Posamezni izvod 30 grošev, mesečna naročnina I šiling
TEDF1IK ZA SLOVEnSKO KOROŠKO
I IZ VSEBINE:	|
| BESEDA AKADEMIKOM ANTIFAŠISTIČNA ENOTNOST O PROSVETNEM DELU SVOBODA VTISI IZ AVSTRIJE | PRIMORCI ZA PRAVICE ČEMROVA NANCKA
I	1
lilllHIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillHIIIIHIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIItHIIIIIIIMIIIttili
LETNIK I.
DUNAJ, V PETEK 9. VIII. 1946
ŠTEV. 9
Pojavi
vsenemške miselnosti
Predobro so nam v spominu krila* tiče o »nemško govorečem prostoru«, o nemškem kulturnem poslanstvu in o »velikonemškem rajhu«. Potem smo zvedeli, da obstojata dve rasi: višja in nižja ter da so slovanski narodi ne* varnost za velikonemško državo. Za* to je bilo potrebno uničiti »slovanski gnoj«. Zaslišali smo trde korake nem* ških škornjev, ki so brezobzirno poga* žili najprej nas, nato so si podvrgli še ostale male narode. Pričeli so se po* kolji, streljanja, zapori in taborišča.
Taka je bila pot na videz nedolžne* ga vsenemštva, dokler ni končala v po* zverinjenem nacizmu. Vscnemški im* perializem je dosegel svoj višek v na* rodnem socializmu.
V Avstriji se je vsenemška misel* nost pojavila že v stari monarhiji. Ko* renine pa je pognala v času prve repu* blike, dokler se ni mogočno razrasla in privedla Avstrijo v zaželeno naročje nacistične Nemčije.
Posebno pozornost so voditelji in pripadniki »vsenemštva« že od nekdaj posvečali jugovzhodu. Potrebovali so »življenjski prostor«, potrebovali so morje za razvoj svojega velekapitala. Izmislili so. si bajko o slovanski »ne* varnosti« in ustvarili »vzhodno mar* ko«, da bi bila obenem protislovanski jez in most do morja. Avstrijsko »vse* nemštvo« je vneto sodelovalo pri tem načrtu. Koroški Slovenci so bili ka* men spotike. Odstranile naj bi ga nam zelo dobro znane metode: nase* ljevanje Nemcev, prodiranje nemške* ga kapitala v slovenska mesta in vasi, omejene kulturne pravice, odvzem po* litičnih pravic, ponemčevanje otrok. Vse to se je vršilo pod geslom: »Ko* rošec, govori nemško!« in »Nedeljiva Koroška«. To »vsenemštvo« je od ča* sa do časa pokazalo svoj pohlepni im* perialistični obraz. Slovenska trdnja* va mu je ovirala pohod na jug. Kai* bitsch jo je izpodkopaval z vsemi do* voljenimi in nedovoljenimi sredstvi, dokler ni z nacizmom nastopila zanj »zlata doba«, ko je lahko s svojo ne* legalno in legalno nacistično drhaljo začel odkrit in brezobziren boj proti Slovencem.
Napredni narodi so v težkem osvo* bodilnem boju poteptali glavo naci* stičnemu zmaju. Zal ta zmaj je imel več glav.
Ko je nacistični zločinec Rainer slo* vesno predajal oblast v roke svojih na* slednikov, je od njih zahteval »lojalnost do nacistov« in zagotovilo, da bo* do ostali zvesti geslu: »Nedeljiva Ko« roška«. Dvoje zahtev v bratskem ob* jemu: nacizem in staro »vsenemško« geslo. To je bila oporoka vojnega zlo* činca, ki jo je zapustil novi koroški deželni vladi. Nekaj mesecev pozneje vidimo pri nas na Koroškem zelo za* nimive stvari: »Demokratska stran* ka« z nacistom Knapitschem na^ čelu se pripravlja za volitve in na želez* niškem tiru v Beljaku stoji vlak s slo* venskimi izseljenci, vlak, ki ima smer »nazaj v Nemčijo«.
Izkušnje zadnjih desetletij so nam pokazale, da je vsenemška miselnost ob prvi ugodni priložnosti razkrila svoj nacistični obraz. Zato je potreb* no izkoreniniti že v kali vse pojave vsenemške miselnosti, zlasti pa napo* vedati neizprosen boj ostankom in de* dičem nacizma.
Mnogi prihajajo dandanes v naše vasi in govore o »slbvenskem proble* mu«. Med njimi je tudi koroški poli* tik, ki govori sila skisano nemščino.
Delo na pariški konferenci počasi napreduje
Čeprav traja konferenca že dober teden, stvarnih sklepov še nima poka* zati. Iz nastopnih govorov nekaterih vodij delegacij so razvidna načela, po katerih naj bi se ravnalo delo kon* ference. Vodja sovjetske delegacije Molotov je v svojih izvajanjih po* udaril, da je treba zaščititi koristi ti*, stih dežel, ki so bile žrtev napada. Jas* no je, da zavezniki Nemčije prav tako nosijo polno odgovornost za svoje zlo* čine. Napad in vdiranje v tuje dežele morata biti kaznovana, če hočemo ta* ke napade v bodočnosti preprečiti. Če se države odpovedo obrambi svojih zakonitih pravic, to ne more več slu* žiti interesom pravičnega in trajnega miru, ampak daje samo potuho tistim, ki kujejo načrte za nove roparske in imperialistične napade. Danes vemo, da sta fašizem in napadalnost neloč* Ijiva, zato je tudi razumljivo, če se priporoča konferenci, naj onemogoči preporod fašizma in v bivših satelit* skih državah Nemčije utrdi demokra* tične osnove. Ni mogoče zagotoviti trajnega miru, dokler ne bodo uničeni zadnji ostanki fašizma. Končno je Molotov omenil, da skušajo nekateri reakcionarni elementi napadati skle* pe sveta zunanjih ministrov in na ta način razbiti enotnost velesil.
Iz te pripombe Molotova se da tudi razumeti počasno napredovanje dela na pariški konferenci. Svetovna reak* cija ne želi. da bi končno prišlo do po* mirjenja med narodi, ker bi potem ne mogla več v kalnem ribariti. Čeprav je svet zunanjih ministrov predlagal me* njavo predsedstva med predstavniki petih velesil, je bil potreben hud boj, da je ta predlog prodrl. Prav tako še vedno traja boj o tem, ali se bodo sklepi na konferenci sprejemali z dvo* tretjinsko večino, kakor je priporočil svet zunanjih ministrov, ali pa z na*
Sicer je precej znan, ker je že od nek* daj pripadnik Maksa Schonherrja in njegovega političnega programa, ki se glasi: »Grossdeutschland«. V svojih govorih se poteguje za pravice koro* ških Slovencev, obljublja kulturno av* tonomijo in zaključuje z »nedeljivo Koroško«. Njegovo osebno mnenje v zaključeni družbi pa pojasnjuje vse* nemško geslo o »nedeljivi Koroški«. Takrat namreč opozarja na nevar* nost, če bi se Slovenci gospodarsko opomogli, obenem pa uvidi, da jim je nekaj le potrebno dati, sicer ne bodo tiho in zadovoljni. Pozabil je dostaviti, da upa v čas, ko bo vsenemšku misel* nost zopet lahko prešla k dejanjem.
Vedno znova naletimo koroški Slo* venci na to vsenemško nacistično mi* selnost. Izraža se v krilaticah, ki jih je uporabl jal že Maier*Kaibftsch, čutimo jih v neizpolnjenih slovenskih zahte* vah in v mačehovskem ravnanju z na* mi. Pripadniki te miselnosti netijo in razpihujejo sovraštvo med obema na* rodoma. Ti nacionalni šovinisti hoče* jo na vse mogoče načine uničiti vedno bolj prodirajočo zavest enotnosti, ki veže slovensko in avstrijsko delovno ljudstvo. Prečesto pa poizkušajo raz* dvojiti tudi slovenske vrste, kajti do* bro poznajo staro imperialistično ge* slo: »Deli in vladaj!« V blatenju slo* vanskih, predvsem pa jugoslovanskih narodov je zapisan njihov pravi na* men: tudi v bodoče naj avstrijsko
vadno večino, kakor to želijo izsiliti nekateri predstavniki, ki bi hoteli pre* glasovati tiste narode, ki so doživeli fašistično okupacijo in tako največ pretrpeli v tej vojni in s svojo-borbo največ doprinesli k zmagi.
Izvlečke iz nastopnega govora vod* je jugoslovanske delegacije E. Kar* d e 1 j a prinašamo na drugem mestu. Posebej pa moramo omeniti izvajanja predstavnika ukrajinske delegacije M a n u i 1 s k e g a , ki je obravnaval vprašanje Julijske krajine. Podčrtal je, da bi se po sklepu sveta zunanjih mi* nistrov Julijska krajina, ki je od nek* daj tvorila gospodarsko enoto, umet*
no razdelila na tri dele: na italijansko, jugoslovansko in mednarodno ozem* lje. Na ozemlju, ki so ga dodelili Ita* liji, prebiva 66.000 Slovencev in samo 21.000 Italijanov. Da bi se poživili po* litični in gospodarski stiki med Jugo* slavijo in Trstom, priporoča ukrajin* ska delegacija carinsko unijo, ki bi Trstu zagotovila gospodarski razvoj. Prav tako bi bila na mestu skupna uprava železnic in pošte ter skupna valuta. Jugoslavija naj bi tudi prevze* la zastopstvo Trsta na zunaj kakor svoj čas Poljska za ozemlje Gdanska. Velesile k temu predlogu še niso za* vzele svojega stališča.
Zakon o podržavljenju pred zavezniškim svetom
Na željo sovjetskega vrhovnega po* veljnika K u r a s o v a je bila sklicana izredna seja Zavezniškega sveta za Avstrijo na Dunaju, na kateri je sov* jetski zastopnik zahteval razveljavlje* nje zakona o podržavljenju. Kakor, poročajo, med zavezniki v tem vpra* šanju ni bil dosežen sporazum.
Zastopnik Sovjetske zveze je izja* vil, da je avstrijski zakon o podržav*
1 jen ju v nasprotju z novim nadzor* stvenim sporazumom o Avstriji, ki določa, da z nemško ime,vino lahko razpolagajo samo zavezniške oblasti. Po uradnih podatkih pa podržavljajo z zakonom, ki je bil sprejet v avstrij* skem 'parlamentu, več kot polovico nemških podjetij, ki so po potsdam* skih sklepih ruska last.
Pričakujejo, da bo dosežen dokonč* ni sporazum o tem vprašanju na pri* hodnjem rednem zasedanju Zavezni* škega sveta, ki bo 9. avgusta.
List sovjetske vlade »Izvestja« je
nemštvo izpolnjuje vlogo »vzhodne marke« proti SlovanomI
Napredni narodi so v tej vojni žrt* vovali potoke krvi za svobodo in do* stojanstvo človeštva. Zavedali so se, da morajo dosledno iztrebiti nacizem in vse njegove idejne korenine, če ho* čejo ohraniti in učvrstiti priborjeno svobodo. Budno zasledujejo vsak po* jav nacizma in njegove vsenemške miselnosti. Prav tako tudi mi koroški Slovenci ne moremo molčati k tej pri* kriti igri nacizma. Preveč krvavo smo jo morali spoznati na lastni koži. Pa tudi pravico imamo. Saj smo del zrna* govitega slovenskega naroda; z njim ob strani smo se borili proti nacizmu. Ko je počil prvi strel svobodoljubnih narodov, je našel njegov odmev pot v našo najbolj zakotno vas. Ljudje, ki se svoj živ dan niso brigali za politi* ko, niso samo »z ogorčenostjo svoje globoke vernosti poslušali govorov velikih voditeljev zavezniških naro* dov, ki so se borili proti fašizmu,« ampak so tudi sami vzeli puško v ro* ke! In v nas vseh se je zbudilo nekaj, kar je zelo podobno hrepenenju jetni* ka. Vzbudilo se je v nas še nekaj vse bolj pomembnega in dragocenega — iskra samozavesti in življenjske sile. Ceniti smo začeli svobodo in se na* učili zanjo žrtvovati. Zato bomo znali razkrinkavati pojave vsenemške mi* selnosti in preprečiti, da bi mogel na* cizem znova pognati svoje korenine.
objavil u odnik z naslovom »Nezako* nita odločitev avstrijske vlade in par* lamenta«, kjer je rečeno med drugim:
»Dobro je znano, da so zavezniške države prevzele upravo nemške imo* vine v številnih državah. Vlade Bol* garije. Madžarske, Romunije in Fin* ske so v soglasju z odločitvami berlin* ske konference izročile Sovjetski zve* zi nemško imovino, ki je bila na nji* ho vem ozemlju, ter izdale v zvezi s tem odgovarjajoče zakone. Samo av* strijska vlada je šh preko odločitev berlinske konference glede nemške imovine. Njeno zadržanje je tem bolj čudno, ker v zadnjem času vztrajno zahteva ukinitev zavezniškega nad* zorstva v Avstriji. Neizbežno se po* stavlja vprašanje, ali je avstrijska vla* da upravičila zaupanje, ki so ji ga iz* kazali zavezniki, ko so nedavno raz* širili njena pooblastila. Nezakonite odločitve avstrijske vlade in parla* menta o podržavljenju nemške imo* vine v Vzhodni Avstriji so sovražna dejanja nasproti zaveznikom, ki v ta* kem položaju ne morejo popustiti gle* de svojega nadzorstva v Avstriji. Za* radi tega mora zavezniški svet ukiniti to nezakonito odločitev avstrijskega parlamenta.« ______
NAČRTI NOVE PERZIJSKE VLADE
Načrt perzijske vlade, v kateri je prvič zastopana tudi levičarska stran* ka TUDAH, predvideva popolno pre* osnovo vsega gospodarstva in denar* nega sistema. Vsak državljan ima pra* vico do dela. Večji del proračuna je namenjen za pospeševanje vzgoje, na* rodnega zdravstva in poljedelstva. Iz* vedli bodo reforme v duhu demokra* tičnih načel. Poleg tega je v načrtu tu* di agrarna reforma in izboljšanje po* ložaja kmečkega ljudstva. Vsi, ki za* pravljajo državno imetje, oboroženi pohajkači in izdajalci bodo kaznovani s smrtjo. Predsednik vlade Ghavam es Sultaneh je izjavil, da je cilj njegove zunanje politike utrditev odnošajev z vsemi državami, predvsem pa s Sov* jetsko zvezo. Združenimi državami in Anglijo na podlagi pogodbe Združe* nih narodov in v spoštovanju neod* visnosti in nedotakljivosti Perzije.
General Eisenhovver je pretekli te* ponovno izjavil, da bodo amerikanske čete verjetno zapustile Avstrijo še v prvi polovici prihodnjega leta.
EDVARD KARDELJ V PARIZU
NAŠ NAROD SE MORA DOKONČ* NO ZDRUŽITI IN POSTATI SVO« BODEN
Pretekli četrtek je vodja )ugoslo* vanskega zastopstva Edvard Kar* d e 1 j govoril na plenarni seji mirov* ne konference v Parizu. Pri njegovem govoru so bili navzoči Molotov, Byr* nes, Attlee in šefi drugih delegacij. Vsi navzoči so toplo pozdravili Kardelja, ko se je pojavil na govorniškem odru, in z zanimanjem sledili njegovim izva* janjem. Govoril je v ruščini.
V	svojem govoru je Kardelj podal stališče jugoslovanske delegacije o na* čelih, ki morajo biti osnova za uspeš* no delo mirovne konference. Dejal je:
»Te dni so oči milijonov po vsem svetu uprte proti Parizu v pričakova* nju, da bodo na tej splošni mirovni konferenci odgovorni predstavniki za* vozniških in drugih narodov sprejeli sklepe, ki bodo trdna podlaga trajne* ga miru.
V	novejši zgodovini Je bilo mnogo vojn in mirovnih konferenc. Več teh konferenc je zgodovina obsodila, ker so se sklepale izključno s sovraštvom, ali z močjo posestnikov ali ker so bile kratkovidne, polovične in niso uničile izvorov, iz katerih se je razvila vojna. Mirovne pogodbe, ki jih moramo se* daj izdelati, ne smejo ponoviti takš* nih napak. Jutri bo zgodovina neusmi* ljeno osvetlila vsako stališče, zavzeto na tej konferenci, in jih ne bo obso* dila po tem, v kakšne besede so bila zavita, temveč po tem, kakšen je bil njihov objektivni, stvarni pomen, kak* šne posledice so imela.
IZKORENINITI JE TREBA VSAKO NAPADALNOST
Zaslužili bi najstrožjo obsodbo člo* veštva, če ne bi iskreno težili, da za* damo odločen udarec napadalnosti in s tem prihranimo bodočim generaci* jam trpljenje in muke, ki jih prinaša vojna.
Mi Jugoslovani, ki so nas zahrbtno napadli nemškodtalijanski osvajalci, uvedli rr£žiip,,Popači je in, ? svojiipi množičnimi divjaštvi decimirali naše prebivalstvo, smo spremenili svojo de* želo v vojno poprišče, kjer ni bilo raz* like med fronto in zaledjem, med bor* cem in neborcem, kjer so se s puško v roki borile tudi matere in dekleta in otroci, kjer je sovražnik opustošil ce* le pokrajine. Zato ne bomo nikoli po« zabili, kaj sta napadalnost in vojna.
Če hoče ta konferenca zares ustva* riti trdno in trajno osnovo za mir med narodi, mora zato do temelja porušiti vse ostanke gospostva Nemčije, Ita* lije in njihovih vazalov nad drugimi narodi in odločno odstraniti ne samo ostanke njihovega gospostva v tej voj* ni, temveč tudi ostanke njihovih prejš* njih osvajanj. Konferenca mora orno* gočiti narodom, ki so bili razkosani med raznimi do včeraj napadalnimi državami, da se končno združijo in postanejo svobodni.
OSVAJALEC MORA ZAPUSTITI OZEMLJE, KI SI GA JE NEPRA* VIČNO OSVOJIL
Jugoslovanska delegacija se strinja s tistimi, ki pravijo, da je treba kazati dobro voljo v razmerju do narodov včerajšnjih napadalnih dežel, da bi se jim nudila možnost demokratičnega preporoda, toda ta dobra volja se mo* ra nanašati na demokratične in narav* ne pravice človeka in naroda in se ne sme manifestirati v tem, da sevčerajš* njemu sovražniku popušča tam, kjer je izvajal in še dela nasilje nad dru* gimi narodi.
Prvi pogoj miru je, da napadalec in osvajalec zapusti ozemlje, ki si ga je nepravično osvojil in da se umakne v svoje etnične (narodnostne, op. ured.) meje. Če ta konferenca ne bo dosegla tega, tedaj ne bo prepričala napadal* nih sil, da je pravica močnejša kakor nasilje, ne bo preprečila ponavljanja napadalnosti.
Predlog mirovne pogodbe je odrezal Trst od njegovega jugoslovanskega zaledja. S te n, da jemlje Jugoslaviji Trst, dela p.edlog mirovne pogodbe še nadaljnje krivice. Ustvarja koridor med Trstom in Italijo, ki odvzema Jugoslaviji etnično popolnoma sloven* sko ozemlje. Odvzema nadalje Jugo*
slaviji del Istre, kjer prav tako v ve* čini živi jugoslovanski živelj. Vse to je toliko teže razumeti, če se upošte* va, da je Jugoslavija samo v vojni z Italijo zgubila nad 400.000 ljudi. Jas* no jc, da takšnih pogojev ne more sprejeti nobena dežela, ki je dala takšne žrtve v borbi proti fašističnim osvajalcem.
USPEH MIROVNE KONFERENCE BO NOVA IN ODLOČILNA ZMA* GA ZAVEZNIŠKIH NARODOV NAD FAŠ. BARBARSTVOM
Jugoslavija ne more smatrati za pra* vilno, če se brez njene soglasnosti
sklepa o njenem lastnem ljudstvu, o ozemlju, ki je bilo osvobojeno z last* nimi silami jugoslovanskih narodov, ki tam žive.
Edvard Kardelj
Jugoslavija in njeni narodi so mne* n ja, da so dolžni zavzeti takšno stali* šče pred obličjem 1,700.000 mrtvih si* .nov in hčera svoje domovine, ki jih je Jugoslavija izgubila v vojni proti osi Berlin—Rim. V borbi s sovražnikom so padali njeni borci s trdno voljo, da se bore za končno rešitev vseh njenih narodov, a to pomeni, za načela, ki so jih v svojih deklaracijah proglasile ve* like sile med vojno.
V tem smislu ponovno izražam to* ple želje jugoslovanske delegacije, da bi ta konferenca uspešno opravila svoj posel. To bo nova velika in odločilna zmaga miru in sodelovanja med naro* di in ostanki napadalnosti, ki skušajo zasejati razdor med silami, ki so ubra* nile svet pred fašističnim barbar* stvom.«
.......M......
SEDEM MESECEV JEČE ZA KNAPPITSCHA
Zadnji torek je bila pred vojaškim sodiščem v Celovcu izrečena sodba nad predsednikom »Demokratične stranke«, graščakom Knappitschem. V začetku obravnave je predsednik so* dišča Sir Douglas Young izjavil, da ta obravnava nima ničesar opraviti s po* litičnimi pregreškami obtoženca. Vo* jaško sodišče zanima le vprašanje, če so se obtoženci pregrešili proti določ* bam vojaške uprave ali ne.
Franca Knappitscha je sodišče ob« sodilo na sedem mesecev ječe, ker ni prijavil okrog 200 parov vojaških čev* ljev in različnih predmetov iz nemške umetnostne akademije v Firenci, ki jih je skrival na svojem gradu. Nadalje zaradi tega, ker je odstranil pri dveh konjih vžgana vojaška znamenja. Za« govor Knappitscha, da je to blago ob* držal kot odškodnino za stvari, ki mu jih je pokradla »Gestapo« in nekdanja NSV, je sodišče zavrnilo kot neuteme* ljen. Knappitsch je s preiskovalnim zaporom kazen že prestal.
Soobtoženca Domenika in Wagnerfa je sodišče obsodilo na dva meseca je* če in manjšo globo.
Kakor znano, je Knappitsch kratko pred volitvami nastopil z novo »De* mokratično stranko«. Javnost se zani* ma, če bo avstrijsko sodišče dognalo, na kakšen način si je ta prosluli »de* mokrat« in »ilegalec« tako hitro izpo* sloval dovoljenje za svojo stranko,
F\
VESTI 12
^ SLOVENIJE
LJUDSTVO JULIJSKE KRAJINE NOČE V MEDNARODNO CONO
Po vsem ozemlju, ki naj bi po skle* pih Sveta zunanjih ministrov v Pari* zu prešlo v mednarodno področje, vlada veliko razburjenje. Ljudstvo razpravlja samo o tem nepravičnem sklepu.
Povsod prireja prebivalstvo teh kra* jev velika protestna zborovanja, na katerih se izraža neuklonljiva volja ljudstva po priključitvi k FLR Jugo* slaviji.
Pred kratkim je bila v Bujah (Istra) plenarna skupščina Slovansko*italijan* ske antifašistične unije (SIAU), ki se je razvila v mogočno manifestacijo prebivalstva vsega okraja za priklju* čitev k Jugoslaviji.
Na skupščini je med drugimi govo* ril tudi predsednik Oblastnega odbora SIAU Josip Š e s t a n. Dejal je, da so naši narodi pisali svojo usodo s krvjo, zaradi česar zahtevajo, da se spoštu* jejo njihove pravice. Poudaril je, da internacionalizacija ne more biti v korist ljudstvu, niti ne more dovesti do pravičnega in trajnega miru v tem delu Evrope.
S skupščine je bila odposlana mirov* ni konferenci Združenih narodov v Parizu resolucija, v kateri pravijo med drugim:
»Ogorčeni nad nepravičnimi sklepi Sveta zunanjih ministrov v Parizu, po katerih se Julijska krajina deli na dva dela, smo kot predstavniki Slovencev, Hrvatov in Italijanov prisiljeni po* udariti, da se z njimi naše ljudstvo ni* koli ne more in nikoli ne bo sprijaz* nilo ter da ne bo priznalo nobene re* šitve, sprejete za zeleno mizo, ki nas bi odcepila od ostale Julijske krajine in Jugoslavije.
Naše ljudstvo je doprineslo najtež* je žrtve v času italijanske okupacije. Odvzeli so mu domačo govorico v šo* lah in cerkvah, a z odcepitvijo od za* ledja — Jugoslavije so ga uničili tudi gospodarsko.
Dokler smo se borili na strani za* veznikov, smo trdno upali, da bodo našo voljo spoštovali. Sami zavezniki so vzeli nase to obvezo s podpisom Atlantskega povelja, ki jamči naro* dom pravico do samoodločbe.
Odločeni smo, da nadaljujemo bor* bo z ostalimi brati v Jugoslaviji, do* kler nam ne bodo zagotovljene naše pravice, to je, dokler ne bo vsa Julij* ska krajina s Trstom združena s Fe* derativno ljudsko republiko Jugosla* vij o.
Prepričani smo, da bodo v tej borbi na naši strani vsi jugoslovanski naro* di, Sovjetska zveza, kakor tudi vsi na* predni demokratični narodi sveta.«
VELIKA LJUDSKA ZBOROV A*
N JA V JULIJSKI KRAJINI
Po vseh krajih Istre in Primorja so velika množična zborovanja, na kate* rih ljudstvo enodušno izraža svojo voljo po dokončni združitvi Primor* ske, Istre in Trsta z Jugoslavijo.
V središča okrajev prihajajo tisoč* glave množice primorskega in istrske* ga prebivalstva z zastavami in trans* parenti, na katere je primorski človek s preprostimi črkami napisal svoje ob* čutke, želje in svoja borbena gesla. Na njih je zelo pogosto zapisano: »Zi* vel tovariš Kardelj — prvoboritelj za pravice tlačenega primorskega ljud* stva!« »Zahtevamo pravico za Trst — hočemo Jugoslavijo!« »Čas je, da pre* idemo od zavezniškega govorjenja k dejanjem!«
Ljudstvo je dobesedno preplavilo vse večje kraje. Prav posebno velika zborovanja in manifestacije so bile v mestih in trgih, kakor so Gorica, Tr* žič, Ajdovščina, Tolmin, Ilirska Bi* strica, Koper, Postojna, Št. Peter na Krasu in mnogo drugih.
Na zborovanjih so velikanske mno* žice navdušeno prirejale besedam go* vornikov in jih prekinjale z vzkliki: »Živel maršal Tito!« »Živel Kardelji« »Naše meje so začrtane z našo krvjo!« »Volja ljudstva je naše orožje!« »Mj
ne prosimo, mi zahtevamo, ker zahte* varno samo to, kar jc naše!« — Posa* mezni delavci in kmetje so se po zbo* rovanjih dvigali iz množice in poudar* j ali v svojih govorih, da ljudstvo Ju* lijske krajine ne bo nikdar pristalo na krivično rešitev!
V	Ajdovščini, ki je bila vsa preplav« ljena s transparenti in zastavami, je govoril na zborovanju, navdušeno po* zdravljen od deset tisočglave množice, predsednik PNOOsja (Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora) za Trst in Slovensko Primorje, pisatelj France B e v k. V svojem govoru je iz* razil enodušno voljo vsega ljudstva, da se vprašanje meja dokončno reši, kakor zahteva pravica. Poudaril je, da primorsko ljudstvo ne sprejme in ne bo moglo nikdar sprejeti krivičnih pa* riških sklepov! V imenu primorske duhovščine je govoril goriški duhov* nik in dejal med drugim: »Vsi duhov* niki hočemo s svojim ljudstvom v no* vo Jugoslavijo, ker se zavedamo, da nas drugače čakata jok in stok!«
S teh množičnih zborovanj so bila odposlana pisma podpredsedniku ju* goslovanske vlade Edvardu K a r d e * 1 j u in resolucjje mirovni konferenci v Parizu. V vseh teh pismih je ljud* stvo na preprost način izrazilo, da ne dovoli nikomur trgovati z njegovo krvjo in njegovo zemljo.
TRBOVELJSKI RUDARJI ZVIŠUJEJO PROIZVODNJO
Pred kratkim je bilo v Trbovljah zborovanje rudarjev. Na njem so sprejeli sklep, ki so ga odposlali pred* sedniku vlade LR Slovenije Mihi M a * r i n k u. V njem pravijo:
»Po temeljitem pretresu gospodar* skega stanja v državi smo enodušno sklenili: Uspešno bomo tekmovali s tujim kapitalom ter obenem zniževali cene domačim industrijskim proizvo* dom le tedaj, če bomo zvišali delovne norme. Zavedamo se, da je splošen padec cen vseh proizvodov nujen v korist delavca in kmeta.
Kot zavedni graditelji našega nove* ga načrtnega gospodarstva obljublja* mo, da bomo z voljo in vnemo prispe* vali svoj delež h gospodarski obnovi, dokler ne bo zajamčeno boljše življe* nje vsemu našemu delovnemu ljud* stvu.«
ZA ODPRAVO NEPRAVILNOSTI V POSLOVANJU DRŽ. URADOV
V	Uradnem listu LR Slovenije le bil objavljen pravilnik o ustanovitvi in delu uradov za pritožbe in predloge pri Kontrolnih komisijah ter okrožnih inšpektoratih. Na te urade ima pravico pritožbe proti postopanju in ravnanju državnih organov vsak državljan. če misli, da se mu s te strani godi krivica. Ako urad za pritožbe ugotovi, da je pritožba utemeljena, mora dati pobudo, da se nepravilnost odpravi.
CESTA LJUBLJANA - VRHNIKA
Delovni načrt za gradnjo cest določa asfaltiranje ceste Ljubljana-Vrh-nika. Do jeseni mora biti gotov pas 12 km od Podsmreke do Drenovega griča. Cesta bo široka 12,5 m in bo poleg cestišča imela še stezo za kolesarje.
Uredbo o plačanih dopustih za delavce, nameščence, uslužbence je izdalo jugoslavansko zvezno ministrstvo za delo. Po tej uredbi imajo pravico do letnega dopusta delavci in nameščenci, ki so najmanj 11 mesecev zaposleni pri istem podjetju. Plačani letni dopust traja najmanj 14 dni, a največ 30 dni. Čas. v katerem delavec ali nameščenec ni delal zaradi bolezni, nesrečnega slučaja ali vojaške vežbe, kakor tudi Čas, v katerem delavka ali nameščenka ni delala zaradi poroda, se seveda ne ura-čunava v dopust. O porodnicah je izšla še posebna uredba, po kateri ima pravico do plačanega šesttedenskega dopusta pred porodom in šest tednov po porodu.
Beseda našim akademikom
Nekoč je veljalo načelo, da je bil 'akademik že vnaprej določen za vo* dilno mesto v družbi. Pri nas na de* želi je bilo včasih tako gledanje tudi do nek* mere upravičeno, ker se je v večini primerov upoštevalo, ali je fant, ki so ga namenili za šole, dosti bister in po možnosti tudi bolj bister kakor njegova okolic^. Pozneje pa se je ta zahteva precej zabrisala. Odločale so čisto drugačne okolnosti, predvsem to, če se je našel kdo od sorodstva, ki je bil pripravljen skrbeti za fanta ali de* kleta, da bo lahko »študiral«. Tako se je le prepogosto dogajalo, da šolske iz* obrazbe niso uživali ravno najsposob* nejši, temveč večkrat tudi zelo pov* prečni talenti, ki so priučeno znanje predvsem izkoristili za svojo osebno korist in pri tem niso gledali na ko* risti narodne skupnosti.
Zadnja vojna in še prav posebej osvobodilna borba sta pokazali, da študij sam na sebi še ne daje kvalifi* kacije za vodilno mesto v človeški družbi. Treba je veliko več, kakor ma* lo priučene šolske modrosti, potreben je predvsem cel človek: ne mevža in strahopetec, ampak mož, ki se ne ustraši žrtve, kadar je potrebna; ne klečeplazec in koristolovec, ki se za* radi osebnega ugodja ukloni vsaki, tu* di krivični sili, temveč zravnan znjy čaj, ki se nikdar ne upogne pred kri* vico, pa čeprav bi moral zaradi tega trpeti.
Brez dvoma je znanje človeku nuj* no potrebno, če hoče ustvariti v svetu znosno življenje. Zato se vsi zares na* predni narodi prizadevajo, da omogo* čijo šolanje prav vsem, ki kažejo spo* sobnosti in nadarjenost. Čim večje so sposobnosti in čijn večja nadarjenost, tem večje so možnosti, ki se odpirajo študentu! Toda istočasno, ko se mu nudi priložnost, da izpopolni svoje znanje, se mora od njega zahtevati, da bo svoje sposobnosti širokogrudno za* stavil v korist skupnosti, ne pa v svojo osebno korist. V tem je razlika med pojmovanjem preteklosti in ocenjeva* njem sedanjosti in bodočnosti. V bi* stvu se tako tudi razlikuje pojmova* nje o stari liberalni družbi in o na* predni socialistični skupnosti.
Dveh pridobitev nove dobe se mo* ramo čisto jasno zavedati: 1. da da* našnjcga človeka ne ocenjujemo več slepo samo po njegovem znanju, niti ne več izključno samo po sposobno* stih, temveč poleg tega po njegovih značajnih kvalitetah, v prvi vrsti po njegovi nesebični predanosti idealom napredne skupnosti. Ne zadošča samo
enkratna, objektivna kvalifikacija v obliki šolskega spričevala ali doktor* ske diplome, ampak vsakodnevno de* lo, neprenehno uveljavljanje pridob* ljenega znanja v korist skupnosti šele opravičuje do zaupanja in do dobre ocene.
Živimo v prehodni dobi, ko izginjajo stari pojmi in se ustvarjajo novi. Za marsikoga je to umiranje in novo po* rajanje težak in zapleten pojav. Iz sta* re navade se naši preprosti ljudje vprašujejo, češ kaj pa k vsemu temu pravi »sosedov študent«. Toda naš »sosedov študent« molči in ne ve kaj povedati. Skril se je med svoje knjige, pa ni gotovo, če iz zadrege pred stoterimi vprašanji ali pa iz stra* hu pred stvarno vsakdanjostjo.
Svoj čas so koroški študentje prire* jali počitniške sestanke. Na teh se* Stankih so več ali manj uspešno raz* pravljali o perečih vprašanjih svetov* ne in domače politike, skušali so najti nekakšen odnos do vseh teh proble* mov, predvsem pa so s sodelovanjem pri prosvetnem delu skušali pokazati svojo mlado voljo do življenja.
Kako pa je danes z našimi študenti in akademiki, ki so v preteklosti tako radi slišali, da so jih imenovali »cvet naroda«? Ali je nacistična slana za* morila tudi ta cvet?
Minulo je mesec dni, kar so se za* prla univerzitetna vrata. Jugoslovan* ska akademska mladina tekmuje po vseh koncih svoje širne domovine, da bi pomagala s svojimi mladimi silami čimprej zgraditi nov dom, ki bo rad sprejel pod svojo prijazno streho vse delovne ljudi in jim nudil človeka vredno življenje. Akademska mladina odstranjuje sledove nacističnega bar* barstva, gradi mladinsko progo, sc vežba po tovarnah, gradi nove ceste, pomaga elektrificirati slovensko vas, pri tem se izgrajuje tudi duševno, se uči in izpopolnjuje svoje znanje. Ta mladina se uči, ustvarja, živi med na* rodom in dela za skupnost. Ta mladi* na, ki je sama doživljala neizprosnost boja, ko so tovariši padali in darovali svoja mlada življenja za boljšo bodoč* nost svojega naroda, ta mladina je da* nes prav tako pripravljena na vsako žrtev v korist skupnosti.
Kako je s teboj, koroški študent in akademik? Ali si poskušal najti pot, ki te bo vodila k ustvarjalnemu delu med narodom? Zavedaj se, da narod budno pazi na svoje sinove in hčere, vse sproti ocenjuje: tvoje delo in tudi tvoje brezdelje!
kot Komunistična stranka Avstrije. Pri zgodovinskem orisu osvobodilne* ga gibanja v Sloveniji je poudaril, da so slovenski komunisti stali v prvih bojnih vrstah, doprinesli za osvobodi* tev največ žrtev in tvorili v Osvobo* dilni fronti tisto jedro, ki ni klonilo niti v najtežjih trenutkih. Ko je nato govoril o Koroški, je dejal, da morajo prav tako kot v času oboroženega bo* ja tudi danes stati vprvih vrstah Osvo* bodilne fronte za Slovensko Koroško in biti n jeno gibalo. Dolžnost nas vseh je, da ohranimo in dalje razvijamo na* šo antifašistično enotnost, in to danes
ANTIFAŠISTIČNA ENOTNOST
Preteklo soboto in nedeljo je bila
v	Celovcu konferenca avstrijske ko* munistične stranke za Koroško. Kon* ferenci je predsedoval K a c i a n k a. Udeležilo se je je okoli 350 delegatov iz vse Koroške. Navzoči so bili tudi zastopniki koroških Slovencev. Zbo* rovanje je bilo nova manifestacija bratskih odnošajev dveh sosednih na* rodov, skupne antifašistične enotnosti delovnega ljudstva.
Narodni svetnik H on ne r je v svojem govoru opozoril, da nekateri avstrijski politiki grade svojo politič* no dejavnost na nasprotju med zavez* niki in da uprizarjajo šovinistično go* njo proti sosednim narodom. Dejal je: »Pri nas hočejo nekateri uganjati po* dobno politiko tudi proti novi Jugosla*
vi	ji. Pred kratkim je narodni svetnik S c h u m f predložil vladi, da je po* trebno rešiti »nemško mesto Maribor® iz slovenskih rok. Neki socialistični poslanec je predložil podobne zahte* ve nasproti Madžarski, poslanec A v* stri j ske ljudske stranke pa nasproti Češkoslovaški. Taka politika nikakor ne ustvarja prijateljskih odnošajev med Avstrijo in njenimi demokratič* nimi sosedi.«
Deželni svetnik Tschofenig pa je osvetlil umazano politično igro, ki jo hočejo uganjati neki politiki s ko* roškimi Slovenci, in dejal: »Po Kai* bitschevem vzorcu poskušajo znova razvneti gonjo proti slovenskemu na* rodu. Po pravici so Slovenci ogorčeni nad tem ravnanjem in če izjavljajo, da
Maier*Kaibitsch in da je to zopet za* četek ljudstvu sovražne politike, ki je že enkrat pripeljala Avstrijo v naci* stične vode in se končala s preselje* vanjem in streljanjem koroških Slo* vencev.
»Odločilni boj koroških Slovencev za časa nacizma,« je dejal Gross, »je izražal njihovo hotenje po narodni svobodi in stremljenje po naprednem družabnem redu, kot je v Jugoslaviji. Pravico do popolne narodne svobode in srečnejšega življenja delovnega ljudstva so si tudi priborili s težkimi žrtvami. Prav v tem odločilnem oboro*
se bodo proti temu borili z vsemi de* mokratičnimi sredstvi, tedaj lahko ra* čunajo tudi na podporo komunistične stranke. Z vso odločnostjo se bomo borili proti temu, da bi bil znova ogo* ljufan za svoje pravice del prebival* stva in to tisti del, ki je dokazal svojo antifašistično zavednost in se aktivno boril proti fašizmu.«
Konferenca je soglasno in z velikim odobravanjem sprejela izjavo, ki ugo* tavlja nezadostne ukrepe v vprašanjih čiščenja fašističnih elementov, demo* kratizacije, sabotaže v gospodarstvu, v prehrani ter splošno v obnovi. Dalje opozarja, da je za Koroško izredne važnosti prijateljstvo z jugoslovan* skimi narodi. Ko omenja protisloven* sko propagando in sovražno obnaša* nje proti Slovencem, ugotavlja izjava: »Samo neposredna pogajanja demo* kratiene Avstrije z demokratično Ju* goslavijo lahko vodijo k rešitvi tega vprašanja. Kajti taka pogajanja bodo izvedena v duhu prijateljstva med na* rodi in bodo imela pred očmi skupne interese v boju proti fašizmu in za učvrstitev svetovnega miru.«
Izmed koroških Slovencev je govo* ril Šiman G r o s s in to v slovenščini. Uvodoma je naglasil, da so dosleden antifašistični boj, stremljenje po res* nični ljudski demokraciji, enakoprav* nost narodov in prijateljsko sodelova* nje obeh narodov na Koroškem skup* ni cilji, ki jih zasledujeta tako Osvo* bodilna fronta za Slovensko Koroško
še tem bolj, ko stoji nam nasproti vsa reakcija, združena pod Rainerjevim geslom o »Nedeljivi Koroški«. Posegel je nato v zgodovino koroških Sloven* cev, pokazal na korenine »vsenemške miselnosti«, ki so se potem razrasle v strahotno in zločinsko delovanje Mai* er*Kaibitscha in njegovih pajdašev. Dejal je, da je današnja »Zveza av* štrijskih Slovencev« podobna bivšemu »Heimatbundu«, ki ji je stal na čelu
ženem boju se je skovala enotnost slo* venskega in avstrijskega protifašistič* nega ljudstva, katero moramo ohraniti tudi vbodočnosti, kajti boj je v bistvu še isti, le oblika boja se je spremenila.
Po vsem tem vidimo, da je vsak na* sprotnik Osvobodilne fronte obenem zaveznik ponovne velikonemške poli* tike in da je vsakdo, ki koroškim Slo* vencem odreka njihove pravice, tudi nasprotnik napredka.«
1
Rutarjevemu Jurju v spomin
Tiho in spokojno leži danes naša va* sica v dolini, ki jo na jugu obrobljajo podolgovata Košuta, Baba in Zelenica, na severu pa Grlovec, Javornik, Setiče in zadnji hrbet Obirja. Premnogi tu* jec, ki ga je zaneslo v naš kraj, se ne more nagledati te naravne lepote, ki je za nas Selane brez dvoma najlepši kotiček slovenske zemlje.
Veliko bi lahko povedali naši lesovi zgodb, posebno zadnja leta, ko so v svoji senci skrivali slovenske borce — partizane. Skoro vsako drevo bi lahko povedalo svojo zgodbo, prvo bi govo* rilo o junaštvu, drugo o trpljenju, tre* t je o žrtvah, ki so padle za svobodo in lepšo bodočnost našega naroda, četrto bi znalo povedati o junaštvih in požrt* vovalnosti selanskih deklet in žena — in zgodb bi ne bilo ne konca ne kraja. Tudi o selanskih žrtvah, ki so padle 29. aprila 1942 pod mečem nacistične* ga rablja na Dunaju, bi pošepetalo marsikatero drevo.
Številne so naravne dupline, ki so jih naši borci predelali v prave, pri* jazne izbe s posteljami in drugo hišno opremo. Sem so se zatekali naši par* tizani predvsem na zimo, da bi našli streho in zavetje pred mrazom. Mogo* če so tudi naši pradedje po teh votli* nah našli zatočišče pred divjimi pre* ganjalci Huni ali Obri kakor v zadnjih letih naši borci pred nacistično zverjo.
Naš očanec Obir večkrat skrije svo* jo sivo glavo v oblak; ni lahko iz dne* va v dan, iz desetletja v desetletje gle* dati samo bedo in trpljenje, preganja* nje in krivice. Kadar pa je nebo jas* no, tedaj se ponosno dviga k nebu, saj »videl je borbo slovenjih otrok ...«
Če prideš k nam v Sele, dragi bra* lec ali bralka »Slovenskega vestnika«, tedaj se povzpneva na njegovo glavo in videl boš, kako prelepa je koroška Slovenija. Pod teboj se razprostirata v rahli meglici Rož in Podjuna, kakor razkošna preproga se širijo polja, se* nožeti, gozdovi, vmes se svetijo bele vasice in lesketajo v soncu jezera. Med vsem tem razkošjem barv pa se vije mogočna Drava, o kateri bi lahko veljale besede našega »Goriškega Slavčka« Simona Gregorčiča, ki jih je naslovil na Sočo: »Kot ogromna solza se mi zdiš, a še kot solza krasna!«
Ko gledaš po Rožu, ti na levi zasta* vijo pogled stene ponosne Košute. O, ko bi mogla povedati svojo zgodbo, kako so pred sto tisoči leti ob njene pečine butali valovi južnih morij, kako se je morala na pritisk gorotvornih sil ločiti od sosednjih Savinjskih planin in od Storžiča ter se vzpeti v nebo kot samostojna gromada. In če se potem obrneš v smeri proti jugozapadu, se ti bo ustavil pogled na mogočnih skalah Triglava, ki tako samozavestno in po* nosno zre v nebo. Pa kako bi tudi ne, saj je lahko gledal, kako se je rod ob njegovem vznožju boril kot narod ju* nakov, kako je bil pripravljen žrtvo* vati na tisoče življenj, samo da bi si izbojeval svobodo in potomstvu ustva* ril lepše življenje.
Vse to lahko gledaš z vrha naše go* re. Tudi pred desetletji smo se radi vzpenjali na sivo glavo Obirja, tedaj nas je še spremljal pokojni občinski tajnik in prevovodja Simon Kozian. Letos obhajamo desetletnico njegove prerane smrti in njegovemu spominu naj bodo posvečene tudi te skromne vrstice.
Ob zidu na severni strani selškega pokopališča kaže skromen spomenik z liro in sliko mesto, kjer počivajo ze* meljski ostanki tega ljubljenca Sela* nov. Ni bil rojen Selan, toda bival je tu polnih 15 let in s svojo zdravo še* gavostjo si je osvojil njihova srca. Tudi drugod po Slovenski Koroški so dobro poznali »Rutarjevega Jurja«, ki je s šegavimi podlistki v »Koroškem Slovencu« skrbel za dobro voljo nje* govih bralcev. Bil je Slovenec in Slo* van ter hrepenel po dnevu, ko se zdru* žijo vsi slovanski narodi. Kako rad je ponavljal besede Franceta Prešerna, da »največ sveta otrokom sliši Slave!« Pri vsem svojem navdušenju pa nik* dar ni odrekal enakih pravic vsem drugim narodom, ki so pripravljeni spoštovati tvojo pravico do življenja. Bil je steber slovenskega prosvetnega društva »Planina«. Nesebično se je trudil, da bi društvo čim lepše uspe* valo in da bi bile njegove prireditve privlačne in zabavne. Večkrat je sam zložil kak posrečen kuplet, da bi raz* (Nadaljevanje na'4. strani)
m*
Vj,/; -j.
/	~ ♦
(J W(X%K 2
:
.VEDNO ISTE TEŽNJE IN OBLIKE
Ko smo čitali o prepovedi Zveze vojnih povratnikov Hitlerjeve arma* de, smo se nehote spomnili minulih časov in nekdanjih oblik zbiranja šo* vinističnega zbora častilcev nemške vojne slave. Zanimivo je, da tudi v tej »družbi veteranov« najdemo ljudi tistega kova, ki jim je vzor zloglasni vojni zločinec Maier*Kaibitsch. Ta »slavni vojskovodja« koroških faši* stičnih šovinistov je namreč opravljal tudi funkcijo, ki je pri naštevanju nje* govega delovanja nikakor ne bi smeli pozabiti. Bil je »Gauverbindungsfiih* rer des NS*Reichskriegerbundes«. Po* veljnik tc vojaške zveze, SS*Gruppen* fiihrer' Reinhardt je poslal svojemu pokrajinskemu zastopniku tedanjemu SS * Obersturmbannfuhrer ju, stotniku na razpoloženju Maier*Kaibitschu leta 1940 sledeči telegram:
»Čestitam koroškim obrambnim borcem k njihovi zmagi pred 20 leti in pozdravljam vse tovariše koroškega osvobodilnega boja!«
Tako jasno smo malokdaj našli v nemških virih priznano resnico, da le* ta 1920 na Koroškem ni zmagala pra* vica demokracije, temveč nasilnost vsenemškega imperializma. Ob današ* njem razvoju na Koroškem pa se v nadaljevanju primere vprašujemo:
»Kateri berlinski general misli leta 1965 pozdravljati junaške nemške bor* ce za »nedeljivo, svobodno Koroško?«
—d.
NA JOŽETOVO ŽELJO SE OGLAŠA JURIJ
V našem časopisu Slovenskem vest* niku sem zasledil, da me pogreša neki Joža in me kliče, naj se oglasim. Ni* mam sicer mnogo časa, vendar srna* tram za svojo* dolžnost, da se vsaj ja* vim, tako da boš vedel, da še živim. Povedati ti moram, da me gestapovci niso zgrabili, čeprav so že stegovali po meni svoje umazane kremplje. Zelo me je presenetilo, da se še spominjaš, Jo'a danes po osmih letih na mo je voščilo k novemu letu 1938! Takrat sem bil še samski fant, glavo sem imel polno porednih in šaljivih misli, kljub temu pa sem z zanimanjem bral »Ko* roškega Slovenca« in mu od časa do časa poslal kako svojo domislico, med drugimi tudi voščilo, ki ga omenjaš. Kakor da bi slutil s tem, da sem vo* ščil vsem Slovencem srečno in blago* slovljeno novo leto, so se pričeli ta* krat najhujši in najusodnejši dnevi v naši zgodovini. Že pred 38 letom so nas zapostavljali in nam jemali vse pravice, Z nacizmom pa je prišel čas za vse naše zatiralce, da so pokazali svoj pravi zločinski obraz. Najpodleje so nas preganjali, cele družine so izse*
(Nadaljevanje s 3. strani)
RUTARJEVEMU JURJU V SPOMIN
vedril poslušalce. Tudi s pisateljeva* njem se je ukvarjal in v založbi Mo* horjeve družbe pod imenom »Pod* obirski« izdal svoje »Spomine iz sve* tovne vojne«.
Minilo je deset let, kar nas je za* pustil Šiman. Nad njegovo gomilo je besnel vihar hitlerjevstva, ki se ni ustavil niti pred zidovi pokopališča, kjer je brisal stare slovenske napise in prepovedoval, da bi se vsekali v kamen novi. Na njegovem grobu se je ohranil napis, ki si ga je zložil sam, Dragi Šiman, vedi, da danes po de* setih letih, odkar si se poslovil od nas, tvoji zvesti tovariši še vedno bijejo neizprosen boj za slovensko besedo, ki si jo ti nadvse ljubil, za svojo pra* vico, ki je bila tudi tebi sveta. Toda vedi tudi, da z nami vstaja mladi rod, ki se je prekalil v krvavem boju, vedi, da korakajo z nami vsi napredni in pravicoljubni narodi in da nismo več sami v svoji gorski dolini. Z nami je pravica in ves napredni svet!
Janko Ogris iz Sel.
Ijevali, zapirali so nas po taboriščih, druge zopet so zločinsko pokončali, nekaj pa nas je ostalo v domovini, ker jim je bil čas prekratek za nadaljnje preseljevanje, zapiranje in morjenje. Koroški Slovenci so trpeli, trpeli in umirali za svobodo svojega ljubljene* ga naroda. Sramujejo naj se vsi tisti, ki so sežigali slovenske knjige, nem* ško molili in si z izdajstvom svojega naroda skušali zavarovati svojo kožo in imetje! Postali so izdajalci svojih očetov ter svojih sobratov, ki so se ne* omajno borili za končno zmago pra* vice in svobode.
Pozdravljam te, Jože, kakor tudi vse druge bralce »Slovenskega vestnika« v želji, da bi bili kmalu vsi Slovenci pod eno streho! Jurij pod Strmcem.
JAKA PROS ZA BESEDO
Naš oča majo že osm križov. Branje jih pa še zmirej veseli. Ti, Jaka, so djal, kaj pa ta beseda pomen »kolor* je«? Kak se pa to po našam reče? Tu pišejo, da je ano kilo kruha dva tav* žnt kolorij. Kolk pa je to? Al je to firtlc al kolkr že, pa bi saj tako po* vedal, da b vsak zastopu. — Oča, sm djav, to še drug na zastopjo k so bol študiran k pa mdva. Kalorije, to je ana taka reč, da se na vid, se le bol občut. Tak pr anglih kakor alkohol: več ga popiješ, bol te unašje. Samo da je pr kalorijah narobe: manj jih poješ, bol jih občutš. Če maš ano kilo kruha ni bohvekaj, če pa rečeš da maš dva tav* žnt kalorij, se pa že bol mogočno sliš. Pvažov Nantl je pa le djav, če mam dojst jest, da se do sitga najem, se po* žvižham na vse kalorije! Jas tud pravm: včash smo od mleka pa kruha pa od Špeha živel, sdej pa od kalorij, Za to-dobroto se mamo tud nacijcm za zahvalt. Nacije bojo mnda zaprl, kalorij nas bojo pa po malem odvadi.
Je pač an križ s tem tujam besiedam. Mne kar zazebe, če tako spako na nov srečam. Vselej pomien kako boliezn al pa vakoto, najčeše pa kej politič* nega, kar nas adn na smie vedet. — Cokvar sem je tud potožu da ma take bacile u ževodcu k jih samo meso um* čujc. Kar je meso na karte, to se prav, kar ha ni več na kartah, so se pa te bacile tako razmnožle, da mu je včas kar svab. Jas mu rad varjamem. To* lažu sm ga da ma večkdo tako bolezn. Posebn u mestah se je razpasva. Te sorte bacile kp z domačam hrenijam najbol panaš.
Prosm da mna zamirte, še nekej mje padvo u hvavo: tista atomska bomba — npa koza, kje živa vstava. Ksm še za pastirja biu, sm moru od tete Barbc kozo tud past. Tda sm že vidu, kak je sviet krivičn. Vselej kadr je biu kak pevčnk na nov objedan, sm biu pa jas tepan, kakr dab jas kej zato mogu, da je Hetla tak škodliva. An* bart sej pa pr teti Barbi hlev podrv. Kar sm pač mogu letim gledat ti* sto podrtijo. Sdej sm pa riešan, koze na bo trieba več past, sm djav sam pr seb. Lih rajtov sm pr okn pohledat čcb*kch an konc repa vidu, temred pa slišm teto: smrkovec, smrkov! Faulast je, da z zobmi gleda! Ni tolk da b ži* vino utvezu' In okol vogla jo prkalopa tista nesrečna Hetla, vsa bleda, za njo pa teta Barba s palco. Tobart mej pa riesn hrivov, da živine nism utvezu. To sm že vedu da koza karbod pre* nese, dab jej pa še atomska bomba na mogva v živ, to pa nism žinjov. Pa brez zamire!	Vaš Jaka.
GOZDANJE
Radi bi se oglasili tudi mi Gozdan j-čani. Gotovo vas bo zanimalo, kako živimo v tem gorskem kraju, ki je tako od rok. Nič čudnega bi ne bilo, če bi kdo vprašal: »Je-li tam gori še kaj Slovencev?« Kajti znano je, da smo na najsevernejši jezikovni meji, kjer je bil pritisk ponemčevanja še bolj močan kot drugod. Kljub temu se nismo dali potujčiti in smo ostali zvesti svojemu narodu tudi v najhujših dneh.
Že leta 1940 je moral v pregnanstvo naš g. župnik M. Kuhler, ki je bil vsa leta požrtvovalen, dober in zvest delavec slovenskega naroda. Ko je kruti nemški fašizem leta 1942 začel neusmiljeno izseljevati slovenske družine, tudi nam ni prizanesel. Pregnal je več družin v brezsrčno tujino. Kako željno smo pričakovali zlato svobodo, doma ali v tujini, in hrepeneli po boljši bodočnosti! Bili smo trdno prepričani, da bo zmagala pravica, ki je na naši strani.
Ko je minila nečloveška vojna, se nam je zdelo, kot bi bili na novo rojeni. Toda ves čas smo pogrešali našo lepo slovensko besedo, ki naj bi potrdila svobodo tiska. Ko je izšel naš list »Slovenski vestnik«, ki je v resnici naš, je tudi pri nas našel dober odmev in napravil praznično veselje. Z velikim zanimanjem prebiramo sleherno številko in mnogo Gozdanjča-nov je že med stalnimi naročniki.
Francka.
/ VOVBRSKA GORA
Pred kratkim so vlomili 'neznani zlikovci ob jasnem dnevu v shrambo Primoževe kmetije in odnesli skoraj vso zalogo mesa, masti in slanine. Proti večeru istega dne so obiskali še Šojevo posestvo, a jih je korajžna gospodinja s klicanjem na pomoč spodila. Gre baje za neke Ogre, ki pač tudi nočejo opustiti temnih poslov. Skrajni čas bi bil, da se poženejo ti 'tuji fašisti iz naše dežele, ker ogrožajo le mir in varnost. Pa oni že vedo, kje se lahko sprehajajo kar brez iskrbi!	M. K,
GALICIJA
V vsej naši občini smo te dni z ve* sel jem sprejeli vest o vrnitvi Kavko* ve Mojci je, Marice Urankove iz En* čelne vasi. Bila je' zadnja tovarišica našega kraja, ki se je vrnila iz Nem* čije, kamor so jo odvlekli gestapovci že leta 1942. Z vso svojo družino spo* mladi 1942 izseljena je jeseni istega le* ta pobegnila iz zasovražene tujine in se pridružila slovenskim borcem okoli Železne Kaple. Kot prva ženska Slo* venske Koroške je nosila orožje za pravico. Toda v decembru je bila dru* gič ujeta — prvič novembra ji je uspe* lo še pobegniti — in obsojena na 12 let težke ječe.
Tovarišici, ki se je srečno vrnila, in vsej Kavkovi družini, ki je bila tako hudo prizadeta — saj sta bila oče in starejši sin oba v Dachau — želimo mnogo sreče ob domačem ognjišču.
Dne 26. julija smo pokopali očeta Tonica. S Kavkovim očetom in sinom vred je bil v Dachau nad tri leta m prinesel od tam kal smrtne bolezni. Vse svoje življenje je poznal le delo. Trideset let dela v reberški celulozni tovarni ni malenkost. Ko pa je divjala nacistična zver po naši zemlji, tudi on ni mogel molče gledati vseh krivic in gorja. Zato je moral v taborišče smr* ti. Pretežko je bilo trpljenje, ki mu ga je naložilo življenje, in njegovo onemoglo telo je sedaj podleglo. Pevci iz Gorič pod vodstvom Pevcarja so mu v slovo zapeli, domači župnik je spregovoril poslovilne besede za fara* ne in v imenu Društva bivših interni* rančev se je poslovil od očeta Tonica tov. Janko Urank. Grob te naše žrtve nam bo vedno svet opomin.
IZ PLIBERŠKE OKOLICE
Nestrpno smo pričakovali dneva, ko bo naš list zagledal luč sveta in romal teden za tednom med svoje rojake. Končno smo te sprejeli, »Slovenski vestnik«, prišel si, da boš zastopal na* še interese in želje.
Prosvetno delo se pri nas ugodno razvija. Naši igralci marljivo vadijo Miklovo Zalo, ki jo hočejo prirediti že v avgustu v Pliberku. Vabimo že da* nes vse naše prijatelje od blizu in da* leč na to prireditev. Bratom in sestram onstran Drave, ki se naše prireditve
ne bodo mogli udeležiti, ker je tu ob* mejni pas, pa že danes svetujemo, da nam sporoče svoje morebitne želje, da gostujemo v krajih severno od Drave.
Omeniti moramo tudi naše šolstvo, ki nas prav nič ne zadovoljuje. Že ta* ko nimamo dovolj učiteljev, ki bi po* učevali v slovenskem jeziku, sedaj pa hočejo prestaviti slovenskega učitelja Kreinerja iz Vogrč v nemški kraj Af* ritz. Po tem učnem redu, kakor je se* daj v veljavi, ni govora o pravični šol* ski reformi; omejujejo celo tistih ne* kaj uric, ko bi se morala poučevati slovenščina. Tudi v javnih uradih ni nič bolje. Nasprotniki Slovencev tz prejšnje dobe imajo še vedno glavno besedo.	N. F.
ŠMIHEL PRI PLIBERKU
Preteklo nedeljo so gostovali pri nas škocijanski igralci z lepo narodno igro »Z lastovkami«. Kljub slabemu vre* menu se je zbralo v Šercerjevi dvora* ni veliko število gledalcev, ki so z ve* likim zadovoljstvom sledili poteku prireditve. Vsesplošno mnenje je bilo, da Šmihel že dolgo časa ni videl kaj tako lepega. Vsi nastopajoči igralci so podali svoje vloge res izvrstno. Škoci* janskim nrosvetašem izrekamo za res uspešno gostovanje naijskrenejšo za* hvalo.	Lojze.
. LOČE NAD BAŠKIM JEZEROM
Tudi mi smo se nadvse razveselili »Slovenskega vestnika«. Saj nam go* vori prav iz srca in zadene vedno v pravo, pa naj govori o bedi naših iz* seljencev ali o borbi naših partizanov za svobodo ih lepše življenje.
Sicer smo še dosti razgibani in de* lavni, le naše žene se ne morejo odlo* čiti za delo. Tovarišica Hilda, kaj ko bi prišla enkrat med nas in nam go* vorila o naših nalogah! Pri nas ob je* zeru je sedaj tako lepo, da ti gotovo ne bo žal.	Mila.
LOVANKE PRI DOBRLI VASI
Tudi mi Lovančani smo z velikim veseljem pozdravili prve številke na* šega »Slovenskega vestnika«. Kljub temu, da šteje naša vas le 49 hiš, ima* mo 25 naročnikov, ki vsi z veliko vne* mo prebirajo naš slovenski tednik.
Ker nam je pri mlačvi žita primanj* kovalo delovnih rok, so stregli veliki mlatilnici kar štirje kmetje, ki so tako skupno spravili vsak svoje žito. Z združenimi močmi so s skupnim de* lom pomagali drug drugemu in mlačvo končali v veliko zadovoljstvo vseh so* udeležencev.
Dne 14. julija zvečer nas je za vedno zapustila Kolerčeva mati, Uršula Brež* jak, ki je dočakala visoko starost 77, let. V torek dopoldne smo jo poko* pali. Slučaj je hotel, da se je vrnila prav tiste dni z Dunaja na dopust nje* na mlajša hči in ji lajšala zadnje dni s skrbno nego.
Slovenska prosvetna zveza naznanja
sledeče prireditve:
za nedeljo 11. 8.:
občni zbor »Drave« v Glinjah ob 15. uri pri Cingelcu na Trati; občni zbor prosvetnega društva v Škocijanu ob 15 v društvenih pro* štorih;
»Naša kri«, v Št. Vidu v Podjuni ob 15 v društvenih prostorih; »Miklova Zala« v Pliberku ob 16 v telovadnici;
za praznik 15. 8.;
»Miklova Zala« v Nonči vasi ob 15 pod Štavdaherjevirn kozolcem;
za nedeljo 18. 8.:
občni zbor boroveljskega prosvet* nega društva ob 15 pri »Neuwir* tu« v Doleh.
Pri prireditvah nastopajo tudi pevski zbori in govori zastopnik SPZ.
IZ UPRAVE
Na pogoste pritožbe naročnikov in zaupnikov, da lista ne prejemajo pra* vočasno,-ugotavljamo, da odhaja list z Dunaja vedno redno in točno. Zato bo iskati vzroka zamude pri krajevnih poštnih uradih.
■--■--
0 NAŠEM KULTURNO-PROSVETNEM DELU
Naše kultumoprosvetno delo se je po pravkar preživeti težki, borbeni in junaški dobi osvežilo in poglobilo z novimi in velikimi nalogami. Nastale so nove pesmi, ki so se rodile v kr* vavi borbi slovenskega naroda za svoj obstoj. Pesmi »Na oknu glej obrazek bled«, »Za vasjo je čredo pasla«, »Leži tam jezero v tihoti«, »Hej brigade« so postale splošna narodna last. Z žare* cimi očmi jih prepeva naša mladina. Na oder so si utrle pot tudi igre, ki so nastale v tej dobi. Koliko odobra* vanja sta našli na primer Klopčičevi »Izdajalec« in »Mati«. Veseli in po* nosni moramo biti na naš narod, ki je šel z novim časom ne le v borbi in v političnem udejstvovanju, temveč gre napredno pot tudi v svojem kultur* no*prosvetnem življenju, pot, ki pelje v nove zarje naše prosvete.
S prav tako ljubeznijo pa prepeva naše ljudstvo tudi naše narodne pes* mi. »Juhe, pojdam v Skufiče« in »Nmav črez jizaro« so bile in bodo naše pesmi. Med igrami pa je »Miklo* va Zala« najbolj priljubljena in naj* lepša. Danes gleda naše ljudstvo Zalo s še večjim razumevanjem in vidi v njej simbol koroških Slovencev. Pri* zor za prizorom prikazuje simbolično našo zgodovino. Turška vojska, ne* uspeh junaške obrambe, narod pod* jarmljen, Zala odvedena v sužnost. V naši zgodovini so to dolga stoletja su* ženjstva. Doba, ki je dosegla v zad* njih letih višek v krvoločnem divja* nju nemškega fašizma. Slovenski na* rod je skoraj omagal na svoji križevi poti. V tem usodnem trenutku se rodi partizanska vojska, ki prinaša novo vero v svobodo. Narod jo čuje in ra*
zume. Vidimo Koroško v borbi ... Predzadnji prizor nam kaže obupano Zalo v suženjstvu. V tem trenutku ji prinesel njen stric blagovcst: vrnitev v domovino. Trnova je pot v domo* vino, toda Zala jo nastopi. Po ne* skončnih težavah in trpljenju se Za* la vrne v svoj rojstni kraj. Ostala je zvesta večno zvesta Miklova Zala, za* to je dosegla svoj cilj. Ko zastor pade, ni ploskanje samo priznanje igralcem, je manifestacija trdnega sklepa vseh navzočih, da ostanejo trdni in zvesti kakor Zala, simbol slovenskega naro* da na Koroškem.
V pesmih, igrah in melodijah se iz* raža duševno občutje. Trpljenje in za* tiranje našega ljudstva ter hrepene* nje po svobodi in neodvisnosti sta dali svoj pečat tudi našemu kulturne* mu življenju, pečat bridkosti, razoča* ranja in gorečega hrepenenja po svo* bodi. Današnji rod je dobil trši in od* ločnejši izraz, kajti živel je v časih, ko se je slovenski narod boril za svoj ob* stanek. Slovenski narod je postal iz naroda hlapcev narod borcev*juna* kov. V borbi, trpljenju in krvi preka* ljeni rod je poln novega duha, in ta je dobil svoj izraz tudi v kulturnem življenju. Danes si ni mogoče misliti naših kulturno prosvetnih pTircditev brez naših borbenih pesmi in iger. Pro* svetno delo bo le takrat pravilno in koristno, če bomo povezali in združili to dvoje. Tako prosvetno delo ne bo želo samo priznanja gledalcev, temveč bo gojilo in hranilo našemu ljudstvu borbeno zavest in vztrajnost, ki sta mu potrebni, da bo kot Zala dosegel svoj cilj.	Maks Kaki.
V.
Na delo pi*osvetai*)i iz Sveč
Domača in prijetna vasica so Sve« če. Složno, kakor bi bile nasajene na vrtni gredi, ležijo hiše ob rožanski ce* sti. Tako složni in edini so bili tudi Svečani, dokler se tudi sem ni prikra* del tuj duh,, se vjinil med naše vašča* ne in razdrl enotnost.
Važni dogodki v zgodovini koro* ških Slovencev so povezani z imenom Sveče. V Svečah se je rodil oče koro* ških Slovencev, Andrej Einšpieler; in tukaj je obhajal svoj 50 letni duhov* niški jubilej. Svečani se zavedajo svo* jega dolga nasproti Andreju Einšpie* lerju, zato so se oprijeli narodnega in kulturnega dela in v tem delu vedno stali v prvih vrstah. 32 let je bilo »lz*
obraževalno društvo Kočna« središče prosvetnega dela, dokler ni tuja, ge* stapovska zločinska roka preprečila nadaljnjega dela. Vendar naši društ* veniki niso klonili. Dolgoletni pred* sednik društva, župnik Viktor Rup* recht, je bil takoj po razpustu društva izgnan v nemške kraje, kjer je 1. 1944 umrl. Ko se je začel tudi na Koro* škem razvijati osvobodilni boj, so Sve* če zopet vstale — spregledale so in za* čele kovati svojo in narodovo boljšo bodočnost. Mače in Sveče so bile sre* dišče odpora v Rožu. Odtod se je raz* širil osvobodilni pokret na Gorjance, Celovec in Beljak. Vse to delo je bilo uspešno in bi se tudi uspešno končalo
— če ne bi bilo med Svečani izdajal* cev, tistih narodnih izrodkov, ki so za judeževe groše fašizmu na Koroškem prodali sebe in spravili v nesrečo vse bližnje prebivalstvo.
Dne 6. maja 1944 — na črni dan Slovencev v Svečah —so odmevali po Svečah in Bistrici streli, padale so pr* ve žrtve. Na domačih tleh so bili ustre* ljeni Aleš Einšpieler, Valentin Švare in Flori Križnar, katere so izdali do* mači Judeži. Istočasno je romalo 23
zboru obnovili sveško prosvetno dru* štvo »Kočna«, ki bo sedaj prerojeno in prekaljeno v novem duhu vodilo naše prosvetno življenje in narodno* kulturno vzgojo mladine. Mladina je zahtevala društvo, zahtevala v števil* nih prireditvah in nastopih. Dvanajst* krat je že nastopila sveška mladina na svojem odru in gostovala tudi v dru* gih vaseh. Sedaj bo imela središče in zatočišče v prosvetnem društvu in že* lim samo, da bi v njem delala z enaka
št. Primož ▼ Podjuni
oseb v zapore in koncentracijska ta* borišča, med njimi cela Bovčarjeva in Permoževa družina. Silen udarec je bil to za Koroško, a delo smo nada* ljevali do zmage.
Vrnili so se domov naši trpini iz koncentracijskih taborišč telesno strti, a z jekleno voljo v srcih. Domači gru* di pa smo povrnili trupla naših pad* lih partizanov in mrtvih sinov, kate* rih kosti so bile razmetane po naših gorah in zakopane v tuji zemlji. Sve* čani so poiskali vseh enajst in jih pre* peljali na domače pokopališče, kjer se* daj počivajo. Brezovi križi z rdečo zvezdo so na grobovih simbol tistega, za kar so dali življenje. Gregor Zufer in Peter Štingl sta podlegla mukam in trpljenju v Dachau*u. Sedaj so Sve* čani prekaljeni v borbi in trpljenju, tu odmeva nova pesem, pesem novega življenja, ki vse budi na delo za novo, svobodno bodočnost.
Svečani se zavedajo, da imajo svojo usodo v lastnih rokah in v tej zavesti tudi delajo. Osvobodilno gibanje je združilo vse ljudstvo v eno samo ne* zlomljivo fronto.
,V nedeljo 14. julija so na občnem
požrtvovalnostjo in se učila z enako vztrajnostjo, kot je pokazala to dose* daj pri prireditvah in nastopih. Dru* štveni odbor pa bo zastavil vse svoje moči in sile za uspeh in v dobro dru* štva, Sveč in zedinjenega slovenskega naroda.	Blaž.
Matej Bor:
SVOBODA
Še vedno nas budi naš klic: Zberimo zatiranci se z vseh vetrov sveta!
Kdaj zemlja, koder danes krvavimo, bo naša 'spet? Ko boš povsod doma!
Ko nam ne bo več rezala gospoda ne kruha ne meja ne naših glav! , ,i Ko ti črepinje več ne bo razklal nihče, če boš zašepetal: Svoboda.
Vemo, svoboda je prečuden sad, ki ti ne pade v roke sam z drevesa, V vrhove strme, ki vihar jih .stresa, sam moraš ponj, če rad ali nerad.
Samo po stezah, ki jim tlak je kri iz naših žil, dosežemo svoj cilj. Svoboda žito je. ki zazori iz ene same njive — iz gomil.
Primožič Franc-Marko;
KOROŠKA V BORBI|—
V času najhujšega nasilja so bili po deželi sestanki, prosvetne prireditve in mitingi. Na teh prireditvah se je prebivalstvo seznanjalo z narodno* osvobodilno borbo, pele so se narod* ne in partizanske pesmi. Kot primer ' naj navedemo miting v Škocjanu v Podjuni februarja 1944. leta. Miting je bil v dvorani tamošnjega kina, udele* žilo se ga je nad 150 ljudi. Takšna zbo* rovanja in mitingi so bili na Obirskem, na veliko noč 1944. leta, kjer je bilo prisotnih 160 ljudi, in v Št. Vidu v Podjuni kar trikrat v teku leta 1944. Razen tega bi lahko navedli nešteto manjših sestankov in mitingov v Pod* juni in Rožu.
Osvobodilna fronta je po svojih aktivistih razlagala ljudem, kakšno je politično stanje, kakšen je vojaški po* ložaj na frontah in to v dobi, ko je bilo pod smrtno kaznijo prepovedano poslušati zavezniške radijske oddaje. Vzgajala je ves narod kljub najhujše* mu nasilju fašistov v narodnem in an* tifašističnem duhu. V svojem delu se je posluževala tudi tiskane besede.
Sredi gozdov je bila postavljena Po* krajinska tehnika — majhna tiskarna, ki je tiskala časopise in radijske ve* sti. V času najhujšega terorja so na Koroškem Slovenci in Avstrijci dobi* vali časopise, ki so bili pisani v narod* nem, demokratičnem in antifašistič* nem duhu. Naj navedemo samo nekaj glasil, katere so nosili vsa leta faši* stične okupacije partizani v poslednjo zavedno, antifašistično hišo na Koro* škem: »Koroška v borbi« je bila čašo* pis mesečnik, ki ga je izdajal Pokrajin* ski odbor OF. Časopis je prinašal po* litične novice, pesmi, opise iz borb na
Koroškem in po vsej Jugoslaviji. Na Koroškem se je med drugim ponatis* nilo tudi nekaj izvodov »Slovenskega poročevalca«, osrednjega glasila OF slovenskega naroda. Razen tega mora* mo še omeniti glasilo koroških in šta* jerskih partizanov, ki je imelo naslov »Štajerski kurir«. Že ta časopis sam nam pove, kako so bili združeni Slo* venci tostran in onkraj Karavank v času najtežje preizkušnje našega na* roda. Poleg tega pa je izhajal še me* sečnik »Enotnost«, časopis za sloven* ske delavce na Koroškem ter »Die Einheit«, glasilo avstrijskih antifaši* stov na Koroškem. Razen časopisov in radijskih poročil, ki so jih izdajali vsak dan, so se tiskali v partizanskih tehnikah še različni pozivi na nemške vojake ter propagandni letaki vseh vrst. Po tej glavni Pokrajinski tehniki je prihajalo na Koroško tudi časopis* je iz vse Slovenije in iz Jugoslavije.
Da bi bilo mogoče prenašati časopis* je, je politična organizacija OF orga* nizirala obširno mrežo kurirskih po* staj, ki so brile razpredene po vsej Slo* veniji in vsej Jugpslaviji. Koroška je imela tako zvezo, ki je tekla vzdolž Karavank. Ta zveza je šla dvakrat čez Dravo, na treh krajih pa je bila zveza z ostalo Slovenijo. Tako so imeli ko* roški kurirji na najzapadnejšem delu zvezo s primorskimi kurirji, na Kara* vankah zvezo z gorenjskimi in na vzhodnem delu s štajerskimi kurirji.
Leta 1945 je obstojala že po vsej Slovenski Koroški dokaj močna poli* tična organizacija. Od najnižjih odbo* rov OF — Krajevnih odborov OF, v katere so bili vključeni tudi mladinski odbori ter odbori antifašističnih žena, do Okrajnih odborov, po številu treh: okraji Celovec, Beljak in Velikovec — in do Pokrajinskega odbora OF, ki je bil podrejen IOOF slovenskega naro* da. vidimo sliko trdne organizacije, ki je bila edina zmožna voditi tako tež* ko borbo, kakor je bil boj z nasilnim ter zvitim fašističnim sovražnikom.
Okupator, ki se je dobro zavedal, kaj pomeni imeti v svojem zaledju po* litično in vojaško dobro organizirane* ga nasprotnika, okupator, ki je videl vpliv OF na avstrijske antifašiste, ki so se pričeli organizirati v Avstrijski antifašistični fronti (Oesterreichische Freiheitsfront)* je pričel z neusmilje* nim zatiranjem.
Dan za dnem so padale žrtve naci* stičnega nasilja. Ubit je bil Janez Zu* panc (že 14. decembra 1943), padel je Matija Verdnik — član Pokrajinske* ga odbora OF, in padali so dan za dnem aktivisti OF, posebno v tistem delu Koroške, kjer ni bilo večjih vo* jaških edinic. Omeniti moramo, da so v enem dnevu, dne 10. februarja 1945, gestapovci pobili nad Sv. Jakobom v Rožu naenkrat deset aktivistov OF. Kako velike so bile žrtve, vidimo že
v tem, da je v zimi 1944*45 padlo na Koroškem samo aktivistov OF in ku* rirjev nad 100 po številu.
Kljub vsemu nasilju ter preganja* nju je gibanje pod vodstvom OF po* gnalo globoke korenine med sloven* skim ljudstvom na Koroškem in da* jalo podporo avstrijskemu narodu v njegovi borbi proti fašizmu. Iz lastnih sil so se rodile oborožene cdinice slo* venskih koroških partizanov. Rodila se je prerojena narodna organizacija koroških Slovencev, ki nas je prvič v zgodovini trdno povezala z ostalim slovenskim narodom. V boj smo šli ob strani zmagovitih narodov za svobodo svojega ljudstva in vseh svobodoljub* nih narodov. V tej borbi je slovenski narod na Koroškem dobil oporo pri svojih bratih iz Ostale Slovenije. V kr* vavi borbi so bili koroški Slovenci res« nično združeni s svojimi brati. Ta boj pa je poleg tega resnično združeval slovenskega in avstrijskega antifašista.
Iz vsega tega kratkega zgodovinske* ga pregleda naše borbe pa smo dobili sliko, da je pravilna edinole tista pot, po kateri smo šli in po kateri so šli kljub največjemu trpljenju naši tova* riši partizani — prvi aktivisti OF. To -je strma in trnjeva pot borbe. V tej borbi smo bili resnično združeni z vse* mi svojimi brati v trpljenju in zato hočemo biti z njimi skupaj tudi na dan praznika. Vsa ta težka leta. vse to trpljenje nas ni moglo zaustaviti na našem pohodu. Čutimo, da se je zgo* dil velik preporod v nas. Ponosni smo na svoje žrtve, s krvjo smo dokazali, da si zaslužimo svobodo, da nismo na* rod hlapcev, temveč narod junakov, (Konec)
Ravnatelj sovjetske poročevalske agencije TASS na Dunaju A. Solo« dovnikov je v julijski številki moskov* ske revije »Novi čas« objavil obšir* nejši članek o Avstriji, iz katerega po« snemamo nekaj najznačilnejših od« stavkov:
»Mnogi misleči Avstrijci niso rav« no preveč navdušeni nad preveliko po« zornostjo, ki jo ponekod po svetu po« svečajo avstrijskemu vprašanju. Če z Dunaja zasledujemo ves ta direndaj okoli male srednjeevropske republike, dobivamo vtis, da naj bi Avstrija po* stala orodje v načrtih svetovne reak* cije proti deželam Srednje Evrope in Balkana.
V današnji avstrijski vladi je 6 čla* nov ljudske stranke, 6 socialistov, 1 komunist in 2 nestrankarja. Njen predsednik je Figi, vodja »Ljudske stranke«, in imenuje se »Vlada narod* ne združitve«. Še danes izhaja časopis »Nova Avstrija« kot glasilo demokra* tične enotnosti. V resnici pa ni nobe* ne demokratične enotnosti že zaradi tega ne, ker imajo stranke najrazlič« nejša pojmovanja o demokraciji.
Razredni boj v. deželi se vedno Tbolj zaostruje. Stavke skoro da ne poneha* jo. Glavni vzrok je nepovoljna pre* skrba delavstva z najpotrebnejšimi hranili in preteče zmanjšanje živilskih obrokov v bodočnosti. Dnevni obrok na Dunaju je predpisan na 1200 ka* lorij. Kljub vsem zagotovilom vlade je prehranjevalno stanje delovnega pre« bivalstva v mestih še vedno težko.
Škoda, ki jo je prizadejala vojna av« strijskemu poljedelstvu, ni ravno pre* več velika. Po statističnih podatkih je število živine v primeru z letom 1938 padlo samo za 17 odstotkov, konj pa je danes celo za 7 odstotkov več kot pred vojno. Kakor je znano, je Av* strija pred vojno sama krila svoje po« trebe po mesu, mleku in vinu, pri tem pa ni preživljala samo domačega pre* bivalstva ampak tudi na tisoče tujih obiskovalcev. Uvažala je približno 30 odstotkov žita za svoje potrebe.
Če bi vlada skrbela za normalni bla* govni promet med mestom in deželo in pokazala več razgibanosti v prehra* njevalni politiki, bi mogla brez dvo* ma izdatno ublažiti krizo prehrane. Toda niti vlada niti krajevne upravne oblasti ne pobijajo dovolj resno špe* kulacije in menjalne trgovine.
Vse te okoliščine so vzrok, da Av* strijci od zunaj pričakujejo pomoči v prehrani. To držanje križem rok ni značilno samo za navadnega človeka, ampak tudi za marsikaterega državni« ka na krmilu.
Nič bolje ni z obnovo industrije. Z ruševinami hiš zadelane ulice, raztr* gane žice in sesuti mostovi na Donavi so značilni za mestno sliko Dunaja. Rdeča armada je popravila mnqgo mo* stov in nedavno je izročila prometu veliki donavski most Malinovskega, ki spaja Floridsdorf z mestom. S pomoč* jo Rdeče armade so bile popravljene ceste, plinski vodi in vzpostavljen pro* met na mestnih in drugih železnicah. Dunajčani zelo radi obiskujejo sveča* nosti, ki jih prirejajo v zvezi z obnav* ljanjem pomembnejših mestnih objek* tov. Toda še zdaleč ne kažejo vsi za* nimanja za to, da bi se sami udeležili obnovitvenih del. Če bodo podrtine odvažali iz mesta z današnjo počas* nostjo. potem bodo po mnenju mest* nega magistrata rabili za očiščenje Dunaja več ko tri leta.
Posebno mučen vtis napravijo du* najske tržne razmere na potnika, ki je prišel iz sosednjih dežel: Češkoslova* ške, Jugoslavije, Madžarske ali Romu* nije, kjer se že dobe vsi potrebni pred* meti v prosti prodaji. Znano je, da se mnogo avstrijskih veleindustrijcev iz političnih razlogov ne zanima za hitro obnovo gospodarstva.
Delavstvo in napredni zastopniki društfcv in političnih organizacij s po* udarkom zahtevajo, da se podržavijo vse glavne industrije. Ta ukrep bi lah* ko močno pospešil obnovo avstrijske* ga gospodarstva. Podržavljanje je ena izmed temeljnih točk v programu Fi* glove vlade. Toda »Ljudska stranka« zavira izpolnitev te naloge.
Komisija za izločitev nacistov iz
javnega življenja pod predsedstvom Figla je nedavno objavila uspehe či* ščenja državnih ustanov. Po osvobo* ditvi je bilo v Avstriji odpuščenih 66 tisoč uradnikov, pozneje pa še 83.000. 8549 oseb je bilo obtoženih vojnih zlo* činov. V 3360 primerih je bila pre* iskava končana, 565 primerov pa je bilo razpravljanih pred sodiščem, od teh je bilo 10 smrtnih obsodb, 65 oseb pa oproščenih. Samo pri teh procesih so se zagovarjali pred sodiščem več ali m«nj pomembni zastopniki Hitler* jevega režima, pri drugih procesih pa v glavnem mali ljudje.
V Avstriji je v veljavi nenavadna določba, da se sodne razprave proti nacistom in drugim' vojnim zločincem lahko vrše samo na Dunaju. Zaradi te* ga se je na Dunaju nakopičilo na ti* soče sodnih obravnav, ki jih je treba končati. Zelo pogosto sc dogaja, da Se dunajskim sodiščem odkazane sodne razprave proti nacistom potlačijo iz formalno*pravnih vzrokov in zaradi pomanjkanja listin.
Pozornost vzbuja izredno počasno poslovanje ljudskega sodišča, ki je bi* lo ustanovljeno za sojenje nacistov in vojnih zločincev.
Precej znanih fašistov in vojnih zlo* čincev živi še danes na svobodi. Delo* vanje nacistov narašča, njihova izziva* nja so na dnevnem redu. Na zidovih graške univerze, tega zavetišča faši* stov, so bili nedavno nalepljeni faši* stični lepaki. Bivši člani nacistične stranke, profesorji Winkelbauer, Hof* fer in drugi še danes nemoteno vzga* jajo avstrijsko mladino. V univerzi* tetni knjigarni pa nemoteno prodaja* jo fašistično literaturo.
Kar počnejo bivši fašisti, je posle* dica politike »Ljudske stranke«, ki nič ne prikriva, da je nikakor ne za* nima popolno in dokončno iztrebi je* nje Hitlerjevega fašizma in njegove miselnosti. Na Štajerskem deželnem
zboru Ljudske stranke so na primer sprejeli sklep, da Ljudska stranka na Štajerskem želi, da bi se vprašanje na* cionalsocialistov rešilo »na pravičen, človečanski način in s krščansko lju* beznijo do bližnjega«. Potem sledi po* ziv, da je treba nasproti bivšim naci* stom pokazati »velikodušnost in za* upanje in jih na ta način pritegniti k skupnemu delu za nove cilje«.
Večji del fašističnih izzivanj in na* padov se dogaja v angleški, amerikan* ski in francoski coni. Tja so se zate* kli fašistični ostanki skoro cele Evro* pe. Po uradnih ugotovitvah živi v za* padnem delu Avstrije 300.000 tujcev. To so ljudje, ki so zapravili svoj ugled s sodelovanjem s Hitlerjevim reži* mom in imajo zadosti razlogov, da se ne upajo vrniti domov. Veljajo kot »preseljenci«, uživajo zaščito zavezni* ških oblasti in so še enkrat bolje oskr* bovani kalcor domačini.
V Innsbrucku imajo ukrajinski fa* šisti lastno založbo in knjigarno, dru* god se zbira jo v raznih odborih, ki od* krito rovarijo proti Sovjetski zvezi.
Iz teh tal stalno klijejo strupeni po* ganjki pangermanizma. Članki v vse* nemškem duhu se pojavljajo zdaj v enem, zdaj v drugem časopisu. Večini takih listov so sicer zasedbene oblasti prepovedale izhajanje. S tem pa vpra* šanje še zdaleč ni zajeto pri korenini. Avstrija ostane slej ko prej zatočišče številnih fašističnih skupin iz vseh mogočih držav. Ta okoliščina mora pri vseh iskrenih prijateljih miru po* vzročiti zaskrbljenost.
Popolnoma je razumljivo, da spričo tega stanja v deželi tudi napredna sve* tovna javnost pazljivo zasleduje do* godke v Avstriji. Ona vidi tudi napo* re avstrijskega delavstva in napred* nega izobraženstva, ki stremita za res* nično neodvisno in svobodno avstrij* sko republiko.
Avstrija je zdaj na križpotju. Zanjo je glavno vprašanje: ali naj bo igrač* ka v rokah mednarodne reakcije, ali pa naj krene na pot samostojnega in svobodnega demokratičnega razvoja.«
če jih postavimo pred izbiro, da spref* mejo pomoč pod enakimi pogoji, ki so jih že enkrat dovedli v nesrečo, ali pa da se povežejo v načrtno gospodarsko enoto, potem odločitev zanje ni težka.
Freeman priporoča Angliji takšno politiko, ki naj bi Avstriji prinesla blagostanje, obenem pa naj bi ji nu* dila možnost sodelovanja z Rusijo za skupni cilj.
Pisec članka se popolnoma strinja z rusko zahtevo, da se odstranijo iz Avstrije tako imenovane »preseljene osebe«, ker je to v interesu avstrijske in ruske varnosti. Freeman končuje svoj članek z besedami: »Čim prej se bodo resno lotili obeh gori omenjenih vprašanj, tem bolje bo to za angleško* sovjetske odnose, obenem pa tudi za Avstrijo samo.«
PO SVETU ■
Angleški listi o Avstriji
Pred kratkim je angleški list »Man* chester Guardian« objavil članek o položaju v Avstriji, v katerem očita avstrijski vladi, da je iz političnih raz* logov povzročila zmedo v načelnem sporu, ki je nastal zaradi razglasa potsdamskih sklepov. »Ko se je Ame* rika odrekla svojega deleža pri repa* racijah,« nadaljuje list, »so to v Av* striji razumeli kot pobudo, da avstrij* sko industrijo rešijo pred komuniz* mom. Vse kaže, da v deželi prevladuje zmotno naziranje, da bo v bližnji bo* dočnosti prišlo do odprtega spora med vzhodom in zahodom.« Na koncu članka list svari avstrijsko vlado pred razširjanjem takšnega zmotnega mne* nja, ki ne more koristiti niti Avstriji, niti Evropi.
Laburistični poslanec John Free* man, ki je nedavno potoval po Avstri« ji, je v reviji »New Statesman and Nation« objavil svoje vtise o »borbi velikih sil v Avstriji«. Pri tem ugotav* lja, da se ameriško*angleški vpliv v glavnem uveljavlja preko avstrijske vlade, ki je delno kriva za gospodar* ski zastoj v deželi. Freeman pravi po* tem dobesedno: »V januarju se ji je nudila izredna priložnost, da spravi v sklad nasprotujoče si interese, ki jih imajo zavezniki v Avstriji, toda izka* zalo se je, da vlada ni bila kos polo* žaju. Rusi kot tudi večina Avstrijcev očitno verujejo, da je politika Figlove vlade usmerjena čisto v amerikansko* angleškem duhu«. »To bi bilo z angle* škega stališča sicer politično dobrodo* šlo,« piše poslanec, »toda pri tem niso upoševtane gospodarske nujnosti, kaj* ti avstrijsko gospodarstvo ne more uspevati brez naslonitve na Podonav* je, povrhu vsega pa je večji del av* strijske industrije v ruski coni.«
Freeman izjavlja nato, da so zapad* ne sile izvajale na Avstrijo močan pritisk, naj bi obrnila Rusom hrbet, pri tem pa prihajajo s precej praznimi rokami. Značilen primer za to je stali* šče Amerikancev in Angležev v vpra* šanju plovbe po Donavi. Lepe besede o svobodni trgovini so izraz pobožnih
želja. Toda pri tem pozabljajo, da je bil nemški prodor v jugovzhodno Ev* ropo mogoč samo zato, ker zapadne sile v času med obema vojnama niso bile v stanu, da bi navezale trgovske stike s podonavskimi državami. Vse te dežele namreč pričakujejo od vele* sil, da jim pomagajo pri obnovi. Toda
Zvišanje cen kovinam v Angliji. Cene bakru, svincu in cinku, ki so v Angliji že letos spomladi močno poskočile. so bile s 1. julijem tega leta spet zvišane. Tona bakra stane zdaj 84 funtov, to je 12 funtov več kakor doslej. Cena cinka je poskočila za 10 funtov in stane sedaj ena tona 55 funtov. Baker plačujejo v Angliji zdaj dražje kakor v avgustu 1939, cink pa celo trikrat dražje. Cene svincu so dosegle takšno ceno, ki je dozdaj v Angliji še niso poznali.
Povečanje posevkov v Franciji. V Franciji pričakujejo, da bo letošnja žetev v splošnem dobra. Letos so z žitom posejali 4,4 milijona ha, lani pa samo 3,6 milijona ha. Donos letošnje žetve cenijo na 59 milijonov stotov (lani 42 milijonov stotov). Ker za preskrbo Francije potrebujejo 75 milijonov stotov, francosko poljedelstvo še ne bo v celoti pokrilo potreb domačih potrošnikov do prihodnje žetve. Tudi pri krompirju so površino obdelane zemlje povečali od 776.000 ha na en milijon ha.
POSKUSI S PRESADITVIJO SRCA
Sovjetski znanstveniki že več let delajo poizkuse s presaditvijo srca. Ta problem študirajo profesorji Nikolaj Sinicin, Sergej Bruhanjenko. Boris Ognjev in d/ugi.
Nikolaj Sinicin, profesor medicinskega instituta »Gorki«, je izvršil zelo uspešne eksperimente s presaditvijo srca. Te dni je odobrilo ministrstvo za narodno zdravje in Akademija za medicinske znanosti fonde za razširjenje laboratorijev prof. Sinici-na. Profesor je že pričel z operacijami mačk, zajcev in psov. Psi in mačke živijo 5 do 7 dni po presaditvi srca.
PRIMORCI ZA SVOIE PRAVICE
LJUDSTVO JULIJSKE KRAJINE JE S SVOJO BORBO MNOGO DOPRINESLO K SKUPNI ZAVEZNIŠKI ZMAGI
Ljubljana), 19,07 odst. (Št. Peter—Re* ka), 5,76 odst. (Trst—Pulj) in na progi Trst—Gorica—Jesenice en odstotek. Napadi na komunikacije na Primor* skem so prav tedaj silno pomagali za* veznikom na italijanski fronti. V smi* slu sporazuma Tito—Aleksander je Jugoslovanska armada koordinirala svoje operacije z operacijami zavezni* kov. Ta koordinacija je bila najuspeš* nejša v Sloveniji in posebej še na Pri* morskem, ko je bil po 10. juniju 1944 v teku enega tedna ustavljen ves že* lezniški promet. Uničene so bile te* daj proge Ljubljana—Trst, Gorica— Jesenice (akcija v Baški dolini) in Je* senice—Ljubljana.
General Wilson, vrhovni poveljnik ekspedicijskih čet na Bližnjem vzho*. du, je takrat poslal maršalu Titu na* slednjo brzojavko.
»Z občudovanjem sem izvedel za poslednje uspehe, ki so jih dosegle Vaše enote in tako v mnogem pripo* mogle k operacijam zaveznikov v Ita* liji in Franciji. Ti uspehi, posebno v Sloveniji, so bili velike važnosti, ker so ustavili delovanje življenjsko važ* nih sovražnikovih prometnih žil. Pro* sim, sprejmite in izročite enotam, ki so pod Vašim vodstvom, najtoplejšo zahvalo in priznanje.«
Posebno zahvalo je izrekel tedaj v imenu vrhovnega poveljnika tudi šef britanske vojne misije pri IX. korpu* su major Wood.	(Dalje)
Nemčija in Italija sta bili vojaško zelo zainteresirani na ozemlju Julij* ske krajine. Čez to ozemlje vodijo tri železniške proge, ki so vezale Nem* čijo z italijansko fronto. Razen teh treh prog jim je lahko služila samo še ona, ki vodi čez prelaz Brenner.
Za zaščito teh prog so bili najprej Italijani, a kasneje Nemci prisiljeni držati velike kontingente vojaštva. Konec 1944 je bilo na ozemlju, Julij* ske krajine 60.200 nemških vojakov in 20.000 italijanskih, tedaj skupaj 80.200 mož.
Do konca vojne je bilo izvršenih v Julijski krajini 2.570 napadov na že* lezniške proge, ki so za dalje časa ustavili promet, in 960 rušenj proge. Uničenih je bilo 125 vlakov, poruše* nih 88 mostov, 9 kolodvorskih pošlo* pij in 540 električnih daljnovodov. Akcije so se vršile zlasti na progah Trst—Ljubljana, Trst—Pulj, Trst— Št. Peter—Reka, Trst—Gorica—Jese* niče, Gorica—Videm in Videm—Pon* teba—Trbiž. Že leta 1942 se je moral promet Trst—Ljubljana omejiti le na dnevne vožnje. S tem je padel promet za 40 odstotkov. Junija 1944 je bilo na progi Trst—Postojna—Ljubljana mo* goče izvesti le s 26.10Č) vagoni ali z 12,43 odstotkov kapacitete te proge. Na progi Trst—Št. Peter—Reka je promet mogel doseči le 8,96 odstotkov kapacitete, a na progi Trst—Pulj 18,92 odstotkov. Januarja 1945 je promet na istih progah znašal 1,36 odst. (Trst—
/
Kako ravnamo s koruznico (turščično slamo), da nam postane odlično krmilo
Za krtno bo letos v splošnem res »trda predla«, čeprav se je ponekod suša preobrnila v deževje. Zato je potrebno že zdaj. da se pripravimo na preteče pomanjkanje.
Za setev zelenih krmil (fure) je večinoma manjkalo semena. Tembolj važno je, da posvetimo vso pažnjo raznim nadomestnim krmilom. Med taka krmila spada tudi koruznica.
Vem. kako malo pri nas v Rožu obrajtajo koruzno slamo. Tudi si ljudje v jeseni, ko eno delo goni drugo, ne vzamejo časa, da bi koruznico v redu spravili. In tako ostane čestokrat to odlično krmilo kar na njivi ali pa segnije kje v kakem kotu. In vendar je koruznica, ako ravnamo z njo pravilno, prav odlično krmilo, zato lahko rečem, da je to naša pepelj-ka med krmili.
Ne boste verjeli in boste mogoče zmajali z glavo, če vam rečem, da je turščična slama naša najboljša krm-ska slama in da vsebuje, če je pravilno spravljena, toliko redilnih snovi kakor srednje dobro seno.
Da bi jo lahko in z uspehom krmili kar posušeno, bi morali koruzo na njivi požeti — kakor to delajo^ mestoma v Ameriki — ko zrnje že ni več mlečno, pač pa je malo trdo, a so stebla še precej zelena. V tem primeru bi morali seveda pustiti storže v požetih steblih še kakih štirinajst dni dozorevati ne odtrgane. Zaradi silne važnosti koruznega zrna za hrano na naših bornih kmetijah pa skoraj ni pričakovati, da bi naš kmet požel še ne popolnoma dozorelo koruzo. Pri nas sioer precej na splošno obžinjajo vrhove koruznih steblov, čim sc koruza približuje dozorevanju, in uporabljajo to za krmo v jeseni. Če nismo prezgodaj začeli z obžinjanjem, to storžem ne škoduje znatno.
Važnejša je za nas taka priprava koruzne slame, da nam lahko služi pozimi kot tečna in sočna krma.
V ta namen turščično slamo zrežemo, pri rezanju jo škropimo oziroma zmočimo z vodo in jo potem prav temeljito stlačimo v preprosti jami v zemlji, kaero smo prej opažih z deskami. Pripominjam, da mora biti slama tako močno zmočena, da se otiplje kot zelena krma, ne da bi kapljalo od nje. Stara koruznica ni prikladna za kisanje. Ako damo pri močenju premalo vode, koruznica sples-
ni. Pri škropljenju oziroma močenju je treba dodati toliko vode, da znaša približno eno tretjino teže sveža koruzne slame.
Nujen pogoj za uspeh pri kisanju koruznice je, da tlačimo zrezalo in zmočeno koruznico kolikor se le da. Čim močneje, tem boli gotovo! Vse skupaj potem po možnosti pokrijemo s starimi, a snažnimi vrečami, zbijemo na vrh čez vso površino kak čevelj na visoko mokre ilovice in pokrijemo 'to še s plastjo rezanies, da namreč ostane vse čim dalj časa vlažno. Pomnimo, da je pogoj vsakega
Neposredno nam letos suša menda ne bo več škodovala. Toda, kakor uči izkušnja, se podobne vremenske raz* mere pod vplivom sončnih peg in raz* nih elektromagnetičnih struj v ozrač* ju lahko več let zaporedoma pojavlja* jo. Ker ni izključeno, da prihodnje le* to spet doživimo kako sušno dobo, ne bo odveč, če spregovorimo nekaj bc* sedi tudi o tem, kako se lahko borimo proti suši in kako se vsaj delno ubra* nimo škodljivih posledic.
V naših majhnih razmerah je tehni* ka pač še premalo razvita, da bi mogli z obsežnimi namakalnimi pri* p r a v a m i odpraviti neposredno zle posledice suše. kakor to delajo zadnja desetletja v nekaterih predelih Rusi* je, kjer so z namakalnimi pripravami spremenili stoletja puste in nerodovit* ne pokrajine v cvetoče vrtove. Čeprav povzroča na naših lahkih tleh suša razmeroma veliko škode, ista vendar ni tako usodna, da bi bilo potrebno ustvarjali velike in.ojasgžne namakalne naprave. Tudi nismo živeli doslej ko* roški Slovenci v tako ugodnih gmot* nih razmerah, da bi si mogli omisliti v zvezi z »napravami za gnojako« po* sebne razpršilnike, ki omogočajo ne* katerim našim srečnejšim sodežela* nom na Št. vidskem polju, da v času suše s črpalkami črpajo vodo iz bliž* njih potokov in rek in jo z razpršil* niki razpršijo ne samo po vrtovih, am* pak tudi po obsežnih njivah. Ti po* sestniki se lahko smejejo in potem z zadovoljstvom ugotavljajo, da so neodvisni od suše.
uspešnega kisanja krme v tem, da ie Ineprodušno pokrita, to se pravi, da je zadelana z zmočeno ilovico. Čez nekaj dni, ko se je krma v jami nekoliko sesedla, moramo zopet malo tlačiti, tako da pri nadaljnjem usedanju krme ne nastanejo votline.
Ta način kisanja oziroma spravljanja koruznice sem opisal za naše male koroške razmere. V večjih obratih, kjer obstojajo že betonski silosi, bodo seveda koruzno slamo zrezali čim krajše, tem bolje, jo pomešali z mlado zeleno deteljo ali tudi s sočnim pesnim perjem in vse skupaj dobro stlačili in zavarovali pred dostopom zraka in vode.
Kdor more, bo torej letos tudi koruzno slamo skušal spraviti v prid. Seveda je svetovati laže, kakor pa nasvete ob sedanjem pomanjkanju delovnih ljudi izvajati. Mogoče pa le poizkusite.	—K
in njih zatiranje
Mi pa moremo zaenkrat misliti le na to, kako bi vsaj delno preprečili sušo ali jo vsaj ublažili. To bomo do* segli na njivah z naslednjimi ukrepi:
1.	Orjimo jeseni prazne njive čim globlje (seveda smemo mrtvo zemljo le omejeno spraviti na dan in še to samo pred krompirjem in oko* pavinamil), spomladi pa obdelujemo zemljo le še s kultivatorjem in brano, ne več s plugom. Tega uporabimo le za prav plitvo delo v primeru, da je treba še zaorati gnoj.
2.	Branajmo spomladi po mož* nosti večkrat vse ozimine in jare po* sevke (razen rži), ker s tem ohranju* jemo zemljo rahlo in spodnje plasti vlažne, obenem s tem zatiramo plevel.
3.	Zatirajmo z vsemi sredstvi ple* vel, kajti ta nam krade ne samo redil* ne snovi, ampak tudi vlago.
4.	V sušnih letih po možnosti ne uporabljajmo valjarja, kajti ta pospešuje izpuhtevanje vode* -
5.	Zorjimo gnoj tudi za spo* mladanske sadeže in posevke po mož* nosti že v jeseni. Ako smo primorani dati gnoj šele spomladi, dajmo tega čimprej, in sicer v dobro vležani obli* ki, da se morejo rastline ob že priprav* ljeni hrani bolj bujno razviti in zako* reniniti še prej, preden nastopi suša. Tudi umetna gnojila (ako jih imamo) dajmo čimbolj spomladi. Ako preti nevarnost suše, trosimo le hitro učin* kujoča umetna gnojila.
Na travnikih se je v borbi pro*
ti suši zelo dobro obneslo pokrivanja z razkrojenim hlevskim gnojem ali kompostom. Tudi po prvi košnji se je uporaba tega gnoja prav dobro obne* sla. Travnike, na katere smo zgodaj spomladi navozili gnojnice, sušo mno* go laže prenašajo kakor negnojeni. Vlago na travnikih ohranja tudi spo* mladansko brananje, ki preprečuje, da bi se tla ne izsušila prehitro.
O črvih, podjedih ali ogrcih je bilo že govora na tem mestu, ker pa je za* tiranje črva zelo važno, bomo nekaj nasvetov ponovili. Najbolj učinkovito se je v boju proti temu škodljivcu cb* neslo splošno pokončevanje majni* ških hroščev. Ker se to zaradi vojnih razmer zadnja leta ni izvajalo več do* sledno, so se letos pojavili mestoma ogrci zopet posebno številno. Če ne bo hrošča, tudi črva ne bo! Ker so črvi zdaj že tu, omejimo njih zlo delo pred* vsem s tem, da jih za v s a k o b raz* do pobiramo in pokončujemo. Rečem vam, da se to delo splača ka* kor malokatero. Če ga pa ne morejo opravljati odrasli, ga lahko opravijo tudi otroci. Kdor ni pobiral črvov k ajdi, ne bo imel kaj prida pridelka, in kdor bo opuščal še naprej to nadvse hvaležno delo, se ne bo smel čuditi, če mu bodo prihodnje leto izpodjedli ogrci dragoceno koruzo, krompir in žito.
Tudi bramor (ramar) je nastopil tu in tam ne samo kot vrtni, ampak tu* di kot poljski škodljivec. Marsikje je na krompirju povzročil več škode ka* kor črv. Najučinkovitejše sredstvo, ki pa je zelo zamudno pri zatiranju bra* morja, je razdiranje in uničevanje nje* govih gnezd. V vrtovih uničimo pri su* hem vremenu bramorje tudi s tem, da razprostremo na napadenih mestih slamo, ki jo nekoliko polijemo z vodo. Pod slamo se ponoči zberejo škodljiv* ci, katere zjutraj uničimo. Proti zimi zakopljemo v jarke med brazdami tu* di svež gnoj, v katerem se v veliki množini zberejo bramorji, ki jih v za* četku marca poiščemo in pokončamo. Posebno konjski gnoj je prikladen za tako lovenje. V tem primeru je naj* bolje, da napravimo v jeseni pol kva* dratnega metra obsežne jame, katere napolnimo s konjskim gnojem.
Z njiv preženemo bramorja v veči* ni primerov že z izdatnim apnenjem. Na en ha površine potrosimo 1000 do 1500 kg apna.
Da se je bramor pojavil ponekod v tako velikem številu, je gotovo pripi* sovati tudi nesmiselnemu preganjanju ježa in krta, ki sta najhujša so* vražnika bramorja in mnogih drugih rastlinskih škodljivcev.	—K
Suša, črv (ogrci) in bramor - najhujši letošnji škodljivci
Bilo je prvič, da sta se Ožbej in Meta javno pokazala pred svetom. Meta je prišla z vsemi tremi otroki in mogoče so otroci takrat tudi šele pr* vič videli svojega očeta. Ljudje so bili žalostni in potrti, ker se je vojne vsak bal, ali kljub temu ni nihče zamudil pogledati Ožbej a in Meto, toliko je bilo zanimanja za oba.
Daši je bila Meta že mati treh otrok in je prestala takšne muke, je bila med vsemi zbranimi ženskami v Do* brlivesi najlepša. Bila je ko sonce, pred katerim se je moralo vse skriti. Pri slovesu ni jokala kakor druge žen* ske. Ta možatost jo je delala še lep* šo. Ožbej je bil globoko ganjen; pr* vič se je smel pokazati med ljudmi ob Metini strani in videl je, iz stoterih oči je mogel brati, kakšen biser je Meta.
Marsikdo, o katerem bi si ne mo« gel misliti, je pristopil in jima stisnil roko. Posebno tisti, ki so odhajali na vojno, so jima odkrivali svoje duše. ..Vojska naredi tiste, ki ji morajo biti žrtvovani, mehkejše, pristopne j še in odpustlijvejše, saj pravi pregovor, da se na vojni odpuščajo najbolj za* rjaveli grehi. In ko so se pomikali okiučani vozovi iz vasi, je marsikate* ra roka mahala Meti, je marsikak glas klical;
Meta, nič ne maraj, vojne bo ko* nec, mi pridemo nazaj.«
Potem se je zgodilo, da jo je neka družina pobrala na cesti in jo vzela na voz, s katerim se je odpeljala sko* raj do domače kajže. Meta je sprevi* dela, da svet ni tako skuren, da zna deliti pravico od krivice. To ji je vlilo novega poguma v srce, da se je ob po* gledu na svoje tri otroke začutila trd* no in močno in je zaupljivo gledala v bodočnost...
Čez dve leti se je Ožbej kot amaž* nik vrnil iz vojne s prestreljeno nogo. Šepal je, razen tega pa še rajši pil kot pred odhodom. Zato ga na Kamicah niso bili veseli. Vendar je ostal pri hiši.
Čez leto dni je Meta zlegla četrtega sina...
To je nagnalo župnika, da je pokli* cal Kamičnika v farovž.
Kamičnik, zdaj pa je dovolj cigan* stva! Štirje pankerti v vašem rodu, prosim vas...«
Karničnik je molčal, župnik pa je nadaljeval:
»Zadelj te svinjarije bom moral za* pustiti faro. Kaj takega ni v vsej de* želi. Ne preostane drugega, ko da se vzameta.«
»Nikdar in nikoli!« Karničnik se je dvignil in ves mrzel stal pred duhov* nikom,
»Ta trmoglavost ne koristi nič. Ta dva niti hudič ne spravi vsaksebi!«
»Kar sem se zarekel, sem se žare* kel: Hudobivška žvot ne bo nikdar gnezdila na Karnicah.
S temi besedami je Karničnik od* šel iz farovža.
Četrtega pankerta je župnik krstil za Ožbeja; ljudje so trdili, da je sto* ril to na inat.
Tedaj se je začelo po soseski govo* riti, da se bosta Ožbej in Meta vzela na proste roke, kakor se pravi »na pa* lcc«. Meta sama je silila k poroki. Naj* prej je prigovarjala Ožbeju, naj pre* govori očeta, da ju vzame v eno izmed karniških bajt, ko pa je stari to odloč* no odbil, da gresta v kako drugo kaj* žo. Toda iz tega ni bilo nič; kadar je bil Ožbej pri njej, je bil zato, kadar pa je bil na Kamicah, je spet zapadel oblasti starega Kamičnika, oblasti ne* upogljivih Kamic in je odlagal... Kamičnik pa je šel še dlje. Izposloval je pri srenji, da je Ožbeju prepove* dala ženitev z Meto. Tisti čas so sre* nje še imele pravico dovoljevati ali prepovedati ženitve. Ubogi ljudje se niso mogli vzeti, da ne bi zarod padel na breme sosesk. Ožbeja je to življe* nje vedno bolj grizlo in za uteho se je zmeraj bolj vdajal pijači. Sčasoma je postal eden izmed najbolj razvpitih pijancev, in sicer eden izmed tistih, ki jim pravimo, da pijejo na kvatre, ne* kajkrat na leto, ali takrat pa vlečejo osem dni in še dlje, dokler ne obne* morejo.
Ob takem življenju je Meta nehala pritiskati na možitev; vdala se je v usodo in živela za svoje otroke. Med njo in Ožbejem se je le toliko spre* menilo razmerje, da je Ožbej poslej odkrito zahajal k njej.
Kmalu je petič zanosila. Takrat je morala prenesti še poslednji odkriti napad Kamic.
Za verne duše je šla popravljat grob svoje matere, ki je medtem že umrla. Populila je travo in hotela ovenčati grob z lepo kito zelenega bršljina z Obirja, ko so prišle na pokopališče kamiška hči in dve dekli. Ena izmed njih jo je pred leti izbičala od hiše.
Čim so jo zapazile, jih je že popadla sveta jeza in vsule so se na Meto:
»Na tem blagoslovljenem svetu ni mesta za vlačuge ...«
»Še mrtvi nimajo miru pred fleka* mi...«
»Ponovca mora ven...«
2e je začelo leteti na Meto kamen je in prst.
»Ven iz tega blagoslovljenega kra* ja...«
»Huj...«
Zadirljiv krik in vik sta napolnila pokopališče, na katerem je bilo precej sveta; pri vhodih so se začeli zbirati radovedneži. Vsi so pričakovali, da bodo videli zanimiv obračun med žen« skami. Toda prišlo je čisto drugače. Karniške babe so se pripodile že či* sto do Mete. Ta se pa ni zganila, tem* več je mimo stala ob grobu; z eno ro* ko je držala Ožbeja na roki, z drugo
NAŠA «ŽENA
S
Prusnik KarLGašper:
Cemrova Nančka
Spoznal sem Čemrovo Ančko — do* ma so ji pravili »Nani« — ko je bil leta 1929*30 gospodinjski tečaj v Ze* lezni Kapli. Bila je mlada, devetnajst« letna, zdrava in močna. Gorjančica. Marsikak fant se je zaljubil vanjo in priznam, da so tudi mene prevzele njene lepe oči in njena sloka, močna postava, saj je rada plesala in pevka ie bila. Vrhu vsega je iz tega tečaja izšla še kot dobra kuharica. Čemrov oče ji je obljubil grunt. Pa Čemrovega grunta, ki leži visoko gori pod Peco, Nani ni dobila, ker se je poročila s Peršmanovim Lukom, sinom Peršma* novega Janeza. Ker je bil Luka vse svoje življenje pri Peršmanu, mu je stari Peršman, Urban Sadovnik, dal posestvo in tako je Luka postal m la« di Peršman, Nani pa Pcršmanca.
Kakor je bila Ančka podjetna pri mladostnih stvareh, tako je bila tudi pozneje kot gospodinja na Peršmano* vem domu, kjer je postala kmalu prid« na mati.
Kot partizan sem se zelo rad ogla« sil pri Peršmanci. Že spomladi 1. 1943 nas je začela z radostnim smehom po« zdravljati. In ko smo šli neko noč mi* mo njene hiše, je bila zelo užaljena, ker je imela za nas že pripravljene »krajčke«. Bilo je namreč o veliki noči 1943 in običaj je, da dekleta za ta praznik delijo fantom odrezke potice, ki jih imenujejo »krajčke«. Zelo je bila užaljena in ko smo prišli čez ne* kaj dni, mi ie očitala: »Kajne, po kraj« ček si šel pa kam drugam!«
Pri tej hiši smo se počutili tako var« ni, da smo tam včasih prebili kar ves dan. Neko noč smo prišli trije k Perš* manu. Sprejela nas je z nekim po« membnim nasmeškom na ustih, zato smo jo spraševali, kaj je. Povabila nas je, naj gremo za njo, sama pa je ho« idila s svečo v roki pred nami. Stopali smo po prstih, da ne bi zbudili otrok, ki so ob tej zgodnji uri še spali. Ve* deli smo, da je Nančka zelo srečna, če more presenetiti kakšnega partiza* na. Ko smo prišli tako po stopnicah do »naše« sobe, je prav na hitro in na široko odprla vrata v sobo. Pred nami je stal naš tovariš Milan v spod* njih hlačah s svečo v levici in samo* kresom v desnici. Za vsak slučaj sem imel seveda tudi jaz pištolo v roki. Nančka pa je izbruhnila v navihan smeh. Navdušeno se je smejala, da so
se otroci zbudili. Tovariš Milan, star partizan od leta 1941. se je pri tej hiši še bolj varnega počutil kot drugi par* tizani. To sc je videlo po tem, ker se je slekel in legel v posteljo z belimi rjuhami. Seveda smo ga oštevali, a on nas je prepričeval, da je res rajši živ kot mrtev, toda v tej hiši je čisto brez skrbi. Pa ni bilo tako. Komaj smo se do sitega najedli, priteče njenih šest otrok — sedmi še ni hodil — z novico, da gredo Nemci. Ničesar o tem, kje so in odkod prihajajo. Tokrat pa se Nančka ni smejala. Kazala nam je pot iz sobe v vežo, po hodniku v svinjak, iz svin jaka v hlev, iz hleva na skedenj, odtod na peter, odkoder je vodil dolg in visok most skoro naravnost v gozd. Sedaj smo se ji mi smejali, saj nas je venomer priganjala: »Hitite, hitite!«
(•ZANIMIVOSTI#!
^	s
M. Iljin:
USTVARJANJE RASTLIN IN ŽIVALI
V prirodi so se ustvarjale nove vr* ste rastlin in živali v teku milijonov in milijonov let. Ljudje so ustvarjanje živih bitij na zemlji pospešili: v ne* kaj tisočletjih so ustvarili vso razno* liko množico domačih živali in rastlin.
Iz velikanskih zalog prirode so je* mali šape, glave, trupe, stebla, liste, plodove in jih na razne načine sestav* ljali. Zato imamo na zemlji toliko raz* nih vrst pšenice, ječmena, hrušk, ja* bolk, krav, psov in konj. Samo psov imamo več sto pasem. Imamo pritlika* ve pse, ki jih lahko vtaknemo v žep, in pse*velikane, ki so skoraj tako vi* šoki kakor konji. Imamo dobro odete pse, kosmate, volnate in gole pse, ki so skoraj brez dlake. Ena vrsta psov ima dolg gobec, druga okroglega, ena je podobna volku, druga lisici, tretja opici.
In koliko pasem imamo pri konjih, ovcah, govedu!
Vse te pasme so nastale iz nekda* njih divjih pasem z izborom in s kri* žanjem.
In to delo se vrši vedno hitreje. V prejšnjih časih so vzrejali ljudje nove pasme kar na slepo, ne da bi bili razu* meli, kako in zakaj se podedujejo
Takrat so se menda otroci zmotili. Ko smo se čez nekaj dni vrnili, smo se ji še bolj smejali in jo dražili.
»Zakaj pa nam nisi povedala, kdo je bil takrat v sobi? Si pač vedno ena* ko navihana in poredna.«
»Tiho bodi!« je končavala Nančka take pogovore.
Tako ie bilo ob začetku našega bo* ja. A vsa tri leta narodnoosvobodilne borbe na Koroškem je Nančka s svojo obširno družino pomagala, kolikor je največ mogla. Oskrbovala pa ni samo svojih sedem otrok, ampak tudi tri otroke svoje sestre Micke, ki je šla med partizane. Politični delavci, ob* veščevalci, VOS, pozneje VDV: vsi so dobivali pri Nančki važna obvesti* la. Ko je naša narodna vojska nara* stla, je Peršmanca dala ovco za ovco, vola za volom ter tako hranila svoje fante. Ni minil dan, da bi bila Perš* manova hiša prazna. Izpraznila se je samo takrat, kadar je obveščevalna javila, da so se Nemci odpravili od Rastečnika proti Podpeci, kar je bilo samo četrt ure od Pcršmana. Dokler so bili fašisti pri Rastečniku, se par* tizani pri Peršmanu niso ganili.
(Konec prihodnjič) .
svojstva od pokolenja do pokolenja. Dogajalo se je, da je bilo delo celih desetletij zastonj: vzgojene rastline ali vzrejene živali so nenadoma v ne* kem pokolenju nehale biti podobne svojim očetom in materam ter so po* stale podobne praprababicam in pra* pradedom, kakor da ne bi bilo nobe* nega križanja pasem. In ljudje niso mogli razumeti, zakaj se je to zgodilo. Dogajalo se je, da se je križanje zdaj posrečilo, zdaj izjalovilo. Neuspehi so si sledili drug za drugim.
Delo je šlo hitreje od rok, odkar je prišla gojiteljem rastlin in rejcem ži* vali na pomoč znanost. Človek bi mi* slil, da je podobnost med sorodniki či* sto preprosta reč. A šele v zadnjem času začenjajo ljudje razumevati, ka* ko pride do te podobnosti in kako je mogoče vplivati nanjo. V tucatih la* boratorijih in na sto in sto poskusnih postajah proučujejo učenjaki zakone dednosti. Na najrazličnejše načine križajo vse mogoče pasme in živali ter skrbno zapisujejo njihova svojstva.
Pa so učenjaki že kaj dognali?
Da, nekaj že vedo. A treba bo še mnogo opazovanja in poskusov, da si bomo do konca razjasnili zakone ded* nosti.
Poglavitna težava pri proučevanju zakonov dednosti pa tiči v okolnosti, da zahteva tako proučevanje dolgih razdobij. Za tri pokolenja pšenice so potrebna tri leta; za tri pokolenja konj — za konja*deda, konja*očeta in
pa Gabra za roko. Tako je stala viso* ka, lepa in nedostopna pred obsede* nimi nasprotnicami. Te so se zganile, zasople in ko je vse pričakovalo de* janskega napada, so se Kamičnice sa* me od sebe jele počasi z dvignjenimi rokami umikati pred Metino podobo, ki jih je na tako čuden način prema* gala.
Prešuštnica ni klonila glave, vlaču* ga je stala visoko zravnana pred sve* tom, iz nje je blestel nek nepremagljiv čar lepote, materinstva in moči. Iz gruč, ki so se zbrale, se je začul ško* doželjen smeh, ki pa ni veljal Meti, temveč se je z vso ostrino zarezal v duše kamiških žensk.
Meta se je zganila šele tedaj, ko so bile njene nasprotnice že daleč od nje; čeprav so se še zmeraj obračale proti njej, kot bi se ne mogle ločiti od tega pogleda. Prevzelo jo je doslej nepo* znano čustvo samozavesti, enakovred* nosti in to čustvo jo je navdalo s hladnim, vzvišenim prezirom. Vsa polna zavzetja, ki ji je dalo moč, da je tako lahko zmagala svoje nasprot* niče, je šla skozi vas; to zavzetje je m več zapustilo, prebujalo jo je k do* slej nepoznani samozavesti, k odpo* ru, k moči, da je začela sama sebi re* *
»Kje Je se katera, ki je bila za svojo ljubezen živa žgana.. • kje je katera, ki je bila za svojo ljubezen na mar* ternico položena..,?« i Meti in .Ožbeju so leta enolično mi* nevalil* t! ri.!"1'1	.
Petega sina so krstili za Vida.
Cez dve leti je rodila Burga.
Dve leti po Burgi je prišel Primož na svet.
Tri leta za Primožem se je zlegel Til.
In tri leta po Tilu se je našla še naj* mlajša Nana.
Ko se je zlegla Nana, je najstarej* ši, Gal, izpolnil dvajseto leto.,
Devet pankertov... Devet Huda* bivnikov, devet Kamičnikov ... Vsi lepi, zdravi otroci.
Okrog Mete in njenih devet pan* kertov so nastajale cele legende in so se širila razna prerokovanja. Nekateri so se bali šibe božje, če bo stvar osta* la pri številu devet. Drugi so s stra* hom predvidevali novih rojstev in so se bali sodnega dne, ako jih bo dva* naj st; tretji so se spet tresli, da bog* nasvaruj, ako bi ta živa zibelka zazi* bala trinajstič...
Meti so rekali ljudje: »Pankertska mati« ali »Pankertnica«, otrokom pa na splošno »Hudabivški pankertniki«, pozneje pa tudi »Hudabivški samo* rastniki«; bajta, v kateri je ta drosa živela, je oila znana pod imenom »Pan* kertska kajža«.
Čim bolj se je Ožbej staral, tem bolj je pil, tem večji srotej je bil. Na Kar* nicah je bil zmeraj bolj v napotje, za* to je večino svojih, zmeraj bolj pogo* stih pijanosti prespal pri Meti. Priha* jal je k njej potolčen, smrdljiv in ne* maren; Meta ga je sprejemala, čistila,
zdravila in negovala kakor velikega otroka.
Po takih prespanih, omotičnih pija* nostih je Ožbeja zmeraj navdajala neka mehkoba. Posedal je z otroki, ki so bili še pri hiši, jih poljubljal in ob* jokaval, sam sebe pa preklinjal, da ga je morala čestokrat Meta tolažiti.
»Ne maraj, Ožbej, vdaj se v božjo voljo, smo pač nesrečniki vsi skupaj.«
»Jaz sem kriv vse te nesreče! Ali ra* zumite me: jaz sem med dvema mlin* skima kamnoma — na eni strani Me* ta, na drugi strani pa Kamice, moj oče. Dolgo sem omahoval, dokler me ni stisnilo, da se nisem mogel ganiti. Danes pa — kar je dejano, je dejano, srotej sem, amažnik na duhu in na te* lesu, čarapa, brez odločnosti in volje. Moj oče je čisto drugačen mož in ti, Meta, si čisto drugačna ...«
Mali pankerti so ga nemo poslušali ter iskali odgovora pri materi.
Ta ga je potem tešila:
»Vse se bo še preložilo, nič še ni zamujenega, Ožbej.«
»Da, toda vzeti se morava in vse bo še dobro! Kamice ne morejo biti več moje, kar nič ne de. Vzeti kako kajžo v najem in živeti skupaj. Če bom ho* tel, mi morajo dovoliti ženitev. Toli* ko vas je že, da bo soseska le vesela, če boste imeli pravega očeta. In tega ciganskega živl jenja bo potem konec.«
Po vsaki taki težki pijanosti se je Ožbej poslavljal od svoje družine z besedami;
kon ja*vnuka — je treba devet. V&tsiU pa celo dvanajst let.	(
Da bi se pospešilo proučevanje ded* nosti, so učenjaki pričeli namesto konj in pšenice gojiti vinsko mušico — dro* zofilo. Zakaj? Podedovanje svojstev se ravna pri muhi in konju, pšenici ali človeku po istih zakonih. Za opazova* nje desetih, pokolen j konj potrebuješ trideset let, da vzrediš deset pokolenj mušic, pa potrebuješ samo en mesec. In tako redi jo sedaj v laboratoriju mu* šice, jih križajo in izbirajo ter skrbno proučujejo pravila, po katerih se rav* na podobnost med sorodniki v mušjih rodbinah. Ustvarili so že na tisoče no* vili mušic s povsem novimi, nenavad* nimi lastnostmi.
Vsako novo odkritje znanstvenikov pa se takoj prevede v vsakdanje delo. V tovarnah rastlin ustvarjajo nove vr* ste z lastnostmi, ki jih zahtevamo. Ob* stojajo tudi popravljalnice rastlin, kjer kakšno vrsto pšenice »popravijo« na ta način, da jo križajo s plemenitej* šo vrsto in s tem ustvarijo novo, od* pornejšo in rodovitnejšo vrsto pšeni* ce. Križajo rž s pšenico, redkev z ze* ljem, obstoja tudi rastlina, ki izhaja iz repice, zelja, redkve in repe.
Mnogo opazovanj in dela bo še po* trebno, da bomo ustvarili rastline, ki jih potrebujemo. Smo pa že na poti, ki vodi k temu cilju.
ZAHVALA
Vsem, ki so nam ob težki in ne* nadomestljivi izgubi našega drage* ga in nepozabnega sina, brata, že* nina, strica in svaka
FRAKU KRIŽNAR
ustmeno ali pismeno izrazili soža* Jje, se udeležili pogreba in z nami sočustvovali, izrekamo našo iskre* no zahvalo.
Prav posebno bodi izrečena na* ša prisrčna zahvala preč. g. župni* ku Filipu Jandlu za opravljene cer* kvene obrede in globoke besede ob odprtem grobu. — Nadalje se naj* iskreneje zahvaljujemo domačemu pevskemu zboru za ganljive žalo* stinke, gg. zastopnikom Glavne deželne zadruge za Koroško, tova* rišem pokrajinskega odbora OF za Slovensko Koroško, in tudi vsem darovalcem krasnih vencev.
Vsem in vsakomur: Bog plačaj!
Za vse žalujoče ostale: Barbara Križnar, mati.
Izdajatelj, lastnik in odgovorni urednik lista: dr. Matko Scharwitzl, Wien XVI., Ottakrin* gerstrasse 83. — Tiska: »Globus«, Zeitungs«, Druck* und Verlagsanstalt G. m. b. H.. Wien I, Fleischmarkt 3—5.
Podružnica uprave »Slov. vestnika«, Klagenfurt, Vdlkermarkterstrasse 21*1.
»Da, o pustu se vzameva.«
Do pusta tako, potem pa je začel:
»Po veliki noči se vzameva.« In ta* ko dalje.
Meta je morala skoraj sama preživ* ljati svojo droso. In to je bilo sila tež* ko, kajti pri bajti jih je bilo zmeraj najmanj četvero; eden je bil v zibelki, drugi je komaj shodil, tretji je že hla* čal in četrti je postajal goden za prvo pastirsko službo. Tako je bilo skoraj petnajst let.
Meta je morala delati tako rekoč noč in dan; poleti je hodila na dnine, pozimi je predla doma, pletla slamni« ce, jerbase in koše, delala leseno orod* je, žlice, kuhlje, solnike, žličnike, z eno besedo: prijela je za vsako delo, ki ji je prišlo pod roke. In ni bilo dela, ki bi mu ne bila kos! Soseska jo je po* znala kot najboljšo dninarico, ki ji no* bena pot ni bila predaleč, nobeno vre* me pregrdo. Kljub temu, da je jemala otroke s seboj, se je ob velikem delu soseska zanjo pipala. Z najmlajšim v zibelki na glavi, pa še dva, tri hlačarje ob sebi je odhajala ob prvi zori na delo in prihajala ponoči domov. Nje* na pridnost je bila skoraj nadčlove* ška. Edino tej pridnosti, ki je je zmož* na le tako velika materinska ljubezen, kakršno je nosila v sebi Meta, se je bilo zahvaliti, da je tako velika dru* žina odraščala brez prevelikega po* manjkanja, da so vsi otroci odraščali zdravih udov in zdrave pameti.
(Dalje); j