ŠTEVILKA LETO Lil, 24. AI'RII 7.Q1Q CENA 1.SQ ELJÍÍ STRAN 10 Umetnost v času izolacije Preizkusni kamen tako za profesionalno kot ljubiteljsko kulturo i t Matjaževi iz Mozirja s podjetniško dejavnostjo začeti leta 1950 STRAN 14 STRAN 19 Slovenska manekenka in Fotomodelka Bernarda Marovt o preživljanju karantene Župan Ivan Suhoveršnik: »Občinska priznanja ob dnevu državnosti ali prihodnje leto« Bralkam in bralcem čestitamo ob dnevu upora proti okupatorju. Oglasi C Ime meseca Zgornje Savinjske doline Bi j It i in bralke tednika Savinjske novice ste izb ral ime meseca marca v Zgorn j j Savinjski dolini. To je|cnicj Presečnik, ____ izSSK Liubrm ob Savinji BSfcki j* zmagal na tekmi v smučarskih skoki ti ía državnega prvaka do liS leí Planiti. Z ekjpo kluba je osvoji] drugo intwto. Na tekmi sta naslov ilrtavnega prvaka v kategoriji do 2t) irt | e bit tretji Njegova ekipa l.|.ibnn FJTC I il -zmagala. tekmi pokal:: PÍS v Beljaku je iul na pt v tekmi uami m na drugi tretji. S slovensko m!admsku sfi&kalno repre?.¡m ranea ¡í- osvoji) naslov ¡Svetovnih prvakov. Presefoikjebil prem ki i v zmagovalec lekrtle za naslov državnega prvak;: med mladine! m mladinkam! do til let v smučarskih skokih- V Planin e zmagat s kai osmimi točkam pred nostl pred drugnu vrí ie nim !■ k i pa SS K Ljubno RTC )e med ekipam) osvo|íla ítrugo mesto. Med pravočasno prispelimi glasovnicami i / zadnjega kroga je bi i žreb naklonjen Meti Suhoriolnik. firniea y¿, 1.1 líe, ki prejme praktifno nagrado. Nagrajenki bomo nagrado posta i i po pesti. SVEŽE RIBE iz RIBOGOJNICE POVH ■f Apartmaji In ribogojstvo Povh Ministrstvo za kmetijstvo, goidarstvo In prehrana svetuje: STOPIMO SKUPAJ! KUPUJMO SLOVENSKO H RAN OI Možnost nakupa SVEŽIH očiščenih rib in filejev Možnost BREZPLAČNE DOSTAVE po Zgornji Savinjski dolini za vso nakupi? nad 25C Informacije in naročila: 070-718-448 [Pika) cena i a kg očiščenih rib: S£, rena t a kg Hlejev: 11€ Savinjske novice št. 17, 24. april 2020 2 Iz vsebine: Tretja stran Epidemijo covid-19 Število okuženih v Sloveniji pada, vlada sprošča ukrepe.................................................6 Aktuolno Kako ovrednotiti znanje učencev in kako jim zaključiti ocene?...................................7 Združenje Luč Sodobna infrastruktura v kraju pomembna, a ne na račun kmetijskih površin........................11 Zoščito Lukoč Maske gredo tudi v blagovne rezerve..............11 Mozirjonko Lidijo Štorgel V času epidemije se je »ponovno rodila«.....21 Izpoved okužene s koronovirusom Pritisk v prsnem košu »kot bi mi slon sedel na pljučih«.......................22 Težko je v noši domovini biti kulturnik Ko je bil Vasko Simoniti kot kandidat za ministra za kulturo dan po razglasitvi epidemije na zaslišanju pred matičnim parlamentarnim odborom, si gotovo ni predstavljal, kako drastične posledice bo imel novi koronavirus na »njegov« re-sor. Napovedal je, da se bo najprej posvetil pripravi nacionalnega programa za kulturo. »Položaj kulture se v prihodnosti ne sme poslabšati,« je pri tem poudaril. Dober mesec dni kasneje je slika žal točno takšna, kakršne si minister ni želel. Sektor kulture je v prisilnem mirovanju, prepovedane so vse javne prireditve, glasbeniki, igralci, slikarji in ostali kulturni delavci, ki niso zaposleni v javnih institucijah, pa so ostali brez prihodkov. Njihovo ključno vprašanje v tem trenutku je: »Kako preživeti?« Vladi bi se pri sprejemanju prvega protikriznega zakona skoraj zgodilo, da bi pozabila na več tisoč samozaposlenih v kulturi. Sicer so jih potem vključili med upravičence do pomoči, vendar so pogoji zanjo precej zapleteni. Za marec naj bi dobili 350 evrov, za april in maj pa po 700 evrov, ampak le v primeru, če bodo prikazali 25-odstotno zmanjšanje prihodkov v marcu v primerjavi s februarjem ali vsaj 50-odstotno zmanjšanje prihodkov aprila in maja v primerjavi s februarjem. Vsakemu, ki dela v kulturi in ni na plačilni listi javne institucije, je jasno, da so to precej neži-vljenjski pogoji, saj je njihovo delo pogosto projektno in lahko traja več mesecev, kar v praksi pomeni, da kakšen mesec ni prihodkov, potem pa se zgodi celoten priliv za nazaj. Zaradi tega bodo imeli številni kulturniki težave pri doseganju navedenih odstotkov, poleg tega so v nevarnosti, da bodo morali kasneje, če ne bodo dokazali izpolnjevanja vseh pogojev, vračati prejeta sredstva z obrestmi. Ker se javne prireditve v Sloveniji ne obetajo nič prej kot ponovni zagon turizma in gostinstva, pa še takrat verjetno z znatnimi omejitvami, je prihodnost kulturnikov zelo negotova. Zato je še posebej zanimiva namera ministra Simonitija, da prouči alternativne modele financiranja kulture, saj se je, po njegovem mnenju, dosedanja kulturna politika preveč opirala le na državni in občinske proračune. Pri tem bo treba, po njegovih besedah, pripraviti zakonsko podlago za uvedbo davčnih olajšav za donatorje, sponzorje in investitorje. Ministrova želja je tudi oživitev investicijskih vlaganj na področju kulture iz evropskih sredstev, dodatni impulz pa naj bi dal zakon o kulturnem evru, ki začne veljati prihodnje leto. Za samoza-poslene v kulturi Simoniti ve, da so generalno v slabem materialnem in socialnem položaju, zato namerava nadaljevati aktivnosti, ki bi pripeljale do celostne rešitve njihovega statusa. Asociacija, združenje zaposlenih v kulturi, je medtem ministru poslala nabor predlogov, kako prebroditi par najhujših mesecev. Med drugim predlagajo oblikovanje sklada z nepovratnimi sredstvi in štipendije. A to seveda ne rešuje problema na daljši rok. Ja, tudi v kulturi ne bo nič več tako, kot je bilo. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto LII, št. 17, 24. april 2020. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@sa-vinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjs ke nmece št. 17 24. april 2020 3 Tema tedna, Anketa UMETNOST V ČASU IZOLACIJE ŽIVI NAPREJ, A KAKO DOLGO ŠE? Krizne razmere preizkusni kamen tako za profesionalno kot ljubiteljsko kulturo Umetnost že od nekdaj združuje ljudi, a v zadnjem mesecu se je ustavila tudi večina umetniških in kulturnih dejavnosti. Zaradi prepovedi druženja so po vsej Sloveniji odpovedani vsi dogodki, koncerti, gledališke predstave, proslave, predavanja, likovne razstave. V določeni meri se je umetniško delovanje preselilo na medmrežje, predvsem na socialna omrežja. Tudi Zgornjesavinjčani smo lahko v živo preko spleta prisluhnili glasbi nekaterih domačih izvajalcev, ampak gre le za utrinke programa, kateremu z užitkom prisluhnemo v dvorani skupaj z drugimi ljubitelji umetnosti. Se bolj so zaradi varnostnih ukrepov prikrajšani samozaposleni v kulturi, torej tisti, katerim ukvarjanje z umetnostjo daje vsakodnevni kruh. NEKATERI UKREPI ZA SAMOZAPOSLENE V KULTURI ŽE SPREJETI Kulturni in kreativni sektor, vključno z mediji, spada med sektorje, ki jih je kriza najbolj prizadela. Ukrepi za omilitev posledic epidemije so vključeni v Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19. Kot so zapisali na spletni strani ministrstva za kulturo, so bili na področju samozapo- slenih sprejeti ukrepi, »ki so ključnega pomena, in sicer upravičenost do temeljnega dohodka, ki bo v dveh mesecih in pol skupaj znašal 1.750 evrov na posameznika, oprostitve plačila prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, ki ga bo krila država, ter akontacij dohodnine. Za samoza-poslene v kulturi bo tako za reševanje posledic pandemije namenjenih 5,8 milijona evrov temelj- Naša anketa Bi kulturnike morala podpreti država? Situacija z izbruhom novega koronavirusa je močno pretresla svet, posledice občutimo prav vsi. Med prizadetimi so tudi kulturniki. Prepoved kulturnih dogodkov bo najbolj zaznamovala že tako najbolj ogrožena segmenta kulture - samozaposlene in nevladne organizacije. Kaj o tem menijo sogovorniki? Urška Bider, Žlabor Menim, da bi si samozaposleni v kulturi zaslužili vsaj nekaj odstotkov več pomoči od države. Navsezadnje so nekateri ostali popolnoma brez možnosti zaslužka. Kulturnika, ki nastopa preko spleta, načeloma ne bi finančno podprla, razen če bi bil to nekdo, ki mi je res všeč ali se mi njegovo delo zdi posebno ali pomembno. Menim, da je kultura premalo cenjena, marsikdaj že na ravni vsakega posameznika. Dojema se jo bolj kot »hobi«, kar ni pravično, saj vsako kulturno udejstvovanje terja neke priprave, čas in trud. Kultura nas bogati, zato bi se morali vsi mi in država truditi zanjo. Filip Pfeifer, Nizka Dejaven sem predvsem na glasbenem področju. Pojma nimam, da bi dobil kakšno državno pomoč zaradi tega. Sploh pa si ne predstavljam, da bi zaradi nastopa preko spleta lahko dobil kakšen finančni prispevek. Preko kulturnega društva vsako leto na podlagi naših planov dobimo nekaj malega finančne pomoči, s katero gremo ob uspešni izvedbi dogodkov včasih tudi v minus. Kulturo na splošno ljudje jemljemo preveč samoumevno - moramo se zavedati, kdo nam med karanteno krajša čas in koliko je to vredno. Hvala bogu, to ni moj edini finančni prihodek, mi daje pa izredno veselje, ko lahko s prijatelji skupaj kaj ustvarimo in to veselje delimo naprej. Bojim se, da bo ta panoga zaradi vse večje birokracije malce poniknila. Mojca Brezovnik, Radegunda Udejstvovanje na kulturni ravni, ne glede na to, kaj ustvarjaš, bi moralo biti hobi. To delaš zaradi ljubezni in svoje duše. Ampak vseeno bi vsak kulturnik imel pravico do državne pomoči, saj marsikdo živi od tega. Izvajanje različnih nastopov preko spleta ne bi podprla s finančnimi sredstvi. Če to počneš, delaj zato, ker te veseli, ker lahko s tem komu polepšaš dan, osrečiš druge. S sestro veliko nastopava, zato lahko rečem, da kultura pri nas ni ravno spregledana. Res pa je, da je obiskov dogodkov čedalje manj. Ampak ne zaradi nezanimanja, temveč zaradi številnih prireditev, ki preplavijo vsak vikend. Anita Ugovšek, Gornji Grad Amaterskih kulturniki oziroma kulturna društva si vsekakor zaslužimo več državne pomoči. Na vse se gleda preveč mačehovsko. Pozablja se, da brez kulture države ne bi bilo. Kulturniki, takšni ali drugačni, ustvarjamo in vzdržujemo slovensko tradicijo, ljudsko izročilo, ki bo počasi šlo v pozabo. Glasbeniki oziroma vsi ustvarjalci, ki so pripravljeni nastopati preko spleta, si s tem delajo samo promocijo za čas, ko bodo lahko gledalce, poslušalce razveseljevali v živo. Takrat bodo sigurno imeli vse povrnjeno. Na splošno pa je kultura v naši ljubi državi zelo spregledana dejavnost. Primož Zvir, Prihova Koliko sredstev dobijo ljudje, ki se ukvarjajo s kulturo, ne vem. Kulturniki imajo namreč različne statuse, zato je težko kar čez palec reči, ali dobijo dovolj ali premalo. V času karantene so različne video objave dobrodošle. Ampak niso bile narejene z namenom zaslužka, temveč da ljudi malo razveselijo. Da je kultura spregledana, se ne bi strinjal. Sam imam tudi kulturno društvo in del sredstev dobim preko razpisov iz sklada, ki je namenjen kulturni dejavnosti. Če želiš preživeti, se je potrebno tudi znajti in del sredstev pridobiti z organizacijo prireditev, od katerih lahko zaračunaš vstopnino. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo 4 Savinjske novice št. 17, 24. april 2020 Tema tedna nega mesečnega dohodka in več kot 2,5 milijona evrov prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje«. BO DRUGI PAKET PRINESEL BOLJŠE REŠITVE? Vendar samozaposleni v kulturi še vedno menijo, da bi lahko bili zaradi specifičnosti svojega dela zgolj z ukrepi iz prvega interventnega zakona močno prikrajšani za obljubljeno pomoč. Več konkretnih rešitev pričakujejo v drugem paketu interventne zakonodaje, katerega osnutek vlada obravnava v tem tednu. Samozaposleni predvsem opozarjajo, da bi se moralo za njih kot primerjava za izpad prihodkov upoštevati povprečje dohodkov vsaj v zadnjih šestih mesecih. Ker se ukrepi še sprejemajo, sindikati vsem svetujejo natančno spremljanje odpadlih koncertov, nastopov, predstav ipd. GLASBENI SEKTOR MED PRVIMI ŽRTVAMI Ena prvih žrtev aktualnih okoliščin je bil zaradi prepovedi zbiranj zagotovo glasbeni sektor. Na slovensko vlado in druge pristojne organe je zato 27 slovenskih glasbenih organizacij in festivalov naslovilo poziv za reševanje glasbenega sektorja, v katerem opozarjajo, da se je celoten svetovni glasbeni sistem zaradi krize, ki jo je povzročil nov koronavirus, v le nekaj tednih Sestre Lamprečnik, ki se jih spomnimo tudi iz njihovega nastopa v oddaji Slovenski pozdrav, so v začetku aprila pripravile virtualni nastop preko facebooka kot spodbudo za lažje preživljanje karantene. (Foto: osebni arhiv) znašel pred popolnim propadom. Evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, mladino in šport Mariya Gabriel je napovedala, da bo kultura eden izmed petih sektorjev, ki jih bo Evropska unija še posebej podprla. LJUBITELJSKA KULTURA POKAŽE SVOJO MOČ Koliko pozornosti pa bosta Slovenija in Evropska unija namenili ljubiteljski kulturi? Ob vsaki ekonomski krizi, ob vsakemu padcu splošne blaginje, je prav kultura tista, ki se ji najlažje jemljejo sredstva državnega financiranja. A težki časi so navadno tudi časi, ko ljubiteljska kultura najbolj pokaže Simona Zadravec, vodja JSKD OI Mozirje: »Zal je epidemija novega koronavirusa močno zaznamovala tudi kulturno življenje - vsaj njegovo javno, zunanjo podobo. Prav spomladanski meseci so načeloma najbolj polni predstavitvenih programov kulturnih društev, skupin in posameznikov. Zaradi epidemije je JSKD odpovedal pevske revije, gledališka, plesna in folklorna srečanja. Delo na izpostavah se je skoraj ustavilo. Ker ne vemo, koliko časa bodo še trajale izredne razmere, težko načrtujemo delo za naslednje mesece. Večina naših srečanj je namreč izbor-nih, torej od območnih, preko regijskih do državnih. Kako bomo letos uspeli izpeljati in pripeljati vsa srečanja do državnih prireditev, težko napovemo. Skoraj zagotovo lahko zatrdim, da bodo prireditve, ki se jih udeležujejo skupine iz šol in vrtcev, v celoti odpovedane. Zaradi omejitve druženja so odpovedane tudi vaje skupin, ki delujejo v okviru kulturnih društev, kar posledično prinaša negotovost, kaj vse bo možno premakniti v kasnejši čas.« svojo moč. Tudi v pričujoči situaciji, ko so vsa druženja odpovedana, ljubiteljska kultura ni poniknila. Na spletnih omrežjih so v živo zapele nekatere vokalne skupine iz ru glasbenega izziva, Laro Voler iz ansambla Šepet in pevko Alyo smo lahko videli v prirejeni oddaji Slovenski pozdrav konec marca. TEDEN LJUBITELJSKE KULTURE LETOS NA MEDMREŽJU Tudi na državnem nivoju ljubiteljska kultura poskuša (preživeti kljub številnim prilagoditvam. Simona Zadravec, vodja mozirske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (OI JSKD), zatrjuje, da kljub temu, da je druženje prepovedano, še ne pomeni, da ne moremo biti ustvarjalni. »Številne kulturne ustanove, tudi JSKD, ponujajo mnogo različnih e-aktivnosti in vsebin, da ostajamo ustvarjalni in v stiku s kulturo.« Gre za natečaje na področju nekaterih umetniških zvrsti. Tudi majski teden ljubiteljske kulture po zagotovilih JSKD bo, le da bo potekal v nekoliko drugačni obliki. Ve- Andrej Rak, ansambel Golte: »Pred epidemijo smo imeli zelo veliko nastopov. Poleg tega, da nastopamo, skrbimo tudi za ozvočenje na različnih dogodkih. Skratka, lahko bi rekel, da smo bili zelo zasedeni, potem pa nenadoma popoln zasuk v drugo smer. Ostali smo brez vseh nastopov, ampak s situacijo se je pač bilo potrebno sprijazniti. Nočem se preveč pritoževati, ker se zavedam, da so tudi drugi ljudje v enaki situaciji, številni pravzaprav še v težji. Vse nas skrbi, kako bo z gospodarstvom, koliko ljudi lahko izgubi svoje službe. Na srečo člani ansambla Golte nismo odvisni zgolj od svojih nastopov, delamo tudi na drugih področjih, zato lahko rečem, da nam je v tej situaciji nekoliko lažje. Sam tudi poučujem, trenutno delo z mojimi učenci poteka na daljavo, ampak vsaj do določene mere se poučevanje odvija. Pravzaprav smo se kar dobro znašli in glede tega sem kar zadovoljen. Določeni glasbeniki, igralci in drugi umetniki živijo zgolj od svojih nastopov in v takšnih primerih verjamem, da je hudo vztrajati v tej situaciji. Kaj bo prinesla jesen, ne moremo vedeti. Kot vsi drugi lahko tudi mi samo čakamo in se poskušamo v tej situaciji znajti vsak po svoje.« Zgornje Savinjske doline. Glasbeniki iz naše doline so že večkrat zaigrali v živo preko kamere kakšno skladbo po želji. Koncert iz sobe so med drugimi pripravile Sestre Lamprečnik, 5ekBand, Primož Zvir in številni drugi zgornjesavinj-ski glasbeniki. Spletnemu občinstvu so zaigrali več melodij v okvi- čina aktivnosti bo potekala na medmrežju. Vsi, tako skupine kot posamezniki, lahko sodelujejo s prijavo spletnih vsebin ali dogodkov na spletni strani tlk.jskd.si. Prijavijo lahko spletne vsebine, ki jih pripravljajo od doma v času karantene. Tatiana Golob Savinjske novice št. 17, 24. april 2020 5 Aktualno EPIDEMIJA NOVEGA KORONAVIRUSA Število okuženih v Sloveniji pada, vlada sprošča ukrepe Število novih okužb z novim ko-ronavirusom v zadnjih dnevih pada, prav tako število hospitalizira-nih, tudi tistih, ki potrebujejo intenzivno nego. V Sloveniji so do nedelje, 19. aprila, opravili 41.802 testiranji, 1.335 oseb je bilo na test za covid-19 pozitivnih, 77 jih je umrlo. V Splošni bolnišnici Celje je bilo v nedeljo hospitaliziranih 18 oseb, od tega na oddelku covid 12 bolnikov in na intenzivni negi šest, odpuščena je bila ena oseba. Pred bolnico je postavljen šotor za izvajanje dekontaminacije reševalcev in njihove opreme. DESET POTRJENIH OKUŽB V DOLINI V Zgornji Savinjski dolini so še vedno štiri občine, ki nimajo potrjenih okužb, v ostalih treh je deset potrjenih okužb. V občini Mozirje število le-teh ostaja šest, v nazar- ski ena oseba, v ljubenski občini so potrdili še tretji primer okužbe. ODPRTE NEKATERE TRGOVINE S ponedeljkom je začel veljati vladni odlok, ki nekatere ukrepe dodatno sprošča, še več dejavnosti bo lahko začelo z delom po prvomajskih praznikih. Vrata so odprle trgovine z gradbeno-inšta-laterskim materialom, tehničnim blagom in pohištvom, saloni z avtomobili in trgovine s kolesi. Začeli so delovati vulkanizerji, avtoličarji, avtokleparji in druge servisne delavnice. Odprli so kemične čistilnice in servisne delavnice. Dovoljene so tudi storitve na prostem, kot so vrtnarske storitve ali krovska in fa-saderska dela. NA TEHNIČNE PREGLEDE NI TREBA HITETI Mogoč bo tudi osebni prevzem blaga ali hrane na prevzemnih mestih, kjer je zagotovljen minimalni stik s potrošniki. Znova je steklo opravljanje tehničnih pregledov in drugih postopkov v povezavi z registracijo motornih vozil. Vsa dovoljenja, ki so že potekla, so sicer podaljšana do 17. junija. Zagnali so posebne linijske prevoze, namenjene prevozu delavcev. Se naprej bodo v vseh trgovinah, na tehničnih pregledih in omenjenih prevozih veljali zaščitni ukrepi, kot sta nošenje maske, vzdrževanje varne razdalje in razkuževanje rok. RAZISKAVA V SLOVENIJI Slovenija začenja raziskavo o razširjenosti novega koronavirusa med prebivalstvom. Vabila za sodelovanje so razposlali 3.000 prebivalcem Slovenije, ki jih je iz registra prebivalcev naključno izbral statistični urad. Štefka Sem OKUŽBE V 210 DRŽAVAH V svetovnem merilu je preko 2,5 milijona ljudi okuženih, umrlo je preko 180 tisoč oseb. Bolezen se najhitreje širi v Združenih državah Amerike, kjer imajo daleč največ okuženih, kar 800 tisoč. V Evropi je trenutno preko 200 tisoč okuženih v Španiji, razmere so se nekoliko umirile v Italiji. Po več kot 20 tisoč žrtev v Evropi beležijo v Italiji, Španiji in Franciji. Okužbe so prisotne v 210 državah sveta. TEHNIČNI PREGLEDI VOZIL ZNOVA DOVOLJENI Z varnimi vozili znova bolje poskrbljeno tudi za varnost na cestah Od 20. aprila dalje je izvajanje tehničnih pregledov in drugih postopkov v zvezi z registracijo motornih vozil ter dela v tahografskih delavnicah znova dovoljeno. Naloge je dovoljeno izvajati le, če se pri njihovem izvajanju dosledno spoštujejo vsa priporočila za preprečevanje okužbe z virusom SARS--CoV-2. Tako so v ponedeljek svoja vrata odprle tudi poslovne enote A. M. Miklavc d.o.o., tudi v Nizki. POSTOPEK TEHNIČNEGA PREGLEDA ZAGOTAVLJA VARNOST STRANK A. M. Miklavc opravlja storitve tehničnih pregledov, registracij, sklepanja zavarovanj, homologa-cij in kontrole tahografov. Tehnični vodja v podjetju Aleš Miklavc je povedal, da so splošna navodila o zaščitnih ukrepih dobili iz NIJZ, sekcija za tehnične preglede pri gospodarski zbornici pa jim je posredovala navodila za izvajanje tehničnih pregledov. »Upoštevati je treba varnostno razdaljo 1,5 metra med osebami, v pisarne stran- ke vstopajo posamično, obvezna je uporaba obraznih mask in umivanje oziroma razkuževanje rok. Razkužilo smo zagotovili tudi za stranke.« Kot je pojasnil, postopek tehničnega pregleda določa še dodatne ukrepe. »Stranka mora vozilo postaviti pred vhodna vrata, spustiti stekla, ugasniti klimatsko BOLNE OSEBE LAHKO ZASTOPA POOBLAŠČENEC Tudi uslužbenec, ki prevzame vozilo, mora upoštevati več varnostnih ukrepov. Preglednik na sedež položi zaščitno folijo. Volanski obroč in druge dele, ki se jih dotika, mora razkužiti. Miklavc je izpostavil, da morajo stranko, ki kaže bolezenske znake, v postopku zavrniti. Številni zaščitni ukrepi na tehničnih pregledih skrbijo tako za varnost strank kot zaposlenih. napravo. Ključe pusti v ključavnici in položi prometno dovoljenje na sopotnikov sedež. Po opravljenem pregledu stranka vozilo prevzame na koncu pregledne steze zunaj objekta, zapisnik prevzame v sprejemni pisarni.« »Vendar lahko oseba, ki zaradi bolezni ne more sama opraviti tehničnega pregleda, pisno pooblasti nekoga, da to opravi zanjo. Ni pa možno s pooblastilom opraviti prepisa vozila.« Stranke pozivajo k brezstične- mu poslovanju. V svojih enotah je podjetje A. M. Miklavc poskrbelo tudi za talne označbe, po katerih se lahko stranke orientirajo glede vzdrževanja primerne razdalje. TEHNIČNI PREGLED TRAJA ZGOLJ NEKAJ MINUT DLJE Vsi, katerim je registracija potekla med 16. marcem in 19. aprilom, imajo podaljšano prometno dovoljenje do 17 junija in lahko opravijo tehnični pregled do tega datuma. Kot kaže, ljudje to upoštevajo. Prvi dan odprtja so v enotah A. M. Miklavc pričakovali večjo gnečo, kot je potem dejansko bila. »Večji naval strank smo zaznali dopoldan, vse stranke so tehnični pregled opravile znotraj našega delovnega časa. Pripravljeni smo bili, da delovni čas podaljšamo, tako bomo ukrepali tudi v naslednjih dneh, če se bo izkazala potreba po tem.« A kot je povedal Miklavc, tehnični pregled zaradi zaščitnih ukrepov traja zgolj nekaj minut dlje kot prej. Tekst in foto: Tatiana Golob 6 Savinjske novice št. 17, 24. april 2020 Aktualno UKREPI IN NAVODILA ZA DOKONČANJE SOLSKEGA LETA Kako ovrednotiti znanje učencev in kako jim zaključiti ocene? Novi koronavirus je povzročil zastoj javnega življenja v Sloveniji. Javne institucije so zaprle svoja vrata, med njimi tudi šole, in sicer 16. marca. Šolsko leto se bliža koncu, ob tem se pojavljajo vprašanja, kako ovrednotiti znanje učencev in kako jim zaključiti ocene. Veliko bo odvisno od raziskave, ki so jo že začeli izvajati na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo. PREKO NOČI SPREMENILI NAČIN ŠOLSKEGA DELA Sredi marca so učenci osnovnih, srednjih in glasbenih šol morali zapustiti šolske klopi zaradi preprečevanja širjenja epidemije novega koronavirusa po državi. Po bese- Kljub temu da se učenci še ne bodo vrnili v šolske klopi, bodo na šolah izvajali preverjanje znanja. vo. Poiskale so se najbolj optimalne možnosti za poučevanje od doma. Pri tem so uporabili vso razpo- Vesna Lešnik, ravnateljica OŠ Nazarje: »Ravnatelji osnovnih šol smo v petek, 17 aprila, prejeli priporočila za nadaljevanje šolskega leta. Z njimi so bili seznanjeni tudi učitelji, s katerimi se bomo tekom tega tedna pogovorili o možnostih ocenjevanja v skladu s priporočili in uskladili dejavnosti, da bodo po prvomajskih počitnicah lahko pričeli z uresničevanjem. Vsaka šola ima namreč lastne specifike glede na okolje, populacijo učencev, opremljenost učencev z informacijsko tehnologijo in dostopom do interneta in podobno, zato bomo v okviru priporočil načine in oblike ocenjevanja na daljavo prilagodili specifikam naše šole in naših učencev. Učitelji ves čas od 16. marca aktivno sodelujejo z učenci, zato bodo ocenjevanje izvajali v skladu z omenjenimi zmožnostmi posameznega učenca. Posebej bomo pozorni tudi na ocenjevanje učencev s posebnimi potrebami. V skladu s priporočili bomo v prihodnjih dneh pripravili spremembe individualiziranih programov, s katerimi bomo opredelili oblike in način ocenjevanja glede na individualne potrebe in zmožnosti učenca ter pogoje za ocenjevanje na daljavo.« dah ravnateljice OS Nazarje Vesne Lešnik je situacija, v kateri smo se znašli sredi marca, presenetila vse, zato je bilo skorajda čez noč potrebno spremeniti način šolskega dela in se prilagoditi delu na dalja- ložljivo tehnologijo in možnosti, ki jo ta nudi; elektronsko pošto, eA-sistenta, telefonske klice ... Gradivo za pridobivanje znanja so učencem ponudili preko spletnih učilnic. KAKO OCENITI NA DALJAVO PRIDOBLJENO ZNANJE Sedaj se šole nahajajo pred vprašanjem, ali se bodo učenci do konca šolskega leta še usedli v šolske klopi. Vprašanje je tudi, kako oceniti na daljavo pridobljeno znanje učencev in kako zaključiti ocene ter dokončati šolsko leto. Nekaj odgovorov je podala ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec, ki je dejala, da je državi uspelo vzpostaviti sistem izobraževanja na daljavo do te mere, da bodo šolsko leto lahko pripeljali do konca do šolskih počitnic. DIJAKI 4. LETNIKOV PO PRVOMAJSKIH POČITNICAH NAZAJ V ŠOLE? Na ministrstvu obravnavajo možnost, da bi se lahko dijaki 4. letnikov po prvomajskih počitnicah vrnili v šole, da bi se lahko ustrezno pripravili na maturo, saj je uspeh na maturi popotnica za vpis na želeno fakulteto. Ministrstvo je prejšnji četrtek srednjim šolam poslalo nov koledar za letošnje šolsko leto, v katerem so spremenjeni nekateri datumi obeh matur. Koledar opravljanja posameznih izpitov na obeh maturah je skoraj nespremenjen, edina večja sprememba je, da bodo dijaki esej iz slovenščine pisali 1. junija in ne 5. maja. Z ustnimi izpiti pri maturi naj bi začeli 15. junija. Nespre- menjeno ostaja tudi, da bodo dijaki zaključnih letnikov pouk končali 22. maja, dijaki drugih letnikov pa 24. junija. ODPIRANJE ŠOL ODVISNO OD RAZISKAVE Za ostale vzgojno-izobraževalne institucije velja, da za zdaj varstvo in izobraževanje od doma ostajata za zdravje najboljša izbira. Vladni govorec Jelko Kacin je poudaril, da bo odpiranje šol odvisno od raziskave, ki so jo začeli izvajati na Inštitutu za mikrobiologijo in imuno-logijo pod vodstvom Miroslava Pe-trovca. PREVERJANJE ZNANJA Kljub temu da se učenci še ne bodo vrnili v šolske klopi, bodo na šolah izvajali preverjanje znanja. Tako so na ministrstvu dali navodila, da lahko učitelj izvaja ocenjevanje znanja učencev na daljavo tudi na individualen način. Izbere lahko različne načine ocenjevanja. V 2. ocenjevalnem obdobju se znanje oceni vsaj enkrat. Če je učenec negativno ocenjen, mora imeti priložnost popravljanja vsaj enkrat. Učitelji imajo priporočilo, da pri zaključni oceni izhajajo iz ocen do 16. marca. Ob tem naj upoštevajo tudi napredek učenca in ocene po tem datumu. Letos prvič po 20 letih ne bo nacionalnega preverjanja znanja v 6. in 9. razredu. SPREMEMBE PRI GLASBENIH ŠOLAH Tudi glasbene šole imajo spremenjene časovnice. Tako v glasbenih šolah ne bodo imeli letnih izpitov. Sprejemni preizkus v glasbeno šolo se bo izvajal med 1. do 30. junijem, v dodatnem roku od 17. do 25. avgusta. Prijave za vpis v srednje šole bo treba oddati do 11. maja. Prenos že oddanih prijav bo od 16. junija. Vpis v srednje šole bo med 30. junijem in 6. julijem. Izpiti nadarjenosti bodo na začetku junija. Roman Mežnar Savinjske novice št. 17, 24. april 2020 7 Šolstvo, Organizacije VZGOJNO VARSTVENI ZAVODI ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE V vrtcih po dolini pričeli z vpisi za novince preko spletnih strani Vrtci po naši dolini so že več kot mesec dni zaprti, kar staršem povzroča številne preglavice. Zaposleni strokovni delavci ostajajo doma. Nekateri so izkoristili izredni dopust v primeru naravnih nesreč, preostanek neizkoriščenega dopusta iz preteklega leta in del dopusta iz letošnjega. V zadnjem tednu pa so vsi na čakanju. Kdaj bodo lahko otroci ponovno v vrtcih, je težko napovedati. Pri ukrepih in celotnem dogajanju v času epidemije ravnajo v skladu z navodili pristojnega ministrstva in vlade. Od njih tudi pričakujejo konkretna navodila za ravnanje, ko bodo vrtci pričeli z delovanjem. ZA ČAS ZAPRTJA STARŠI NE BODO PLAČALI OSKRBNINE Za čas, ko bodo vzgojno varstvene ustanove zaprte, starši ne bodo plačali oskrbnine. Izpad dohodka in obveznosti do dobaviteljev bodo vrtcem pokrile občine ustanoviteljice, pričakujejo tudi pomoč države oziroma pristojnega ministrstva. Kakšen bo dejanski primanjkljaj sredstev v posameznih ustanovah naše doline, si nihče ne upa napovedati, razviden bo šele ob koncu koledarskega leta. Kljub zaprtju ustanov so odprti razpisi za vpis v novo šolsko leto. Roki za oddajo vpisnic so po občinah oziroma vrtcih različni. Z vpisi so ponekod pričeli že marca, drugje potekajo še cel april. Ker je potrebno vpis opraviti brezkontak- tno, je to možno preko spleta ali z navadno pošto. Za zamudnike bo moč mesto pridobiti tudi sredi leta, v kolikor bo v posameznem vrtcu prostor. Po trenutnih podatkih je število vpisanih otrok skoraj v vseh vrtcih podobno in se ne razlikuje od vpisov v preteklih letih. Tekst in foto: Marija Šukalo Vrata vrtcev so trenutno zaprta, a vsi upajo, da bodo lahko kmalu pričeli z izvajanjem programov. LAS ZGORNJE SAVINJSKE IN ŠALEŠKE DOLINE Lokalna oskrba brez drage in dolgotrajne prometne logistike Prekinitev običajnih verig za preskrbo s hrano in omejitev dostopa v trgovine je izpostavila pomembnost lokalne preskrbe. V Lokalni akcijski skupini LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline so se odločili, da v času epidemije dodatno podprejo lokalne ponudnike hrane in domačih pridelkov ter izdelkov. V posebnem dopisu je Zavod Savinja ponovno pojasnil razloge za podaljšanje 3. javnega poziva tukajšnje LAS. SPISEK PONUDNIKOV SPROTI DOPOLNJUJEJO Z namenom, da bi občane oskrbeli z informacijami o lokalni oskrbi, so na LAS ZSŠD pripravili spisek lokalnih ponudnikov, ki ga je mogoče najti na spletni strani https://www.savi-nja.si/seznam-lokalne-ponudbe-obmocja-las--zssd/. Trenutno je na spisu več kot deset naslovov, kjer je mogoče dobiti vse od mleka in mlečnih izdelkov, zelenjave, suhomesnih proizvodov, mleka in mlečnih izdelkov, medu, kruha in pekovskih izdelkov, vložnin in še marsikaj. Vse tiste, ki lahko kaj ponudijo, pa še niso uspeli posredovati informacij o svojih produktih, vabijo, da stopijo z njimi v stik po elektronski pošti Zavoda Savinja. Kot smo že poročali, je zaradi znanih razmer upravni odbor LAS ZSŠD na dopisni seji sklenil podaljšati rok za prijavo na tretji javni poziv in izvedbo ocenjevanja prijavljenih operacij. Kot piše v posebnem dopisu, ki ga je pripravil vodilni par- tner Zavod Savinja, so na to odločitev prejeli več odzivov nestrinjanja glede podaljšanja roka. »Pojavile so se tudi dileme, kako v trenutnih razmerah pravilno izvesti ocenjevanje prejetih vlog,« stoji v dopisu. V Zavodu Savinja dodajajo, da se je odbor glede na dane razmere za podalj- GEODETSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE Nove posplošene vrednosti nepremičnin bi se morale začeti javno izkazovati že s 1. aprilom 2020, vendar je prišlo do spremembe. Zaradi epidemije in z njo povezanih ukrepov se rok premika na 1. januar 2021. DO NADALJNJEGA SE UPORABLJAJO »STARI PODATKI« V osmih dneh od tega datuma bo geodetska uprava vsem lastnikom nepremičnin po pošti posredovala zbirna potrdila o novih pripisanih vrednostih nepremičnin. Za potrebe uveljavljanja pravic iz javnih sredstev se zamik uporabe novih vrednosti nepremičnin podaljša do 30. junija 2021, do takrat se kot podatek o posplošeni vrednosti nepremičnine uporablja tisti, ki je šanje roka odločil po temeljitem premisleku. Na razmere nimajo vpliva in se na vse možne načine trudijo izvesti vse potrebne postopke za pravilno, transparentno in pravično izvedbo 3. javnega poziva in ocenjevalnega postopka. Marija Lebar bil nepremičninam določen na dan 26. marca 2020 in se informativno izkazuje v registru nepremičnin. Geodetska pisarna v Mozirju, kot številne druge službe javne uprave, za osebne obiske strank do nadaljnjega ni odprta. Po besedah vodje pisarne Mojce Glinšek so strankam dosegljivi po navadni ali elektronski pošti in po telefonu. Opravljajo tekoče in nujne zadeve. Med drugim izdajajo dokumente, ki lahko vplivajo na spremembo socialnega ali materialnega stanja pri vlagateljih za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev na centru za socialno delo. Prav tako izdajajo potrdila, ki so potrebna za izdajo gradbenih dovoljenj. Marija Lebar Zamik rokov na področju množičnega vrednotenja nepremičnin 8 Savinjske novice št. 17, 24. april 2020 Iz občin, Gospodarstvo OBČINA LJUBNO Na Savinji izvajajo investicijsko vzdrževalna dela Direkcija RS za vode je nedavno na Ljubnem ob Savinji pričela z urejanjem brežin in vodotoka Savinje. Gre za investicijska vzdrževalna dela, izvajalec je Nivo Eko iz Žalca. Pri pripravi projekta sta sodelovali tudi Občina Ljubno in Ribiška družina Ljubno ob Savinji. NOV POGLED NA REKO OB VSTOPU NA LJUBNO Izvedli bodo obnovo desnega brega in tako imenovanega Marčinkovega jezu tik ob vstopu v sam trg. Ob tem bodo zavarovali peto jezu in del brežine Savinje. V sklopu izvajanja bodo očistili prodišče na sotočju Savinje in Ljubnice ter ob Mlinarjevem jezu v Juvanju. S tem se bo povečala poplavna varnost, tako dobljeni gramoz bodo koristno porabili za utrditev cest, ki jih bo občina prenavljala letos. GRAMOZ ZA OBČINSKE CESTE S prodišča bodo odstranjeni material sprva vozili neposredno v Savino na tamkajšnjo občinsko cesto na odcepu od Lipovta proti Loki. SPODNJE KRAŠE Nivo Eko izvaja obsežna dela na ureditvi Savinje na Ljubnem. (Foto: Radenko Tešanovic) Nekaj gramoza bodo zaenkrat skladiščili in ga vgradili kasneje pri prenovi ceste v Okonini na delu, ki vodi do tamkajšnjega vodohrana. Rok za končanje del je 15. maj, a če bodo dela potekala kot doslej, bi utegnili zaključiti že konec tega meseca. Celoten projekt je Utrjujejo podporne zidove na državni cesti Država je za letos namenila kar nekaj sredstev za vzdrževanje in popravila javne infrastrukture. Med drugim v teh dneh potekajo gradbena dela na utrditvi regionalne ceste Nazarje-Gornji Grad na odseku ob Dreti v Spodnjih Krašah. Dela opravlja koncesionarsko podjetje VOC Celje. Gre za obojestransko utrditev podpornih zidov. Vrednost del je ocenjena na 15 do 16 tisoč evrov. Marija Lebar Obojestranski podporni zid na regionalni cesti v Krašah bo povečal prometno in poplavno varnost na tem odseku. (Foto: Samo Begič) ocenjen na okoli 400 tisoč evrov bruto. Marija Lebar OBČINI MOZIRJE IN ŠOŠTANJ Zunanja meja občin usklajena Na predlog geodetske uprave in ministrstva za okolje in prostor sta Občini Mozirje in Šoštanj uskladili zunanji meji občin. Spreminjanje meje je logičen manjši popravek, s katerim se strinjajo oboji, je povedal župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik. Odločitev mora potrditi še občinski svet. Gre za logične zaokrožitve, ki ne vplivajo na velikost občine in število prebivalcev, je še povedal Suhoveršnik. SS OBČINA SOLČAVA Ekološki otok v Medici ponovno od prt Dela opravlja koncesionarsko podjetje VOC Celje. (Foto: Samo Begič) Sredi preteklega meseca je Občina Solčava v okviru ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa zaprla ekološki otok v Medici. Z rahljanjem ukrepov je ekološki otok od 15. aprila dalje ponovno odprt. Občina je obvestilo o tem hkrati z velikonočnim voščilom poslala vsem občanom. Na obvestilu so navedeni tudi predvideni datumi pobiranja nevarnih in kosovnih odpadkov, odpadne elektro in elektronske opreme ter delitve vrečk za odpadke. Marija Lebar Savinjske novice št. 17, 24. april 2020 9 p Gospodarstvo DRUŽINSKO PODJETJE MATJAŽEVIH IZ MOZIRJA Z dejavnostjo začeli leta 1950 Matjaževi na Trgu v Mozirju bodo letos obeležili že sedem desetletij od začetka svoje zasebne dejavnosti. Začeli so z uspešnim frizerskim salonom za dame in gospode, danes se tretji rod družine na tem mestu ukvarja z grafičnimi tehnologijami. VINKO IN MILENA NA ŽELJO KRAJANOV NAZAJ V MOZIRJE Vinko Matjaž starejši, po domače Kočarjev, je Mozirjan, a je z ženo Mileno živel v Celju. Na pobudo Mozirjanov sta se vrnila v kraj in tu odprla obrt. Frizerski salon za dame in gospode je pričel z delom v prostorih, kjer je danes Optika Li-keb. Kaj hitro so ga po nakupu hiše 2iga Laykaufa v trškem jedru preselili tja. V novih prostorih je obrt zaživela in cvetela dolga desetletja in tudi danes so Matjaževi še vedno na tem mestu. Obrt pri Matjaževih je na isti lokaciji tako že 70 let. S tem je verjetno ena najstarejših obrti z neprekinjeno tradicijo tretjega rodu v Mozirju. FRIZERSKI SALON VODILA MILENA MATJAŽ Ob odprtju je bilo v Zgornji Savinjski dolini zgolj štiri ali pet frizerskih delavnic. Milena, ki je letos napolnila 98 let, se spominja, da je bilo v tistih časih ogromno dela. Največ pred prazniki, kot sta božič in velika noč. Stranke so ob teh dnevih prišle iz Solčave, Luč in Ljubnega ob Savinji s prvim avtobusom še pred peto uro v Mozirje. Da so jo prebudili, so metali kamenčke v okno, saj se jim je zelo mudilo. Pred deseto uro so morale biti nazaj doma, da so lahko pripravile kosilo. V salonu so tako uredili ženskam tudi do 30 trajnih frizur dnevno. IZUČILA CELO VRSTO FRIZERK IN FRIZERJEV Milena je bila v salonu dolga leta, v tem času se je v njem za ta lep, a težak poklic izučila cela vrsta frizerk in frizerjev. Večina starejših frizerk, od katerih nekatere še danes tu in tam uredijo kakšno pričesko, je izvirala prav iz tega salona. Po začetnem pomanjkanju izuče- Družina Matjaž, na sredini zadaj Vinko in Martina (foto: osebni arhiv) nih frizerjev jih je bilo tako kasneje v Mozirju kar 16, ki so delovali v osmih salonih. priložnosti in dejavnosti. Preusmeritev v drugo smer je bila po letih friziranja zanimiva. Prilagajanje tr- ra. Tovarne, ki so takrat delovale v dolini, predvsem Elkroj in MGA, sedanji BSH Hišni aparati Nazarje, so potrebovale vrsto storitev tiska in izsekovanja. Za Elkroj so naredili na deset tisoče ščitnikov za smučarske hlače, našitkov za kavbojke in podobnega. Za MGA in velenjski Gorenje pa so izdelovali nalepke in izsekovali plastike za aparate. DELALI TUDI PONOČI Ob obilici dela so v delavnici potrebovali dodatne pridne roke, predvsem študentov iz Mozirja in okolice. Pomagali so pri delu, včasih so delali tudi cele noči. Ob tem so črpali znanje in zaslužili za svoje potrebe. Nekateri so z znanjem, ki so ga pridobili pri delu z Vinkom, odprli svoje delavnice. SINOVA POSKRBELA ZA NOVO OBDOBJE Vinku je ves čas stala ob strani žena Martina, za katero pravi, da je bila vedno in je še gonilna sila podjetja, čeprav je nikjer ni videti. Njuna sinova Roka in Jureta sta doštudirala grafično smer in prevzela vodenje podjetja. Z mladostjo in zagnanostjo sta v firmo pripeljala najnovejše tehnologije, ki omo- Delo v frizerskem salonu Matjaževih okoli leta 1956, levo Vinko Matjaž starejši (foto: osebni arhiv) Po Milenini upokojitvi je delo v domačem salonu prevzel sin Vinko in nadaljeval z obrtjo. DRUGO OBDOBJE ZAZNAMOVAL SITOTISK Zaradi velikega števila frizerjev v Mozirju je Vinko začel iskati nove gu je narekovalo spremembe in iskanje novitet. Na prijateljevo pobudo je Vinko v Ljubljani opravil izpit za sitotisk in s tem začel novo dejavnost. DELALI ZA TOVARNE V REGIJI To se je izkazalo kot dobra izbi- gočajo v najkrajšem času vrhunsko kvaliteto izdelkov. Vrsto novosti pripravljata tudi za letos, ko bodo obeležili sedem desetletij uspešnega delovanja svojega družinskega podjetja. Benjamin Kanjir 10 Savinjske novice št. 17, 24. april 2020 Organizacije, Gospodarstvo ZDRUZENJE ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ LUC Sodobna infrastruktura pomembna, a ne na račun kmetijskih površin Epidemija novega koronavirusa in z njo povezani ukrepi s seboj niso prinesli le strahu pred nevarno boleznijo, ampak tudi zavedanje, da lahko zelo hitro, tako rekoč od danes na jutri, ostanemo brez vsakodnevnih dobrin, tudi takšnih, brez katerih bo težko preživeti. Zato je samooskrba še kako pomembna. ZELENE POVRŠINE V KRAJU OHRANITI ZA PRIDELAVO HRANE Na problem samooskrbe in lokalno pridelane hrane opozarjajo tudi v Združenju za trajnostni razvoj Luč. Lučka civilna iniciativa, ki ji predseduje Alojz Selišnik, si že vrsto let namreč prizadeva, da se v kraju ohranijo kmetijske površine, ki so skozi stoletja zagotavljale lokalno hrano prebivalcem vasi Luče. »Sodobna lokalna infrastruktura je sicer pomemben dejavnik razvoja kraja in turizma, vendar ne na račun najlepših kmetijskih površin. Asfalt in beton trajno uniči potenciale za pridelavo hrane,« pravijo v združenju in opozarjajo, da nas je droben virus na precej surov način Predsednik Združenja za trajnostni razvoj Luč Alojz Selišnik meni, da bi odnos do narave in njenih virov moral postati bolj spoštljiv. poučil, da kljub izjemni moči teh- nost pa pomenita spoštovanje na- nologije nismo gospodarji narave in da se lahko časi, ko bomo odvisni od lokalne preskrbe, ponovno vrnejo. LOKALNA SAMOOSKRBA Ob sedanji epidemiji pa na pomen lokalne samooskrbe ne opozarjajo le naravovarstveniki, ampak tudi politiki in ekonomisti. So-naravni in trajnostni razvoj družbe sta po Selišnikovem mnenju osnovna pogoja za samooskrbno proizvodnjo. Sonaravnost in traj- rave v vseh njenih elementih: zraku, vodi in zemlji. Kanaliziranje vode, gradnja velikih protipoplavnih barier in umetno ločevanje naselij od vodotokov ni sonaravno in nas ne bo obvarovalo pred poplavami. »Poplave so največkrat posledica neumnih ukrepov v rečnih povir-jih. Brez sobivanja z vodo samooskrba ni mogoča. To so vedeli že naši davni predniki, ki so svoja naselja gradili povečini ob vodo- tokih,« izpostavljajo v združenju. Slednje si kot civilna iniciativa močno prizadeva, da bi bile vse investicije in dejavnosti, ki se izvajajo v kraju, maksimalno trajnostno in sonaravno umeščene v prostor, kar bi omogočilo optimalni razvoj lokalnega okolja in ohranilo samo-oskrbne potenciale kraja. Pogosto pa so preslišani in nerazumljeni. »Občini je bila pred leti ponujena arhitekturno urbanistična delavnica, ki bi s strokovnega vidika določila dolgoročno usmeritev razvoja kraja, a je bila žal zavrnjena. Kar nekaj objektov je bilo v kraju narejenih na osnovi hitrih, nepremišljenih odločitev, najbolj problematičen pa je projekt izgradnje obvoznice, ki bi z ostalimi načrtovanimi ukrepi dokončno uničil edino ravno kmetijsko površino v naselju in s tem tudi samooskrbni potencial vasi Luče,« so kritični člani Združenja za trajnostni razvoj Luč in prepričani, da bi to lahko v primeru, kot je epidemija ali naravna katastrofa, bilo usodno za preživetje ljudi. Tekst in foto: Marija Šukalo MASKE ZAŠČITE LUKAC GREDO TUDI V BLAGOVNE REZERVE Osnovni material preverjen na UKC Ljubljana V začetku epidemije Covid-19 je bilo veliko povpraševanje po zaščitnih maskah. Zato so se šivanja tega artikla iz celuloznega materiala lotili tudi v Zaščiti Lukač v Ljubiji. Za maske za enkratno uporabo, ki so namenjene širši populaciji, so uspeli podpisati tudi pogodbo z Zavodom RS za blagovne rezerve, kjer so preverili masko in dobavitelja, oba pa sta ustrezala. Maske morajo sedaj v celoti dobaviti najpozneje do 1. junija. S ŠIVANJEM MASK REŠILI PODJETJE IN ZAPOSLENE Po besedah solastnice Milene Lukač so s šivanjem mask pričeli, da bi rešili podjetje in zaposlene. V začetku epidemije je namreč proizvodnja obstala. Maske niso bile namenjene le blagovnim re- Material zaščitnih mask, ki jih šivajo v Zaščiti Lukač, je bil preverjen na UKC Ljubljana. zervam, temveč so jih Lukačevi z nas ljudje ne mečejo v isti koš s ekipo izkušenih šivilj delali tudi za druge slovenske kupce. Ob namigovanjih, ki so se pred dnevi pojavila v javnosti, da so maske neustrezne in da z njimi kujejo velike dobičke, pojasnjujejo: »Naj podjetjem, ki prodaja masko s kuhinjskimi gumicami. Naša je šivana, torej izdelana s prišito elastiko in je prijazna za uporabo. Osnovni material je bil potrjen na UKC Ljubljana.« V TREH ŠIVALNICAH DNEVNO PO 30 TISOČ KOSOV »Pred štirimi tedni smo reševali Slovenijo in naše državljane ter s pridnimi rokami v treh šivalnicah dnevno proizvedli po 30.000 mask ter polnili prazno skladišče v Rojah. Pri vsej tej zgodbi gre poudariti, da je zaslužek drugačen pri nas kot pri preprodajalcih mask. Mi jo moramo izdelati, spa-kirati, poskrbeti za logistiko,« je med drugim povedala Lukačeva, ki se sprašuje, kaj je v tej državi narobe. Namesto da bi se v Zaščiti Lukač postavili »v vrsto« za državno subvencijo, so s poštenim delom zagotoviti eksistenco sebi, zaposlenim in vsem udeležencem, ki pišejo to zgodbo. Tekst in foto: Marija Šukalo Savinjske novice št. 17, 24. april 2020 11 Gospodarstvo, Politika UKREPI ZA BLAZITEV POSLEDIC EPIDEMIJE Tri mesece nižje položnice za elektriko Med ukrepi za odpravo socialnih in gospodarskih posledic širjenja novega koronavirusa je vlada sprejela tudi odlok o začasni odpravi prispevka za zeleno energijo. K znižanju položnic za elektriko je prispevala še Agencija za energijo z oprostitvijo plačila za obračunsko moč. Kako se bo to odrazilo na položnicah, so pojasnili v družbi ECE. ZAČASNO UMAKNJENA DVA PRISPEVKA Vlada je marca izdala odlok o začasnem neplačevanju prispevka za zeleno energijo, to je prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v kogeneraciji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije. Odlok velja za gospodinjstva in male poslovne odjemal- ce v času od 1. marca do 31. maja letos. Za enako obdobje je Agencija za energijo z izrednim ukrepom odpravila plačevanje stroška za obračunsko moč. Obe navedeni postavki sta vezani na obračunsko moč pri posameznem odjemalcu in ne na porabo. ZA KOLIKO BO NIŽJI RAČUN? Andrej Kerk iz ECE je povedal: »Pogodba o dobavi električne energije vključuje obračunsko moč (moč varovalk), ki ste jo izbrali oziroma je najprimernejša za vaše potrebe. Za 7 kW obračunsko moč je mesečni račun za elektriko med 1. marcem in 31. majem znižan za 12,67 evra (1,81 EUR/kW - gospodinjstva) oziroma 14,84 evra (2,12 €/kW - mali poslovni odjemalci). Ko- liko to v odstotkih vpliva na vrednost celotnega računa, je odvisno tudi od vaše porabe električne energije.« HITER ODZIV IN NOVE UGODNOSTI V ECE so se ob začetku epidemije, podobno kot drugi dobavitelji energentov in mnoga podjetja v Sloveniji, odzvali hitro in družbeno odgovorno. Poleg vseslovenske donacije zaščitnih mask zdravstvenim ustanovam (tudi Zgornje-savinjskemu zdravstvenemu domu Nazarje) so pripravili ugoden paket električne energije in zemeljskega plina za gospodinjstva pod skupnim imenom Skupaj zmoremo! Več podrobnosti o ponudbi je mogoče najti na spletni strani ECE. Marija Lebar SKUPAJ ZA BOLJŠO DRUŽBO V straniščno školjko sodijo le tri stvari Skupaj za boljšo družbo je pobuda slovenskih komunalnih podjetij, ki delujejo pod okriljem Zbornice komunalnega gospodarstva. Tokratno pobudo so poimenovali Bodi junak! Ne zamenjaj školjke za smetnjak. Gre za to, da v straniščno školjko sodijo samo človeški iztrebki izločki in toaletni papir. Ljudje vse prevečkrat straniščno školjko zamenjujejo za smetnjak. Tako se v njo odmetavajo vlažilni robčki, palčke za ušesa, olja in maščobe, kavne usedline, kontaktne leče, kondomi, ostanki hrane, zdravila, obliži, cigaretni ogorki in podobno. Vse našteto spada v smetnjake za ločeno zbiranje odpadkov. ROBČKI POVZROČAJO TUDI OKVARE ČRPALK Komunalna podjetja, ki upravljajo s kanalizacijskimi sistemi, na prvem mestu izpostavljajo vlažilne in čistilne robčke. Čeprav nekateri proizvajalci na izdelkih označujejo, da jih smejo uporabniki odmetavati v straniščne školjke, tja nikakor ne sodijo. Vlažilni robčki se namreč od toaletnega papirja razlikujejo v tem, da je v celulozo dodano vezivo, ki preprečuje, da bi se hitro razpustili. Zaradi tega zastajajo na kritičnih mestih v ceveh, saj se sprimejo z ostalimi odpadki, ki tja ne sodijo, in povzročajo zamašitve. Zamaški se lahko pojavljajo že na hišnih napeljavah, kasneje pa v kanalizacijskih ceveh. Povzročajo tudi okvare črpalk in drugih naprav, ki skrbijo za nemoteno delovanje kanalizacijskega sistema. Slednji vsebujejo tudi mikroplastiko, ki onesnažuje okolje in s tem ogroža zdravje ljudi in živali. Če se ti robčki odlagajo v straniščne školjke, velika večina mikroplastike ostane v blatu, ki ostaja po čiščenju odplak. To blato se uporablja tudi na kmetijskih zemljiščih. Če vsebuje mi- Pobudo slovenskih komunalnih podjetij so poimenovali Bodi junak! Ne zamenjaj školjke za smetnjak. VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije virusa SARS-CoV-2 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo določa roke, v katerih morajo svoje račune zasebnim podjetjem plačevati uporabniki državnega proračuna, enako velja tudi za uporabnike občinskih proračunov. Plačilni rok je iz običajnih 30 dni zdaj skrajšan na osem dni. S tem ukrepom vlada želi pripomoči k likvidnostni situaciji v gospodarstvu. kroplastiko, slednja prehaja v tla in vodo, s tem pa obremenjuje okolje in povečuje tveganje za zdravje ljudi in živali. PROBLEM ZAZNALI TUDI V KOMUNALI MOZIRJE S temi problemi se srečujejo tudi v Komunali Mozirje, ki upravljajo s kanalizacijskimi sistemi in čistilnimi napravami v občinah Luče, Ljubno, Rečica ob Savinji, Nazarje in Mozirje. Se posebno v zadnjem času, ko se več razkužuje, je narasla tudi uporaba teh vlažilnih in čistilnih robčkov, ki se znajdejo v kanalizaciji. Kaj drugega kot osveščanje jim niti ne preostane, dodatne stroške, ki nastajajo na kanalizacijskem sistemu, pa bodo uporabniki zasledili na svojih položnicah. Zavoljo tega velja, da se ljudje striktno držimo pravila, da v straniščno školjko nikakor ne sodi nič drugega, kot res samo človeški iztrebki in izločki ter toaletni papir. Benjamin Kanjir V drugem svežnju protikorona zakonodaje vlada med drugimi ukrepi navaja povišanje povprečnine, ki jo od nje dobivajo občine. Ta sedaj znaša dobrih 589 evrov na prebivalca. Nova višina, ki jo je predsedniku vlade hkrati z obširno razlago predlagalo Združenje občin Slovenije, znaša slabih 624 evrov. Ali bo tudi obveljala, bo znano po sprejetju zakona v državnem zboru, ki ga bo ta obravnaval po nujnem postopku. Marija Lebar Določeni krajši plačilni roki za proračunske uporabnike 12 Savinjske novice št. 17, 24. april 2020 Organizacije, Iz občin ČEBELARSKA ZVEZA ZGORNJESAVINJSKO-ŠALEŠKEGA OBMOČJA (ČZ SAŠA) Uspešni v minulem letu in s smelimi nočrti zo letos V območno čebelarsko zvezo Saša se združuje deset čebelarskih družin in društev iz zgor-njesavinjskega in šaleškega območja. Njihovi predstavniki aktivno delujejo v organih zveze. Kako uspešna je bila zveza pri opravljanju svojih nalog, so pretresli na občnem zboru, ki so ga izvedli še pred prepovedjo druženja, povezano z izbruhom novega koronavirusa pri nas. NAJVEČ POZORNOSTI IZOBRAŽEVANJU Za čebelarje je pri sedanjem stanju čebel in napredku čebelarske tehnologije nuja, da se stalno izobražujejo in usposabljajo. Večina predavanj poteka v dogovoru in organizaciji Čebelarske zveze Slovenije, eno predavanje o virusih v čebelarstvu pa so v ČZ Saša pripravili samostojno. Kot je povedal predsednik Tomaž Lesnjak, so Predsednik Tomaž Lesnjak: V letu 2019 smo načrtovano delo skoraj v celoti realizirali.« Udeleženci Ambroževe maše v Novi tukajšnji čebelarji ponosni na dobro delo čebelarskih krožkov na šolah, kjer se kali mladi rod bodočih čebelarjev. Tudi lani so se krožkarji udeležili državnega tekmovanja v Beltincih. Za mlade čebelarje so na tukajšnji zvezi pripravili izobraževalno ekskurzijo v muzej čebelarstva v Radovljico. UDELEŽBA NA POMEMBNIH PRIREDITVAH Uspešno dvodnevno ekskurzijo so pripravili tudi za svoje člane, ki so se podali na obisk h kolegom v Bosno in Hercegovino, od koder so se vrnili s številnimi novimi spoznanji. Računali so, da se bodo z njimi ponovno srečali letos na čebelarskem sejmu marca v Celju, ki pa je zaradi znanih razlogov odpadel. Sicer pa so se tukajšnji čebelarji udeležili prireditve ob 2. svetovnem dnevu čebel na Ravnah na Koroškem, kjer je hkrati potekal tudi tradicio- Štifti (fotodokumentacija ČD Gornji Grad) nalni dan slovenskih čebelarjev. Lani sta visoka jubileja praznovali dve čebelarski družini - Šmartno ob Paki 90 let in Luče 100 let delovanja z razvitjem prapora. LETOS PO IZKUŠNJE V SRBIJO? Za letos so predvideli ekskurzijo v Srbijo, številna izobraževanja, tudi za čebelarje začetnike, izdajo dveh številk glasila Čebelica Saša, udeležbo na čebelarskem prazniku v Dolenjskih Toplicah. Prav tako so predvideli strokovno-dru-žabno srečanje v svojem centru v Lučah in sodelovanje na Ambroževi maši v Novi Štifti. Pripravili so kandidatno listo za volitve na Čebelarski zvezi Slovenije. Kako bo z možnostjo uresničitve teh načrtov, je zaradi višje sile zaenkrat težko napovedati. Tekst in foto: Marija Lebar OBČINSKI SVET LUČE V Potrdili provilo uporobe in cenik zo Športni center Luče V začetku letošnjega leta je bila zaključena izgradnja Športnega centra Luče, objekt sam pa na slavnostni prireditve uradno predan v uporabo. Na prvi letošnji seji je lučki občinski svet obravnaval in potrdil cenik, pravila uporabe in hišni red v centru. DOPOLDNE ZA ŠOLSKE POTREBE Cenik in pravila je svetnikom podrobneje predstavil direktor občinske uprave Klav-dij Strmčnik. Cenik za uporabo prostorov je narejen na osnovi ocene letnih stroškov, ki jih bo imela občina z delovanjem in vzdrževanjem objekta. Športni center oddaja v najem občina. V času šolskega pouka je do 15. ure uporaba rezervirana za potrebe tamkajšnje osnovne šole. Če bi imela šola potrebe po uporabi tudi po 15. uri, ima prednost pred ostalimi uporabniki. Termine za najem določa občinska uprava. UGODNEJE ZA DOMAČINE Prednost pred ostalimi zainteresiranimi imajo domača društva in klubi, tekmovanja imajo prednost pred rekreacijo in treningi. Najeti je mogoče celo ali polovico dvorane, najem je možen na uro ali za cel dan. Cene so za uporabnike z območja občine nekoliko nižje kot za ostale uporabnike. Najem dvorane za eno uro znese skupaj z DDV za domačine 15, za ostale pa 25 evrov. »Za domača društva in klube je cena znižana in ne pokriva v celoti fiksnih stroškov amortizacije, kar je tudi smiselno, saj je namen centra ravno v tem, da ga bomo čim bolj uporabljali,« je pojasnil Strmčnik. OLIKANO VEDENJE IN UPOŠTEVANJE PRAVIL Na voljo bo tudi uporaba posameznih delov dvorane ali naprav, kot sta na primer strelišče ali plezalna stena, za kar so tudi določene cene v sprejetem ceniku. Da bi objekt ostal čim dlje lep in nepoškodovan, so poleg cenika pripravili pravila obnašanja oziroma hišni red. V njem je med drugim določen način prihoda in odhoda na treninge in tekme, način uporabe za namene rekreacije, prepoved kajenja in podobno. Določena je tudi oseba (običajno trener), ki je odgovorna za izvajanje hišnega reda. V primeru kršitev bo izrečen opomin, v primeru nadaljnjega neupoštevanja bo trening oziroma rekreacija odpovedana in izdan račun za povzročeno škodo. Marija Lebar Savinjske novice št. 17, 24. april 2020 13 Intervju, Oglasi IVAN SUHOVERŠNIK, ŽUPAN OBČINE MOZIRJE Občinska priznanja in nagrada bodo podeljeni ob dnevu državnosti ali prihodnje leto Župan Ivan Suhoveršnik: »Sprijazniti smo se morali, da letos praznovanja ne bo.« (Foto: ŠS) Občina Mozirje praznuje občinski praznik konec aprila. Takrat na svečani seji podelijo občinska priznanja, pripravijo tudi številne dogodke. Letos prvič v zgodovini občine praznovanja ne bo zaradi omejitev druženja, ki je posledica epidemije novega koronavirusa. Občinska priznanja bodo, če se ne bo situacija spremenila, podelili ob dnevu državnosti 25. junija. - Letos dogodkov ob občinskem prazniku ne bo, razmišljate pa o tem, da bi priznanja podelili v juniju, če bo to mogoče. Sprijazniti smo se morali, da letos praznovanja ne bo. Vse, kar je povezano z občinskim praznikom, prireditve in dogodki, vse bo odpadlo. Predloge za podelitev občinskih nagrad smo sicer prejeli, ker pa se odbor ni mogel sestati, prav tako ni možna izvedba praznovanja, bomo potrditev in podelitev prepustili času. Če se ne bo situacija spremenila, bomo nagrade podelili na predvečer dneva državnosti, ko ob restavraciji Gaj prižgemo kres, seveda, če bo takrat druženje že dovoljeno. Če ne, bodo priznanja za leto 2020 in 2021 podeljena naslednje leto. Vsa gospodinjstva bodo te dni dobila obvestilo o tem, da dogodkov ob občinskem prazniku ne bo, in o ostalih pomembnejših temah tega obdobja. - Kaj vse ste morali narediti na nivoju občine ob začetku širjenja bolezni covid-19? Takoj, ko smo prejeli vladna navodila in prepovedi za omejitev širjenja novega koronavirusa, smo imeli sestanek s predstavniki Civilne zaščite (CZ) ter predstavniki zavodov, kot so šola, vrtec, zdravstveni dom, da smo ugotovili in se dogovorili, za kaj vse moramo poskrbeti. Koordinacija je v rokah poveljnika CZ Jaka Vačovnika. Po varstvu otrok ni bilo potrebe, se pa pomaga vsem, ki potrebujejo kakršnokoli pomoč. - Tudi s prostovoljci nimate skrbi, kar veliko se jih je javilo. Stik smo navezali tudi s predstavniki Karita-sa, Rdečega križa, skavti in prostovoljci projekta Starejši za starejše. Preko 50 prostovoljcev se je javilo, da so pripravljeni pomagati sokra-janom, kar je zelo lep odziv, vse potrebe pa koordinira CZ. - Kako deluje občinska uprava? Zaposleni v občinski upravi so izkoristili nekaj dopusta, delo opravljajo tudi na daljavo. Tisti, ki lahko delajo na daljavo, to že ves čas karantene počnejo od doma, občasno in po potrebi pa pridejo v pisarne. Vsi smo dosegljivi po telefonu, je pa res, da občanom vstop v občinske prostore ni dovoljen. - Tudi občinski svet in odbori se ne sestajajo, bo tako še dolgo? Občinske svetnike smo obvestili, da sej zaenkrat ne bo, čeprav bi morali potrditi zaključni račun in še kaj bi se našlo za obravnavo. Svetniki so to razumeli, saj vedo, da gre za naše zdravje in drugače ne gre. Odborov in sej najverjetneje ne bo, dokler z vidika zdravja ne bo to varno za vse udeležence. - Kako je z načrtovanimi projekti v občini? Težko čakamo na začetek del krožišča pri šoli. Izvajalec je izbran, to je VOC Celje, ki bi dela že začel, a ima težave z delavci iz tujine, ki bi morali ob prihodu v Slovenijo v 14-dnevno karanteno, zato so se vrnili v tujino. Projekt je nujen zaradi varnosti šolarjev in upamo, da se bodo dela začela izvajati čim prej. »V občini je bilo nekaj primerov okuženih oseb, ampak zaradi zglednega obnašanja občanov se bolezen na srečo ni razširila.« - Imate v teku ali načrtu še kakšno investicijo? Zaključujejo se dela na mostu v Ljubiji in cestnih navezav na tem področju. Tam je celjski Nivo urejal brežine in v sklopu tega so izvedli še nekaj drugih obnovitvenih del. Pripravljen je projekt povečanja knjižnice v šoli, prenova odseka ceste imenovane mlečna cesta proti Trnavčam. V načrtu za letos je ureditev Šajspaha - parkirišč na tem območju. Kako bodo te investicije potekale, je težko reči, saj so sredstva s strani države pod vprašajem v trenutni situaciji. M MOGRAD Gradimo vaše sanje. 031 317 333 MLfifltl 2B3 JtornBE.iravric@iial.nBt Moqrad, gracbemStvod.o.o., Savinjska «ste 64, 3330 Moz rje Ambulanta za male in velike živali Farma, veterinar:ta ambulanta d-O-O-Podlog 3311 Šempeter Tel: 03/700 15 75, www.farma.ii,vet.farma@siol.net DELOVNI ČAS AMBULANTE ZA MALE ŽIVALI Med tednom vüRk dan 8,00-12.00 16 00 - 18-00 Ob sobotah, nedeljah in praznikih 8-00-9-00 14 Savinjske novice št. 17, 24. april 2020 Intervju, Gospodarstvo, Voščila - Kako je s širitvijo kanalizacijskega sistema? Pred kratkim smo oddali popolno vlogo za kohezijska sredstva. Le-ta bodo namenjena za dokončanje čistilne naprave v Lokah. Poleg tega je načrtovana širitev in obnova kanalizacijskega sistema na Praprotnikovi, Aškerčevi, Šolski, delu Šmihelske ceste in na področju Lok. To bo velik projekt, pri katerem računamo tudi na razumevanje občanov, ko se bodo dela začela izvajati. - Nekaj projektov ste prijavili tudi na LAS. Kaj bi radi uredili s temi sredstvi? Na razpisu LAS smo prijavili več projektov. Radi bi obnovili oder v kulturnem domu in določene stvari v knjižnici. Prav tako bi poskrbeli za osvetljavo sakralnih objektov. V zdravstvenem domu že urejamo ambulanto za psihologa. Ambulanta naj bi začela delati s 1. majem in bo pod okriljem zgornjesavinjskega zdravstvenega doma. Po pogovorih z v. d. direktorico zdravstvenega doma Boženo Herzog, ki je obljubila, da se bo potrudila za zdravnika v javni mreži v Mozirju, smo pripravljeni tudi na ureditev še ene ambulante v mozirski zdravstveni postaji. - Kljub temu da je epidemija novega koronavirusa na stran postavila vse redne skrbi, imate občutek, da se v lokalnem zdravstvu kaj spreminja? Glede zadev v zdravstvu se mi zdi, da se premikajo na bolje. Razne aktivnosti so res obsta- le, a prav gotovo se v lokalnem zdravstvu dogajajo spremembe. Opažam, da v. d. direktorice Herzogova dela dobro, kaj več o načrtih bo povedala, ko bo mogoče izpeljati sejo občinskega sveta, - V občini imate nekaj potrjenih primerov okužb z novim koronavirusom. Ste zadovoljni, ker se bolezen ni bolj razširila? V občini je bilo nekaj primerov okuženih oseb, ampak zaradi zglednega obnašanja občanov se Po velikonočnih praznikih je mozirska komunala znova odprla vrata zbirnega centra v Lokah pri Mozirju. Seveda tudi tam veljajo stroga pravila zavoljo epidemije novega koronavirusa, ki se jih morajo zaposleni in uporabniki strogo držati. OBVEZNA UPORABA ZAŠČITNE MASKE Za vstop v zbirni center sta potrebni osebna izkaznica in položnica podjetja Komunala Mozirje. Uporabniki lahko vstopijo z avtomobilom in prikolico. Na območju centra sta lahko hkrati samo dva uporabnika. Obvezna je uporaba zaščitne maske na obrazu. Odpad, ki ga posamezniki pripeljejo, morajo nato sami sortirati in odložiti v za to pripravljene zabojnike. Zaposleni v centru bolezen na srečo ni razširila. Občani se držijo vseh vladnih navodil, kar je prav, saj to vpliva na zdravje vseh. - Veliko občin je občanom razdelilo zaščitne maske, zakaj se pri vas niste odločili za ta korak? Civilna zaščita je priskrbela maske, ki smo jih razdelili med ustanove, ki jih potrebujejo, tudi občanom, če so izrazili potrebo. Pogovarjala se je Štefka Sem so tam samo zavoljo svetovanja, zato mora imeti vsak uporabnik v primeru, da pripelje večje kosovne odpadke, svojo pomoč za razkladanje. ODVOZ ODPADKOV POTEKA PO PREDVIDENEM KOLEDARJU Odvoz odpadkov po gospodinjstvih in zbiralnicah poteka po predvidenem koledarju odvoza komunalnih odpadkov. Na komunali opozarjajo, da so zbiralnice namenjene samo zbiranju ločeno pripravljene embalaže. Ob ali v namensko postavljene zabojnike je prepovedano odlagati kosovne, nevarne, gradbene in ostale neprimerne odpadke. Benjamin Kanjir JAVNO PODJETJE KOMUNALA MOZIRJE Zbirni center ponovno odprt Savinjske novice št. 16, 17. april 2020 15 Voščila, Oglasi 16 Savinjske novice št. 17, 24. april 2020 Voščila, Oglasi arutt Tr. Aprila Pred 50 leti PRIDELOVANJE KROMPIRJAJE DONOSNO Gornja Savinjska dolina, še natančneje Zadrečka, je pred leti zaslovela zlasti v zasavskih revirjih kot pridelovalec zelo dobrega krompirja. To prednost v kvaliteti in količini pridelka so naši umni kmetovalci izkoristili in osvajali vedno širši trg. Kupcev je bilo dovolj v revirjih, pa tudi drugje. Zavladala je miselnost: kdor se ne bo založil s krompirjem iz Zadrečke doline, je manj vreden. Ob tej agitaciji so imele gospodinje največ zaslug. To je bilo takrat tudi razumljivo, saj je do takrat bilo mogoče kupiti manj kakovosten krmni ali industrijski krompir. S temi sortami krompirja tudi največje kuharske spretnosti niso mogle nadomestiti boljših jedilnih sort. Pred 40 leti LADJA BOČNA Splošna plovba iz Pirana je imela že pred leti ladjo z imenom Bočna. Ta je ob neki nesreči zgorela. Pred nedavnim so na Japonskem kupili novo ladjo, ki bo nosila zopet ime po našem kraju. Ko bo plovilo prispelo v luko, bo opravljena manjša slovesnost s podelitvijo imena. Te se bodo udeležili predstavniki Bočne in naše občine. Posebna zanimivost ladij Piranske splošne plovbe je v tem, da ima vsaka od njih določen prostor, kot nekakšen muzej. V njem hranijo predmete, ki so značilni za kraj, katerega ime nosi ladja. Tako bodo tudi v Bočni zbrali nekaj predmetov, ki bodo našli svoje mesto v ladji, poimenovali po njihovem kraju. Pred 30 leti VAS Z OKOLICO - EN SAM PEVSKI ZBOR Lepo gorsko vas Luče poznajo mnogi ši-rom po svetu, prav tako mnogi daleč naokrog vedo lepo resnico, da so Luče pravzaprav en sam pevski zbor, kar je v bližnji in daljni okolici kar redek primer. Pesmi v tej vasi ne manjka, znana je tudi domislica, da sta dva Lučana, ki se slučajno srečata, že pevski zbor. Zborovsko petje v Lučah ima bogato zgodovino, takoj po vojni je pevce znova zbral Franc Strmčnik in že leta 1953 so prepevali na ljubljanskem radiu. Pripravila Tatiana Golob Savinjske novice št. 17, 24. april 2020 19 Organizacije TURISTIČNO DRUŠTVO RECICA OB SAVINJI V juniju bodo gostili kraje s sramotilnimi stebri Turistično društvo Rečica ob Savinji, ki ga vodi Urška Selišnik, se lahko pohvali s številnimi odmevnimi dogodki, ki so jih pripravili v lanskem letu. V planu dela za letos je napovedala 23. srečanje prangerskih krajev Slovenije. Tega bo društvo na Rečici gostilo 20. junija. DOBRO OBISKANE ŠTEVILNE PRIREDITVE Na marčevskem koncertu v rečiški osnovni šoli so gostili klapo Maslina in sestre Čerček, v avgustu pa so obiskovalce v Blatah navduševali člani klape Il divji. Dobro sta bila obiskana Sejem domačih dobrot v kampu Menina in Lenar-tov sejem, ki so ga pripravili v drevoredu pod lipami. Junija so v okviru občinskega praznika uspešno izvedli vse predvidene dogodke v okviru 40. prireditve Od lipe do prangerja. Leto so zaključili z miklavževanjem in živimi jaslicami v Dol-Suhi. Člani rečiškega turističnega društva so se na izletu po Prekmurju izkazali tudi kot odlični pevci. Predsednica Urška Selišnik je napovedala srečanje prangerskih krajev na Rečici. V DELO VLOŽENO VELIKO ŠTEVILO PROSTOVOLJNIH UR Pripravili so tudi več manjših, a nič manj pomembnih akcij. Aprila so tako organizirali čistilno akcijo, na strokovni ekskurziji oktobra so spoznavali Prekmurje. Pomagali so pri organizaciji osrednjega dogodka ob občinskem prazniku Rečica praznuje ter soorganizirali dan odprtih vrat v hmeljarskem kompleksu. Poskrbeli so za nekaj promocijskega materiala, postavili informacijsko tablo ob Kugli in se udeležili srečanja krajev s sramotilnim stebrom v Radovljici. V društvu se zavedajo, da vsega tega ne bi bilo mogoče izvesti brez številnih prostovoljnih ur tako članov kot simpatizerjev društva, finančne podpore domače občine in številnih donatorjev. PRILAGAJAJO SE SODOBNIM ČASOM IN FINANČNIM SPOSOBNOSTIM Po besedah Selišnikove je bilo opravljenega veliko dela, a je kljub temu slišati pomisleke o kvaliteti prireditev. »Tega se zavedamo, vendar smo se z gosti, ki jih povabimo na Rečico ali prosimo za drugo sodelovanje, preprosto prisiljeni prilagoditi našim finančnim sposobnostim. Nekatero dogajanje je treba prilagoditi tudi sodobnim časom. Veliko število obiskovalcev na sejmih in miklavževanju ter razprodan koncert so zadosten pokazatelj, da kvaliteta ni tako slaba. Seveda pa se da vedno kaj izboljšati,« je bila kritična predsednica. Tekst in foto: Marija Šukalo KLUB ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV Aktivnosti kluba bodo krojile razmere glede epidemije Na izrednem korespondenčnem občnem zboru so člani Kluba zgornjesavinjskih študentov sprejeli programsko in finančno poročilo za leto 2019, letni finančni in programski načrt za leto 2020 ter pravilnik o nabavi. Ko se razmere glede epidemije novega koronavirusa poležejo, imajo namen spremeniti še statut, volilni pravilnik in pravilnik o žigih, je sporočil predsednik kluba Rožle Stajner, študent predšolske vzgoje na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je predsednik kluba od lanskega novembra. OBSEŽEN PROGRAM V klubu so v programu za letos zapisali, da si želijo pripraviti med 25 in 30 projektov. Organizirali bodo nekaj stalnih projektov, kot so Flos-fest, kuhanje bograča na Bogračfestu, organizirali bodo izobraževalne delavnice in športne do- godke. Kar nekaj planiranih dogodkov pa so že morali zaradi situacije z novim koronavirusom odpovedati VEČ ŠPORTNIH AKTIVNOSTI Zelja ekipe je, da v vsaki občini organizirajo vsaj en projekt v športnem ali zabavnem duhu in tako članom omogočijo sprostitev med študijem. Prav tako je njihova želja organizirati kakšno predstavo in v goste povabiti kakšnega znanega komika. Poleg vseh športnih dogodkov, pri katerih že sodelujejo, bodo poskusili organizirati turnir v malem nogometu, odbojki na mivki, košarki in kolesarski izlet po Zgornji Savinjski dolini. Štefka Sem Predsednik kluba Rožle Stajner je predstavil pester program dela. (Foto: osebni arhiv) 20 Savinjske novice št. 17, 24. april 2020 Ljudje in dogodki MOZIRJANKA LIDIJA STORGEL V času epidemije se je »ponovno rodila « 31-letna Lidija Štorgel, mama dveh otrok, živi s partnerjem Davidom, sinom in hčerko v Mozirju. V Kolovratu so si lani zgradili hišo, kamor so se preselili konec lanskega leta. A pred kratkim je v njihovo družinsko srečo posegla nepredvidljiva usoda in Lidija se je morala soočiti s hudim izzivom. li dvojni vid, glavoboli ter neskladje v ravnotežju. Po drugem porodu novembra lani sta njen partner in tašča vztrajala, da opravi nekaj samo-plačniških pregledov. Otorinolaringolog je ugotovil, da prvotna diagnoza - tekočina za levim bobničem - ne drži več in da mora biti v ozadju nekaj drugega. Predlagal ji je, naj se čim prej Zaradi izrednih razmer, ki jih je povzročila epidemija novega koronavirusa, obiskov ni smela imeti. (Foto: osebni arhiv) OD PRVIH SIMPTOMOV DO DIAGNOZE Kot pravi, se je vse skupaj začelo že v času njene prve nosečnosti, pred približno štirimi leti. Z leti so se simptomi le še slabšali. Začelo se je s šumenjem v ušesih, sledilo je drevenenje leve polovice obraza in jezika, kasneje so se pojavi- Lidija in njen partner David, ki ji ob vseh najožjih stoji ob strani. (Foto: osebni arhiv) odpravi k nevrologu. Ta ji je povedal, da gre najverjetneje za demielinizacijsko obolenje, verjetno multiplo sklerozo. Sledila je magnetna resonanca glave v celjski bolnišnici, ki je pokazala obsežen benigen tumor v malih možganih in Lidijo so nemudoma hospitalizirali. Sin Matevž je bil naslednji dan star komaj 4 mesece. TAKOJŠNJA OBSEŽNA OPERACIJA 2e naslednji dan so jo prestavili na nevro-kirurški oddelek v UKC Maribor. Dan za tem so tam izvedli obsežno operacijo, ki je bila uspešna, nad pričakovanji. Motorika je odzivna, trenutno ima še rahlo parezo obraznega živca po levi strani, a zdravniki sčasoma tudi glede tega pričakujejo izboljšanje. Lidija pravi, da jo je v bolnišnici najbolj mučil naval mleka, saj je sina pred tem hranila izključno z dojenjem. Zaradi teh težav je dobila začetni mastitis in pristala na antibiotiku, a se je tudi to sčasoma popravilo. KOT DA BI SE PONOVNO RODILA Zaradi izrednih razmer, ki jih je povzročila epidemija novega koronavirusa, obiskov ni smela imeti. »Hvaležna sem, da se je v prvih dneh pri meni lahko oglasila sestrična, zaposlena na pe-diatriji UKC Maribor, vso dodatno potrebno toplino pa sem prejela s strani zaposlenih. Pomoč soljudi in najožjih domačih je bila v teh tež- Lidija Štorgel po obsežni operaciji, ki je bila zelo uspešna. (Foto: osebni arhiv) kih časih zame izjemnega pomena. Da je sinko sprejel flaško, da se je hči potolažila, »kapo dol« mojemu Davidu in vsem najožjim, mami, očetu, sestram, tastu, tašči ..., prijateljem za molitve in spodbudo, močne besede in hrabrenje. Hvala, hvala. Pravim, da sem ponovno rojena, in res vsak korak šteje, korak za korakom. Vsak jutri zna biti boljši. In kot me je opomnil prijatelj - v takšnih trenutkih ne smemo pozabiti, da tudi male zmage štejejo!« je svojo zgodbo zaključila Lidija Štorgel. Nastasja Kotnik Lidiji se je spet vrnil apetit. (Foto: osebni arhiv) Savinjske novice št. 17, 24. april 2020 21 Ljudje in dogodki IZPOVED 40-LETNE ZGORNJESAVINJČANKE, OKUŽENE Z NOVIM KORONAVIRUSOM Pritisk v prsnem košu »kot bi mi slon sedel na pljučih« Po izbruhu novega koronavirusa na Kitajskem se je ta razširil tudi k nam in prodrl v vse pore našega življenja. Vsi bolj ali manj občutimo ukrepe za preprečevanje širjenja, o poteku bolezni, simptomih in občutkih, ki bolezen spremljajo, pa smo se pogovarjali s 40-letno Zgornje-savinjčanko, ki je bila pripravljena deliti svojo izkušnjo ob prebolevanju bolezni covid-19. SPRVA SIMPTOMI RAHLEGA PREHLADA Naša sogovornica je zaposlena v enem večjih zgornjesavinjskih podjetij. Sredi marca, ko so nekatera podjetja pričela z začasnim ustavljanjem proizvodnje, so se pri njej pojavili znaki prehlada. Sprva ni pomislila na okužbo z virusom SARS-CoV-2, saj je to ravno čas spomladanskih opravil, pri katerih jo je dobil rahel dež in temu je pripisovala bolezenske znake. Ti so se pričeli neobičajno razvijati, splošnemu slabemu počutju in bolečinam v sklepih se je pridružil vse hujši kašelj. Močno se je stopnjeval pritisk v pljučih, ki ga je opisala: »Kot bi mi sedel slon na plučih«. Izgubila je okus in vonj, kar pogosto spremlja okužbo z novim koronavirusom. Sprva rahlo povišana telesna temperatura je narasla, večkrat je vmes nihala, kakor tudi počutje. Osebni zdravnik ji je predpisal zdravila in ker po več kot tednu dni bolezenski znaki niso pojenjali, jo je napotil na testiranje v Covid ambulanto v Velenju. TEST POTRDIL OKUŽBO V Zdravstvenemu domu Velenje so jo najprej pregledali in nato opravili testiranje. Sogovornica se spominja, da je potrditev okužbe sprejela povsem mirno: »Bolj kot za lastno zdravje me je skrbelo, da okužbe ne bi prenesla na ostale družinske člane.« Zdravstveno osebje je po pozitivnem rezultatu testa nemudoma z njo vzpostavilo kontakt. Natančno so ji pojasnili možnosti prenosa in ukrepe, ki jim mora strogo upoštevati za zajezitev širjenja. Sogovorničini otroci si redno Zgornjesavinjčanka, okužena s koronavirusom, se z boleznijo pogumno sooča. Po lastni izkušnji poziva k doslednemu upoštevanju preventivnih ukrepov. merijo telesno temperaturo, a znakov okužbe pri njih k sreči ni zaznati. V sosednji hiši živijo starši njenega moža, ki omejitev stikov prav tako dosledno upoštevajo in v času našega pogovora na daljavo ostajajo zdravi. Na testiranje je bil poklican mož naše sogovornice, a na začudenje zdravniške stroke, test okužbe pri njem ni potrdil. ŠTEVILNE MOŽNOSTI ZA PRENOS OKUŽBE Ko je razmišljala, kje bi do okužbe lahko prišlo, enoznačnega odgovora ni mogla dognati. Možnosti je na skoraj vsakem koraku precej, tudi pri obisku trgovine ali s prejeto pošto. Nedvomno pa gre v okolici njenega bivališča za eno manjših žarišč koronavirusa, saj je bilo tam potrjenih že nekaj okužb. Po 14 dneh od prvega testiranja je bilo potrebno test ponoviti. Ta je bil pri naši sogovornici še vedno pozitiven in je potrjeval prisotnost virusa v telesu, na začudenje zdravstvenega osebja pa je bil pri njenemu možu test ponovno negativen. Test bosta oba ponovila še v tretje, ko se tudi sama močno nadeja negativnega rezultata. BOLEZEN SPREMLJATA NEGOTOVOST IN ZASKRBLJENOST Več kot tri tedne trajajočo izolacijo in bolezen, ki je sedaj pri naši sogovornici prisotna še v blažji obliki, seveda spremljata negotovost in skrb, kljub veliki meri razumevanja okolice in pripravljenosti pomagati. Čeprav je pozitivno naravnana in se s preizkušnjo pogumno sooča, že močno pogreša stike s prijatelji in sorodniki. Povedala je, da pogreša tudi službo, kjer so se o poteku njene bolezni redno zanimali in jo bodrili. Ljudje se na izredne razmere različno odzovemo. Naša sogovornica je dejala, da se ji je zdelo odgovorno, da o svojem zdravstvenem stanju seznani okolico, da bodo tudi ostali bolj dosledno upoštevali preventivne ukrepe in razumeli njeno ravnanje. Barbara Rozoničnik ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA Ob prvomajskih praznikih kraji brez mlajev V vseh večjih krajih Zgornje Savinjske doline je bila od nekdaj navada, da so različna društva ali organizacije v začetku meseca maja postavljali mlaje, torej visoke smreke ali jelke z obeljenim deblom in zelenim vrhom. Ta običaj sega v predkrščansko obdobje. Po nekaterih razlagah naj bi šlo takrat za čaščenje obnavljanja dreves po obdobju zime, pozneje se je prvotni namen izgubil v času. Vsekakor pa v sodobni družbi postavljanje mlajev pomeni poklon delavskemu prazniku. Seveda je letos vse drugače, zato so se župani vseh sedmih občin Zgornje Savinjske doline dogovorili, da naselij ob prvomajskih praznikih ne bodo okrasili z mlaji. Če nič drugega, se je treba zavedati, da postavljanje mlaja precej te- žaško opravilo, ki zahteva kar nekaj ljudi, v skladu z veljavnimi vladnimi ukrepi pa je tudi tovrstno fantovsko druženje zaradi grozečega novega koronavirusa prepovedano. NE ŽELIJO DATI NEPRIMEREN ZGLED Poleg tega se bojijo, da bi s postavljanjem mlajev v tem občutljivem času lahko dali občanom neprimeren zgled in lažno upanje, da je koronavirus že premagan. To zaenkrat še ni dejstvo, čeprav smo na dobri poti. Prenagljene odločitve v tej smeri lahko ogrozijo več kot mesec disciplinirane karantene, v kateri smo vsi skupaj. Tudi izkušnje nekaterih držav o drugem valu nas na to opozarjajo. ZAHVALA IN ŽELJE ŽUPANJ IN ŽUPANOV Zato bo opuščanje ukrepov moralo biti po- stopno iz istega razloga, čeprav občani težko pričakujejo »svobodo«. V tem času so v večini občin tudi pogrebni obredi omejeni na zgolj formalnost samega obreda v najožjem družinskem krogu, brez uporabe vežice, govorov, zastav, pogrebne maše ..., vse zaradi preprečevanja morebitnega širjenja virusa. Tudi zato postavljanje mlajev ni primerno. Ob tem se obe županji in pet županov zahvaljujejo posameznikom za potrpežljivost ter vsem pristojnim za njihova prizadevanja, saj se v naši dolini (še) lahko počutimo razmeroma varne. Hkrati vsem občankam in občanom čestitajo ob 1. maju, prazniku dela, v skupnem upanju, da se življenje čim prej vrne v normalne tirnice. Urša Selišnik 22 Savinjske novice št. 17, 24. april 2020 Organizacije, Oglasi MOZIRSKI GAJ ODPIRA SVOJA VRATA Za začetek skozi park samo virtualno Konec aprila in začetek maja sta vsako leto za marsikatero družino širom Slovenije rezervirana za obisk spomladanske razstave v Mozirskem gaju. Spričo epidemije koronavirusa bo park to pomlad zaenkrat ostal zaprt, čeprav se bohoti ozaljšan s sto tisoči cvetov. Upravljavci parka si želijo to čarobnost deliti z obiskovalci, a zaenkrat to še ni mogoče. GAJ ŽIVI TUDI BREZ OBISKOVALCEV Pridna ekipa, ki skrbi za park, mora imeti zavihane rokave, tudi če ni obiskovalcev. Gaj je živ in ves čas zahteva skrb in nego. Ker obiskovalci ne smejo vanj, so se v Ekološko hortikulturnem društvu Mozirski gaj, ki ga vodi Darko Bele, odločili, da se skozenj sprehodijo s kamero. Park bo tako na svojstven način odprl svoja vrata na njihovem FB profilu 25. aprila. V DOGOVORIH ZA ODPRTJE PARKA Trenutno so s pristojnimi službami v dogovorih, da bi Mozirski gaj ob upoštevanju vseh preventivnih ukrepov vendarle v bližnji prihodnosti odprli. Če jim to ne bo uspelo, ostaja zasaditev poletnega cvetja pod vprašajem. Kljub temu so optimisti in upajo, da bodo lahko obiskovalce sprejeli že ta, drugače pa naslednji mesec. LETOS VRSTA NOVOSTI V parku so načrtovali vrsto novosti. Najprej so spremenili grafično podobo. Naročili so tri nove hiške za začarano vas. Slednje so zaradi nastalih razmer obtičale na Hrvaškem. V Gaj so pripeljali tri velika velikonočna jajca, ki so jih želeli poslikati ob letošnji veliki noči. Podrli so otroško igrišče, saj bodo predvidoma do sredine maja zgradili popolnoma novega. Ob tem ves čas skrbijo za etnološke objekte in jih po potrebi obnavljajo. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Kašča ob kmečki hiši je dobila novo streho iz skodel. OBVESTILO BRALCEM Obveščamo vas, da zaradi prvomajskih praznikov za 18. številko Savinjskih novic sprejemamo čestitke, zahvale, male oglase, kupone in rešitve miselne igre do torka, 28. aprila, do 10. ure. Čestitke, zahvale in male oglase lahko pošljete tudi po elektronski pošti na trzenje@savinjske.com. Pri vhodu v Upravni center Mozirje imamo nabiralnik, v katerega lahko vrže-te tovrstno pošto. Uredništvo PRI DELU 031 623 284 Jernej Planovšek s.p. (t PLAN-ing varnostni in požarni inženiring VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU VARSTVO PRED POŽAROM VARNOSTNI NAČRTI Savinjske novice št. 17, 24. april 2020 23 Ljudje in dogodki ROKODELCI IN MOJSTRI V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Klekljanje je lahko tudi hobi moškega, kar dokazuje Mirko Žirovnik V Brinečevem kmečkem mlinu z domačimi izdelki in moko obdarijo vse mojstre in ml/nrlalra tuHi Miri/o 7imwnil/a REŠEVALEC IN KRVODAJALEC Žirovnik je bil zaposlen v Termoelektrarni Šoštanj, kjer je kalibriral instrumente. Sedem let je bil aktiven reševalec pri kinološkem društvu s svojo psičko. Psička je zbolela, tudi sam je imel težave s kolenom, zato je moral treninge opustiti. Dolga leta je bil krvodajalec. Kri je dal kar 130-krat. Štefka Sem, foto: osebni arhiv Bogat nabor izdelkov izpod rok mojstra klekljanja. Mirko Žirovnik iz Spodnje Rečice se je ob upokojitvi lotil za moškega malo manj tradicionalnega ročnega dela, klekljanja. Zaželel si je početi nekaj, kar bo njegove roke in prste ohranilo spretne in gibljive. Mama ga je v otroštvu naučila pletenja in kvačkanja, odločil se je poizkusiti še v klekljanju. Nekaj mesecev je tedensko obiskoval mentorico v Ljubljani, nato se je priključil klekljarjem na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Velenje. Sedaj tečaj obiskuje že tretje leto. V dolgoletni karieri mentoric je tam prvi moški tečajnik. ŠTIRI SEZONE TEČAJEV Tedensko druženje v Velenju je neprecenljivo, je povedal. Ne le, da si delijo izkušnje in vzorce, postali so tudi prijatelji. Klekljarski krožek je pripravil razstavo, na kateri je z izdelki sodeloval tudi Žirovnik. Njegovi izdelki so vedno bolj dovršeni, dopuščajo pa tudi veliko umetniške svobode. Tudi Mirkova žena Vida je zelo ustvarjalna. Izdeluje izdelke v tehniki vitraž in zelo rada njegove čipke vkomponira v svoje izdelke. Tako nastajajo unikatna darilca in pozornosti za sorodnike in prijatelje. Pripomočke za klekljanje je Mirko izdelal sam. ŠIROKA PALETA IZDELKOV Branje načrtov za klekljanje je zahtevno. Mirko ima pri delu najraje sliko izdelka in vzorec, tako je potem delo lažje. V zadnjem času je delal kazala za knjige, rad izdeluje prtičke, za praznike je okrasil jajčka, izdelal je čipko Slovenije, tudi nakit rad izdeluje. Večina klekljanih iz- delkov se lahko okviri. Za izdelke porabi veliko časa, za nekatere ves mesec, za druge nekaj ur. Vse je odvisno od velikosti, vbodov in debeline sukanca. PRIPOMOČKE IZDELAL SAM Ker je človek, ki se rad loti česa novega, si je sam izdelal pripomočke za klekljanje. Bulo, okroglo blazino, na katero se da vzorec in na njegovi osnovi naredi izdelek, mu je zašila Vida. Iz lesa rad izdeluje lesene deske, na katere tudi kaj gravira, in lesena stojala za sušenje jušnih rezancev. Ženi Vidi naredi stvari za njen lepo urejen vrt. Brinečev kmečki mlin iz Spodnje Rečice vsem sodelujočim v akciji Rokodelci in mojstri v Zgornji Savinjski dolini podari pisano paleto domačih izdelkov. Med temi je moka iz mlina in domači jušni rezanci ali keksi. Čipke, ki jih izdela Mirko, v svoje izdelke iz vitraža vkomponira njegova žena Vida, kot na primer jaslice na fotografiji. Tudi klekljan nakit je moderen. 24 Savinjske novice št. 17, 24. april 2020 Ljudje in dogodki, Organizacije Cerkev Marije Zvezde v Novi Štifti Sakralni objekti predstavljajo daleč največji delež slovenske kulturne dediščine, v Sloveniji stoji preko tri tisoč cerkva in nekaj tisoč kapelic ter znamenj. Cerkve so zelo pogosto gradili po zaobljubah, kot zahvalo za konec vojne, tudi kuge. Nekatere so nastale na podlagi različnih čudežnih znamenj. Tako je bilo tudi v Novi Štifti, kjer je pred približno 460 leti (1558 - 1560) na Metuljskem hribu zrastla prva cerkev. NOVA USTANOVA Prvotna stavba je imela tri ladje, lesen lepo rezljan ravni strop in enajst oltarjev. Cerkev, ki je bila zidana v gotsko-renesančnem slogu, je z nebom povezoval en zvonik. Imenovala se je »nova ustanova« (Neu Stift). Do leta 1772 je bila cerkev podružnica župnije Gornji Grad, po tem letu je postala samostojna župnija. LUČI, PLAMENI, OZDRAVLJENJA ... O nastanku prvotne cerkve krožijo lepe legende. Ljubljanski škof Peter Seebach je v svojem pismu papežu Piju IV. leta 1560 napisal, da so se na Metuljskem ljudem prikazovala različna čudežna znamenja, na koncu pa se jim je razodelo, da naj se na Metuljskem griču postavi in posveti cerkev na čast blaženi Devici Mariji ... Na spletni strani Župnije Nova Štifta je za- Cerkev je zgrajena v novorenesančnem slogu z dvema mogočnima zvonikoma. pisana legenda, po kateri se je mutasti deklici tam prikazala Marija in jo prosila za ovčko. Številni ljudje so na tistem mestu videli luči, plamene, evidentirana so bila ozdravljenja. CERKEV POSVETIL ŠKOF ANTON MARTIN SLOMŠEK Leta 1850 je požar prvotno cerkev uničil in zgradili so sedanjo cerkev, ki jo je leta 1854 posvetil škof Anton Martin Slomšek. Nova cerkev je zgrajena v novorenesančnem slogu z dvema mogočnima zvonikoma. Notranjost je poslikalo več umetnikov. Pavel Kunel, češki slikar, je ustvaril oltarno sliko v prezbiteriju. Giacomo Brollo je poslikal kupolo prezbiterija s prizori iz Marijinega življenja, brata Tomaž in Janez Fantoni pa sta naslikala nastanek božje poti. V cerkvi je pet oltarjev, osrednji je bil izdelan leta 1911, na njem je slika Marije Zvezde, delo ljubljanskega slikarja Kiinla. Okrog nje so štirje baročni kipi, spomin na prejšnjo božjepotno cerkev. Posebna znamenitost je oblečen Marijin kip z Jezusom, ki je iz 16. stoletja, ko je nastala božja pot. Cerkev Marije Zvezde je namreč tudi poznana romarska cerkev. Božja pot k njej se je pričela v času turških vpadov. Zahodno od cerkve stoji kapela Božjega groba iz 17. stoletja, ki je posnetek Božjega groba v Jeruzalemu. Prav tovrstni grobovi so že od nekdaj cilji romarjev in cerkev Marije Zvezde obiskujejo iz vse Slovenije, veliko jih je tudi iz tujine. Tatiana Golob, foto: Igor Solar KRAJŠANJE CASA V DEOS CENTRU STAREJSIH GORNJI GRAD Ko drugih gostov ni, koncert pripravijo kar zaposleni V DEOS Centru starejših Gornji Grad se zavedajo, da je stik družinskih članov, sosedov, prijateljev, znancev za stanovalce izrednega pomena. Zaradi trenutnih razmer osebnih stikov ne morejo omogočiti, zato se trudijo na druge načine, da stanovalcem polepšajo težke dni. VOŠČILNICE ZA DOMAČE Delovni terapevtki sta s pomočjo peščice stanovalk pripravili velikonočna voščilnice, ki so jih stanovalci pisali svojim najdražjim. Majhna pozornost, ki je v očeh stanovalcev prinesla sijaj upanja, da so bili vsaj nekako v stiku s svojimi bližnjimi tudi za velikonočne praznike. Kot smo že omenili v enem izmed prejšnjih prispevkov, je Telekom Slovenije domovom širom Slovenije podaril v uporabo telefone. Z njihovo pomočjo se lahko stanovalci slišijo in vidijo preko video klicev. KONCERT ZAPOSLENIH Za DEOS Center starejših Gornji Grad je pomembno tudi sodelovanje z lokalno skupnostjo, ki v teh časih težko pride v ospredje. Zaradi izpada prireditev so se zaposlene v kuhinji cen- Zaposleni so stanovalcem polepšali dan s koncertom v lastni režiji. (Fotodokumentacija centra) tra odločile, da pripravijo kratek koncert. Prid- dnevih hvaležni tudi stanovalcem in svojcem, ki ružili so se jim tudi drugi zaposleni. Stanovalci dnevno kažejo veliko mero zaupanja in upanja so krajši koncert lahko spremljali s svojih bal- v boljši jutri. konov, oken. V centru so za podporo v težkih Štefka Sem Savinjske novice št. 17, 24. april 2020 25 Oglasi HVALA ZA VAŠ TRUD! Z donacijo 150.000 trislojnih kirurških mask triindvajsetim zdravstvenim ustanovam se zahvaljujemo zdravstvenim delavcem za trud in požrtvovalnost med epidemijo koronavirusa in vsem želimo, da bi OSTALI ZDRAVI! i 1 p E 1 JH i V 1 y ■ jenfrV center ca j^^wia A liS p ^ai SKUPAJ ZMOREMO! www.ece.si v* J Energija prihodnosti C ^n sli.ipirf. f/ Elektro Celje j V? Gorela 26 Savinjske novice št. 17, 24. april 2020 Kronika, Zahvale, Oglasi i IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • GOREČE SAJE V DIMNIKU Raduha: 14. aprila ob 20.33 so v dimniku stanovanjske hiše v Raduhi gorele saje. Posredovali so gasilci PGD Luče, ki so zavarovali kraj dogodka, s termo kamero pregledali dimnik in ostrešje. • NEPRIMERNO OBNAŠANJE V TRGOVINI Mozirje: 16. aprila so policisti v Mozirju zaradi kršitve javnega reda in miru izdali plačilni nalog občanu, ki se je neprimerno vedel v trgovini. Zaradi neupoštevanja ukazov varnostnika bo zoper njega uveden hitri postopek. Ker je hkrati kršil še določila aktualnega odloka, bo o kršitvi obveščen tudi pristojen prekrškovni organ. • NESPOŠTOVANJE ODLOKA OB ŠIRJENJU EPIDEMIJE V preteklem tednu so policisti izrekli 21 opozoril in podali 19 predlogov drugemu prekrškovnemu organu po zakonu o prekrških zaradi kršitev odloka vlade zaradi preprečitve širjenja bolezni covid-19. Slo je za nedovoljene prehode občinskih meja in neuporabo zaščitnih sredstev. VELIKA POŽARNA OGROŽENOST Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja po celotni državi. V naravnem okolju je poleg požiganja in odmetavanja gorečih ali drugih predmetov in snovi, ki lahko povzročijo požar, prepovedano tudi kuriti, kuriti kresove, požigati na območjih ob infrastrukturnih objektih, izven pozidanih površin uporabljati predmete, naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar, ter izvajati ognjemete. Pristojni organi bodo v času razglašene velike požarne ogroženosti naravnega okolja izvajali poostren nadzor. Pogrebna služba - cvetličarna ># MORANA Tel: 03 7000 640 D GSM: 041 536 ¿06 GSM: 041 672 115 tVwWJTw ritmi E-mail: informa ra na. ji Aleksander Stelj¡uv