130 delegatov in gostov.
Po uvodnem zunanje in notranjepolitičnem pregledu, ki je vseboval tudi gospodarska vprašanja in v zvezi s tem naloge to organizacije pri izpolnjevanju planskih nalog, so bivši borci podali obračun svojega dela za razdobje med obema konferencama.
Kljub ugotovitvi poročevalca, da dosedanji občinski odbor ZB
VREME PRI DIVAČI
Odbor krajevne organizacije SZ DL v Vremah je pred kratkim imenoval več komisij, ki jim je poveril razne stalne naloge. Na istem sestanku je razpravljal tudi o pripravah na praznovanje 1. maja, ki bo letos bolj živahno kakor običajno, ker se ga bodo udeležili tudi pionirji domače in sosednjih šol — Barke in Mislič — z raznimi tekmovanji.
Glede prostora, ki je organizaciji potreben za redno in nemoteno delo, je odbor mnenja, naj bi bil skupen s prostorom, ki ga bo dobilo prosvetno društvo. T,o je učilnica, ki bo s preselitvijo šole sproščena in bo lahko služila političnemu in kulturnemu življenju v Vrcmski dolini. -er
ŠTANJEL
O delu DPD »Svoboda« Štanjel je bilo v preteklih letih le malo slišati. Izkazalo pa se je tako, da se je društvo na razne načine trudilo, da bi zbralo sredstva, s katerimi naj bi uredilo nujne materialne probleme. To se mu je v določeni meri tudi posrečilo. Tako bodo kmalu zaključili dela za redno predvajanje filmov, lotili pa so se tudi pleskanja oken in vrat v dvorani. Istočasno se odvija tudi živahno delo pevskega zbora in dramske družine.
Prvi maj bodo v Štanjelu proslavili s kulturnim nastopom in z raznovrstnimi športnimi tekmovanji. Sodelovali bodo Svoboda, Partizan in šola,	-er
flahuaiko-'
IZ BEOGRADA DO ZAGREBA
Z VLAKOM V STimil URAH IN POL
Te dni smo dobili iz ZDA dvanajst železniških lokomotiv z di-eslovimi motorji. Na poskusni vožnji je ena izmed njih prevozila progo od Beograda do Zagreba v štirih urah in 22 minutah, saj te lokomotive lahko dosežejo hitrost 120 km na uro.
POCENITEV PREMOGA
S 1. aprilom so nižje cene premoga in slccr: lignit je odslej za 20 odstotkov cenejši, medtem ko so druge vrste premoga cenejše za 5 do 15 odstotkov. Namen te pocenitve je, da bi potrošniki nabavljali premog tudi v poletnih mesecih, ko ga Je dovolj na razpolago, in ne le v zimskih mesecih. Takrat je namreč največ težav s prevozi in dostavo na dom.
OZKOTRACNI KINOPROJEKTOR TOVARNE ISKRA
Tovarna Iskra v Kranju bo v kratkem začela Izdelovati ozko-tračne kinoprojektorje za 16 mm tllmskl trak. Izdelovala Jih bo v koprodukelji s podjetjem Telekomunikacije lz LJubljane tako, d» bo uvedla proizvodnjo vseh pre-clznomehansklh delov novega projektorja, medtem ko bodo v LJubljani Izdelovali akustično opremo.
ni uspel izpolniti vseh sklepov lanskoletne konference, predvsem nekaterih naloc glede utrjevanja krajevnih organizacij, je iz obsežnega poročila vendarle bilo razvidno, da so bivši borci med najaktivnejšimi graditelji socializma in jo ta vpliv občuten na vseh področjih gospodarske, politične in družbene dejavnosti v mestu in na vasi.
Težišče dela, ki so ga bivši borci izvajali v glavnem prek sedmih komisij, je bilo v preteklem obdobju posvečeno predvsem spomeniški dejavnosti in urejanju vprašanj posebne delovne dobe za vse upravičence.
Spomeniška dejavnost in številne politične akcije borcev koprske občine so potekale lani predvsem v znamenju proslav 40-let-nice KPJ. Postavitev veličastnih spomenikov v Marezigah in v Hrvojih ter odkritje vrste spominskih plošč predstavljajo zares veliko delo in tudi visoke denarne izdatke, saj so prispevali samo za oba omenjena spomenika več kot dva milijona dinarjev, upoštevati pa je treba seveda tudi 3000 prostovoljnih delovnih ur prebivalstva ter materialno pomoč podjetij in ustanov. Pač pa je konferenca ponovno ostro grajala vse tiste krajevne organizacije ZB, ki slabo vzdržujejo te simbole žrtev in osvobodilnega boia.
Pohvalili so delo komisije za zgodovinsko dejavnost, medtem ko ima komisija za prošnje in pritožbe največ dela in tudi težav z vlogami za priznanje posebne delovne dobe. Od 156 takih vlog ie bilo ugodno rešenih doslej 123. medtem ko ie večina ostalih prošenj nepopolnih ali pa slabo utemeljenih.
Vestno ie opravljala svo^e delo tudi komisija za otroke padlih borcev, ki vodi evidenco o njihovem življenju in šolanju in jim določa denarne podpore. Ob organizaciji ZB deluje od preteklega leta sem tudi sekcija nolitičnih zapornikov in in-ternirancev. ki pa zaradi neaktiv-
nosti nekaterih članov odbora ni izpolnila svojih nalog. Nedvomno bo ta sekcija lahko v bodoče čr-t ala gradivo iz posebne ankete, ki jo je razposlal vsem občinskim organizacijam glavni odbor ZB NOV Slovenije. Krajevne organizacije so dolžne to anketo dosledno upoštevati in vnesti vanjo podatke za slednjega bivšega borca ali interniranca na svojih terenih.
Iz lanskoletne ankete, ki ni bila najbolje izvedena, pa je razvidno. da ni bilo evidentiranih okrog 350 upravičencev, na konferenci p,, so negativno ocenili tudi nizek odstotek članov organizacije ZB v Zvezi komunistov. Odstotek teh znaša namreč komaj -14 odstotkov, kar ne zadovoljuje.
Med sklepe bodočega dela so na občinski konferenci uvrstili več nalog, med katerimi velja posebej poudariti povečano skrb organizacije za izobraževanje članstva ter povečano skrb za gmotni Doložaj nekaterih borcev, njihovo zdravstveno stanje in stanovanjska vprašanja.	(bb)
Iz Postojne poročajo, da so na zadnji občinski konferenci SZDI. razpravljali tudi o potrebi ustanovitve klubov, ki naj bi predvsem na podeželju postali žarišča političnega in kulturnega dela. Zanima jih, kakšni so v tem smislu načrti. Odgovarja sekretar občinskega odbora SZDL Ivan Skrbeč.
Občinski odbor SZDL meni, da je treba čimprej rešiti vprašanje prostorov za osnovne organizacije. Ti ne bi smeli biti samo neke vrste pisarna, ampak naj bi se v njih uredili klubi, kjer bi se shajali vsi prebivalci določenega kraja. V njih bi seveda poleg vsega drugega morali imeti dovolj časopisov, revij in knjig. Nekatere osnovne organizacije so take prostore že našle. Zato upam, da bomo do prvega junija lahko uresničili ta sklep.
Drugo vprašanje so postavili prebivalci novega stanovanjskega naselja v Sežani. Pravijo, da je okolica lega najlepšega dela njihovega mesta šc povsem neurejena in jih zanima, če bodo sredstva za potrebna ureditvena dela. Odgovor je pripravil Janko Valcntlnčlč, predsednik ObLO Sežana.
Izgradnja novega naselja v Sežani je do danes toliko napredovala, da imamo tam 18 blokov s 83 stanovanji, gradimo pa še 5 blok, kjer bo 40 stanovanj. Povsem razumljivo je, da stanovalce upravičeno skrbi, kdaj bomo uredili okolico naselja, torej ceste. ulice, javno razsvetljavo, otroška igrišča, parke in podobno.
Lani smo pripravili načrte, letos pa že uresničujemo prvo fazo, to je iz-
Na občnem zboru Kmetijske gospodarske poslovne zveze v Sežani, ki je bil minulo soboto, so med drugim razpravljali tudi o njenih štirih obratih, pri tem pa so delegati prišli do zanimivih zaključkov.
Obrat Mlekarna v Sežani je lanskoletno poslovanje zaključil z zadovoljivim uspehom. Kazein, maslo in lepila so šli dobro v promet, odkup mleka pa se je moral zmanjšati zaradi izvajanja uredbe o prepovedi klanja telet, deloma pa tudi zaradi pomanjkanja in podražitve krmil. Zato je lani sežanska mlekarna odkupila 1941 litrov manj mleka na dan, mlekarna v Podnanosu pa celo 2719 litrov. Zaradi tega je bil plan obrata dosežen v minulem letu le z 91,5 %>, in ker je
^ '	z:m :: >-v:. ■; ■ * ";: ;; . ,
• - ..v..'* „v-vr- :V < ^rA' --r ■■ K:/-:*-'	s «ps* ■ ~ ■ g
<. *■■■	V- v
s prostovoljne delovne akcije članov sindikata na Bridi na Ilrvatinih minuli ponedeljek popoldne
ŠTORJE PRI SEŽANI *
Prosvetno društvo »Zorko Be-kar« v Štorjah ureja svoje prostore, Gre predvsem za prostor, kjer bo knjižnica in čitalnica ter seje društvenih in družabnih organov, ki nimajo drugih prostorov. Ce bo le dovoli sredstev, se bodo lotili še drugih potrebnih del v zadružnem domu, na primer pleskanja okenskih okvirov in stropa v dvorani.	-er
V zadnjem času je često slišati, da podjetjem, zlasti industrijskim manjkajo obratna sredstva in da zato ne morejo izpolnjevati postavljenih nalog oziroma večati proizvodnje. Problem se pojavlja nekako nenadno, ker na drugi strani lahko opažamo po podatkih, ki jih nudijo banke, da obratna sredstva stalno rastejo in to v skladu z razvojem gospodarstva. Poleg tega kažejo tudi podatki, da se zlasti industrijska podjetja poslužujejo precej tujih in nerazporejenih sredstev.
V poclrobnostih gledano so sc letos dvignili obratni krediti do konca februhrja v Sloveniji za skoro šest milijard, kar je v skladu z razvojem gospodarskih dejavnosti in tudi industrijske proizvodnje, ki se je povečala za nekaj nad 14 "¡o. Vsako nadaljnje povečanje kreditov bi škodljivo vplivalo na razvoj, saj sc je po analizah Narodne banke izkazalo, da s temi sredstvi podjetja lahko krijejo svoje potrebe po obratnih sredstvih. Največji porast, to je nad 2 in pol milijarde sta pokazala trgovina in gostinstvo, kar je razumljivo, ker je bil dan poseben poudarek razvoja te go-
spodarske dejavnosti, da ne omenjamo kmetijstva. Pri pregledih posameznih podjetij ali gospodarskih vej s strani bank je razvidno, da torej ni prave podlage za trditev, da ni dovolj kreditov oziroma obratnih sredstev in da bi bila to ovira za nadaljnji razvoj tega ali onega podjetja. Kot je bilo na tem mestu že govora, je bilo celo dano navodilo za odobravanje obratnih sredstev, po katerem je treba podjetjem dati na razpolago do-i>olj sredstev za njihovo poslovanje. Krediti naj bodo tolikšni, da bodo pospeševali ne pa ovirali razvoj, vse seveda t? okviru kreditne sposobnosti.
Tako je splošno stanje, v podrobnostih pa se kaže položaj šc v drugačni luči in kjer je treba res iskati vzroke za trditev, da ni dovolj obratnih sredstev. Ti vzroki so v velikem medsebojnem kreditiranju, saj znašajo n. pr. koncem februarja terjatve od kupcev nad 703 milijarde; predujmi vreieti od kupccv skoro 14 milijard, predujmi dobavite-l isnn nekoliko več. obveznosti do dobaviteljev pa nad 61 milijard. Istočasno ugotavljajo pri gospo-
Z VOLIVCI
gradnjo podoUnega cestišča v skupni doliini 2S0 metrov. Za dela je na razpolago 12 milijonov dinarjev v občinskem skladu za komunalno ureditev mesta, investitorji morajo prispevati 10 odstotkov od celotne investicijske vrednosti za vsak novi objekt, kar bo znašalo nekaj čez štiri milijone dinarjev. Ostanek bo prispeval 'PetroN, ki bo gradil nove bencinske črpalke. Obenem bo urejena tudi javna razsvetljava. Posebej pa naj poudarim pobudo stanovanjske skupnosti, ki bo ob sodelovanju Socialistične /.veze in podjetij uredila otroška igrišča.
V Hrpeljah in Kozini letos precej gradijo, posebno stanovanjske hiše. Zato volivca A. P. zanima, koliko bo novih stanovanj ln kdo vse Jih gradi. Odgovor je pripravil predsednik ObLO Hrpeljc Anton Ovčarlč.
Perspektivni petletni plan je predvidel v naši občini gradnjo 83 družinskih stanovanj. Vendar bomo to številko že letos znatno presegli — dograjenih bo namreč 113. stanovanj s skupno površino skoraj 7.500 kvadratnih metrov in v skupni vrednosti 247 milijonov dinarjev. Ker poslušalce zanimajo podrobnosti, naj naštejem, kaj gradimo letos: Iplas iz Kopra l nova družinska stanovanja, 10 Jih pa adaptira v Podgradu; Carinska uprava 12-stanovanjski blok na Kozini; Obmejno poverieništvo 4-stanovanjskl blok prav tako na Kozini; Jelka iz Kozine 1 stanovanja, tovarna TOD šeststanovanjski blok; Občinski ljudski odbor 4 stanovanja in des Sežana i stanovanje v Podgradu.
bila povprečna odkupna cena mleka 23,46 dinarja, je bilo potrebno nekoliko dvigniti ceno drugim izdelkom.
Obrat Gruda ima sedaj le dve mesnici in klavnico v Sežani, mesnico v Brestovici pri Komnu in mesnico ter klavnico v Divači. Kljub pomanjkanju klavne živine v minulem letu, zlasti telet, je podjetje tudi lani imelo dobiček in bo verjetno maja začelo graditi pitališče bekonov, ki bo veljalo okrog 15 milijonov dinarjev.
Obrat SUDEST, to je Sušilnica in destilarna v Gradišču nad Hr-peljami, se še vedno bori z začetnimi težavami. Je še v izgradnji in zato nima organa delavskega samoupravi iariju. V pre-
darskih sodiščih da z leta v leto naraščajo tožbe med podjetji zaradi neplačanih računov in da se večina teh sporov reši ¡\arno z izdajo plačilnega naloga. To pomeni, da podjetja ne polagajo mnogo na točno izpolnjevanje obveznosti ter da je za nje ugodneje, če se poslužujejo pri poslovanju tujih sredsteii, ki jih vrnejo ali plačajo šele po tožbi prizadetega upnika.
Vsekakor je treba iskati vzroke sedanjega stanja, ki ga označujejo nekateri kot pomanjkanje kreditov, tudi v tem, to je finančni nedisciplini podjetij samih. Morda so bila v nekem pogledu razvajana zato, ker je bilo često laže priti do kredita pri banki, kot pa izterjati terjatve. Te segajo pri nekaterih velikih podjetjih v stotine milijonov. Zato bo potrebno vprašanje o katerem je govora presojati tudi s te strani in šele potem ugotoviti razliko, ki jo je moči pokriti s krediti pri bankah. Na noben način namreč ne smemo dopustiti, da bi s povečano emisijo 7-ušili vrednost naše valute.
zona
teklosti je marsikdaj predla trda kljub temu, da je lani imel za 56% večji dohodek kot leta 1958. Po vsej verjetnosti je izvor vseh nevšečnosti v pomanjkanju ko-mercialno-prodajne službe, saj so izdelki tega obrata kakovostni, vendar pa na tržišču premalo znani; zato se mu zaloge stalno večajo.
Živinorejska ekonomija v Dolenji vasi je pravzaprav začela z delom šele januarja, ko je dobila zgradbo, živino in okrog 187 hektarov zemlje. S to zemljo pa ima težave, ker je razdrobljena po treh katastrskih občinah in jo je težko kolektivno obdelovati. Za popravilo hlevov ter za gradnjo silosov, gnojnikov, gnojničnih jam in senikov pa bo potrebnih 10 milijonov dinarjev takojšnjih investicij, saj mora ekonomija že to jesen prevzeti še 150 glav živine in spraviti 2300 stotov sena. Sedaj ima v hlevih 43 goved, večinoma plemenskih krav. Sčasoma bo ta ekonomija razširila svojo dejavnost tudi na območje Senožeč, kjer so ji nekateri kmetje že ponudili svojo zemljo v odkup,	-er
POMOČ V SILI
Kmetijska zadruga Bertoki je sklenila v kooperaciji urediti nov vinograd na Bridi na Ilrvatinih. Tam je bilo okrog 22 ha zapuščene zemlje — nekaj last zasebnikov, nekaj pa optantov. Na tem kompleksu bo zadruga uredila zaključen vinograd žlahtne trte. Sklenila je pogodbe in že začela z delom. Po pogodbi da zadruga stroje in material za planiranje in rigolanje, cepljenke (trto), umetno gnojilo in pozneje armaturo (stebre in žico) ter vse strokovno vodstvo, medtem ko kooperanti prispevajo ročno delovno silo, hlevski gnoj in vprežno živino za prevoze ter trstiko.
Ker je bil že zadnji čas za saditev trt, kooperanti pa zaradi pomanjkanja ročne delovne sile ne bi mogli pravočasno izpolniti svoje obveznosti, so priskočile na pomoč sindikalne podružnice nekaterih ustanov in zovodov, ki so blizu kmetijstvu. Tako je bilo minuli ponedeljek prvič na Bridi nad 40 članov sindikalnih podružnic Okrajne zadružne zveze, Zadružne hranilnice in posojilnice, Kmetijskega zavoda in uprave KZ Bertoki. Pridno so prijeli za delo in posadili cel hrbet Bri-de z žlahtnim trtovjem kaberne-ta. Bili so zelo zadovoljni z delom — tako udeleženci te prostovoljne delovne akcije, kot ko-ristniki — in obljubili, da bodo še ponovili to delo.
¡'iNi/Tk
v vsako Primorsko hišo
O V

Kolektivi železniških enot v Divači so 40. obletnico stavke jugoslovanskih železničarjev praznovali od 10. do 17. aprila. Do 15. aprila so priredili vrsto športnih tekmovanj med TVD »Partizan« Divača, žel. kolektivom v Divači, moštvom ljubljanske in novogo-riške kurilnice ter železničarji iz P ulj a in Postojne. V teh športnih tekmovanjih so se pomerili v odbojki, balinanju, streljanju z vojaško in zračno puško, v šahu in v ocenjevalnih vožnjah motoristov.
V Divači je v tem tednu gostoval tudi SKUD »Tine Rožanc« iz Ljubljane, ki je izvajal slovenske narodne pesmi in uprizoril veseloigro »Dva ducata rdečih vrtnic«.
MIROSAN — SREDIŠČE ČEBELARSTVA
Zamisel, da bi v celjskem okraju ustanovili sodoben čebelarski obrat, ie že precej stara. Uresničevati pa so jo dejansko začeli šele letos. Zarodek novega čebelarskega obrata je pri drevesnici Mirosan. Začeli so z malim. Postopoma pa se število panjev veča, tako da sodijo, da jih bo letos že okoli 500. Računajo pa, da bo čebelarska »farma» imela čez leta že okoli 5.000 panjev. V prvem obdobju bodo za ureditev tega obrata porabili 8 milijonov dinarjev, pozneje pa bo potrebno še nadaljnjih 7 milijonov dinarjev.
i'3)		
[GOB!	CROSKEJ	
		
ZLOČIN V HRIBIH
V teh dneh so pričele cveteti na Govejku in Kozjeku bele blagajke. To sta edinstvena kraja, kjer na dveh manjših površinah rastejo te lepe gorske rože. Zaradi teh rož je v spomladanskih dneh na stotine turistov po teh krajih. Zlasti na Govejku, kamor prihajajo iz ljubljanskega in gorenjskega področja.
Ce bi vsak turist odtrgal le po eno cvetico, bi že to naraslo na tisoče. Toda številni turisti jih natrgajo cele šope. Še huje pa je to, da se blagajk, ki rastejo v obliki malega grmička, ne da zlahka odtrgati. Zato jih večina turistov, vsaj četrtina, kar iz-ruje s koreninami vred. Ce bo šlo tako naprej, bomo kaj kmalu zatrli to lepo gorsko rožo. Ti kraji pa bodo postali oropani privlačne planinske flore, ki danes privablja toliko obiskovalcev. Tega se prav- gotovo zavedajo tudi medvoški planinci, zato bi bilo prav, če bi tam napravili več napisov in opozorili, da je trganje te planinske raritete — blagajk — prepovedano in da so zaščitene. To," kar se danes dogaja, je zločin nad prirodo.
PRVO PENEČE VINO V GORNJI RADGONI
Pred kratkim so dokončno uredili na radgonskem vinogradniškem posestvu novo klet za izdelovanje penečih vin. V preteklem tednu so napolnili okrog GOOO steklenic.
»POPRAVI SI SAM«
V stanovanjski skupnosti bo razen ustanavljanja raznih servisov, krpal-nic, pralnic in kopališč treba razmišljati tudi o priročnih delavnicah. Zaradi pomanjkanja obrtnikov je večkrat težko dobiti človeka za razna drobna popravila. Ljudska tehnika je zato v drugih okrajih že pričela ustanavljati tako imenovana društva »Popravi si sam«. V sodelovanju s stanovanjsko skupnostjo so v večjih stanovanjskih blokih opremili primeren prostor s potrebnim orodjem, Tam stanovalci od najmlajših pa do najstarejših sami popravljajo razne malenkosti. To je koristno, poučno in zabavno obenem. O takšnih delavnicah v našem okraju Ljudska tehnika že razmišlja, V večjih stanovanjskih stavbah stanujejo ljudje, najrazličnejših poklicev. Vsak zna nekaj, vsi skupaj pa marsikaj. Pri drobnih popravilih ljudje drug drugemu pomagajo, se zbližujejo in se veliko naučijo,
^ O
Svečana seja delavskih svetov kurilnite in postaje Divača pa je bila v petek, 15. t. m. Pred njenim začetkom je moški zbor DPD »Svoboda« Divača zapel nekaj partizanskih pesmi, nato pa so obudili spomin na stavko 1. 1920 in na herojsko borbo železničarjev v NOB.,
Zaključna proslava Dneva železničarjev v Divači je bila v nedeljo s slavnostno akademijo, na kateri so razdelili najboljšim tek-
DAN ŽELEZNIČARJEV V POSTOJNI
Tudi na Postojnskem so organizirali več prireditev v počastitev 15. aprila — Dneva železničarjev in 40-letnice splošne stavke jugoslovanskih železničarjev in brodarjev. Osrednja proslava je bila v Postojni minuli petek s svečano seio delavskih svetov železniške postaje, kurilnice ter podjetja za vzdrževanje proge. Ob tej priložnosti so bili nekateri najzaslužnejši železničarji odlikovani in pohvaljeni za nesebično delo v korist ljudstva, Po zasedanju so železničarji položili venec pred spomenik padlih za svobodo v Postojni. Zaključek proslav so bila športna tekmovanja in slavnostna akademija z bogatim kulturno - umetniškim sporedom,
movalnim ekipam diDlome in prehodni pokal.
Velja tudi omeniti, da je kolektiv kurilnice v Divači v počastitev 15. aprila uredil park in igrišče za odbojko in balinanje, za kar je prispeval 853 prostovoljnih delovnih ur, kolektiv postaje v Divači pa je uredil okolico svojih bivališč in postaje ter za to porabil 387 ur prostovoljnega dela. Razen tega so železničarji prispevali več kot 100 ur prostovoljnega dela za ureditev in popravilo dvorane v Zadružnem domu in so tako tudi oni omogočili, da so v njej zopet javne prireditve.
Ljuboslav Škerjanec
Iptpi
- /' -i'. Bi

:m
'"'mC-.
¡¡j
trt
W h»,
mmmum^ m^^-r......- -

iISi


Člani delavskih svetov železniške postaje in kurilnice v Divači. Fotografirani so po skupni slavnostni seji v počastitev Dneva železničarjev dne 15. aprila
(Eoto Ivan Klarer)
Med novim je zmeraj nekaj starega, med starim pa tudi kaj novega. Na Sežanskem bo v kratkem odprtih nekaj gostiln, ki pa ne bodo povsem nove, marveč le obnovljene.
V Svetem je do lanskega leta poslovala gostilna lovske družine. Ne bomo govorili o vzrokih, toda dejstvo je. da je podjetjice prenehalo. Kmalu nato je lokal prešel v roke privatne gostilni-čarke, ki pa je tudi že odpove-
V OBČINI ILIRSKA BISTRICA
Kadrovska komisija pri občinskem ljudskem odboru v Ilirski Bistrici je minuli teden predlagala, naj bi dva uslužbenca občinskega ljudskega odbora dobila štipendije za šolanje na Višji upravni šoli in naj bi občina razpisala več štipendij za strokovno izobraževanje zdravstvenih in prosvetnih delavcev.
V ilirskobistriški občini je sedaj 39 štipendistov na raznih šolah, med njimi je devet uslužbencev občinske uprave. Pivi
štrije štipendisti bodo zaključili šolanje spomladi in se takoj zaposlili v upravnih organih občine.
dala obrt. Sedaj je objekt prevzel komenski »Turist« in gostilna od nedelje sem že spet posluje.
Tudi v Lipici in v Tomaju je bil nekaj časa suh intermezzo. Vse pa kaže, da bosta oba kraja spet na dobrem saj ne bo minil mesec, ko bosta obe gostilni spet odprti. Za ono v Lipici še posebno poudarjajo, da bo lepše urejena kot prejšnja in da bo zadovoljila še tako izbirčne okuse.
Še prav posebej bi kazalo priporočiti gostinskem podjetju v Divači, da čimprej uredi okolico in sanitarije ob gostišču pri izhodu iz Škocjanskih jam v Mata-vunu. Sredstva so in treba je pohiteti, da ne bodo množice obiskovalcev Škocjanskih jam razočarane.
In končno še Komen. Najnovej-
Tudi v Postojni se pripravljajo na letošnje praznovanje mednarodnega delavskega praznika, V ta namen so izdelali okvirni načrt številnih - prireditev, ki naj bi
V Komnu je zadnje čase kar živahno. Medtem ko drobilec kamenja poje svojo monotono pesem in spreminja ruševine in po-
Emkmjj tmkm 7
Knjiga za pripombe v obratu družbene prehrane lahko res postane odlična vez med vodstvom menze in abonenti. Takšno knjigo so si zato omislili tudi v menzi kombinata Delamaris v Izoli in ji določili častno mesto na zidu. Abonenti pravijo, da so bili zelo veseli te pridobitve in tako je bilo kmalu zatem opaziti na prvi strani debelega zvezka skrbno napisano pripombo oziroma željo abonentke, ki v imenu vseh prosi vodstvo menze, da bi nabavila za prikuho plitve krožnike, ker v sedanjih globokih meso neokusno »utone« v omaki. Čez čas je ista abonentka ponovila svoj poziv; med to in njeno prvo pripombo pa je nek drugi abonent izrazil željo, da bi želeli vsaj en-krat na teden kakao in palačinke. Zares skromna želja, zato pa toliko bolj čudna reakcija vodstva menze. ki. je obema prizadetima na dokaj žaljiv način sporočilo v pripisu, da pripomb in želja, ki so napisane v pijanem stanju, ne bodo upoštevali (?!).
Danes knjige ni več v jedilnici. Prazen prostor na golem zidu pa vendarle spominja abonente na lepo idejo o sodelovanju abonen-tov z vodstvom menze, morda pa 'jih spominja tudi na tisto lepo željo o plitvih krožnikih ...
drtije v gramoz in je zaradi tega zunanja slika naselja že sedaj lepša, druga skupina delavcev skrbno ureja okolico spomenika padlim v NOB. Spomenik so ogradili s trikotnim zidom, zasadili pa bodo še okrasne rastline in cvetlice ter uredili razsvetljavo, tako da bo komenski spomenik eden najlepših na Krasu.
Vzporedno potekajo tudi dela na novem, 350 metrov dolgem odseku ceste v smeri proti Sežani. Največ dela na tem odseku pa opravljajo prostovoljno. Samo za prevoze z živino — prevozili so 550 m3 gramoza — so do prejšnjega tedna prispevali 280 prostovoljnih delovnih ur. Za druga dela, žal, nimamo podatkov, vendar je tudi ta številka visoka.
Tako se V praksi uresničujejo sklepi za splošni dvig Komna. O ostalih delih, zlasti o snovanju novih podjetij, o drugih komunalnih delih, ki se in se bodo še izvajala, bomo poročali prihodnjič.	-er
BERITE IN ŠIRITE »SLOVENSKI JADRAN«
nudile slehernemu prebivalcu veliko prijetnih doživetij.
Osrednja proslava bo na večer pred 1. majem na Trgu padlih borcev, kjer bo veliko zborovanje. Po zborovanju bo baklada; na Soviču, Pečni rebri in na Nanosu pa bodo zagoreli kresovi.
Delovni kolektivi bodo 1. maj proslavili s svečanimi sejami delavskih svetov, upravnih odborov ter zadružnih svetov. Podjetja bodo izdelala tudi grafikone, s katerimi bodo prikazala lastne gospodarske uspehe V desetih letih delavskega samoupravljanja.
Manjše proslave bodo tudi v Razdrtem, Bukovju, Prestranku, Zagorju in v Planini. V Pivki pa bodo 1. maja izročili svojemu namenu novi zdravstveni dom ter priredili izlet v Pivško jamo in na Pečno reber.
ZA LJUBITELJE SODOBNE SLOVENSKE LITERATURE
Zaradi izredno uspelega literarnega večera v marcu je Občinski svet Svobod in prosvetnih društev Piran sklenil v počastitev dneva ustanovitve OF in praznika dela prirediti ponovni nastop predstavnikov sodobne slovenske literature na Primorskem. Drugi literarni večer bo v soboto, 23. aprila 1960, ob 20 v dvorani nad Mestno kavarno v Piranu. Svoja dela bodo brali pesniki in pisatelji Ciril Kosmač, Božo Vodu-šek, Cene Vipotnik, Ludvik Mrzel, Pavle Zidar, Boris Pahor, Alojz Rebula, Lojze Maruško, Lu-dovika Kalan in Marijan Kozina, Vstop bo prost.
POJASNILO
V zadnji številki Slovenskega Jadrana je pod naslovom »Bogat delež SZDL pri graditvi« nehote .izpadel podnaslov, iz katerega je bilo razvidno, da je na naša vprašanja o koprskih problemih odgovoril delegat V. kongresa SZDLJ in predsednik Občinskega odbora SZDL Koper Rado Pišot-Sokol.
"Kmetijska zadruga Tomaj je že pred šestimi leti skrčila 3 ha gozda v neposredni bližini starega vinograda, ki je obsegal 1 hektar zemlje. Staro in na novo pridobljeno površino je zrigolala in na njej nasadila teranove cepljenke. Naletela pa je na težave pri investicijah, tako da je takrat postavila le del opore mladim trtam, Šele lansko leto je bil izdelan dodaten elaborat za dokončno ureditev nasada, ki poleg preostale opore vsebuje-še meliora-
tivno gnojenje. Vsa dela bodo zaključena v letošnjem maju.
Vinograd, ki je v bližini Do-bravelj, je največji tovrstni -nasad na Krasu, urejen pa je tako, da je mogoča strojna obdelava. Škoda le, da je v neposredni bližini privaten gozd, ki povzroča slabšo rodovitnost trt na enem delu vinograda. Zato zadruga razmišlja, kako bi se dala ta škoda odstraniti. Razen tega ima v načrtu povečanje vinograda še za 1 hektar.	-er
ša varianta o ureditvi gostinskega objekta v izredno lepem borovem gozdu je navdušila že mnoge in bo gotovo zajela še nove pristaše. Kraj je čudovit, da mu na Krasu gotovo ni enakega. V neposredni bližini je veliko cementno plesišče, vse naokrog Da gozd nizkih in visokih borovcev. Potrebno bo samo zgraditi klet in razširiti kuhinjo in ob praznikih bo tu mrgolelo domačinov in turistov. Tudi ta objekt bo lahko vodil »Turist« m niti najmanjšega dvoma ni, da ne bi bil donosen. S tem bo tudi za dolgo rešeno vprašanje gostinskih kapacitet v Komnu. -er
SEŽANA 3: Te dni so v sežanski občini zaključili analize poslovanja vseh večjih gospodarskih organizacij, ki so zajele organizacij sko-tehnične probleme, nagrajevanje po učinku dela, strokovno izobraževanje v delovnih kolektivih, delavsko samoupravljanje itd. Ugotovitve teh analiz bodo koristno služile vodstvom podjetij in organom delavskega samoupravljanja za nadaljnje delo in čimboljšo izpolnitev planskih nalog.
POSTOJNA 17: Minuli teden je v Postojni predaval ifpravitelj Gozdne uprave v Idriji inž. Fra-njo Kordiš o gozdarstvu v Švici, ki sodi med najbolj napredne v Evropi.
SEŽANA 107: Pionirska odreda na osnovnih šolah v Stomažu in Štorjah sta že začela s pogozdovanjem kraških goličav, kot so sklenili vsi pionirski odredi, ko so sprejemali načrte dela za letošnje leto. V kratkem bodo s pogozdovanjem nadaljevali učenci osnovnih šol iz Sežane, ki so že v bližini šolskega poslopja zasadili vrsto črnega ribeza.
ILIRSKA BISTRICA 78: V nedeljo bodo v Ilirski Bistrici ustanovili občinsko društvo inženirjev in tehnikov, ki bo štelo okrog 50 članov.
ILIRSKA BISTRICA 24: KZ Ilirska Bistrica je minuli petek priredila v vseh vaseh svojega območja zbore kmetijskih proizvajalcev — uživalcev socialnega zavarovanja. Na teh zborih so izvolili tudi delegate za okrajni zbor, ki bo v kratkem v Kopru, in na katerem bo izvoljen upravni odbor sklada kmetijskih zavarovancev.
ILIRSKA BISTRICA 24: Na pobudo aktiva mladih kmetovalcev v osnovni šoli v Ilirski Bistrici je več kot 100 učencev minuli teden zasajevalo sadna drevesa v smrijskem sadovnjaku, ki ga upravlja KZ Ilirska Bistrica v kooperaciji z zasebnimi sadjarji, šolarji so zasadili hektar sadovnjaka, zadružniki pa že od predvidenih 33 ha skoraj 12 hektarov.
ILIRSKA BISTRICA 43: Prebivalci ilirsko-blstriške občine so lani na en dinar občinskih proračunskih sredstev ,s prostovoljnim delom ostvarili 7 dinarjev vrednosti in izboljšali večje število komunalnih naprav v občini. Vsa prostovoljna dela so bila ocenjena na osem milijonov dinarjev. Najbolj prizadevni so bili v Velikem brdu, Studeni gori, Novo-kračinah, Celjah in Dolnjem Ze-monu.
PORTOROŽ Gl-79: Lepo vreme je privabilo prve kopalce v portoroški zaliv in v Fieso. Med prvimi kopalci so seveda turisti iz skandinavskih držav, ki jim temperatura morja, 13 stopinj Celzija, pomeni toliko kot običajno kopanje sredi sezone v njihovih fjor-dih.
POSTOJNA 93: Letošnji maturantski ples postojnskih gimnazijcev je požel veliko odobravanje številnih gostov. Le-ti so liili presenečeni nad skrbno pripravljenim zabavnim sporedom in nad vedrim razpoloženjem, ki je dalo prireditvi obeležje enega izmed najbolj kakovostnih družabnih večerov v Postojni.
miORA PROSVETA KULTURA PROSVETA rt KULTURA PROSVETA rt KULTURA PROSVETA rt KULTURA PROSVETA rt KULTURA P
vw o W
Preteklo nedeljo so bile občinske revije pionirskih in mladinskih pevskih zborov v Kopru, Piranu, Ilirski Bistrici in Hrpeljali. Postojna in Izola sta jo programirala za četrtek — Priprave na okrajno revijo v Kopru, kjer bo nastopilo
13 zborov
Preteklo nedeljo so se nadaljevale v občinskih središčih revije pionirskih in mladinskih pevskih zborov in obenem priprave na okrajno revijo.
Bile so štiri revije, in to v Kopru, Piranu, Hrpeljah in Ilirski Bistrici. Odložili pa so prireditev v Postojni in v Izoli, kjer bodo revije šele v četrtek.
KOPER: nastopilo je 390 pionirjev in cicibanov v osmih zborih, in sicer z obeh osnovnih šol iz Kopra, iz Vanganela in Marczig. Dalje je nastopilo pet mladinskih zborov iz Kopra (Osnovna šola Janka Premrla-Vojka, Osnovna šola Pinka Tomažiča, Ekonomska srednja šola in učiteljišče) ter tamburaški orkester Indu-strijsko-lcovinarske šole. Skupaj je bilo to 417 mladincev.
PIRAN: nastopalo je devet pionirskih in mladinskih zborov s 325 pevci. Bile so osnovne šole iz Pirana, Portoroža, Lucije, Sečovelj, Ravna, ELrkavč in italijanska osnovna šola iz Pirana.
ILIRSKA BISTRICA: pelo je pet mladinskih in trije otroški zbori iz Ilirske Bistrice, Knežaka, Jelšan in Kuteževega. Skupaj 270 mladih grl.
HRPELJE: nastopilo je pet zborov s 161 pevci, in to iz Zazida, Materije, Slivja, Rodika in Hrpelj.
Splošna značilna ugotovitev je ista kot pri prvih občinskih revijah, da so zajele zbore polnoštevilno in množično in da so nekateri med temi zbori dosegli že kar lepo raven. Prav tako pa še vedno velja ugotovitev, da je bila organizacijsko revija najbolje pripravljena v Sežani, kjer so pri tehnični izpeljavi pomagale krajevne organizacije in društva. Omeniti je treba tudi izredno zanimanje občinstva, ki je povsod spodbudno spremljalo mlade pevce in jih navduševalo za nadaljnje delo na tem področju. Po revijah so bili povsod kratki posveti članov glasbenega sosveta
IZBRALI SO DELA ZA STERIJINO POZORJE
Posebna umetniška komisija je končno izbrala dela, s katerimi bodo nastopila posamezna gledališča na letošnjih petih dramskih prireditvah »Sterijino pozorje« v Novem Sadu. Iz Beograda bo nastopilo Narodno pozonšte z delom Miroslava Krleže »Aretej« in Jugoslovansko dramsko pozorište z delom Rastka Petroviča »Sabi-njanke«, Zagrebško dramsko kaza-lište z delom Mirka Božiča »Svilene copate« in Hrvatsko narodno kazalište z delom Aleksandra Obrenoviča »Variacije«. Iz Ljubljane bo nastopil »Oder 57« z delom Dominika Smoleta »Antigona« in Drama SNG z delom Mateja Bora »Zvezde so večne«. Dalje nastopa še Narodno pozorište iz Sarajeva z dramatizacijo »Večni ženin«, SNG iz Trsta z delom Josipa Tavčarja »Nicky, zlati deček«, Srbsko narodno pozorište iz Novega Sada z Davičevo dramatizacijo »Pesem« in SNG iz Maribora z delom Mihe Remca »Mrtvi Kurent«. Še posebej bodo počastili 50-letnico smrti srbskega dramatika in prevajalca Laze Kostiča s predstavo njegovega dela »Pero Segedinac« v uprizoritvi Srbskega narodnega pozorišta iz Novega Sada.
USPEH
JUGOSLOVANSKEGA FILMA NA NORVEŠKEM
Pred kratkim se je končal na Norveškem teden jugoslovanskega filma, ki je naletel na zelo dober odmev pri tamkajšnjem tisku. Kritiki so poudarjali pomen podobnih manifestacij in tudi visoko umetniško vrednost nekaterih del mlade jugoslovanske kinematografije. Ugotovili so, da so postali jugoslovanski filmi resen konkurent v mednarodni areni. Posebno pozornost so posvetili našim risankam.
NOVE IZDAJE ZA MLADINO
Te dni bo izdalo založniško podjetje »Mladost« tretjo izdajo »Priročnik za ideološko-politično delo«, ki je namenjen predvsem mladini. V priročnikih bo tudi gradivo z republiških kongresov ZK, plenuma Centralnega komiteja ZKJ ter vrsta drugih aktualnih člankov in razprav. V letošnjem založniškem programu imajo pomembno mesto še publikacije o mladinskih delovnih akcijah.
RAZSTAVA UMETNIŠKE FOTOGRAFIJE
V maju bodo priredili v mariborski Umetnostni galeriji republiško razstavo umetniške fotografije. Na razstavi sodelujejo tudi gostje iz drugih republik, vendar izven konkurence za nagrado. Predložene fotografije ho žirija odbirala 5. aprila. Vsi, ki bi radi sodelovali, lahko nrndlo-žijo žiriji po osem fotografij.
s pevovodji, kjer so sicer ugotavljali napredek pri glasbeni vzgoji mladine. obenem pa je bilo govora o izboljšanju kvalitete, kajti sama kvantiteta še ne pomeni, da je cilj dosežen.
V ponedeljek dopoldne so se sestali člani pripravljalnega odbora okrajne revije, skupno s člani glasbenega sosveta pri Okrajnem svetu Svobod in prosvetnih društev ter razpravljali o zborih, ki bodo nastopili na okrajni reviji, o tehnični in organizacijski plati ter seveda o programu. Določili so, da bo nastopilo na okrajni reviji 13 zborov s približno 900 pevci. Na tej reviji bodo izmed nastopajočih zborov določili zbore za republiški mladinski pevski festival v Celju.
Na okrajni reviji v ■ nedeljo, 24. aprila v koprskem gledališču, bodo nastopili: zbor osnovne šole iz Sežane pod vodstvom Majde Hauptmanove, zbor osnovne šole iz Komna pod vodstvom Stojana Fakina, zbor osnovne šole iz Pirana pod vodstvom Jolande Re-pičeve, zbor italijanske osnovne šole in gimnazije iz Pirana pod vodstvom Justa Boleta, zbor osnovne šole iz Lucije pod vodstvom Danila Nabergoja, zbor mladincev koprskega učiteljišča pod vodstvom Mirana Hasla in še iz Kopra zbora obeh osnovnih šol s pevovodjema Tonetom Sever jem in Stankom Tavžljem, zbor osnovne šole iz Hrpelj pod vodstvom Mirjam Zegove, zbor osnovne šole in mladinski mešani zbor DPD Svobode iz Ilirske Bistrice pod vodstvom Alojza Bošt-jančiča. O predstavnikih postojnske in izolske občine še niso mogli razpravljati, ker še ni bilo občinskih revij.
Po dopoldanski reviji bo za otroke in njihove spremljevalce izven Kopra skupno kosilo v menzi tovarne Tomos, nakar se bodo po kratkem ogledu mesta zopet zbrali v gledališki dvorani, kjer bo prav posebna prireditev, namenjena mladim pevcem in njihovim pedagogom. Z Orffovim instrumentarijem in otroškim zborom bodo nastopili gojenci koprske Glasbene šole in nekaj najboljših zborov z dopoldanske revije. Ob zaključku bodo prejeli najboljši priznanja in diplome.
ILIRSKA BISTRICA
Člani Sveta za prosveto in kulturo pri ObLO Ilirska Bistrica so te dni predlagali ObLO, naj bi razglasil 26. maj za dan prosvetnih delavcev ilirsko-bistriške občine. Za ta dan so se odločili, ker se je 26. maja 1876 rodil na Premu pesnik Dragotin Kette. Na letošnjo obletnico njegovega rojstva pa nameravajo na Premu prirediti proslavo z nastopom šolarjev ilirskobistriške občine.
Prizor iz Nashevc veseloigre VRE-MENAR, ki jo je uprizorila dramska sekcija DPD Svoboda iz Kopra v režiji Albina Penka
Ze več sezon smo zaman čakali, da bi dramska sekcija DPD Svoboda iz Kopra uprizorila kako igro. Večkrat smo slišali o pripravah, študiju, Vendar nikoli ni prišlo do odrske realizacije. Naj bo krivda ali zavora kjerkoli, dejstvo je, da nismo mogli nikoli prav verjeti v objektivne težave in zadržke, kajti nemogoče je, da v mestu, kot je Koper, ne bi bilo mogoče najti skupine de-lavoljnih amaterjev dramskega udejstvovanja. Dokaz je bila sobotna in nedeljska uprizoritev vesele romance Richarda Nasha VREMENAR. In da ta dokaz še bolj drži, nam potrjujejo imena nastopajočih amaterjev —1 kajti med njimi ni tistih, ki smo jih že poznali ali za katere smo vedeli, da so se nekoč že pripravljali na to ali ono uprizoritev,
IZ ŽIVLJENJA POSTOJNSKIH MATURANTOV
Za letošnje zaključne izpite na postojnski gimnaziji je prijavljenih 67 domačih nalog. Izbira je dokaj pestra in vsestranska. Nekateri izmed naslovov, kakor na primer »Gospodarstvo postojnske občine«, »Življenje Postojnske jame«, »Regionalni pregled postojnske kotline«, »Kmetijstvo in njegove perspektive na Postojnskem«, »Škocjanske jame«, »Hi-drologija slovenskega Krasa« in tako dalje, dokazujejo neposredno povezavo z gospodarsko dejavnostjo postojnske občine oziroma koprskega okraja. Ker je rok za oddajo nalog razmeroma kratek, dijaki z vso resnostjo proučujejo razpoložljive vire in podatke in se pripravljajo za nalogo.
Največ dijakov — kar 19 — bo opravljalo zaključni izpit iz biologije. Da so postojnski maturanti v veliki večini naravoslovci, dokazuje tudi 11 razprav iz geografije in 11 iz kemije. Ena izmed geografskih nalog bo govorila o gospodarskem in političnem razvoju sodobne Afrike, v kemiji zasledimo razpravo o alkoholizmu, med biologi pa Dar-winovo teorijo o naravnem izvoru človeka. S področja domače in svetovne književnosti so dijaki prijavili 15 del. Om'eniti bi veljalo razpravo o Alojzu Gradniku, primerjavo primorskih lirikov: Kosovela, Grudna in Gradnika, o sodobnem eksistencializmu, o tržaških časopisih in revijah ter o francoski pisateljici Froncoise Sagan. Iz zgodovine zasledimo med drugimi razpravo ob 40. obletnici koroškega plebi-
v vsako hišo
Slovenskega Primorja
scita in razpravo zgodovine diplomatskih bojev za Trst, Slovensko Primorje in Istro po drugi svetovni vojni. Iz filozofije je prijavljena ena sama tema, in sicer o etičnih problemih v zgodovini.
Našteli bi lahko še kopico na- . slovov, med katerimi bodo nekateri govorih o Jadranskem morju, o našem gospodarskem razvoju ali geografskem reliefu. V svoji pestrosti zavzemajo te naloge pisano lestvico od skrivnostnega atoma in osnov verjetnostnega računa pa do gospodarskega ter vzgojnega pomena zveznih mladinskih delovnih akcij na avtocesti. ■
Dramir
imena so vsa nova. Torej je le res, da je manjkal l'e nekdo, ki je te ljudi animiral in jih s trdno rok o pripeljal do uspele predstave in pred občinstvo.
Tiho in brez bučnih napovedi so se pripravljali in na lepem so nas presenetili lepaki, ki so napovedovali predstavo v koprskem gledališču v soboto zvečer in v nedeljo popoldne, 16. in 17. aprila. Naslov »Vr'emenar« lahko razumemo tudi simbolično. In »vre-menar«, ki je zjasnil vremena koprskim amaterjem in njihovim simpatizerjem, je bil režiser Albin Penko. Zbral je okoli sebe skupino mladih in nadarjenih ljudi in jih uglasil v dinamičnem tempu v veselo romanco komičnih replik in dogajanja na neki ameriški farmi v sušnih mesecih. Penko j'e igral tudi glavno vlogo in je tudi po tej plati nosil težo razgibane predstave, Seveda ne gre njegove igre poklicnega igralca z znanimi kvalitetami primerjati z neizkušenimi začetniki. Nastopili so še: Dušan Rak, Dario Dujmovič, Nevenka Ovčarič, Jurij Miani, Branko Redek in Ivan Marinšek. Pokazali so večje ali manjše običajne hibe začetnikov, ki se borijo z dikcijo in so jim odveč roke, v glavnih obrisih pa so rešili svojo nalogo zadovoljivo. Največ sproščenosti in odrskega vživljanja je pokazala Nevenka Ovčaričeva.
Sceno po Podvornikovi zamisli je izdelal Zavod Primorske prireditve.
Upajmo, da je vremenar pregnal sušo v našem amaterskem dramskem udejstvovanju. Vsekakor pa bi kazalo omogočiti mladi dramski družini gostovanja po okoliških vaseh, kamor bi zanesli dve urici prijetnega razvedrila, ki ni brez zrele življenjske modrosti.	Z. L.
Pevski zbo>- mladink Ekonomske srednje šole iz Kopra. Zbor šteje 60 mladih pevk, vodi jia ga Tone Sever
Minuli četrtek se je mudila v Kopru delegacija angleške organizacije za izobraževanje odraslih »Worker's Educational Association«, ki si je v spremstvu predstavnikov Zveze Svobod in prosvetnih društev ter Zveze delavskih in ljudskih univerz Slovenije ogledala dejavnost na področju izobraževanja odraslih v našem okraju. Angleški gostje so obiskali Ljudsko univerzo okraja v Kopru in delavsko univerzo v Izoli, ob vrnitvi preko Gorice v Ljubljano pa še klub Svobode v Postojni. — V razgovoru s predstavniki naših ljudskih in delavskih univerz so se posebej zanimali za družbeno ekonomsko in strokovno izobraževanje delavcev. Prisostvovali so tudi pouku na nekaterih tečajih v Kopru in Izoli. — Na sliki: gostje iz Anglije pred domom Svobode v Izoli
Brecelj: Pogled; Vido ICorar: Pomladna alegorija; Željko Kozinc: V sobi z zelenimi preprogami, Izgubljena srečanja, Trije mornarji; Miroslav Košuta: Akvatinta, Trava nemira, Obletnica; Vladimir Brun: Brez naslova; Janez Juvan: Na poti do sebe, Še nikoli; Valentin Cundrič: Zamolčan odgovor, Smrt, 2alostinka; Sodobna španska poezija;Kajetan Kovic: Zapiski o poeziji; Marijan Kram-berger, Viktor Konjar: Nove knjige; Dr. Henrik Neubauer: Baletna vzgoja v ZSSR, Danilo Pokoren: Friderik Chopin; Vitko Musek: Zapiski o francoskem filmskem »Novem valu«; Simona Krivec: Britanske diagonale; Pogovori s sodelavci; Aktualne beležke; Likovni zapiski.
RODNA GRUDA, štev. IV
Iz vsebine:
Tomo Brejc: Pred V. kongresom Socialistične zveze delovnih ljudi Jugoslavije; Iz družbenega plana Jugoslavije; Enostavnejše dobivanje viz; Pred 19 leti; Peter Leveč: V pomlad; Program zaključnih prireditev letošnjega Izseljenskega tedna; I. S.: Jur žene babe skoz dur; Jože Gal: Stari in novi Maribor; Pec Šegula-Bruno Hartman: Mariborska opera in drama po osvoboditvi; Po domači deželi; France Filipič: Vrnite se, mati! Cv. A. K.: Knjige o izseljencih in za izseljence; I. S.: Tone Sellškar — šest-desetletnik; Ob 100-letnici rojstva Franka Sakserja; Kaj delajo naši na tujem; Rojaki nam pišejo; France Bevk: Kresna noč (nadaljevanje); Nelly on a visit in Slovenia.
SODOBNA POTA, štev. 1
Iz vsebine;
Ob petem letniku Sodobnih potov: Stane Kavčič: Osnova za izpopolnjevanje strokovnega izobraževanja je objektivni razvoj proizvajalnih sil; Tilka Blalia: Prvo obdobje — uspešno; Milan Vidic: Aktivnost mladih v kulturnoprosvetnem življenju zagorske občine; Slobodan Bosiljčič: Pojavi v zabavnem tisku; Beseda o klubih na Jesenicah, v Postojni in Trbovljah; Vitko Musek: Filmske sekcije Svobod in prosvetnih društev; Riko Debenjak; Nečke; T. S.: Umetnostni paviljon v Slovenjem Gradcu plemeniti človeka; Vinko Trinkaus: Ali Jih poznate?; Zapiski iz organizacij — T. S.: Svobode ob lO-letnici ZKJ; Tone Golcer: O delu Delavske univerze Ravne na Koroškem; Bojan Samarin: Zapiski s poti; Igor Soto-šelc: Koncert »Slave Klavora« v Ljubljani; Utrinki s terena; Za knjižno polico — \Villiam Faulltner: Divje palme; Vladimir Kavčič: Ne vračaj se sam; Celjski Stari pisker in V objemu podzemlja; Pierr La Mure: Onkraj sle; Naš Divji lovec,
MLADA POTA, štev. 7
Iz vsebine;
Tanja Drmec: Krog tujih oči; Ala Peče: Razgovor v prodajalni; Marija Cigale: Ne jokaj, mama; Peter Bre-ščak: Kolonija v soteski; Barbara
MED OBČINSKIMI IN RPED OKRAJNO PEVSKO REVIJO
OŽIVELA JE DRAMSKA SEKCIJA DPD SVOBODA KOPER
ŽENA m DOM rt ZDRAVSTVO SN VZGOJA tV OTROK IN DRUŽINA rt ŽENA BN DOM rt ZDRAVSTVO IN VZGOJA rt' O T R O »
ZAPISKI IN SKICE IZ NOVINARSKE BELEŽNICE
Brez komentarja
S ŠOPKOM V ROKI
Nekdo je n'apisal pesem o otroku, ki je prišel na svet s šopkom rož v roki. In res je navada, da rojstvo otroka pozdravijo rože. Tudi takrat, ko jih ne pošlje oče, in tudi takrat, ko očeta ni. Vrgli so jo iz šole, ker je pričakovala otroka. Burna konferenca in ostra obsodba. Sklicevali so se na zakon in pohujšanje. Nikogar ni bilo, ki bi ji v prijazni obliki povedal, da je pač nerodno, če sedi v šolski klopi z znaki nosečnosti na sebi. Nikogar, da bi ji položil roko na ramo in jo potolažil, da bo že našla pozneje v\ičin, kako. končati ta zadnji šolski razred. »Sramota za hišo in družino,« so govorili doma. »Izgini,« je rekel ravnatelj na šoli. — »Ne prikaži se nikoli več doma,« je zagrozil oče.
Bilo ji je osemnajst let in imela je nekoga rada. Z majhnim kovčkom in trudnim korakom človeka, ki mu ni mar življenja, se je zntašla v majhnem mestu ob obali. V tem majhnem mestu je bil delovni kolektiv, lci ni rekel »izgini«. Sprejeli so jo medse in zanjo so se1 zavzele žene. Kmalu bo potrkala na vrata porodnišnice. In ko se bo rodil otrok, ne bo imel sicer v roki šopka, toda dobil bo rože. Tako so sklenile žene delovnega kolektiva v majhnem mestu.
O DVEH DEČKIH IN ENI OBLEKI
Med številnimi obešalniki konfekcijske prodajalne, polne nenavadnega duha, sta se znašla dva dečka in mlada učiteljica. »Eno obleko za tale dva fanta, prosim.« »Mislite dve obleki?« — »Ne, eno obleko,«
Izbirali so, upoštevali okus in želje malih potrošnikov. Iz prodajalne sla prišla vsak s svojim zavojem v roki. Eden je imel hlače, drugi suknjič.
Mlada učiteljica je bila prvo leto na svojem službenem mestu v majhni kraški vasi. Hodila je učit na gospodinjski tečaj v sosednjo vas. Najprej je odklonila plačilo, potem so ji rekli, da so sredstva zagotovljena na občini. Izbrala je dva rejenca. ki ju starši že dolgo niso obiskali. Skupaj so odšli na občino in v konfekcijsko trgovino.
»Tovarišica, pomagal vam bom urediti 'vrt.« — »Tovarišica,
nosil vam bom. vsak dan zvezke.«
To je pripovedka o dveh dečkih in eni obleki.
ANGELCA ŠAJN, poslovodkinja mlečnih restaviacij v Ilirski Bistrici
MAKARONOV NARASTEK S SKUTO 10 dkg makaronov, 40 dkg skute, 2 jajci, 1/i 1 mleka, 5 dkg margarine, sol, maščoba in drobtinice za kožico.
Makarone skuhamo v slani vodi. Kuhane odcedimo, jih pre-plaknemo z mrzlo vodo in dobro odcedimo. Posebej umešamo margarino, rumenjaka, pretlačeno skuto. Osolimo in prllijemo mleka' po potrebi. K temu dodamo makarone in trd sneg iz beljakov. Zmes denemo v kožico, jensko ali drugo posodo, odporno proti vročini. Namažemo jo prej z maščobo in potresemo z drobtinicami. Pečemo v srednje vroči pečici 20 minut.
ENOLONČNICA Z MESOM Vi kg rnmene kolerabe, Vi kg ilaflke repe, 1 Kg krompirja. Vi kg svinjskih parkeljcev ali svinjskega fiama, i dkg masti, 1 čebula, 1 žlica moke, sol, poper, 1 dl pa» radlžnlkovo mozge, zelen peteršiU.
Kolerabo, repo ¿v krompir olupimo, operemo in zrežemo na kocke ali na liste in skuhamo s na kofičke nasekanimi parkeljci ali a narezanim mesom. Med ¡nihanjem prlmeSamo posebej na masti propraženo tn razkuhano čebulo to moko, osolimo in popopramo. Ko vse skupaj dohro prevre, do damo paradižnik jn »eseWjan zel on twtcifiUJ.
IZOLA
— BODOČE SREDIŠČE KRVODAJALSTVA ZA SLOVENSKO RPIMORJE
Ob prvem prazniku krvodajalcev izolske občine, ki je bil pretekli petek in soboto v Izoli, se je velik del prebivalstva naših obalnih občin seznanil z nadvse važno vlogo krvodajalstva, ki s svojo humano dejavnostjo rešuje življenja bolnikov in ponesrečencev.
Prvi občinski praznik krvodajalcev v Izoli je imel dvojni namen, kar je bilo zaradi skrbne organizacije in dobre izvedbe programa tudi doseženo. Komisija za krvodajalstvo ObLO Izola je s pomočjo zdravstvenih delavcev zbrala gradivo, iz katerega je razviden pregled in delo te človekoljubne organizacije za razdobje treh let, ko smo tudi pri nas pozvali prebivalstvo, da oddaja svojo Ikri brezplačno. Ze leta 1957 se je temu pozivu odzvalo 182 oseb, preteklo leto pa je darovalo kri že 256 darovalcev, V istem obdobm pa je skoraj enako število bolnikov in ponesrečencev prejelo kri samo na kirurgičnem oddelku izolske bolnišnice, ki je.največji potrošnik krvi na obalnem -odročju. Ce upoštevamo izvršene transfuzije tudi na ostalih oddelkih bolnišnic v Piranu in Kopru, je očitno, da se v krvodajalstvu še zdaleč nismo osamosvojili ter smo v dobršni men odvisni od Zavoda za transfuzijo v Ljubljani. Količinska primerjava odvzete, oziroma darovane krvi ter porabe te dragocene tekočine v vseh treh bolnišnicah naših obalnih občin kaže še bolj nazorno sliko in potrebo po okrepitvi in razširitvi krvodajalske mreže ^ri nas. Medtem ko je bilo v preteklem letu porabljene krvi za bolnike in ponesrečence samo v izolski bolnišnici 206.995 cm3 ter v piranski in koprski bolnišnici skupno 90.128 cm3, je v istem razdobju oddalo 2-56 darovalcev 53.840 cm" krvi.
Ta pregled najbolje potrjuje potrebo po ureditvi transfuzijske
Spomladanski kostum klasične oblike s temnim obrobkom. Nosimo ga lahko z bluzo ali kot dvodelno obleko. Klasična oblika 7. nekoliko daljšim jopičem letos prevladuje
NAŠ RAZGOVOR V JUBILEJNEM LETU
ko se je sestajal z nekaterimi vašča-ni, v prostem času pa proučeval pisma, ki jih je dobil iz raznih krajev. Ko pa je postala nekoliko starejša, jo je Valenčič pregovoril, naj bi slovenske mladinke in mladinci njenih let začeli z ilegalnimi akcijami. Va-Ienčičev vpliv je bil tako močan, da se je mladina na Baču združila in se seznanila z nalogami, ki naj jih prevzame v dosledni borbi proti italijanskim fašistom.
Močno pa je Bač in njeno mladino pretresla vest, da je bil Valenčič spomladi 1930 aretiran in po znanem tržaškem procesu ustreljen v Bazovici skupno z Marušičem, Milošem in Bi-dovcem.
Komaj dvajsetletna Angelca je od. takrat doživljala marsikatero grenko uro. Za nobeno ceno se ni hotela vpisati v fašistično stranko in zato tudi v Trstu ni dobila zaposlitve. Deviza je namreč bila: pripni si fašistični znak ali pa pričakuj preganjanja, kajti dovolj dobro te poznamo kot zavedno Slovenko. Ostala je neomajna in raje je prestajala ponižanje, kot da bi postala fašistka.
Minula so leta. Angelca se je 1940. zopet zaposlila v trgovini, pa tudi v gostilni na Baču, da bi bila v stalnih stikih 7. vaščani in fašisti, ki so neprestano vohljali okrog Slovencev.
»Poraz Jugoslavije nas je nekoliko razočaral,« je Angelca obujala spomine na april 1911, »vendar pa nas ni zmedel in čeprav neorganizirano, smo nadaljevali s pospešenim, skrbno prikritim odporom do zatiralcev Slovenske Primorske. 2e leta 1912 smo začeli na Baču zbirati oblačila in obutev ter živila za prve partizane in jih pred očmi karabinjerjev nosili v zapuščeno Fricovo hišo, kjer je bi! bunker. Tja so hodili partizanski kurirji in odnašali sicer skromno, vendar pa za takrat dragoceno blago, ki smo ga zbirali med zavednimi vaščani. Tudi prvi partizanski propagandni material je takrat potoval preko naših skrivališč in še živo mi je v spominu, ko je na Bač prihajal narodni heroj Karlo Maslo. Ni se bal fašističnih straž in pogumno je vzdrževal zvezo z nami in nam dajal dragocene podatke za nadaljnje delo.
Spominjam se, ko so okrog nas kolovratih čctnlki. Bradatih obrazov so v nas najprej vzbudili strah, potem pa smo pogumno nadaljevali z odgovornim delom terencev. Ilrano in oblačila smo brez strahu prenašali mimo njih na gmajno, kjer smo se sestajali s partizani. Več izmed nas je moralo v zadnjih dneh vojne za nekaj dni poiskati zavetje v gozdu, ker je kljub lconspiraciji marsikomu spodletelo in če se ne bi pravočasno umaknil v kraje, kamor ni prišel noben sovražnik živ, bi bilo po njem.
Se marsikaj bi povedala o našem delu med narodnoosvobodilno borbo, toda spomin počasi bledi.,. ..«
Po osvoboditvi je bila Angelca Sajn leta 1947 med brigadirji, ki so gradili progo Samac—Sarajevo, Ponosna se je vrnila domov z udarniško značko in se znova lotila svojega poklica.
Vse svoje sile je posvetila ustanavljanju in pravilnemu usmerjanju dela kmetijskih zadrug. Kot poslovodkinja je delala v KZ Koritnica, Hrušica, Knežak, potem pa se je zaposlila pri podjetju Zadružnik v Ilirski Bistrici. Povsod je skrbela z vzgojo mladih zadružnikov in za gospodarsko ureditev zadružnih organizacij.
Danes pa najde živahna Angelca Sajn, čeprav vodi dve mlečni restavraciji, še dovolj časa, da je aktivna delavka političnih in družbenih organizacij. Ze 15 let je članica ZK in sedaj članica sekretariata ZK v podjetju. Ko pa sem jo povprašal kot aktivno članico ženskega društva, kaj meni o njegovem delu, mi je med drugim dejala:
»Me žene dobivamo znatno pomoč od skupnosti in skušamo to pomoč kar najbolje izkoristiti. Vendar pa
postaje v Izoli. Sistematično delo te postaje pa bo najboljše jamstvo, da se bo krog krvodajalcev povečal, kar bo za tukajšnjo zdravstveno službo neprecenljive vrednosti, ker bodlo za najbolj kritične primere imeli vedno dovolj krvi iz lastnega vira.. Ker je Okrajni zavod za soc. zavarovanje v Kopru pred dnevi že odobril denarna sredstva za gradnjo transfuzijske postaje smo so uresničitvi te naloge močno približali. Začetek delovanja te postaje lahko torej upravičeno napovedujejo že za to leto.
Ob prvem prazniku krvodajalcev pa so bili deležni priznanja tudi vsi darovalci za svoje človekoljubno sodelovanje z zdravstveno službo. Na svečani akademiji, ki je bila preteklo soboto zvečer in sta se je razen ugled-
nih zdravstvenih delavcev obalnih občin udeležila tudi predsed-nih Republiškega odbora RK Slo-veniie dr. Ivo Šivic in šef Transfuzijskega zavoda v Ljubljani dr. Soudatova. Tukaj so podelili diplome najbolj požrtvovalnim kolektivom: sindikalni podružnici trg, podjetja »Mavrica«, kolektivu ObLO Izola, gradbenega podjetja »Obnova« in kolektivu Uprave za komunalno dejavnost v Izoli, Med posamezniki pa so bili že pred tem odlikovani z zlato značko tovariša Marjan Medveš in Just Tul, člana TNZ Koper, za 14 oziroma 12-kratno darovanje krvi, s srebrno značko Stanko Škrapin, z 9-kratnim darovanjem, 74 darovalcev krvi pa je prejelo plastično značko. Na akademiji so se predstavili številnim obiskovalcem z 1'epim programom kulturniki PD Svoboda iz Izole, nižja baletna šola. nižja glasbena šola, podmladkarii RK iz Izole ter ESŠ iz Kopra. Po akademiji pa je bila zabava s plesom ter srečo-lovom.	(bb)
Ohlapna obleka s stoječim šal ovratnikom in kratkimi rokavi. Širok pas je nekoliko nižji. Zgornji del se zapenja z dvema velikima gumboma
Ko sem te dni prvič stopil v sodobno urejeno mlečno restavracijo v II. Bistrici — žal je takšnih lokalov v našem okraju še vse premalo — mi je vzbudila pozornost simpatična, nasmejana prodajalka. Prinesla mi je jogurt, da bi se prepričal, če je ilir-sko-bistrišlci jogurt, izdelek domačega podjetja Zadružnik, zaradi kakovosti res tako cenjen, da je po njem večje povpraševanje, kot ga lahko izdelajo in ko sem se prepričal, da ne gre le za reklamo, sva se zaklepetala.
Takoj sem zvedel, da govorim s po-slovodkinjo obeh mlečnih restavracij v Ilirski Bistrici z Angelco Sajn, znano aktivistko NOB, spretno poslovod-kinjo in požrtovalno delavko v političnih in družbenih organizacijah ilir-sko-bistriške občine.
Angelca Sajn je doma iz Bača, rojstne vasi Toneta Tomšiča, s katerim je bila tudi v daljnem sorodstvu, še živo ga ima v spominu, ko je prihajal na Bač na počitnice ali pa ko se je v svojo rodno vas umaknil pred preganjanjem fašističnih jugoslovanskih oblasti, saj sta bila rojena istega leta. Vendar s Tonetom nista imela nikoli tesnejših stikov, saj ni, ko je bil v Baču, želel razvijati svoje politične dejavnosti.
Ko ji je bilo 13 let, je nastopila pot trgovske vajenke v domači trgovini. Tam se je spoznala z več let starejšim Alojzom Valenčičem. V začetku ni doumela Valenčičevega obnašanja,
imamo še vedno težave, ker nam ni uspelo ustanoviti več gospodinjskih servisov in nuditi več pomoči društvu prijateljev mladine. Vendar pa bo z dobro voljo, ki nam je ne manjka, možno premostiti tudi te probleme in v večji meri pritegniti žene v družbeno upravljanje.«
S. V.
v vsako Primorsko hišo
KOMBINAT KQNZERVNE INDUSTRIJE
BPS3 M—Emmm—B
¿10
Kakor- smo že poročali, so se v enoletno akcijo pionirjev in mladih zadružnikov vključili tudi najmlajši člani naših kmetijskih zadrug. Svoje programe -izpolnjujejo dokaj dosledno, le z občinskimi mladinskimi vodstvi ter aktivi LM na vasi se niso povezali dovolj tesno. Naše okrajno mladinsko vodstvo je mlade tekmovalce že opozorilo na. to pomanjkljivost, zato verjamemo, da bodo izpopolnili tudi to vrzel.
Sicer pa si oglejmo delo in naloge AMZ vsaj v grobem ...
... v Hruševju imajo velike težave zaradi oddaljenosti članov aktiva od svojega torišča dela — zadruge in doslej niso izpolnili še nobene točke programa. Za zimsko obdobje so sicer imeli v programu gospodinjski in strojni tečaj, vendar ju prav zaradi ^menjenih težav niso uspeli iz-¿ggBsti. Prav tako jim ni uspelo' Ustanoviti še enega aktiva na področju bivše KZ Hrenovica . , .
...v Štanjelu pa so dokaj uspešnejši in kar 80 odstotkov članov AMZ obiskuje KGŠ. Medtem so izvedli tudi gospodinjski tečaj, strojni tečaj pa bodo vključili v program KGŠ. Razen tega člani marljivo obdelujejo šolski vri: in usoešno širijo tisk. v zimskih mesecih pa so izdelali 15 krmilnih hišic ...
...v Prestranku se je za strojno-traktorski tečaj prijavilo kar 20 mladincev, vendar je LT " Postojni odpovedala sodelovanje. Bolje je s krojnim tečajem, ki ga obiskuje okrog 25 deklet. Aktiv uspešno sodeluje -tudi z zadrugo, s katero je sklenil kooperacijo nižje stopnje. V obdelavo so dobili 1 ha zemljišča, zadruga pa jih je naročila na strokovno literaturo. Pripravljajo tudi poučno ekskurzijo na . kurjo farmo v Neverkah .,.
...v Knežaku niso uspeli s predavanji iz kmetijstva, zato so sklenili podkrepiti izvajanje predavateljev s filmi. V aktiv uspešno uvajajo tudi šport, šah in iščejo primeren prostor za ureditev knjižnice. Razen tega vzorno negujejo večji nasad visenj ...
...v Dutovljah bodo s sodelovanj en Ljudske tehnike iz Sežane organizirali strojno-trak-
Povsod na Slovenskem in drugod po svetu se imenujejo doline po rekah, le tam kjer rek -ni, ali v iziemnih -primerih, se imenujejo po krajih ali čem drugem. Ta-imamo tudi na Primorskem to, Idrijsko, Vipavsko in druge doline. Samo v naši Slovenski Istri smo začeli v zadnjem času samovoljno spreminjati to načelo, in tako slišimo in beremo čedalj pogosteje o Vanganelski dolini, Dolini bobrov in Sečovelj ski dolini.
Vanganel je neznatna vasica v Jini, po kateri teče rečica Ba-/ica, italiiansko Cornalunga, 'dolina je torej dolina Bada-ševice, to se pravi B adaše viška dolina. Imenovati Rižansko dolino Dolino bobrov, je še večji nesmisel. V tej dolini je sicer farma južnoameriških nutrij, ki so le v daljnem sorodstvu s nravimi bobri, po dolini pa ti »bobri« ne žive, Zato naj ostane ta lepi
S N $ f? 6
Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Rastko Bra-daškja. Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper. Uredništvo in uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170. Posamezen izvod 10 din. — Letna naročnina 500 din, za tujino 1300 dinarjev ali 3,5 am, dolarja. — Bančni račun 602-70-1-181.. Rokopisov in fotografij ne vračamo. — Tisk in klišejl :karna CZP »Primorski . tisk«
torski tečaj, mladi zadružniki pa bodo pomagali svoji zadrugi pri košnji. Tečaj iz gospodinjstva bodo organizirali skupno z AMZ v Štanjelu. Vodstvu aktiva povzročajo precej preglavic nekateri starši, ki s svojim zaostalim na-ziranjem odtegujejo svoje otroke od skupnega dela in plemenitega tekmovanja ,..
...v Marezigah sodelujejo člani aktivna na predavanjih o upravljanju v kmetijstvu, obdelujejo lastno njivo, pravkar pa se pripravljajo na izvedbo gospodinjskega tečaja...
...v II. Bistrici imajo predavanja iz kmetijskega strojništva, Članice AMZ se udeležujejo tudi gospodinjskega in krojnega
Na tolminskem učiteljišču se živahno pripravljajo na praznovanje meseca mladosti. V tem mesecu bodo priredili več športnih srečanj s tolminskim garni-zonom in s srednjimi šolami na Goriškem. Razen tega nameravajo nrirediti tudi več kulturno-prosvetnih prireditev in literar-no-glasbenih večerov s sodelovanjem drugih šol.
*
V počastitev praznika dela in meseca mladosti bo izdala mladina na tolminskem učiteljišču 3. številko ciklosti-ranega »Našega lista«. Tolminski učiteljiščniki se bodo s tem časopisom udeležili nagradnega natečaja za najboljšo izdaio internega mladinskega lista, ki ga je bil razpisal OK
LMS Nova Gorica.
*
Nedolgo tega so obiskali primorski študentje ljubljanske Univerze tolminske učitelj iščnike in se z njimi pomerili v odbojki, košarki, nogometu, namiznem tenisu in šahu. V vseh športnih panogah so bili študentje boljši, le v. namiznem tenisu so jih učiteljiščniki močno prekosili.
Organizirali so tudi skupni lite-rarno-glasbeni večer, na katerem so sodelovali ženski pevski zbor, solisti in nekateri že znani mlajši slovenski literati, razen njih pa tudi literati nekaterih srednjih šol v goriškem okraju.
tečaja, ki ga imajo žene. Aktiv pričakuje v bodoče več pomoči od ObLO . ..
... in v B e r t o k i h so člani AMZ zastavili vse sile, da bo zadruga uspešno izpolnila letni plan. Mladinci in mladinke so uspešno sodelovali na mladinski oddaji RTV Ljubljana, pred nedavnim pa so zaključili tudi strojni tečaj. Uspešno sodelujejo tudi s pionirsko zadrugo v šoli Božiči in pripravljajo več skupnih akcij.
Naj pripomnimo, da se je več članov aktivov mladih zadružnikov prijavilo za letošnjo mladinsko akcijo na avtomobilski cesti, zato upravičeno računajo na njihovo sodelovanje tudi v naslednjih izmenah.	b
Minuli teden so imeli komunisti tolminskega učiteljišča redno letno konferenco, na kateri so se pomenili o vprašanjih, ki zadevajo šolo in organizacijo. Izvolili so tudi nov sekretariat osnovne organizacije. Na tolminskem učiteljišču je sedaj okrog 30 mladink in mladincev, največ iz 4. in 5. letnika, ki bodo v kratkem sprejeti v ZK.
Istega dne je 3. letnik priredil v Dijaškem domu Vukov večer za gojence dijaškega doma in za zunanje dijake, Prireditev je lepo uspela. '	-de

n
m
23
n
31
20
J2
44
H50
853
S3
17
26
34
7r-
13
M
ji
27
S2
41
L
Sil
18
34
iS
28
47
52
1« 11 12 II
¿sä pa ¡28
83 38
48
0;
49
Vodoravno: 1. angleški inženir, ki je izdelal prvo parno lokomotivo (George, 1781—1B48), 10. gozdna zver, 14. francoski romantični pesnik (Al-phonse, poema »Jocelyn«), 15. stran neba, 16. najmanjši delec materije, 17. rimski pozdrav, 18. Indijsko modro barvilo, 19. špansko žensko ime, 21. Madžar, 23. ime pesnika Miekie-wlcza, 25. koralni otok, 27. radioaktivna prvina, 29. kazalnl zaimek, 30. začetnici nemškega materialističnega filozofa, kritika Hegla ■ in idealizma (1804—1872), 32. angleška filmska Igralka (Deborah), 34. del telesa, 37. eno od imen izumitelja Edisona, 40. čebelji samec, 42. nočne ptice, 44. bikoborec, 46. slovensko ime za tempus, 48. glavno mesto Peruja, 50. pristanišče na zahodni obali japonskega otoka Hokaldo, 51. razstrelivo, 53. potem, potlej, 54. nekdanja angleška kolonija v Zahodni Afriki (sedaj. Gana).
Navpično: l. strast, poželenje, 2. francoski filmski komik (film »Moj stric«), 3. rimska Ljubljana, 4. razum,
5.	angleška okrajšava za uro (hour),
6.	grška črka, 7. ravčn, gladina, 8. opera Rimskega Korsakova, 9. tuj dvoglasnik, 10. znanost, 11, znameniti rimski pesnik Avgustove dobe. 12. poslanec, sel, 13. sol kromove kisline, 15. kemični znak za kositer, 18. Perzija, 20. tekočina, 22. kemični znak za erbij, 24. največji idealistični filozof stare Grčije, 26, dvanajst mesecev, 28. del obraza, 31. ladjevje, 33. enaka soglasnlka, 35. precej velika ptica, 36. sporočilo, naznanilo, 38. del telesa, 39. tovarna barvil v Celju, 41. možev ali ženin oče, 43. moško Ime, 45. kemični znak za rutenlj, 47. znano belgijsko letovišče, 49. ime filmske zvezde Gardner, 51. španski spol-nlk, 52. kratica za »Ljudski odbor«.
košček naše Istre Rižanska dolina!
In končno Sečoveljska dolina? Kdo si je izmislil to nesmiselno ime, ko leže tudi same Sečovlje v Dragonjski dolini, imenovani od nekdaj po reki Dragonji. Zato naj lepo ostane D r a g o n i s k a dolina!	R
Na območju koprske občine so ustanovili doslej 13 poravnalnih svetov. Prve so izvolili na zborih volivcev v jeseni lanskega leta. Poravnalni sveti poslujejo pri krajevnih uradih in lahko pri njih državljani zaprosijo za pravno pomoč ali za posredovanje spora na miren način. Zaradi obsežnega območja so na področju krajevnega urada Škofije ustanovili dva takšna sveta. Eden je v Škofijah, drugi pa v Hrvatinih.
V mestu Koper in njegovi najožji okolici so ustanovili štiri poravnalne svete, za vsako stanovanjsko skupnost posebnega. Njihov skupni sedež je pri Sekretariatu stanovanjske skupnosti.
Poravnalni sveti so že pokazali svojo družbeno vlogo. V času od januarja do konca marca 1960 so reševali 58 spornih zadev in jih, razen 11, tudi uspešno poravnali. Visok odstotek poravnanih vprašanj nam je zagotovilo, da so sveti dobro poslovali -ih da si bodo pridobili -pri državljanih vedno večje zaupanje.
Naloge poravnalnih svetov so vsak dan večje. Državljani so namreč dolžni, da se v spornih zadevah, kjer vrednost spora ne presega vrednosti 50.000 din, obrnejo najprej na poravnalni svet, to je v vseh zadevah motenja po-
sesti, ureditve meje, plačevanja preživnine, sporov zaradi očetovstva, soorov zaradi razveze zakona in poskusa sprave, kakor tudi v vseh zadevah zasebnih tožb zaradi žaljenja časti in lahkih telesnih poškodb. Po zakonu o stanovanjskih skupnostih pa so dolžni poravnalni sveti reševati tudi vse spore, ki izvirajo iz stanovanjske pogodbe, iz podstano-vanjskega razmerja, iz sostano-va-lskega razmerja, iz razmerja med drugimi v zvezi z uporabo stanovanja, iz razmerja med servisom ali ustanovo stanovanjske skupnosti in hišnimi sveti ali državljani.
Na dlani je, da so naloge poravnalnih svetov obsežne in pomembne in ob tem se pojavlja vprašanje, ali ie dosedanja mreža poravnalnih svetov dovolj izpopolnjena in, ali ne bi kazalo dopolniti njihovo število vsaj v okolici Kopra, ki je -preobsežna, kakor tudi na območju tistega krajevnega urada, ki je teritorialno nreobširen, Tako bi porav-
nalni sveti ne bili preveč odmaknjeni državljanom in tudi sami no bi -bili pri svojem delu preveč
obremenjeni.
S S t
Pavel Grom
t"" - MM
v vsako Drimorsko hišo
Smo pred novo turistično sezono in v naših obmorskih krajih so že prvi tuji gostje, vendar je še vrsta vprašanj, katere bi morali rešiti. Taka vprašanja obstajajo tudi v gostinstvu, in tu nemara še bolj kakor na drugih področjih. Naj se za začetek dotaknemo samo vprašanja alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Občina je nedavno sprostila cene odprtemu vinu V restavracijah hotelov »Triglav«, »Galeb« in »Turist«, in prav bi bilo, če bi jih sprostila tudi v manjših obratih. Brez koristi in celo škodljiva pa bi bila taka sprostitev, če bi jo gostišča izkoristila samo za podražitev. Namen sprostitve je namreč v tem, da bodo podjetja nabavila in točila več vrst odprtih vin, ne samo dosedanje »črno« in »belo«, in različne kvalitete različno ocenila, kakor je to v navadi povsod drugod po Sloveniji in po svetu. Potrebna bo zato stroga kontrola ne samo s strani občine, marveč tudi gostov. Prav tako bi pa bilo tudi potrebno pametno regulirati cene pivu, ki je zlasti v sezoni na naši obali najdražje v republiki. Mimo tega bi morali točiti odprto pivo tudi v času pred-sezone in v posezoni.
Posebno in ne najbolj častno poglavje so še posebej brezalkoholne pijače. Ce že prodajamo umetno napravljene oranžade, limonade, mali-novce itd., potem naj bo na njih označeno, da so -sintetični zvarki, ne naravni produkti, in temu primerno naj bo tudi cena nizka. Poleg njih pa morajo prodajati gostinska podjetja, zlasti še kavarne in resta-
vracije, tudi pristne pijače, seveda po primerno višji ceni. Isto bi moralo veljati za razne doma zvarjene žgane pijače pod imenom sll-vovka, konjak, rum, vermut itd. Te bi smeli točiti samo na izrecno naročilo gostov, sicer pa originalne, pristne pijače. Na vsak način bi morali maksimirati tudi cene za nekatere standardizirane pijače, kot je n, pr. kokta. Naravnost nerazumljivo je, da jo prodajajo pri nas v sezoni tudi do 300 in več dinarjev liter, dražje kot najkvalitetnejše odprto vino.
Pomanjkljivi so tudi naši jedilni listi. Navadno vsebujejo enake jedi v sezoni kot smo jih bili vajeni v zimi. To velja posebno za mesne jedi. Nikdar, ali le prav redkokdaj je mogoče zaslediti kako specialiteto, in celo rib ni vselej na razpolago.
Ze leta se borimo za kulturno in ekspeditivno postrežbo, zaželenega pa še vedno nismo dosegli v polni meri. Mimo tega se mora brezpogojno in enkrat za vselej nehati razlikovanje med domačimi in tujimi gosti. Ilenar obojih je enakovreden. Realizacija planov pa bi mogla biti marsikje tudi za 20 ali 30 ■/• večja, še zlasti pri pijačah, čc bi se izboljšala ekspe-ditivnost posrežbe. Zdi se, da niti nagrajevanje po učinku še ni popolnoma doseglo zastavljenega cilja.
Nadaljnje kočljivo vprašanje so sanitarije. Sanitarna inšpekcija je stavila že lepo vrsto predlogov in naročil, rezultati pa so večinoma le malenkostni. Zaradi tega bi bilo potrebno zahtevati od gostinskih uprav,
naj zadolže osebo, ki bo morala stalno skrbeti za sanitarije. Neizpolnjevanje predpisov bo treba brezobzirno kaznovati.
Od uprav je treba dalje zahtevati, da brezpogojno izpolnjujejo predpise o redu in miru v gostinskih lokalih. Kaznujejo naj se vsi tisti, ki točijo alkoholne pijače pijancem, dovoljujejo razgrajanje, surovo kričanje in neolikano kruljenje. Prav tako naj se kaznujejo kalilci nočnega miru, ki razgrajajo po ulicah in cestah.
Nikakor se ne sme več zgoditi, da bi ostala dalj časa zaprta gostišča kot so »Slavček«, »Na obali«, »Stadion«, Božiči, Socerb itd. Vse te in druge izletniške gostilne, morajo imeti na razpolago tudi topla jedila, ne samo sir in mortadelo, a včasih Se tega nimajo. V vseh krajih okoli letovišč naj se odpro dobro urejene in oskrbovane gostilne.
Končno pa je treba nujno iskati možnost za ustanovitev zaenkrat vsaj ene solidne domače gostilne s hrano in dobrimi pijačami, ki bo imela poleg točilnice še nekaj sob in če le mogoče vrt. Morda bi bilo mogoče v tako gostišče preurediti bivšo restavracijo »Bratstvo«? Ob projektiranju novih stavb pa je treba brezpogojno mislili na enega ali dva taka prepo-trebna lokala. Koper raste, gostinski obrati pa se zmanjšujejo.
Taki so bili predlogi, katere so izrekli delegati na zadnji turistični konferenci o pripravah za letošnjo sezono na območju koprske občine.
R..
Te dni je praznoval 50-letnlco rojstva Adolf š i n i g o j iz Pirana. Rojen je
bil v Dornbergu (okraj Gorica) Tov. Šinigoja premnogi poznajo že izpred vojne, bil je vseskozi nacionalno zaveden in delaven človek. Večkrat je bil od italijanske oblasti tudi preganjan. Že leta 1941 je bil aktivist OF, delal je na terenu, dokler ga niso Italijani
odpeljali v delavski bataljon. Po kapitulaciji Italije je prostovoljno vstopil v NOV in bil do konca vojne.
Leta 1914 je bil sprejet v ZKJ. Po vojni je opravljal razne politične in upravne dolžnosti pri OLO Gorica in KZ Dornberg. Tudi v Piranu ga dobro poznajo, saj je bil več časa tajnik prosvetnega društva, predsednik šolskega odbora, strelske družine itd. Je član predsedstva in blagajnik občinskega sindikalnega sveta in aktiven član tudi v drugih organizacijah. Tov. šinigoju čestitamo k jubileju in mu kličemo še na mnoga leta!
P/l »BIHAC« je 15. aprila priplula v
Ploče, kjer naklada tovor M/l »BLED« je 16. aprila priplula v Piran
IVI/1 »BOHINJ« je 22. aprila odplula
iz New Yorka za Koper M/l »BOVEC« je na poti v New York,
kamor prispe 25. aprila PA »DUBROVNIK« je 16. aprila odplula iz Ploč s tovorom za Kontinent
M/l »GORANKA« je v Splitu, kjer naklada tovor za Casablanco; odrine 25. aprila M/I »GORENJSKA« je na popravilu v
piranski ladjedelnici P/l »LJUBLJANA« je "21. aprila odplula iz Splita za Zdanov M/l »MARTIN KRPAN« je na poti za
Reko, kamor prispe 23. aprila M/I »PIRAN« je 19. aprila priplula v
Nagoyo (Japonska) P/l »POHORJE« je 15. aprila priplula v Bahio Blanco, kjer natovarja P/I »ROG« je 10, aprila priplula v
East London, kjer raztovar.ia M/l »TRBOVLJE« je na poti za ZDA in prispe v Baltimore 30. aprila M/l »ZELENGORA« je napoti v Avon-moutli in bo 8. maja v Adenu
Komisija za razpis direktorjev gospodarskih organizacij pri Občinskem ljudskem odboru Koper
RAZPISUJE mesto direktorja podjetja »AUTOCOMMERCE« Koper
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: fakultetna izobrazba z dvoletno prakso ali popolna srednješolska izobrazba z desetletno prakso na vodilnih mestih in znanje vsaj enega tujega jezika.
Kolkovane prošnje z življenjepisom in navedbo dosedanjih zaposlitev pošljite v 15 dneh od dneva objave na naslov: Občinski ljudski odbor Koper.
SAMO DO 5. MAJA
JE ŠE CAS, DA SE VČLANITE V PREŠERNOVO DRUŽBO!
ZA 600 DINARJEV
ČLANARINE BOSTE KONEC LETA PREJELI
7 KNJIG, BARVNO REPRODUKCIJO
SLIKE RIHARDA JAKOPIČA ALI GOJMIRA KOSA, KI BO PRIMERNA ZA OKVIR, POLEG TEGA PA BOSTE ŠE UDELEŽENI PRI VELIKEM NAGRADNEM ŽREBANJU, V KATEREM BO IZŽREBANIH
ZA MILIJON DINARJEV DARIL!
POHITITE Z VPISOM! TEH UGODNOSTI BODO NAMREČ DELEŽNI SAMO TISTI, KI SE VČLANIJO DO 5. MAJA
RAZPIS ŠTIPENDIJ r
Na podlagi 25. Člena Temeljnega zakona o štipendijah razpisuje Komisija za štipendije pri Občinskem ljudskem odboru Postojna naslednje štipendije:
2 za študij na dvoletni Administrativni šoli v Ljubljani 2 za študij na Višji šoli za socialne delavce v Ljubljani; 2 za študij na Pravni fakulteti;
1	za študij na Ekonomski fakulteti
2	za študij na Višji upravni šoli v Ljubljani
3	za študij na srednjih ekonomskih šolah 1 za študij na Farmacevtski fakulteti
Prosilci naj do 15. maja 19G0 vložijo kolkovano prošnjo (250,—din državne takse ter za vsako prilogo 30.— din državne takse) in predložijo:
1.	potrdilo o vpisu v šolo,
2.	izjavo o gmotnem stanju (obrazec za OD),
3.	mnenje mladinske organizacije ali organizacije SZDL.
Upravni odbor Avtoturističnega podjetja »SLAVNIK« Koper razpisuje- delovno mesto za:
1.	VODJO PROMETNEGA SEKTORJA:
—	fakultetna izobrazba z najmanj 5-letno prakso v prometno-komercialni stroki ali srednja prometna šola z 10-letno prakso v prometu — komercialni stroki.
Obvladati mora vsaj en tuj jezik.
2.	VODJO TURISTIČNEGA SEKTORJA:
—	fakultetna izobrazba z najmanj 5-letno prakso v stroki ali popolna srednja šola z najmanj 10-letno prakso v tej stroki.
Obvladati mora aktivno dva tuja jezika (nemščina, angleščina).
Osebni dohodki po tarifnem pravilniku podjetja.
Prijave sprejema tajništvo podjetja v Kopru do vključno
30. aprila 1960.
UPRAVNI ODBOR HOTELA »TURIST« ANKARAN
razpisiije
naslednja delovna mesta:
1.	1 VODJO PROGRAMA (ARANZER PRIREDITEV) z večletno prakso
(sezonski)
2,	l FINANČNEGA KNJIGOVODJO s srednjo strok, izobrazbo (stalni) 3.1 POMOŽNEGA FINANČNEGA KNJIGOVODJO s srednjo strokovno
izobrazbo (stalni)
4.	1 ZURNALISTA s srednjo strokovno izobrazbo (stalni)
5.	1 POMOŽNEGA ZURNALISTA s srednjo strokovno izobrazbo (stalni)
6.	1 ŠEFA KUHINJE — visokokvallficlranega (sezonski)
7.	1 ŠEFA RESTAVRACIJE — visokokvalificiranega (sezonski)
8.	1 ZDRAVNIKA SPLOŠNE PRAKSE (sezonski)
9.	l SLAŠČIČARJA — visokokvalificiranega (sezonski)
10.	1 RECEPCIONERJA — kvalificiranega (sezonski)
11.	6 SOBARIC — polkvaliriciranih (sezonske)
12.	6 KUHARJEV — kvalificiranih (sezonskih)
13.	VE C NATAKARJEV — kvalificiranih in polkvalific. (sezonskih)
14.	VEČJE ŠTEVILO POM. KUH. OSEBJA — kvalificiranih in polkva-liflciranih (sezonskih)
15.	2 CEVAPClCARJA — kvalificiranega in polkvallficiranega (sezonska)
16.	4 BLAGAJNICARKE — kvalificirane in polkvalificirane (sezonske)
17.	3 TOCAJE — kvalificirane in polkvalificirane (sezonske)
18.	3 BILJETERJE — nekvalificirane (sezonske)
19.	4 PERICE — nekvalificirane (sezonske)
20.	1 NOČNEGA ČUVAJA — nekvalificiranega (sezonski)
21.	1 NOSACA — nekvalificiranega (sezonski)
22.	8 SNAŽILK — nekvalificiranih (sezonske)
23.	7 DELAVCEV — nekvalificiranih (sezonski)
24.	VEČJE ŠTEVILO ŠTUDENTOV za razna dela — nekval. (sezonski)
Razpisana delovna mesta, ki so označena kot sezonska, se prično s 1, junijem oziroma s 1. julijem 19G0 in trajajo do 31. avgusta oziroma do 30. septembra 1960. — Prosimo vse reflektante za razpisana delovna mesta, da se oglasijo pismeno ali osebno v tajništvu podjetja do 30, aprila 1960 zaradi sklenitve delovne pogodbe. — Podjetje želi zaposliti glede pomanjkanja stanovanj, predvsem domačo in okoliško delovno silo. Za vse ostale pa so stanovanja preskrbljena. — Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru.
Primorska zastopnika v republiški rokometni ligi sta v nedeljo spet ostala praznih rok. Koper je izgubil na domačem igrišču s Krimom 10:14 (6:3), Ajdovščino pa je katastrofalno porazil Rudar v Trbovljah 24:4, kar je hkrati najvišji poraz v celotnem tekmovanju republiške lige.
Tekma v Kopru je imela dva različna polčasa. Prve minute igre so sicer pripadale Krimu, ki je omahovanje domačih v coni spretno izkoristil in dosegel vodstvo s 3:0. Sele tedaj so se domačini zbrali in z ostro igro v obrambi preprečili gostom streljanje. Hkrati so začeli s hitrimi akcijami preko kril ter s streljanjem iz vseh položajev. Rezultat se je hitro menjal v korist Kopra, gostje pa so se povsem zmedli, tako da niso dosegli do konca polčasa niti enega zgo-ditka več.
Prve minute igre v drugem polčasu so spet pripadale Kopru, ki je povišal vodstvo na 7:4, Tu pa se je ustavilo. Krim je povsem prevzel pobudo v svoje roke in skozi neorganizirano in razbito cono domačinov zlahka dosegal gole. Polovica koprskih igralcev je bila tudi brez potrebne kondicije in so bili le senca tistega, kar so prikazali prvi polčas. Ko so videli, da je tekma izgubljena, so se začeli posamezniki posluževati grobosti, tako da je moral sodnik kar štiri igralce začasno izključiti. Pri gostih so bili najboljši Rupnik, Opara in Dostal, ki so dosegli po tri gole. V domačem moštvu pa se je uveljavil le Kveder, ki je dosegel pet golov.
Koper je v nedeljo prikazal igro, ki vzbuja resno bojazen, da se moštvo ne bo obdržalo v ligi. To je nehomogena ekipa z igralci različnih sposobnosti, neenake kondicije in z različnim smislom za kombinacljsko igro. Menimo, da je to posledica nepravilnega dela z igralci. Povsem nepotrebno se nam zdi, da v moštvu nastopajo igralci, ki študirajo v Ljubljani in ki nimajo možnosti rednega obiska treningov. Druga stvar, ki bi ji moralo društvo Partizana posvetiti vso pozornost, pa je disciplina Igralcev. V nedeljo so se gledalci zgražali, ko so slišali, da posamezniki na ves glas zmerjajo trenerja, češ da je zakrivil poraz. Take igralce bi moralo vodstvo društva samo izključiti iz svojih vrst. Mislimo, da je še zmeraj čas, da se razmere popravijo. Ne gre toliko za izide, kakor za dejstvo, da mora koprski Partizan zastopati moštvo skromnih športnikov, ki bodo na treninge hodili disciplinirano in se na tekmah požrtvovalno borili. Posamezniki se morajo odvaditi nekoristnih atraktivnih fint, ki samo begajo soigralce in se končajo po navadi s tem, da dobi nasprotnik žogo. Takih »fint« smo videli v nedeljo vse polno pri Jurci in še pri nekaterih drugih igralcih. In končno: če mo-
štvo izgubi tekmo, mora kritično pretehtati vzroke poraza in se jih v naslednjem srečanju izogniti. Ne pa kriviti sodnika, trenerja in kdo ve še koga. Po pravici povedano, Koper je v nedeljo še poceni odnesel kožo. Gostje so namreč štirikrat zadeli sta-tivo iz najugodnejših pozicij!
O drugem primorskem predstavniku tudi ne moremo nič pohvalnega reči. Za tako visok poraz v Trbovljah ni opravičila. V kolikor jim primanjkuje tehnično znanje, bi lahko pokazali vsaj malo več borbenosti!
•/f,6-;—' fr
*--
_t_t_ ■' ' • •-

Odred	12	11	0	1	274:182	22
Rudar	12	9	0	3	222:151	18
Mladost.	12	S	1	3	230:190	17
Branik	13	7	2	4	228:114	16
Krim	12	7	1	4	182:181	15
Slovan	12	5	2	5	199:213	12
Sloboda	13	3	2	8	175:204	8
Kovinar	12	2	2	8	165:215	G
Koper	12	0	4	8	146:19G	4
Ajdovščina	12	1	2	9	163:247	4
D O P	I S N	A	Š	O	L A	
V	LJUBLJANI					
razpisuje
vpis za borce, .aktiviste, družbe-no-politične delavce in otroke padlih borcev
v oddelke Z* REDNIM poukom pri Gozdarski srednji šoli v Postojni in ekonomskih srednjih šolah v Celju, Kopru, Kranju, Ljubljani in Mariboru. Šolanje traja 2 leti. Pogoj za vpis je dokončana osnovna ali njej ustrezna šola. Kandidati z nedokončano osnovno šolo se lahko vpišejo pogojno. Pogojno vpisani bodo postali redni slušatelji po uspešno opravljenih izpitih čez I. letnik. Navodila in prijave za vpis lahko osebno dvignete ali pa pišete zanje na Dopisno šolo, Ljubljana. Izpolnjene prijave s prilogami (izpisek iz matične knjige, overovljen prepis zadnjega šolskega spričevala) in s priporočilom občinskega ali okrajnega odbora ZB oziroma občinskega ali okrajnega komiteja ZK pošljite najkasneje do 10. junija 1960 Dopisni šoli, Ljubljana, Likozarjeva ul. 3, telefon 30-043.
Upravni odbor preskrbovalnega podjetja »SNEŽNIK« — ILIRSKA BISTRICA
razpisuje
MESTO RAČUNOVODJE
Pogoji: srednja strokovna izobrazba s petletno prakso v računovodstvu ali nižja strokovna izobrazba z desetletno prakso, od tega 5 let na vodilnem delovnem mestu — Prošnje z opisom dosedanjega službovanja dostaviti upravnemu odboru v 8 dneh po objavi razpisa
Tovariša-ico, ki se je naročil ] našem podjetju na inozemske vije »R e v u e« in »Ncu ilf strierte« prosimo, da se zglasi v našem časopisnem oddelku, Koper, Cankarjeva 1 (poleg pošte),.
OB PRIHODU V TRST ne pozabite obiskati dobro znano tr~ vino ČASA DELL'IMPERME-ABILE V ULICI S. NICOLO
22. V njej dobite največjo izbiro moške, ženske in otroške konfekcije, dežnik plaščev, vse vrste vetrnih jopičev, bund, dežnikov itd. po najnižjih cenah. Zagotavljamo, da boste zadovoljni z nakupom v naši trgovini. Kdor dostavi odrezek tega oglasa, dobi poseben popust.
Ko pridete v Trst, napravite zanimiv sprehod od avtobusne postaje po ulici Carducci in. Ghega do ulice Cellini št. 5L Ne bo Vam žal, kajti tam je znana manufakturna trgovina »MAGAZZINI ALLA STAŽI NE« z bogato izbiro mos ženske in otroške konfekcije,, po zmernih cenah in za vsak okus. Vaša pot bo poplačana, ako obiščete »MAGAZZINI ALLA STAZIONE«, ulica Cellini 2, nekaj korakov od glavne postaje. Kdor pride s propustnico, ima poseben popust!
TA MESEC UVOŽENI nov moped znamke »NSU« 50 ccm, dve prestavi tako1 prodam prvemu1 ponudniku za 20.000 din ceneje od osnovne vrednosti. Mimica.. Portorož 95.
Upravni odbor Vzgojnega zavoda »Elvire Vatovec« v Portorožu) razpisuje delovno mesto učiteljice gospodinjstva s 5-letno prakso v domovih. Nastop službe po dogovoru.
Preko SAP TURIST BIRO prirejajo SINDIKATI PROSVETNO — ZNANSTVENIH in ZDRAVSTVENIH delavcev 10-dnevno ekskurzijo z vlakom Sra avtobusom V CARIGRAD IN SOFIJO Cena aranžmaja brez potnega lista 31.700 dinarjev
Prijave sprejemamo do 30. aprila 1960
POPRAVEK
Pri objavljeni zahvali za pok-Jožeta Štruklja dne 14. IV. 196C-se mora pravilno glasiti: Pred-meja in ne Pred jama ter Mira namesto Mina.
Povabim vas tokrat vse skupaj na krožni izlet po okraju. Pa ne po cestah, ker jih komaj popravljajo in niso še povsod v redu, pa tudi ne z avtobusom, ker nisi nikjer več gotov, če se bo Lahko ustavil, ko pa postajališča niso v redu. Ponekje so krepko pljunili v roke in bodo — če že niso — postajališča kmalu uredili, drugod pa spet čalcajo, da jim ga bodo drugi in zalo seveda rajši pešačijo do bolj oddaljenih, urejenih, postajališč.
No, tako ali drugače, zdaj pa na pot! Najprej pogledamo v Ilirsko Bistrico! Nič posebno novega — razen tistega izrednega tekmovanja v balincanju ob otvoritvi balinišča v buffetu Šport. V hudem navalu samozavesti in precenjevanja svojih spretnosti, moči in sposobnosti je tovarič Posle-vodeči Tainta zaigral nekaj tisočakov, česar so bili najbolj veseli številni gledalci, ki so razen uživanja pri napeti igri pomagali krepko uživati tudi pivo in vino na račun balincarskega mojstra Skaže,
Pravil sem že, da so slabe ceste posebno po naših središčih, da pa jih zdaj hitijo popravljati. To naj zapišem posebno v tolažbo tistim Postojnčanom, ki so mi poslali protestno pismo proti razdrtim cestam ne samo okoli Razdrtega, marveč tudi po sami postojnski metropoli. Nič pa ne morem pomagati gojencem v dija-
škem domu, če jih peki slučajno pogostijo s kislim kruhom — so pač prašiči veseli nepričakovanega obroka močnate jedi...
Tudi ne morem prav nič pomagati tistim prenatančnim meščanom, ki jih bode v nos, da se nekateri someščani ne morejo odvaditi javnega stranišča, oziroma navaditi, da tistega Clochevierla ni več na starem mestu, pa zdaj stresajo svoje filtrate še vedno tam okoli in celo po parkiL. Tudi ne morem pomagati tistim revežem, ki se morajo spotikati čez kupe smeti ih podobne nesnage po dvorišču one same in edine postojnske telovadnice, ki jo razen petih šol uporablja še triintrideset drugih kolektivov. Svetujem le, da telovadnico 'prestavite na primeriiejši prostor ne r' kam pod smreke, smeti pa naj potem kar ostanejo na starem mestu ... Spet pa moram povedati, da nikar ne mislite na tisti smrekov gozdiček ob dijaškem domu, ker je tamkaj prav takšna ropotarnica in skladišče vseh mogočih odpadkov.
»Pohvalil« sem že bil svoje čase gostinko Sonjo v Sežani, zdaj pa moram■ še njeno postojnsko imenjakinjo pri »Lovcu«, ki je bojda tako odrezava in se kljub klicanju malo zmeni za svoje goste, če se ji tako zdi. Še sreča, da imajo v tistem lokalu Se eno gostinsko moč, ki pa je pravo nasprotje svoje kolegice in gre le
njej zahvala, da se pri gostu zabriše neugodni vtis verzirane Sonje z dubrovniško prakso. Morda pa je pri »Lovcu« le začasno nekako ne prijajo postojnske t^V mere in zrak? Kdor bi to uganil, bi vsekakor tudi vedel urediti njeno razpoloženje do gostov ...
Nazaj grede so me povabili v Sajevče v Loži. Pravijo, da se je tamkaj posebno ob nesel pregovor, da je le v skupnosti moč. Tc-so dokazovali ljudje in živina, ko so morali reševati zablodelo Olympio, ki je kar prek njih in po hudih strminah šla vasovatjk Selesovim. Vaščani so me na sili, naj preskrbim vozniku mobilsko karto, da bo poslej po legalnih potih vozil v vas k lepim dekličem, ne pa kar preko travnikov in livad, ki so le za pašo živine in za pridelovanje krme namenjeni, ne pa za sprehajanje z Recordkami ...
Mimogrede bi se še na Kozini ustavili, da bi pobarali .može iz Timava, kaj mislijo s kamionom, ki ga imajo razstavljenega oj glavni cesti v Hrpeljah — ko, kor ga že niso medtem spravi' nekam na pravo mesto in pod streho, kjer ga ne bo iniičevalo slabo in dobro vreme.
Na srcu imam sicer še nekaj zadev — glažarja iz Izole, pa neko svojevrstno prodajalko masti in drugih podobnih dobrot iz Kopra, pa poslovne zadeve KO Štanjel in še kaj — toda to pride drugič na vrsto. Do tedaj pa vsi prav lepo pozdravljeni!
Vaš Van
§
TELESNA VZGOJA iz ŠPORT * SAM iz TELESNA VZGOJA rt IPOKT § A H ★ TELESNA VZGOJA * SPOR
PRED USTANOVNIM OBČNIM ZBOROM ZDRUŽENIH ZVEZ V KOPRU
oo
Telesno vzgojo v koprskem okraju bo odslej vodila enotna telesno-vzgojna organizacija — Okrajna zveza za telesno vzgojo. Tako so sklenili delegati okrajne zveze Partizan in okrajne športne zveze na skupnem sestanku pretekli teden. Pred ustanovnim občnim zborom sta predlog o združitvi ločeno izglasovali obe okrajni zvezi.
Enotno telesnovzgojno organizacijo bo vodil 33-članski upravni odbor. Specifične probleme telesne vzgoje v telesnovzgoj. društvih »Partizan« bo reševal odbor za telesnovzgojna društva Partizan, specifične probleme športa pa odbor za šport in sicer pod vodstvom upravnega oziroma izvršilnega odbora Zveze. Nadalje bodo delovale komisije za propagando, za fl-nančno-materialno poslovanje, za kadre in za zdravstvo ter devet komisij za posamezne športne panoge (odbojka, rokomet, košarka, atletika, plavanje, nogomet, namizni tenis, veslanje in balincanjc).
Predlog o združitvi obeh organizacij je obrazložil v imenu delovnega predsedstva dr. Svetozar Polič. Naglasil je, da združitev ni prišla nepričakovano. saj obe organizaciji sodelujeta že vrsto let. Praksa je pokazala, da rsmo v koprskem okraju izvedli vrsto -uspelih tekmovanj in nastopov prav •zaradi sodelovanja in medsebojne pomoči obeh organizacij. 2e lani so ustanovili v Kopru koordinacijski od-■bor obeh okrajnih zvez in skupne jkomisije, stvar pa je tako dozorela, •da ni bilo nobenih razlogov več tudi a formalno združitev.
Tudi sama razprava je pokazala, iia so stališča dovolj izenačena in da ■s te strani ni zadržkov. Delegati so poudarili, da se bodo z združitvijo obeh ■skrajnih športnih organizacij na široko odprla vrata za vnašanje še pestrejših oblik dela v društvu Partizan, hkrati pa za vnašanje elementov splošne telesne vzgoje v športna ■društva. Okrajna zveza bo preko svojih komisij in odborov v tesnem stiku s terenom, vendar bo prepuščala občinam iniciativo za iskanje oblik, ki najbolj ustrezajo konkretnim razmeram. To velja zlasti za ustanavljanje občinskih zvez za telesno vzgojo, ki ne smejo biti formalna ustanova, ampak odraz zrelih pogojev na terenu. Delegati so naglasili, da bo •cilj enotne zveze še dosledneje uresničevati sklepe Prvega kongresa telesne kulture, to je vzgajati zdrave-jga, fizično odpornega in discipliniranega državljana, ki bo kos zahtevnim ■nalogam v izgradnji socializma.
Prav zato bo vsa pomoč okrajne zveze usmerjena na osnovne celice, -to je na društva. Le-tem bo potrebno pomagati, da si pridobe dovolj prednjakov in vaditeljev, brez katerih si ne moremo zamisliti načrtnega <iela in uspehov. Seveda pa pričakujejo tudi večjo aktivnost terenskih •organizacij.
Na ustanovnem občnem zboru so tudi naglasili, da se bo okrajna zveza odločno borila proti vsem negativnim pojavom v društvih, zlasti kar •zadeva profesionalizem, nedisciplino, '¡kltibaštvo in podobno.
zadnji letni obračun obeh okrajnih zvez
Pred ustanovnim občnim zborom ■sta se obe okrajni zvezi sestali na zadnjih ločenih občnih zborih.
Okrajna zveza Partizan je podala ■bogat obračun lanskega dela. Ustanovili so tri nova društva: Tomos, Boršt in Mlljskl hribi, Skupaj šteje zdaj okrajna zveza 28 društev z ■okrog 3800 člani. Povprečno pride 1 društvo na 4 tisoč prebivalcev. Na Tiajboljšem je sežanska občina, kjer je na vsakih 2600 prebivalcev eno društvo, na najslabšem pa je ilirsko-blstriška občina, kjer pride na eno društvo 14 tisoč prebivalcev. Nekatera <iruštva so skoraj povsem neaktivna <Dvori nad Izolo, Lokev pri Sežani, Pivka in Raven pri Piranu). Le-tem "oo morala enotna okrajna organizacija posvetiti vso pozornost, razen tega pa razmisliti o ustanavljanju novih športnih društev ali športnih ■aktivov v ilirskobistriški občini, pripadniki društev Partizan so lani segli vrsto uspehov. Tako so na imer članice koprskega Partizana osvojile prvo mesto v rokometu na zveznem zletu Partizana, postojnski pionirji pa so bili prvi v postavljanju šotorov. Vrsto uspehov so imeli Košarkarji, saj ima okraj kar tri predstavnike v drugi republiški ligi. Uspehe so imeli tudi odbojkarji, ro-kometaši in igralci namiznega tenisa, medtem ko z razvojem atletike ne moremo biti še zadovoljni, čeprav smo imeli lani nekaj uspelih prireditev (Jadranski tek). Ena važnih prihodnjih nalog bo organizirati več ■društvenih nastopov ter poskrbeti za istematično vzgojo orodnih telovad-
razpravl so naglasili, da se vr-Tunska tekmovanja ne bi smela odvijati na škodo množičnosti. Marsikje gre za ligaško moštvo ves denar, snanjših lokalnih nastopov in tekmovanj pa se morajo zaradi tega odpovedati. Prav bi tudi bilo, da bi društva bolj načrtno upravljala z zaupanimi sredstvi. Vsekakor ne bi smelo
•i
^ist'
ABfcf
&
v prvem kolu druge republiške ko-arkarske lige so Koprčani gostovali ia Jesenicah in dosegli neodločen rezultat 20 : 20 (11 : 8 za Jesenice). Druga dva zastopnika primorskega okraja sta se pomerila v medsebojnem srečanju v Ilirski Bistrici. Domačini so premagali Postojno s 54:43 (20:23).
Tekma na Jesenicah je bila za obe moštvi zelo zahtevna. Hladno in deževno vreme ter težka in splozka žoga so bolj ustrezali fizično močnejšim domačinom, ki so si priborili rahlo premoč na igrišču. Koprčane je reševalo tehnično znanje, predvsem pa dobra taktika, čeprav so bili od celonočncga potovanja močno utrujeni. Od vsega začetka so igrali z '¡ivema centroma ter se posluževali strelov na koš od daleč. Domačini so ¡prccej grešili pri zaustavljanju hitrih
zmanjkati sredstev za tako važne prireditve kot je na primer Pohod ob žici okupirane Ljubljane. Čeprav je v okraju 26 društev, smo bili lani zastopani na tej prireditvi le z osmimi ekipami.
V razpravi je bilo nadalje precej govora o pomanjkanju objektov. Zelo pereč položaj je v Postojni in v Kopru, ki nimata primernih telovadnic. Prav tako primanjkuje plavalnih objektov in sploh objektov za vodne športe. V zvezi s tem so delegati naglasili, da bi morali o perečih problemih telesne vzgoje pogosteje razpravljati občinski ljudski odbori. Tako pa imamo primere (Piran, Koper) ko v zadnjih štirih letih skoraj ni bilo govora o telesni vzgoji na sejah ObLO. Seveda bi moral tudi OLO pogosteje govoriti o teli vprašanjih. Pri tem so delegati omenili, da bi moral biti OLO tudi pobudnik za posamezne akcije, ki naj pripomorejo
IZVRŠILNI ODBOR OKRAJNE ZVEZE ZA TELESNO VZGOJO ZA OKRAJ KOPER
Predsednik: Dr. Svetozar Polič, Podpredsednika: Bojan Bunc in Črtomir Koleno,
Tajnik: Miloš Strgar, Člani: Jože Božič, MilutLn Vesel, Rado Ostrouška, dr. Polde Hladnik, Zora Ličen, Boris Jurca, Boro Borovič, Janez Kramar in Ivan Vehar.
je ta oblika primernejša kakor turnirji, ki trajajo le po nekaj dni. Morda ne bi bilo napačno, če bi te lige še razširili, tako da bi lahko kolektivi nastopali z več ekipami. Ko so govorili o razširitvi športa med delavstvom, so omenili precejšnjo vrzel glede vključevanja ženske delavske mladine. V Izoli je na primer zelo majhen odstotek delavk med aktivnimi športniki, Vsekakor bo morala nova organizacija posvetiti Izoli, Sežani in nekaterim drugim krajem, kjer je ženska delovna sila v večini, še posebno pozornost. Morda bi poskusili s predavanji o pomenu športa ter s slikovitimi barvnimi filmi in ustno propagando. Morda bi ponekod poskusili tudi z ženskimi sindikalnimi ligami. Čeprav na splošno primanjkuje objektov, bi lahko nekatere športe brez posebnih stroškov razširili med žensko mladino (na primer odbojko).
Kakor na vseh sestankih športnih organizacij, je bilo tudi tokrat mnogo govora o vodnih športih. Čeprav je to draga stvar in si brez primernih objektov ne moremo zamisliti večjega razmaha, pa v mejah možnosti, ki jih imamo, vendarle nismo napravili vsega. Tako je še vedno precej možnosti za vključevanje mladine v modelarske krožke, v plavalne klube, v veslaške klube in v jadranje, saj ni nujno, da bi začetnik moral takoj vaditi na prvovrstnem tekmovalnem objektu. Društva bi morala bolj razvijati požrtvovalnost pri članstvu, saj bi lahko nekatere stvari uredili s prostovoljnim delom. Gre za to, da bi nekako prebrodili kritično dobo, ko še ni dovolj sredstev za izgradnjo modernega plavalnega bazena in za druge objekte, ki nam bodo omogočili hitrejši razvoj.
ŽE ČETRTIČ OKRAJNA PRIREDITEV PREDVOJAŠKE VZGOJE
8. maja bo ena izmed najbolj veličastnih letošnjih množičnih prireditev slovenskega ljudstva v počastitev 15. obletnice osvoboditve. To bo partizanski pohod Ob žici okupirane Ljubljane, ki se ga bo udeležilo več kot sto članskih ekip vseh množičnih organizacij in društev, pa tudi okrog 15 tisoč pionirjev na krajši tekmovalni progi. Tekmovalce bodo spodbujali tisočeri gledalci in med številnimi najvišjimi državnimi in političnimi voditelji tudi predsednik Zveze borcev Jugoslavije Aleksander Rankovič.
Vse tiste tekmovalne ekipe, ki se nameravajo udeležiti prihoda, pa se še niso prijavile, opozarjamo, da je zadnji dan sprejemanja prijav 24. IV.
Na območju hrpeljske občine je bilo v nedeljo IV. okrajno prvenstvo obveznikov predvojaške vzgoje v orientacijskem patrolnem teku čez dra in strn. To tekmovanje je tudi letos organiziral oddelek za narodno obrambo pri okrajnem ljudskem odboru in se ga je udeležilo 13 petčlanskih ekip. Sodelovali pa so tudi radioamaterji LT iz Kopra, ki so vzpostavili zvezo med kontrolnimi točkami, streliščem, startom in ciljem na vrhu Slavnika.
V	skupini delavske, kmečke in vajenske mladine je bil zmagovalec odred Ilirske Bistrice, ki je osvojil 95 od 100 možnih točk, drugi so bili Hr-peljčani z 89 točkami in tretji pripadniki predvojaške vzgoje iz Kopra z 82 točkami.
V	skupini pripadnikov predvojaške vzgoje srednjih in strokovnih šol pa je bila prva gimnazija iz Postojne s 97 točkami, druga je bila ekipa slovenske gimnazije iz Kopra z 89 točkami in tretji dijaki Industrijske kovinarske šole iz Kopra z 88 točkami.
Tekmovalna proga je merila 10,4 kilometra. Najboljši čas dneva Je doseglo moštvo postojnske gimnazije s časom 1 ura 22 minut 50 sekund. Tekmovalci so dosegli zelo lepe uspehe tudi v streljanju z vojaško puško, čeprav jih je ovirala močna burja.
Tekmovanju je prisostvoval član sekretariata Izvršnega sveta za narodno obrambo LRS in republiški inšpektor za predvojaško vzgojo Avgust Kikelj, medtem ko je okrajni referent za predvojaško in izvenar-madno vzgojo Viljem Tomšič razdelil v imenu organizatorja zmagovalnim ekipam -pokale in praktična darila.
V. T.
REPUBLIŠKA NOGOMETNA LIGA
k reševanju najbolj perečih problemov. Predvsem seveda, kar zadeva zbiranja In usmerjanja sredstev.
V razpravi so delegati omenili tudi tečaje za prednjake in vaditelje. Delegat iz Miljskih hribov je pripomnil, da bi morali skrbneje organizirati obveščanje in tudi čas tečajev ni vedno najprimernejši. Vsekakor bo naloga nove enotne organizacije, da se temu problemu posveti. Predvsem bi morali biti tečaji v takem letnem času, ko mladina ni zasedena z drugimi opravili.
vec športa med delavstvo
in Šolsko mladino:
Na zadnjem sestanku okrajne športne zveze pa so največ govorili o razširitvi športa med delavstvo ter med šolsko mladino. Lani so v tem pogledu dosegli nekaj lepih uspehov. Tako so uvedli stalna sindikalna tekmovanja po liga sistemu, ki so za daljšo dobo zainteresirala kolektive za šport in telesno vzgojo. Vsekakor
V šestnajstem kolu republiškega nogometnega prvenstva je Izola izgubila v Mariboru z Mariborom 0:5, Nova Gorica pa je klonila trboveljskemu Rudarju z 1:3. Poraz primorskih enajstoric smo predvidevali, saj ni bilo nobene praktične možnosti za zmago na tujih igriščih proti vodilnim enajstoricam.
Izola se je prvi polčas razmeroma dobro branila, kar kaže tudi izid 1:0 v korist domačinov. V drugem polčasu pa so domačini spretno poiskali vrzeli v obrambi gostov in s štirimi lepimi goli prepričljivo zmagali. Igralci Izole so skušali pomanjkljivo tehnično znanje nadoknaditi s preostro igro, tako da je moral sodnik dvajset minut pred koncem izključiti Černeta.
Nova Gorica se je nekoliko uspešneje upirala Rudarju, toda
le v prvem polčasu. V drugem delu igre so bili domačini precej boljši in so gost5» le zaradi skrajne požrtvovalnosti odšli z igrišča s častnim porazom.
Prihodnjo nedeljo bo vsekakor najbolj zanimivo srečanje v Novi Gorici, kjer bo nastopil Maribor. Morebitna zmaga nad renomira-nim nasprotnikom bi Novi Go-
Lestvica:
Branik	16	13	1	2	71:12	27
Kladivar	16	11	2	4	46:34	24
Maribor	16	8	3	5	27:22	19
Rudar	16	8	2	6	40:17	18
Sobota	16	8	2	6	35:34	18
Triglav	16	9	0	7	25:32	18
Liubljana	16	8	1	7	34:29	17
Krim	16	5	5	6	18:31	15
N, Gorica	16	4	3	9	30:47	11
Ilirija	16	5	1	10	20:33	11
Izola.	16	0	7	9	14:44	7
Grafičar	16	1	5	10	10:46	7
PRIMORSKO NOGOMETNO PRVENSTVO d ^
V štirinajstem kolu primorskega nogometnega prvenstva so dosegli naslednjo izide: Tabor—Tomos '3:0, Branik—Postojna 21:1, Tolmin—Anhovo 1:1, Primorje— Rudar 0:1 in Sidro—Adria 3:0 p. f. Ilirska Bistrica je počivala.
Glavno srečanje tega kola je bilo v Sežani, kjer sta se pomerili trenutno najmočnejši enajsto-riei koprskega okraja. Na igrišču se je kljub vetrovnemu vremenu zbralo nad 500 gledalcev, ki so bili nad igro domačega moštva navdušeni.
m košarkarjev
koprskih napadalcev ter točko pravzaprav izgubili zaradi osebnih nanak. Do zadnjih minut so namreč vodtll s tremi koši razlike, ko so Koprčani po vrsti realizirali tri osebne napake in izenačili. V moštvu Koprčanov je bil najboljši Žerjal, Iti je dosegel sedem košev.
Zmaga Ilirske Bistrice z dvanajstimi koši razlike jc pravzaprav veliko presenečenje. Sicer smo računali, da bo Postojna padla v krizo zaradi odhoda nekaterih najboljših igralcev, toda kljub vsemu smo pričakovali, da ji novinec v republiškem prvenstvu ne bo kos. Toda zmagi domačinov ni kaj oporekati, saj je prišla kot posledica boljše igre in boljše kondicije v drugem polčasu. Pri domačinih se je zlasti odlikoval Grl, ki je dosegel 15 košev.
Največje presenečenje je pripravil v tem kolu idrijski Rudar, ki je premaeal Ajdovce na njihovem terenu. Res je sicer, da so imeli domačini več od igre, toda pred vrati so bili tako neiznadlji-vi, da niso zaslužili zmage. Igralce obeh moštev pa je tudi precej ■ovirala močna burja.
Upajmo, da pomeni ta zmaga konec krize, v kateri ie že nekaj mesecev idriiski Rudar. V prejšnji številki smo napisali, da bo verjetno izstopil iz nrimorske lige. To bi se tudi zgodilo, če ne bi občina v zadnj'em trenutku spremenila sklep in jim dovolila uporabo zasilnega igrišča, dokler ne bodo dogradili stadiona, Rudarja čaka v nedeljo huda preizkušnja, saj bo moral v srečanju s Tolminom na domačem igrišču dokazati, da njegova zmaga v Ajdovščini ni bila slučajna.
Za veliko presenečenje so poskrbeli tudi anhovski cementarji. Najbrž se bo le malokateremu moštvu posrečilo odščipniti točko jesenskemu prvaku na njegovem terenu!
Postojna je zašla v resno krizo. Pri tem ne mislimo le na tri za-povrstne poraze, marveč tudi na slabo igro Postojnčanov. V nedeljo je bil Branik v precejšnji premoči in je Postojna lahko zado-
voljna, da je izgubila le s tesno razliko.
Sidro j'e prišlo do točk brez borbe. Adria se je sicer brzojavno opravičila, da ima težave zaradi prevoza, menimo pa, da tekmovalna komisija tega razloga ne bo mogla upoštevati.
Ob koncu naj omenimo, da je tekmovalna komisija razveljavila tekmo Adria—Tomos (2:2) in jo verificirala z izidom 3:0 p. f, v korist Tomosa. Adria je namreč v srečanju proti Tomosu nastopila z nepravilno registriranim igralcem.
Lestvica:'
Tolmin	13	8	3	2	40:18	19
Tabor	14	8	2	4	38:27	18
Branik	14	7	3	4	36:16	17
Tomos	13	7	2	'4	26:16	16
Primorje	14	6	4	4	27:26	16
Sidro	13	6	3	4	27:14	15
Postojna	13	6	2	5	26:20	14
Rudar	12	5	1	G	34:32	11
Adria	13	3	2	8	22:47	8
Anhovo	14	1	4	9	14:39	6
I. Bistrica	13	2	2	9	11:46	6
V prihodnjem kolu se bodo pomerili: Tomos—Branik, Postojna
—	Sidro, Adria—Primorje, Rudar
—	Tolmin in Anhovo—Ilirska Bistrica. Tabor bo prost.
rici povsem zagotovila obstanek v slovenski ligi. Odločilnega pomena bo tudi srečanje Izole z Ilirijo. Domačini morajo zmagati, kajti poraz bi jih dokončno obsodil na iznad. Izola se je znašla še v nekoliko težjem položaju, ker je Ilirija v nedeljo premagala Krim. i
i
NEAKTIVNOST ZAVIRA DELO DRUŠTEV
V ponedeljek zvečer so se zbrali na redntem. letnem občnem zboru člani koprskega šahovskega društva. V razpravi je bilo največ govora o neaktivnosti Okrajne šahovske zveze, ki že dve leti praktično sploh ne obstaja. Koprsko društvo (in seveda tudi druga društva v okraju) imajo zaradi tega velike težave, ker ni nikogar, ki bi skrbel za povezavo z republiško zvezo, za udeležbo na izvenokrajnih tekmovanjih, za strokovni napredek članstva, za redni dotok sredstev in še za vrsto drugih stvari. Zanimivo je, da delno opravlja funkcijo okrajne šahovske zveze koprsko društvo, kar je najbrž edini primer v naši šahovski praksi. Koprsko društvo namreč pošilja namesto okrajne zveze vabila in okrožnice drugim društvom, da bi za silo ohranili' stike s šahovskim življenjem republike.
Iz poročil je bilo razvidno, da je koprsko šahovsko društvo brez dvoma med najaktivnejšimi v občini in verjetno tudi v okraju. Od lanskega občnega zbora do letošnjega so organizirali nad 30 dvobojev, turnirjev, simultank in brzoturnirjev. Med največje uspehe je treba prišteti dvoboj z ljubljanskim šahovskim klubom, ki se je zaključil s tesno zmago gostov 47 in pol : 33 in pol. Koprski šahisti so odigrali tudi dvoboj s Trstom (4:4), udeležili so se brzoturnirskega prvenstva slovenskih mest in šahovskega festivala na Bledu. Koprski šahisti so tudi primer, kako je mogoče s skromnimi finančnimi sredstvi mnogo napraviti, saj so za vseh trideset prireditev porabili le okrog 20 tisoč dinarjev.
Ko so govorili o prihodnjem delu, so Tedvsom naglasili, da mora dobiti društvo lastne prostore. Le tako ie možno organizirati redne igralne dneve ter začetne in nadaljevalne tečaje za mladino in žene. Pri tem računajo na primerno podporo pristojnih forumov.
Lj, O.
22 .aprila lOfiO o ZADNJA STRAN o Lelo IX — Stcv. 17
»Esamst«
Tehnična posebnost idrijskega rudnika je stara črpalka — »kamšt«, ki pa je hkrati tudi muzejski primerek svetovne vrednosti, saj je to edina črpalka takšne vrste na svetu. S to črpalko so črpali vodo iz globine 300 metrov. Poganjala jo je voda na podoben način, kakor poganja voda mline. Glavni del je veliko leseno kolo, ki meri v premeru 10 metrov in je vgrajeno v posebno poslopje: pol kolesa je v stavbi, polovica pa v tleh.
Začetki te vodne naprave segajo v IG. stoletje. Valvazor pripoveduje o 4 takšnih napravah, ki jih je bil videl v Idriji. Skozi stoletja je doživljala »kamšt« razne izboljšave, posebno pa so jo modernizirali v času francoske okupacije v letih od 1S00 do 1812, in se je zato oprijelo ime »Napoleonova črpalka«. V obratovanju je bila do leta 1S48. Čeravno so minila stoletja, je »kamšt« ta-
"Ž
J> / /M ; ,m ;\ I i
y i
.i i

— Ne boj se, dragica! Cc ženina ne bo, bomo že našli kakega prostovoljca:

— Oprosti, če moram prekiniti, toda vse se mi zdi, da je Janez postal lačen . . .
ko dobro ohranjena, da bi, po besedah nekega rudniškega inženirja, še vedno lahko obratovala.
»Kamšt« ždi sedaj zaklenjena v svoji hiši pod žičnico in bržčas premišljuje o davnih in napornih dneh. Okrog nje se je spletlo že ničkoliko govoric; nekateri so celo vedeli povedati, da jo je hotel odkupiti Britanski tehnični muzej. To je bila le pobožna želja, vendar je res, da je to edinstven tehniški spomenik, ki je eden najstarejših pri nas.
SE O IDRIJSKIH »ŠPICAH«
l)ne 8. aprila t. 1. smo objavili na tej strani članek »Idrijske ,špicc'«.v zadnjem odstavku je stalo, da lahko dobra in izurjena čipkarlca zasluži na mesec tudi 25.000 din, res pa je, da je povprečni zaslužek čipkarice na uro 23 din.
goreča kost
Nedolgo tega so našli v kosu premoga v Postojni zoglenelo živalsko kost. Takšne najdbe so sila redke, Strokovnjaki iz Ljubljanske univerze menijo, da bi utegnila živeti žival, katere kost so našli v premogu, pred več kot 40 milijoni let.
GAMA ŽARKI NA ŽELEZNICI
Japonski inženirji so konstruirali signalno napravo, s katero praktično uvajajo radioaktivne izotope v železniški promet. Pod lokomotivo je instalirana snov, ki žarči gama žarke, medtem ko so med tračnicami na določenih mestih, na primer nekaj sto metrov pred cestnim prelazom, postavljeni miniaturni detektorji radioaktivnih žarkov. Ko pride lokomotiva . z radioizotopom preko takšnega detektorja, leta deluje kakor foto-celica: ra-dlacija izzove v njemu električni impuls, ki avtomatsko premakne signalno napravo, spusti zapornico in jo, ko je že preko ceste, spet dvigne in podobno.
SONČNA URA OGREVA VODO
Nedaleč od Plionixa v Arizoni so zgradili pred nedavnim največjo sončno uro na svetu. Dolga je približno 20 metrov In visoka 15 metrov. Vendar pa ta naprava ne kaže samo ure. marveč je hkrati tudi sončna peč. Vgrajeno ima napravo, ki lovi sončne žarke, s katerimi ogrevajo vodo v bazenu, ki je v neposredni bližini te nenavadne ure.
i. L STEVEKS0N
10
Osmega januarja je Utterson še z nekaterimi prijatelji večerjal pri dr. Jekyllu. Tudi Lanyon je bil med povabljenci. Gostiteljev pogled je prehaja! od enega do drugega kakor nekoč, ko v njihovem prijateljstvu ni bilo še nobene pege. 12. in 11. januarja pa so bila doktorjeva vrata za advokata zaprta.
—	Doktor vas ne more sprejeti, — jc rekel Pool. — Nikogar ne siirejema.
Advokat je potrkal na zdravnikova vrata tudi petnajstega januarja, pa ga jc moral Pool spet odsloviti. Ker se je v zadnjih dveh mesecih navadil na to, da obiskuje prijatelja skoraj vsak dan mu je bil povratek v osamljenost mučen. Peto noč je povabil na večerjo Guesla, šesto pa je obiskal dr. Lanyona.
Ttt ga vsaj odslovili niso. Vendar ga je nemalo pre-sunilo, ko je opazil spremembo na zdravnikovem telesu. Zdelo se je, kot da samo še čaka, kdaj mu odbije zadnja ura. Nekdaj rdeča lica so bila brez krvi; njegovo telo je bilo mlahavo; pleša se mu je povečala in se jc staral skoraj vidno. Vendar advokata niso presunili toliko znaki telesnega propadanja, kolikor izraz njegovih oči; zdelo se je, kot da odsevajo globoko zakoreninjen strah. Težko je bilo verjeti, da bi zdravnika prevzel strah pred smrtjo, vendar si advokat ni mogel kaj, da ne bi pomislil: »La-nyon je zdravnik in dobro ve, da so mu dnevi šteti, pa ni siiosobcn, da bi prenesel to spoznanje.« Ko mu je Utterson rekel, da je bržkone bolan, je rekel Lanyon z odločnim glasom, da ni le bolan, marveč na smrt obsojen.
—	Doživel sem takšen pretres, — je rekel, — da ga
ne bom mogel preživeti. Čez nekaj tednov me boste pokopali. Življenje jc bilo prijetno, ljubil sem ga. Da, gospod, v glavnem sem ga ljubil. Včasih se mi zdi, da je lepša smrt, kakor pa da bi vedeli vse.
—	Jekyll je bolan, — jc dejal advokat. — Si ga videl?
Po teh besedah se je Lanyonov obraz spačil. Dvignil je svojo drhtečo roko:
—	Dr. Jekylla ne maram več niti videti niti nočem o njem ničesar več slišati, — je rekel s povišanim glasom. — Svoje odnose sein s tem človekom popolnoma prekinil, zato te prosim, da v moji prisotnosti ne omenjaš njegovega imena. Za mene je mrtev.
—	Ah... — je vzdihnil Utterson po daljšem premoru. — Lahko tu kaj pomagam? Saj smo vendar stari prijatelji, Lanyon. Preveč smo stari, da bi mogli sklepati nova prijateljstva.
—	Tu ni mogoče ničesar več storiti, — je odvrnil La-nyon. — Če pa že hočeš, vprašaj njega.
—	Saj me noče niti sprejeti, — je odvrnil advokat.
—	To m« ne čudi, — je dejal Lanyon. — Nekega dne po moji smrti boš zvedel vso resnico. Zdaj pa ti ne morem povedati ničesar. Če pa lahko med tem časom sediš in se razgovarjaš z menoj o čem drugem, te za božji čas prosim, ostani in stori to; če pa si ne moreš kaj, da ne bi omenil njegovega imena, potem pojcli. Pojdi! Jaz bi tega ne prenesel!
Kakor hitro je prišel advokat domov, jc setlcl za mizo in napisal Jeky!lu pismo. Potožil mu jc. zakaj ga noče več sprejeti in ga prosil, naj mu razloži vzroke, zakaj je prekinil z Lanyonom odnošaje. Naslednjega dno je dobil obširen odgovor. Na nekaterih mestih je bilo pismo patetično. na nekaterih pa čudno zamotano in skrivnostno. Za prepir z Lanyonom ni bilo zdravila.
—	Ne krivim najinega starega starega prijatelja, — je pisal Jekyll, — vendar soglašam z njegovim mnenjem, da se no smeva več srečati. Odslej nameravam živeti v popolni samoti. Nc dvomi o prijateljskih čustvih, ki jih gojim do tebe, vendar naj tc no iznsnadi, če bodo vrata
moje hiše večkrat zaprta celo tebi. Moraš me pustiti miru, da grem po svoji mračni poti in da vso to-tesnobo prenašam sam. Sam sem si kriv svoje kazni, vendar ti o tem ne moreni govoriti. Če sem največji med grešniki, vedi tudi, da sem med njimi tudi največji mučenik. Nikdar si nisem mogel misliti, tla je na svetu mogoče tudi takšno trpljenje in takšna groza. Čc mi hočeš olajšati usodo, lahko napraviš, dragi Utterson, samo eno, in to je: da spoštuješ moj molk.
Utterson je bil prepaden. Mračni Hydov vpliv je bil odstranjen in zdravnik se je bil vrnil k svojim starim prijateljem ter znancem. Pred tednom dni je še kazn^^ da bo doživel vedro in častno starost, zdaj pa jc tJMB rekoč v hipu propadlo tako prijateljstvo kakor spokojnost duše in ves smisel njegovega življenja. Takšna velika in iznenadna sprememba je kazala na neuravnovešenost in blaznost. Vendar, čc sodimo po vedenju tir. Lanyona in po njegovih besedah, je tičal tu neki drugi, globlji vzrok.
Čez teden dni je dr. Lanyon legel v posteljo in kmalu nato umrl. Tiste noči po pogrebu, ki ga je globoko pretresel, se je Utterson zaklenil v svojo sobo in si položil na mizo pismo, ki ga je bil napisal umrli prijatelj in zapečatil s svojim pečatom.
»OSEBNO: SAMO v roke G. J. Uttersonu. V primeru, da on prej umre, je treba pismo neprečitano uničiti!« besede so bile na omotu dvakrat podčrtane in advokat sUP' je bal pogledati, ka j piše notri. »Danes sem pokopal enega prijatelja,« je pomislil, »kaj če zaradi tega pisma izgubim še drugega?« — To svojo bojazen jc proglasil za nezvestobo in jc prelomil pečat. Notri je bit še en omot, ki je bi! prav tako zapečaten. Na njem je pisalo: »Ne odpirati do smrti ali izginotja dr. Henryja Jekylla.« Utterson ni mogel verjeti svojim očem. Da, pisalo je »izginotje«; zdaj se tudi tod pojavlja ta skrivnostna beseda, ki stoji tudi v tistem blaznem testamentu in jc bila v najtesnejši zvezi z imenom IIcnryja Jekylla. Vendar je v testamentu vzbujala pomisleke mračna slutnja, za katero je stal tisti Hyde in je bila napisana zaradi preveč očitnega in strahottiers^^ namena.	W
Uspavanka valov
Nedolgo tega so v Nemčiji konstruirali in preizkusili raketo, s katero je moč umiriti razburkano morje.. Raketa je majhna in ima prav tako majhen domet — do 300 metrov. Raketa je napolnjena s posebnim gostim oljem in ko nad morsko-površino eksplodira, se olje razlije po nemirni gladini. Ze majhen sloj olja zadostuje, da se valovi zmanjšajo ali umire. Dva litra olja sta dovolj, da se morje umiri na površini, ki je velika skoraj 10.000 kvadratnih metrov. To orožje bodo uporabljali predvsem pri reševanju potnikov in posadk ladij, ki so nasedle. Prav tako bo pa koristila tudi ladjam, da bodo lahko umirile morje okrog sebe vsa.i tedaj, ko bi bilo" treba spuščati v morje rešilne čolne.
ELEKTRONSKA GARAŽA
v Baslu v Švici je začela delali prva povsem avtomatizirana garaža na svetu. Garaža ima prostora za 400 avtomobilov in jo upravlja le en sam človek, ki daje »žetone« za parkiranje in jih meče v avto- t mat. Vsa ostala dela pa opravljajo elektronski možgani, ki upravljajo velikansko dvigalo in tekoči trak, ki razmešča avtomobile v njihove lože v tej večnadstropni garaži.
V ENI SEKUNDI 45 DNI DOLGA PREDSTAVA
Sovjetski znanstvenik Crebe-nikov je skonstruiral filmsko kamero, s katero je moč v eni sekundi napraviti 100 milijonov posnetkov. Film,.ki ga posnamejo s to kamero v eni sami sekundi, bi vrtel običajni kinoprojektor z normalno hitrostjo en mesec in pol.
S podobnimi primitivnimi napravami, kot jo kaže slika, je sto milijonov Kitajcev zdaj zaposlenih v ogromni akciji za melioracijo in izboljšanje zemljišč v deželi. Gornja slika je bila posneta v dolini reke Tao. Naprave so izumili kmetje sami, ko iščejo izhod in osvoboditev od srednjeveškega načina dela
Japonci so mojstri za množične manifestacije in prireditve. Na gornji sliki je videti samo del mladih violinistov izmed dveh tisočev, kolikor jih je te dni hkrati nastopilo v velikanski avli tokijske narodne gimnazije na javni produkciji. Mali umetniki so stari od G do 17 let. Izvajali so dela Schumana, Bacha in nekaj priredb modernih melodij. Spremljal jih je en sam piaaist.
Vsi nastopajoči so člani »Japonske organizacije talentov«
Deklica na gornji sliki je Claire Gordon iz Londona. Ima vsega 10 let in gotovo ste uganili, da je obetajoča filmska igralka. Nastopa v filmu »Konga«, ki so ga pravkar začeli snemali v britanski metropoli.
Z velikim pompom so te dni ustoličili v Milanu novega generalnega državnega tožilca pri pokrajinskem apelacijskem sodišču, kamor je bil premeščen iz Benetk, kjer se je proslavil v isti funkciji. Seveda časopisi pri opisovanju njegovega »svetlega« življenjepisa niso pozabili navesti, da je bil razmeroma še mladi Paolo Trombi deležen vojaških kolajn že v I. svetovni vojni in pozneje pri osvajanju Libije in drugih Mussolinijevili akcijah.
DNEVNA PREHRANA NA ČLOVEKA 60 DIN
Koliko bi stala hrana normalnega odraslega človeka, če bi se hranil samo s tistim, kar je njegovemu organizmu potrebno za normalno življenje? Odgovor na to vprašanje so prepustili elektronskemu kalkulatorju. Elektronski možgani so izbrali primerno množino beljakovin, ogljikovih hidratov, mineralnih soli in vitaminov, Najcenejši ln najbolj kvaliteten Jedilnik naj bi se sestajal lz slanine, govejih jeter, pomarančnega soka in projne kaše. Ko pa so učenjaki na osnovi teli podatkov napravili kosilo, so bili nemalo razočarani; ne samo, da ga oni niso mogli jesti, marveč ga niso povohali niti laboratorijski psi. Elektronski možgani so namreč prezrli čutilo okusa.
BREZ ZAKOVICE
V Kopenhagenu na Danskem so zgradili te dni plinski rezervoar, katerega konstrukcija nima niti ene zakovice. Vsi deli so med seboj zavarjeni. Premer rezervoarja je 15 m in je moč v njem shraniti 1.500 kubičnih metrov plina. To je prvi takšen rezervoar v Evropi.
20 Icm POD ZEMLJO
Sovejtski tisk objavlja zanimivo novico, da v Sibiriji končujejo priprave za največje geološko podjetje v našem stoletju. Ekipa sovjetskih geologov bo s posebnimi vrtalnimi pripravami začela vrtati v globino 20 kilometrov zemeljske skorje. Kakor je znano, niso najgloblje vrtine v Zemeljski skorji globlje od 7 kilometrov.
IZ KAPLJICE KOVINE -3 km ŽICE
Miniaturne elektronske naprave zahtevajo številne tuljave, ki so navile s tanko izolirano žico. Tehnologi si zato močno prizadevajo, da bi izdelali kar se da tanke kovinske žice in jih potem izolirali s primerno izolacijo. Na tem področju so dosegli v SZ velike uspehe. S strojem LGS 10-A lahko izdelujejo žice, ki so dvajsetkrat tanjše od človeškega lasu. V premeru meri takšna žica le dve tisočinki milimetra; iz kapljice tekočega bakra lahko napravi stroj 3 km dolgo žico.