SOCIALNI PROGRAM PREŽIVETJA
ANDREJA KAVAR-VIDMAR
Povzetek
Socialni prograai, ki naj zagotavljajo konpleksno pojnovano preživetje
kot enotnost fizičnega in moralnega preživetja ter ohranitve ustvarjalnih
možnosti se usmerjajo na individualno in societalno raven. Nov odziv je
možen v obliki novih storitev, ki jih je treba prilagoditi novim oblikam
socialne negotovosti. Te so na primer na individualni ravni: prekvalifi-
kacija in dokvalifikacija za brezposelne, programi za ohranitev delovne
sposobnosti, svetovanje, opora, mentorstvo prostovoljnim organizacijam in
druge. Na societalni ravni: gospodarska uspešnost, politična urejenost
(socialni mir, socialistični družbeni red), pravna država, kulturna in
nacionalna samobitnost, ohranjanje civilizacijskih pridobitev. Upoštevati
je treba povezanost individualnega in kolektivnega, usklajevanje kratko-
ročnega in dolgoročnega, socialnih in ekonomskih ciljev.
Suuary
Social prograas, which should ascertain the survival as a complex unity
of physical survival, preservation of moral integrity and maintenance of
the creative potentials, should be oriented toward the individual and the
societal levels. New responses are possible in the form of new services,
adapted to the new forms of social in8ecurity. Examples on the individual
level include: supplementary training, training for new jobs, training
for higher levels of skills, counseling, support, and others. On the so-
cietal level: economic success, political order (social peace, socialist
order), legal state, cultural and national autonomy, preservation of
legacies of civilization. The linking-up of the individual and collec-
tive, the coordination of short-term and long-term £ictions, of social and
economic goals should be taken into consideration.
Uvod
Za reševanje gospodarskih težav so predvideni različni
ukrepi, kot njihovo dopolnilo pa se navaja "socialni pro-
gram", ki praviloma ni nadrobneje izdelan. Jasno je le to, da
naj bi socialni program blažil posledice gospodarskih ukre-
pov, ki bodo oziroma, ki že prizadevajo posameznike in skupi-
ne ljudi.
Soc Delo 28, 1989, 2 A. Kavar-Vidmar	157
Problem "preživetja" razumemo kot tako vztrajanje v
neugodnih gospodarskih razmerah, ki ne bo v tolikšni meri
prizadelo življenjskih funkcij posameznikov in družbe kot
celote, da obnova ne bi bila več mogoCa, ali pa bi bila možna
le 2 velikimi težavami.
Preživetje se nanaša na individualno in družbeno raven.
Po eni strani je treba zagotoviti fizično in moralno
preživetje posameznikov, po drugi strani pa fizično in
moralno preživetje družbe: slovenskega naroda, pravne države
in socialistične družbene ureditve.
S pojmi socialne varnosti bomo opisali, kdo so upo-
rabniki socialnega programa oziroma programov, kakšne
socialne primere naj bi socialni programi pokrili in kakšna
naj bi bila njihova vsebina, to je dajatve in storitve.
Individualna raven
Gospodarska kriza in ukrepi za njeno odpravljanje
prizadevajo večino prebivalstva, vendar nekatere bolj kot
druge in različne ljudi oziroma skupine na različen način.
Med bolj ogroženimi so osebe, ki že v normalnih okoliščinah
potrebujejo posebno varstvo: nesposobni za delo, brezposelni,
iskalci prve zaposlitve, delavci z družinskimi obveznostmi,
starejši delavci, mladi delavci, invalidne osebe itd. Nova
skupina bolj ogroženih so delavci, ki predstavljajo
tehnološki ali ekonomski višek. Verjetno bodo uporabniki so-
cialnih programov v vedno večji meri običajni, navadni, "nor-
malni" občani, ki so si doslej svojo socialno varnost za-
gotavljali z delom, ali so upravičeno pričakovali, da jim bo
to omogočeno, ko končajo šolanje. To so generacije ljudi, ki
so zrasli z zavestjo, da je delo ena od bistvenih vrednot
socialistične družbe in da iz tega izhaja tudi neodtujljiva
pravica do socialne varnosti. Pričakujemo pa lahko tudi, če
bodo spremembe v delovni in socialni zakonodaji tako radi-
kalne, kot nekateri predlagajo, da se bo zaradi brezkompromi-
sne kompetitivnosti med ogroženimi - vendar na drugačen način
- pojavila tudi skupina z delom preobremenjenih ljudi. Smi-
158	A. Kavar-Vidmar Soc Delo 28, 1989, 2
selnost preobremenjevanja nekaterih posameznikov ob hkratni
prisilni pasivnosti velikega števila ljudi je seveda vpra-
šlj iva.
Socialni primer, ki naj bi ga socialni program pokril,
je na kratko "preživetje", lahko pa bi ga imenovali socialna
negotovost (Milosavljevič), torej splošni, nediferencirani
socialni primer, ki ima več komponent. Prva je potreba po
fizičnem preživetju, ki zahteva predvsem materialna sredstva,
druga uporaba prostega časa, to je možnost ustvarjalnosti, ki
je za mnoge delo izven doma, tretja komponenta pa je moralno
preživetje, ohranitev moralne integritete, smisla življenja,
samospoštovanja, življenjske perspektive za posameznike in
njihove otroke.
Potrebam oziroma socialnim primerom morajo ustrezati
ukrepi, to je vsebina socialnih programov, ki jih enako kot
prestacije socialne varnosti, delimo na dajatve in storitve.
Ljudi, ki so zmožni za delo, z dajatvami ne bi smeli
^asivizirati, ampak jih Vzpodbujati po načelu ponoči do samo-
fiomoči.
Delo je podlaga materialnemu in celotnemu družbenemu
položaju človeka. Redukcija ustavne pravice do dela in
različne oblike denarnih in materialnih dajatev (pravic in
pomoči) zanemarja vse nematerialne elemente, ki so vezani na
delo.
Nov odziv na izziv sedanjih razmer je možen predvsem v
obliki storitev, ki jih je potrebno prilagoditi novi popu-
laciji ogroženega prebivalstva in novim oblikam socialne
negotovosti. Socialni program naj bi vseboval storitve, s ka-
terimi bi zadovoljili tudi nematerialne potrebe, ki nastopajo
zaradi nedostopnosti dela. Za tiste, ki so brez dela le
začasno, so že znani ukrepi prekvalifikacije in dokvalifi-
kacije, ki spreminjajo in dopolnjujejo delovne sposobnosti.
Potrebni bi bili tudi programi za ohranitev delovnih spo-
sobnosti, če sprememba ni možna ali ni potrebna. Znano je, da
v času brezposelnosti delovne sposobnosti upadajo in da je
verjetnost, da bo brezposelni dobil zaposlitev, obratno so-
Soc Delo 28, 1989, 2 A. Kavar-Vidmar	159
razmerna s trajanjem brezposelnosti.Vrsta ljudi se sploh ne
bo mogla več uvrstiti med aktivno prebivalstvo. Tudi njim je
treba dati možnost, da si osmislijo življenje. Postavlja se
vzporednica z dejavnostmi upokojencev oziroma za upokojence,
npr. izobraževanje in pridobivanje veščin, posebno za samo-
oskrbo, kar ima lahko materialne in moralne učinke.
Storitve za uporabnike bi lahko bile svetovanje in
suport v novi situaciji. Razviti pa bi bilo mogoče tudi sto-
ritve skupaj z uporabniki, zlasti v obliki prostovoljnega in
skupnostnega socialnega dela, pri čemer bi kazalo zajeti
različne alternativne oblike. Konkretno bi to bila lahko
pomoč prostovoljnim organizacijam, razne delavnice, druženje
ipd. Nekaj zgledov za to je npr. v Nemčiji, kjer nekaterim
brezposelnim namesto nadomestila izplačujejo 2 leti 80%
plače, zato da delajo v prostovoljnih organizacijah. Socialni
delavci so do tega sicer kritični, vendar zdaj pri nas ni
niti te možnosti. Pač pa je v raznih institucijah precej ob-
časnih del, ki jih odlagajo - npr. urejanje arhivov, posebno
tistih na magnetoskopskih trakovih - ki bi jih bilo verjetno
možno na primeren način vključiti v socialne programe.
Družbena raven
Na družbeni ravni so socialni primeri oziroma komponente
socialne negotovosti analogne kot na individualni ravni.
NajelementarnejSi je fizični obstoj, ki ga označujejo demo-
grafski in ekološki problemi. Na ekonomskem področju gre za
gospodarsko uspešnost in materialni standard, na političnem
za socialni mir, socialistični družbeni red in vrednote kot
so humanizem, socialna pravičnost, delo. Na pravnem področju
je treba ohraniti oziroma izgraditi pravno državo, ki
spoštuje z ustavo in mednarodnimi dokumetni zagotovljene
državljanske, politične, ekonomske, socialne in kulturne
pravice. Nenazadnje gre za kulturno preživetje, za ohranja-
nje nacionalne samobitnosti in civilizacijskih pridobitev,
med katere sodi tudi socialna varnost.
Sredstva, ki so ponujena za družbeno p reživetje, so
160	A. Kavar-Vidmar Soc Delo 28, 1989, 2
zlasti tržna ekonomija, tudi demokratična družba, manj je go-
vora o socialni politiki, ki bi morala biti posebno v seda-
njih razmerah ne le kurativna, ampak predvsem razvojna in
inovativna.
Sklep
Očitno je, da so problemi na individualni in družbeni ra-
vni povezani in da jih je treba obravnavati skupaj. Ne moremo
imeti ustvarjalne, uspešne in še celo ne humane družbe, če
velikemu delu prebivalstva ni omogočen dostop do dobrin, ki
so nujne, da bi lahko bili ustvarjalni, izobraženi, uspešni
itd.
V ekonomskih in socialnih programih bi torej morali upo-
števati povezanost individualnega in kolektivnega. Uskladiti
bi morali kratkoročne in dolgoročne ukrepe in paziti, da s
kratkoročnim "varčevanjem", npr. na račun otrok, ne bi ogro-
zili dolgoročnega razvoja. Ne nazadnje bi morali ločiti ci-
lje, ki so v končni konsekvenci socialni, od tržne ekonomije,
podjetništva, ali kakorkoli že imenujemo nove gospodarske
ukrepe, ki so vendarle samo sredstvo.
S povezavo med individualno in družbeno ravnijo smo želeli
opozoriti, da novodobni socialni avtomatizem lahko povzroči
veliko škode ne le posameznikom, katere naj bi, kot se zdi,
vsaj delno "žrtvovali višjim ciljem", ampak lahko ogrozi in
popači prav te cilje.
Namen ne posvečuje sredstev.
Andreja Kavar-Vidmar, diplomirana pravnica, doktorica
pravnih znanosti, redna profesorica. Višja šola za socialne
delavce, Saranovičeva 5, 61000 Ljubljana