URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
številka 14	Ljubljana, četrtek 27. maja 1976 Cena 12 dinarjev	Leto XXXI
609.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v sestavi predsednika dr. Jožeta Brileja in sodnikov dr. Viktorja Damjana, dr. Josipa Giobevnika, Marjana Jenka, Rika Kolenca, Tineta Remškarja, Franca Simoniča in dr. Majde Strobl v postopku za oceno ustavnosti določb 116. člena zakona o pokojninskem m invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 54/72. 26/73 in 34/74) na podlagi javne obravnave dne 15. aprila 1976
odločilo:
Ugotovi se, aa določbe 116. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 54/72, 26/73 in 34/74) niso v skladu z ustavo SR Slovenije.
Obrazložitev:
1)	Po 116. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju organ skupnosti druge stopnje lahko po nadzorstveni pravici odpravi ali spremeni dokončno odločbo o ugotovitvi pokojninske dobe, zoper katero ni bila vložena pritožba, če ugotovi, da je bil na podlagi ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep ali da je bil kršen materialni zakon. Odločbo, ki je postala dokončna do 31.' decembra 1972, lahko odpravi ali spremeni v petih letih od uveljavitve tega zakona, to je do 31. decembra 1977.
Ustavno sodišče je začelo postopek za oceno ustavnosti teh določb na pobudo Rudolfa Pelca iz Ljubljane. Pobudniku je posebna komisija za priznavanje delovne dobe pri svetu za 'ljucisko zdravstvo in socialno politiko okrajnega ljudskega odbora Ljubljana z odločbo z dne 30 avgusta 1956 priznala v delovno dobo za pokojnino čas službe v KNOJ od 3. decembra 1946 do 31. decembra 1947. To odločbo je centrala strokovne službe skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji s svojo odločbo z dne 4. avgusta 1975 — torej po devetnajstih letih — na podlagi 116. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju po nadzorstveni pravici spremenila in mu to dobo črtala. Po mnenju pobudnika ni v skladu z ustavo, da se mu priznana pravica po tolikih letih jemlje.
2)	Z določbami 116. člena zakona o pokojninskem *n invalidskem zavarovanju je vsebinsko razširjeno izredno pravno sredstvo odprave in razveljavitve odločbe po nadzorstveni pravici, ki je urejeno v 262. in 263. členu zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 18/65). Določbe zakona o splošnem upravnem postopku se sicer po 83. členu zakona 0 Pokojninskem in invalidskem zavarovanju smiselno uPorabljaj.o za postopek, v katerem se odloča o pravicah iz tega zavarovanja, če ni s tem zakonom drugače določeno.
Po zakonu o splošnem upravnetn postopku se dokončna odločba po nadzorstveni pravici odpravi zaradi
določenih kršitev postopka, razveljavi pa se, če je bil z njo očitno prekršen materialni zakon. Odločba se lahko odpravi v petih letih, odkar je postala dokončna, oziroma v enem letu, če je izdal odločbo krajevno nepristojen organ. Razveljavi pa se lahko le v enem letu, odkar je postala dokončna. Odločbo odpravi pristojni organ po uradni dolžnosti, na zahtevo stranke ali na zahtevo javnega tožilca, razveljavi pa jo po uradni dolžnosti ali na zahtevo javnega tožilca.
• Določbe 116. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju bistveno spreminjajo značaj tega izrednega pravnega sredstva. Po teh določbah organ skupnosti druge stopnje lahko po nadzorstveni pravici odpravi ali spremeni dokončno odločbo o ugotovitvi pokojninske ddbe, izdano na prvi stopnji, iz bistveno drugačnih razlogov, kot jih za uporabo nadzorstvene pravice določa zakon o splošnem upravnem postopku. Odločbo lahko odpravi ali spremeni, če na podlagi ugotovljenih dejstev drugače sklepa o dejanskem stanju, kot je po svoji presoji sklepal organ prve stopnje, kot tudi zaradi vsake, čeprav neočitne kršitve materialnega zakona, se pravi tudi tedaj, če drugače razlaga materialni zakon kot ga je po svoji presoji razlagal organ prve stopnje. Pri tem glede odločb, ki so postale dokončne po 31. decembru 1972, ni vezan na noben rok. Rok za odpravo oziroma spremembo odločb, ki so postale dokončne do 31. decembra 1972, pa se glede na to, da so se te odločbe izdajale od leta 1952 naprej, razteza na dobo do petindvajset let, odkar so postale dokončne.
Tako bistveno spremenjeno izredno pravno sredstvo nadzorstvene pravice brez bližje opredeljenih kriterijev in rokov, je v očitnem nasprotju s temeljnim ustavnim načelom ekonomske in socialne varnosti človeka, kakor tudi v očitnem nasprotju z ustavno opredeljenim položajem delovnega človeka v samoupravnem sistemu.
3)	Po 2. členu zakona o splošnem upravnem postopku so posamezna vprašanja postopka lahko za določeno upravno področje v posebnem zakonu drugače urejena, kot so urejena v tem zakonu, vendar le, če je za postopanje na takem upravnem področju to potrebno.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da ni izkazano, da Je v postopku za ugotovitev pokojninske dobe potrebna drugačna ureditev izrednega pravnega sredstva odprave in razveljavitve odločbe po nadzorstveni pravici, kot je določena v zakonu o splošnem upravnem postopku. Potreba posebne ureditve tega izrednega pravnega sredstva v 116. členu zakona o pokojninskem in Invalidskem zavarovanju v postopku sprejemanja zakona ni bila obrazložena. Določb 116. člena v osnutku zakona, ki je bil dan v javno razpravo, še ni bilo. Pojavile so se šele naknadno v predlogu zakona, vendar brez kakršnekoli obrazložitve.
V	postopku za določitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je na razpolago devet iz-
rednih pravnih sredstev: poleg šestih, ki jih določa zakon o splošnem upravnem - postopku, še tri, ki jih posebej ureja zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Vsa ta izredna pravna sredstva se uporabljajo tudi v postopku za ugotovitev pokojninske dobe. Posebna nadzorstvena pravica po 116. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je tako že deseto izredno pravno sredstvo, ki je določeno za ta postopek.
Izredna pravna sredstva so izjema od načela pravnomočnosti odločbe, s katerim se v interesu uresničevanja pravnega reda ter ekonomske in socialne varnosti človeka zagotavlja pravna^ varnost in izključuje negotovost glede pridobljenih pravic in pravno urejenih razmerij. Zato se izredna pravna sredstva omejujejo na najnujnejše primere, ko je v interesu pravnega reda potrebno ponovno preizkusiti zakonitost pravnomočnih odločb.
Pravnomočne odločbe, s katerimi je bila posameznikom nezakonito priznana pokojninska doba na podlagi njihovih neresničnih navedb, krivih izpovedi prič, ponarejenih ali lažnivih listin, zlorabe uradnega položaja oziroma pravic uradnih oseb v postopku in podobnih zlorab oziroma kaznivih dejanj, je mogoče odpraviti ali razveljaviti v obnovi postopka po 2. točki 249. člena zakona *b splošnem upravnem postopku, če gre za kazniva dejanja, ali po 82. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, če se na podlagi novih dejstev oziroma novih dokazov, za katere se zve šele po pravnomočnosti odločbe, ugotovi druga zloraba, ki ni kaznivo dejanje. Po 4. odstavku 252. člena zakona o splošnem upravnem postopku in 82. členu, zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je v teh primerih mogoče obnoviti postopek tudi po preteku petletnega roka, ki je sicer določen za obnovo postopka in ne glede na to, če se zaradi zastaranja kazenskega pregona ali iz kakšnega drugega vzroka ne more uvesti kazenski postopek. Med te primere nedvomno spadajo tudi primeri, ko je bila s pravnomočnimi odločbami nezakonito priznana posebna doba udeležbe v NOV osebam, ki so v resnici sodelovale z okupatorjem, ali delovna doba osebam, ki v resnici niso bile v delovnem razmerju, temveč so opravljale samostojno dejavnost, in podobni primeri, s katerimi so predstavniki Skupščine SR Slovenije in Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na javni obravnavi pred ustavnim sodiščem pojasnjevali potrebo posebne ureditve nadzorstvene pravice v 116. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Takšne nezakonitosti je torej mogoče odpraviti v obnovi postopka.
Pri določanju izrednih pravnih sredstev je brez dvoma tako v interesu pravnega reda kakor tudi v interesu pravne varnosti človeka potrebno opredeliti kriterije za uporabo izrednega pravnega sredstva oziromp določiti primere, za katere naj fri se to izredno sredstvo uporabilo. Z določbami 116. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se bistveno spreminja značaj izrednega pravnega sredstva, ker ti kriteriji oziroma primeri niso tako opredeljeni, da bi bila poleg varstva zakonitosti očuvana tudi ekonomska in socialna varnost človeka. Nadzorstvena pravica po 116. členu zakona o pokojninskem In Invalidskem zavarovanju se lahko uporablja tako za primere, ko so posamezniki nezakonito pridobili pokojninsko dobo na podlagi zlorab, kot tudi za primere, ko so zavarovanci uveljavili pokojninsko dobo v dobri veri, da je za-
konita, dalje za primere, ko je vprašanje ocene dejanskega stanja ali razlage predpisov, ali jim je bila pokojninska doba zakonito priznana, kakor tudi za primere, ko je bila priznana delovna doba v skladu s takrat veljavnimi predpisi.
4)	Po podatkih centrale strokovne službe Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji so bile po 116. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v več kot polovici primerov (57 %>) črtane zaposlitve pred dopolnjenim petnajstim letom starosti in v skoraj četrtini primerov (23 “/o) kadrski rok v JLA.
Pri zaposlitvah pred dopolnjenim petnajstim letom starosti, ki so bile črtane, gre tudi za primere, ko so bili zavarovanci zaposleni v tej starostni dobi v skladu s takrat veljavnimi predpisi in so bili socialno zavarovani. Sele zakon o delovnih razmerjih iz leta 1957 je določil starost petnajst let kot najnižjo starost za sklenitev delovnega razmerja. Pred tem zakonom je veljala najnižja starostna meja štirinajst let po konvenciji številka 5 Mednarodne organizacije dela, ki jo je ratificirala prejšnja Jugoslavija leta 1926, in po 11. členu osnovnega zakona o razmerjh med starši in otroci iz leta 1947, ki je določal, da otrok, ki je star štirinajst let, lahko sklene delovno pogodbo in samostojno razpolaga z zaslužkom. Noben od poznejših zakonov, ki so določili kot starostno mejo za sklenitev delovnega razmerja in za vštevanje zaposlitve v pokojninsko dobo starost petnjast let, pa ni z retroaktivno določbo razveljavil po prejšnjih predpisih priznanih zaposlitev pred petnajstim letom starosti. Pri tem ne gre prezreti, da so se s štirinajstimi leti zaposlovali mladi ljudje ki so živeli v takšnih socialnih razmerah, v katerih je bila že v tej starostni dobi zaposlitev pogoj za njihovo življenjsko eksistenco.
Od primerov, ko je bil črtan iz priznane pokojninske dobe kadrski rok, se jih tretjina nanaša na službo v KNOJ, za katerega je splošno znano, da je tudi po končani vojni opravljal operativne vojaške naloge pri uničevanju ostankov sovražnih vojsk in kontrarevolucionarnih tolp ter tujih agentur na ozemlju Jugoslavije kot tudi pri obrambi mej. dokler ni bil leta 1953, ko je opravil svoje naloge, reorganiziran. V postopku sprejemanja zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je socialno-zdravstveni zbor Skupščine SR Slovenije v decembru 1972 sprejel dva amandmaja, po katerih naj bi se kadrski rok štel v pokojninsko dobo. V postopku usklajevanja je od teh dveh amandmajev odstopil, sprejel pa je sklep, da naj republiški sekretariat za delo v sodelovanju s skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja čimprej preuči možnost vštevanja kadrskega roka v pokojninsko dobo zlasti za tiste primere, ko so obvezniki služili nadpovprečno dolg kadrski rok. Skupščina SR Slovenije je sprejela predlog obeh amandma jev kot'program za bodočo zakonodajno ureditev tega vprašanja. Centrala strokovne službe skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa je kljub takšnemu sklepu in programu Skupščine SR Slovenije reševala to vprašanje z uporabo določb 116. člena zakona b pokojninskem in invalidskem zavarovanju in črtala kadrski rok iz že priznane pokoininske dobe.
5)	Uporaba izrednih pravnih sredstev je v našem sištemu praviloma časovno omejena z roki. ki niso daljši od petih let Po 116. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju sploh ni omejena časovna uporaba nadzorstvene pravice glede odločb,
ki so postale dokončne po 31. decembru 1972. Rok petindvajset let, ki je posredno določen za uporabo nadzorstvene pravice glede odločb, ki so postale dokončne do 31. decembra 1972, pa ni primerljiv z nobenim drugim rokom v našem sistemu. V desetih letih zastarajo terjatve. V dvajsetih letih je mogoče v dobri veri priposestvovati stvarne pravice na nepremičninah. V petindvajsetih letih pa zastara celo kazenski pregon za najtežja kazniva dejanja, za katera se sme po zakonu izreči smrtna kazen ali kazen strogega zapora dvajsetih let.
Določbe 116. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju urejajo odločanje o neodtujljivih pravicah delovnega človeka, ki izhajajo iz njegovega minulega dela. Ustavni zakon za izvedbo ustave SR Slovenije sicer določa v 24. členu rok za uskladitev tega zakona z ustavo do 30. junija 1977. Vendar pa v
3.	členu določa, da se določbe ustave, ki se nanašajo na neodtujljive pravice delavcev, uporabljajo od dneva razglasitve ustave in da lega dne prenehajo veljati določbe republiških zakonov in samoupravnih splošnih aktov, ki so v nasprotju z omenjenimi določbami ustave SR Slovenije.
Na podlagi navedenega je ustavno sodišče ugotovilo, da določbe 116. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju niso v skladu z ustavo SR Slovenije.
6)	Odločba temelji na 412. členu ustave SR Slovenije. Po tej ustavni določbi je Skupščina SR Slovenije dolžna v šestih mesecih od dneva prejema te odločbe uskladiti določbe 116. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju z ustavo. Če tega ne bo storila, bodo te določbe nehale veljati, kar bo ugotovilo ustavno sodišče s posebno odločbo.
Po 424. členu ustave SR Slovenije se ta odločba objavi v Uradnem listu SRS.
St. U I 35/75-26
Ljubljana, dne 4. maja 1976.
Predsednik
Ustavnega sodišča SR Slovenije
dr. Jože Brilej 1. r.
610.
Na podlagi 136. člena zakona o notranjih zadevah (Uradni list SRS. št. 47-355/72) izdaja Izvršni svet Skup-ščine SR Slovenije
UREDBO
o	spremembah in dopolnitvah uredbe o funkcijah in označbah funkcij, o uniformi, posebnih označbah, oborožitvi in posebni opremi milice ter barvi in emblemu službenih vozil
,	1.	člen
V 1. členu uredbe o funkcijah in označbah funkcij, 0 uniformi, posebnih označbah, oborožitvi in posebni °Premi milice ter barvi in emblemu službenih vozil (Uradni list SRS, št. 31-390/74) se za besedami: »po-tPočnik komandirja postaje- dodajo besede: »namest-nik komandirja postaje-, besedi »načelnik milice- pa nadomestita z besedami: »načelnik oddelka v upravi thilice in načelnik milice SR Slovenije«.
2.	člen
V 2. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Označbe funkcij se nosijo na naramkah plašča, površnika, dežnega plašča, bluze, delovne obleke in letne srajce, in sicer:
—	pripravnik za miličnika: srebrno-bel 10 m m' širok našitek, ki je v obliki pravega kota všit na naramkah; kraka kota sta obrnjena proti zunanjemu robu naramke; vrhova krakov sta oddaljena od zunanjega kota naramke 20 mm;
—	miličnik: enako označbo kot pripravnik za miličnika, le da je našitek zlato-rumene barve;
—	pomočnik vodje varnostnega okoliša: dva 10 mm široka zlato-rumena našitka, ki sta v obliki pravega kota všita na naramkah; presledek med našitkom je 5 mm, med zunanjim robom naramke in vrhom kraka bližnjega našitka pa 20 mm;
—	vodja varnostnega okoliša: tri 10 mm široke zlato-rumene našitke, ki so v obliki pravega kota všiti na naramkah: presledek med našitki je 5 mm, med zunanjim robom naramke in vrhom kraka bližnjega našitka pa 20 mm;
—	pomočnik komandirja oddelka: dva zlato-rumena našitka, ki sta v obliki pravega kota všita na naramkah, našitea, ki je obrnjen proti zunanjemu robu naramke, je širok 20 mm, drugi našitek pa 10 mm; presledek med našitkoma je 5 mm, med zunanjim robom naramke in vrhom kraka bližnjega našitka pa 20 mm;
—	komandir oddelka: tri zlato-rumene našitke, ki so v obliki pravega kota všiti na naramkah, našitek, ki je obrnjen proti zunanjemu robu naramke, je širok 20 mm, druga dva našitka pa 10 mm; presledek med našitki je 5 mm, med zunanjim robom naramke in vrhom kraka bližnjega našitka pa 20 mm;
—	pomočnik komandirja postaje: 20 mm širok pozlačen našitek, ki je všit vodoravno 20 mm od zunanje-g£ roba naramke in peterokrako kovinsko zvezdico zlate barve, velikosti 10 mm, pritrjena na sredini naramke 10 mm od našitka;
—	namestnik komandirja postaje: 20 mm širok pozlačen našitek, ki je všit vodoravno 20 mm od zunanjega roba naramke in dve peterokraki kovinski zvezdici zlate barve, velikosti 10 mm, pritrjeni na na-ramki 10 mm od našitka v enaki medsebojni razdalji in enaki razdalji zvezdic od vzdolžnih robov naramke;
—	komandir postaje: 20 mm širok pozlačen našitek, ki je všit vodoravno 20 mm od zunanjega roba naramke in tri peterokrake kovinske zvezdice zlate barve, velikosti 10 mm, od katerih sta dve pritrjeni na naramki 10 mm od našitka v enaki medsebojni razdalji in enaki razdalji zvezdic od vzdolžnih robov naramke, tretja zvezdica pa je pritrjena tako, da središče te zvezdice s središči drugih dveh zvezdic tvori vrh enakostraničnega trikotnika;
—	inšpektor: dva vzporedna pozlačena 20 mm široka našitka, všita vodoravno; presledek med naštko-ma je 5 mm, med zunanjim robom naramke in bližnjim našitkom pa 20 mm ter peterokrako kovinsko zvezdico zlate barve, velikosti 10 mm, pritrjena na sredini naramke 10 mm od našitka;
—	višji inšpektor: dva vzporedna pozlačena 20 mm roka našitka, všita vodoravno; presledek med našitko-koma je 5 mm med zunanjim robom naramke in bližnjim našitkom pa 20 mm ter dve peterokraki kovinski zvezdici zlate barve, velikosti 10 mm, pritrjeni na naramki 10 mm od našitka v enaki medsebojni razdalji in enaki razdalji zvezdic od vzdolžnih robov naramke;
—	načelnik oddelka v upravi milice: dva vzporedna 20 mm široka našitka, všita vodoravpo; presledek med našitkoma je 5 mm, med zunanjim vrhom naramke in bližnjim našitkom pa 20 mm ter tri peterokrake kovinske zvezdice zlate barve, velikosti 10 mm, od katerih sta dve pritrjeni na naramki 10 mm od našitka v enaki medsebojni razdalji in enaki razdalji zvezdic od vzdolžnih robov naramke, tretja zvezdica pa je pritrjena tako, da središče te zvezdice s središči drugih dveh zvezdic tvori vrh enakostraničnega trikotnika;
—	načelnik milice SR Slovenije: tri vzporedne pozlačene 20 mm široke našitke, všite vodoravno; presledek med našitki je 5 mm, med zunanjim robom naramke in bližnjim našitkom pa 10 mm ter dve peterokraki kovinski zvezdici zlate barve, velikosti 10 mm, pritrjeni na naramki 10 mm pd našitka v enaki medsebojni razdalji in enaki razdalji zvezdic od vzdolžnih robov naramke«.
Za driigim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Naramke z označbami funkcij inšpektorja, višjega inšpektorja, načelnika oddelka v upravi milice in načelnika milice SR Slovenije so obšite z 2 mm širokim pozlačenim všitkom.«
Sedanji tretji odstavek postane četrti odstavek in se spremeni tako, da se glasi:
»Učenci šolskega centra za strokovno izobraževanje delavcev v organjh za notranje zadeve, šole za miličnike — kadete, nosijo kot označbo srebrno-bel 20 mm širok našitek, ki je vodoravno všit 20 mm od zunanjega roba naramke.«
3.	člen
Za 2. členom se doda nov 2 a člen, ki se glasi'
»2.a člen
Ob neposredni vojni nevarnosti in vojni, na vojaških vajah in v zvezi s 27. členom zakona o notranjih zadevah nosijo uniformo milice z označbami funkcij tudi funkcionarji organov za notranje zadeve; označbe funkcij teh funkcionarjev določi z odredbo republiški sekretar za notranje zadeve.
Republiški sekretar za notranje zadeve določi z odredbo tudi označbe funkcij, ki jih nosijo miličniki in delavci službe državne varnosti, kadar opravljajo naloge v posebnih in vojnih enotah organov za notranje zadeve.«
4.	člen
V	drugem odstavku 3. člena se beseda »pelerina« nadomesti z besedo: »plašč«.
5.	člen
V	drugem odstavku 5. člena se za besedo »bluza« doda beseda »hlače«.
6.	člen
V	prvem odstavku 8. člena se besede: »siva zaščitna čelada« nadomestijo z besedami »siva in bela zaščitna čelada«. •
V	drugem odstavku se za besedama: »varovalna očala« doda beseda »titovko«. ,
7.	člen
Funkcije, označbe funkcij, uniforma in posebna oprema milice morajo biti usklajene s to uredbo do 31 decembra 1976.
8.	člen
Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 22-15/74
Ljubljana, dne 10. maja 1976.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Andrej Marinc 1. r.
611.
Na podlagi prvega odstavka 6. Člena, zakona o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 29--1442/75) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o območjih, ki se štejejo za manj razvita območja v SR Sloveniji
I
Za manj razvita območja v SR Sloveniji se v smislu 3. člena in prvega odstavka 5. člena zakona o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v Socialistični republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: zakon) štejejo območja naslednjih občin: Črnomelj, Lenart, Lendava, Ljutomer, Murska Sobota, Ormož, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Tolmin in Trebnje.
Za manj razvita območja v SR Sloveniji se štejejo, razen občin iz prejšnjega odstavka, naslednje krajevne skupnosti, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka
4.	člena ali iz drugega odstavka 5. člena zakona:
—	v občini Gornja Radgona: Abačc, Ivanjci, Negova, Stogovci, Videm, Kapela, Zbigovci-Crešnjevci, Spodnja Ščavnica;
—	v občini Ptuj: Cirkulane, Destemik, Dolena, Grajena, Juršinci, Majšperk, Podlehnik, Polenšak, Ptujska gora, Stoperce, Trnovska vas, Videm pri Ptuju, Vitomarci, Zavrč, Leskovec, Žetale:
—	v občini Slovenska Bistrica: Majtole, Studenice, Laporje;
—	v občini Laško: Breze, Jurklošter, Vrh nad Laškim;	| '
—	v občini Sevnica: Blanca, Zabukovje ‘nad Sevnico;
—	v občini Krško: Zdole;	1
—	v občini Brežice: Artiče, Bizeljsko, Globoko, Kapele, Pišece, Sromlje, Pečice-Križe;
—	v občini Kočevje: Banja Loka, Mozelj, Pred-grad, Vimolj, Vas-Fara;
—	v občini Mozirje: Solčava, Luče ob Savinji.
Ne glede na prejšnji 'odstavek še šteje med manj
razvita območja po d’ugem odstavku 4. člena zakona:
a)	območje Brkinov, ki obsega:
—	v občini Ilirska Bistrica krajevne skupnosti: Dolenji Zeman, Hrušica. Jelšane. Novokračina, Ostrožno Brdo, Pregarje, Starod, Topole, Prem, Podgrad, Harije, Rečica, Dolnja Bitnja, Koseze;
,— v občini Postojna krajevne skupnosti: Dolane, Dolnja Košana. Suhorje;
—	v občini Sežana krajevne skupnosti: Artviže, Barka, Divača, Gradišče, Hrpelje. Materija, Mlsliče, Obrov, Rodik, Slivje, Tatre. Vreme;
Stran 723
b)	območje Kobanskega, ki obsega:
v občini Dravograd krajevno skupnost Dravograd;
v občini Radlje ob Dravi krajevne skupnosti: Muta, Racjlje ob Dravi, Remšnik, Ožbolt ob Dravi, Podvelka;
— v občini Maribor krajevne skupnosti: Selnica ob Dravi — del (katastrske občine: Gradišče, Vurmat, Veliki Boč, Zgornji Boč, Spodnji Boč), Kamnica del (katastrske občine: Sv. Križ, Šober, Zgornji Slemen).
II
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 30-69/69
Ljubljana, dne 10. maja 1976.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Andrej Marinc 1. r.
612.
Na podlagi 6. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o spremembi odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti republike
I
V odloku o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti republike (Uradni list SRS, št. 6/73, 21/73 in 23/74) se v drugi alinei V. točka črtata besedi: »— železniški in«.
II
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS,
St. 38-59/70
Ljubljana, dne 12. maja 1976.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Andrej Marinc 1. r.
613.
Na podlagi tretjega odstavka 74. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24-1183/75) ter 54. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39-474/74) izdaja predsednik republiškega komiteja za zdravstveno in socialno
varstvo
ODREDBO
0 oprostitvi od izpita iz prve pomoči kandidatov za voznika motornih vozil
1
Izpita iz prve pomoči poškodovanim v prometni nezgodi, kot dela izpita za voznika motornih vozil, so oproščeni naslednji kandidati za voznika motornih vo-
zdravniki, zobozdravniki, višje medicinske sestre 'višji medicinski tehniki), višji zdravstveni tehniki In
medicinske sestre (medicinski tehniki) vseh smeri ter občani, ki so opravili najmanj 80-umi tečaj prve pomoči z izpitom pri organizacijah Rdečega križa Slovenije.
2
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 51-4/70
Ljubljana, dne 30. aprila 1976.
Predsednik
republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo
prim. dr. Anton Fazarinc 1. r.
614.
Na podlagi 1. in 2. točke 70. člena zakona o rudarstvu (Uradni list SRS, št. 17/75) izdaja repubUški komite za energetiko v soglasju z republiškim sekretarjem za industrijo
PRAVILNIK
o strokovni izobrazbi in usposobljenosti tehničnih vodij, vodij tehničnih služb in nadzorno-tehnlčnega osebja pri raziskovanju ali izkoriščanju rudnin ter o strokovnih izpitih in ustrezni praksi samostojnih projektantov rudarskih projektov
1.	člen
S	tem pravilnikom se določajo pogoji, ki jih morajo Izpolnjevati tehnični vodje, vodje tehničnih služb in nadzorno-tehnično osebje pri raziskovanju ali izkoriščanju rudnin ter samostojni projektanti rudarskega projekta.
2.	člen
(1)	Na delovno mesto tehničnega vodje pri raziskovanju ali pridobivanju rudnine, kjer so pojavi nevarnih plinov, par, prahu, ionizirajočega sevanja ali nevarnih vdorov vode ali mulja, je lahko razporejen delavec, ki ima visoko šolo, najmanj tr( leta ustrezne prakse in strokovni izpit, ali višjo šolo, najmanj štiri leta ustrezne prakse in strokovni izpit ali srednjo tehnično šolo, najmanj pet let ustrezne prakse in strokovni izpit.
(2)	Na delovno mesto tehničnega vodje pri raziskovanju ali pridobivanju rude, kjer ni nevarnih pojavov iz prvega odstavka tega člena ter pri obogatitvi rudnine, je lahko razporejen delavec, ki ima po eno leto manj prakse, kot je zahtevana v prvem odstavku tega člena.
(3)	S šolo je mišljena šola rudarske, vrtalne, naftne, inženirsko-geološke ali kemijske stroke, ustrezne naravi dela.
(4)	Ne glede na določbo iz tretjega odstavka tega člena je lahko na delovno mesto tehničnega vodje pri površinskih delih izjemoma razporejen delavec, ki ima šolo gradbene, elektro ali strojne stroke.
3.	člen
(1)	Na delovno mesto vodje službe varstva pri delu pri raziskovanju ali izkoriščanju rudnine je lahko razporejen delavec, ki ima visoko šolo, tri leta ustrezne prakse in strokovni izpit ali višjo šolo, pet let ustrezne prakse in strokovni izpit.
(2)	Ne glede na določbo iz prvega odstavka tega člena je pri delih z enostavnejšim delovnim procesom lahko na delovno mesto vodje službe varstva pri delu razporejen tudi delavec, ki ima srednjo tehnično šolo, pet let ustrezne prakse in strokovni izpit.
(3)	Sola iz prvega in drugega odstavka tega člena je tiste stroke, ki je zahtevana za tehničnega vodjo po tretjem odstavku 2. člena tega pravilnika.
(4)	Če je raziskovanje ali izkoriščanje rudnine manjšega obsega, je lahko vodja službe varstva pri delu tudi delavec, ki poleg svojega rednega tlela opravlja naloge s področja varstva pri delu in ki izpolnjuje pogoje iz prvega ali drugega in tretjega odstavka tega člena.
(5)	Ali so podani pogoji iz drugega In četrtega odstavka tega člena, odloči na zahtevo organizacije združenega dela, ki raziskuje ali izkorišča rudnine (v nadaljnjem besedilu: organizacija), po predhodnem mnenju republiškega rudarskega inšpektorata, upravni organ, ki je izdal dovoljenje za raziskovanje oziroma izkoriščanje rudnine.
4.	čler.
Določila 3. člena tega pravilnika sc ne,uporabljajo za organizacije, ki raziskujejo ali izkoriščajo na površini zemlje rudnine, naštete v 8.. 0., 10. in 11. točki 3. člena zakona o rudarstvu (Uradni list SRS, št. 17/75).
5.	člen
Na delovno mesto vodje elektro ali eleklrostrojne službe je lahko razporejen delavec elektro stroke, na delovno mesto vodje strojne službe pa delavec strojne ali elektro stroke ali stroke, ki se zahteva za tehničnega vodjo po tretjem odstavku 2. člena tega pravilnika; glede izobrazbe in strokovnega izpita mora izpolnjevati pogoje, ki veljajo za tehničnega vodjo po prvem odstavku, glede prakse pa pogoje po drugem odstavku 2. člena tega pravilnika.
6.	člen
(1)	če nevarni pojavi Iz 2. člena lega pravilnika, ki spremljajo delovni proces ene temeljne organizacije združenega dela pri podzemeljskem raziskovanju ali pridobivanju rudnine, ogrožajo življenje ali zdravje delavcev drugih temeljnih organizacij združenega dela, morajo temeljne organizacije združenega dela pooblastiti delavca, da kot glavni tehnični vodja usklajuje dela med temeljnimi organizacijami združenega dela.
121 Na delovno mesto glavnega tehničnega vodje iz prvega odstavka tega člena je lahko razporejen delavec. ki ima visoko Šolo rudarske stroke ter vsaj tri leta prakse pri ustreznih delih po opravljenem strokovnem izpitu za tehničnega vodjo iz prvega odstavka 2. člena tega pravilnika.
(3) V primerih Iz prvega odstavka tega člena je tudi vodja službe varstva pri delu v delovni organizaciji lahko le delavec, ki ima visoko šolo rudarske stroke ter vsaj tri leta prakse pri ustreznih delih po opravljenem strokovnem izpitu za vodjo službo varstva pri delu.
7 člen
" ' (1) Na delovno mesto nadzornika pr; delih iz 2., 3. in 5 člešna tega pravilnika je lahko razporejen delavec. ki ima najmanj delovodsko šolo tiste stroke, ki je zahtevana za tehničnega vodjo, dve leti ustrezne prakse in strokovni izpit.
(2)	Ne glede na določbo iz prvega odstavka tega člena je lahko na delovno mesto nadzornika razporejen delavec, ki ima najmanj eno leto ustrezpe prakse po končani šoli in strokovni izpit, če je bil pred šolanjem vsaj tri leta delavec pri takih delih, ki jih bo kot nadzornik nadzoroval.
8.	člen
Na delovno mesto poslovodje pri delih iz 7. člena tega pravilnika je lahko razporejen delavec, ki je bil vsaj dve leti nadzornik pri ustreznih delih.
9.	člen
Pogoje za razporeditev delavcev na druga tehnična delovna mesta določi organizacija s svojim aktom.
10.	člen
Samostojni projektant rudarskega projekta mora imeti šolo tiste stroke, ki se po tretjem odstavku 2. člena tega pravilnika zahteva za tehničnega vodjo ali stroke, ki se zahteva za vodjo tehničnih služb, odvisno od vrste projekta.
11.	člen
(1)	Z ustrezno prakso, zahtevano za samostojnega projektanta rudarskega projekta po 45. členu zakona o rudarstvu, je mišljena praksa pri delih, za katere bo projektant rudarskega projekta izdelal rudarski projekt ter sodelovanje pri izdelavi usutznih rudarskih projektov; sodelovanje pri projektiranju traja za delavca z visoko šolo najmanj eno leto, za delavca z višjo šolo najmanj dve leci. za delavca s srednjo tehnično šolo najmanj pet let.
(2)	Za prakso*pri delih iz prejšnjega odstavka tega člena se šteje:
1.	pri projektiranju postopka obogatitve rudnin tudi delo pri raziskavah obogatitve rudnine;
2.	pri projektiranju strojnega ali elektro dela rudarskega projekta tudi delo v organizacijah, ki izdelujejo strojno ali elektro opremo ali delu v ustreznih inštitutih;
3.	pri projektiranju gradbenega dela rudarskega projekta podzemeljskih skladišč, črpališč, strojnic, jaškov in drugega tudi sodelovanje pri projektiranju ustreznih projektov.
12.	člen
Ustrezno prakso opravlja delavec po dovršeni šoli na podlagi programa o strokovni praksi, ki ga predpiše organizacija ter pod vodstvom in po navodilih delavca, ki ga določi tehnični vodja ali za to pooblaščeni delavec organizacije.
13.	člen
(1)	Strokovni Izpit za tehnične vodje, vodje tehničnih služb, nadzorno-tehnično osebje in samostojne projektante rudarskega projekta obsega izdelavo strokovne naloge in ustni del Izpita.
(2)	U»tnl del Izpita obsega: zagovor, strokovne naloge, varstvene, tehnične in druge predpise, ki veljajo pri rudarskih delih, ter samoupravljanje.
(3)	Podrobnejši program strokovnih izpitov pripravi:
1.	komisija iz 15. člena tega pravilnika za nad-zomo-tehnične delavce, potrdi, pa ga organizacija v skladu s svojimi akti;
2.	komisija iz 10. člena za tehnične vodje, vodje tehničnih služb in samostojne projektante rudarskih projektov, potrdi pa ga predsednik republiškega komiteja za energetiko v soglasju z republiškim sekretarjem za industrijo.
14.	člei
, (1) Po opravljeni praksi opravlja delavec strokovni izpit pred izpitno komisijo.
(2) Komisije iz prvega odstavka tega člena so:
1.	Komisija za strokovne izpite za nadzorno-teh-nične delavce v rudarstvu, ki jo imenuje organizacija.
2.	Komisija za strokovne izpite za tehnične vodje, vodje tehničnih služb in samostojna projektante, ki jo imenuje predsednik republiškega komiteja za energetiko v soglasju z republiškim sekretarjem za industrijo.
15.	člen
(1)	Komisija za strokovne izpite za nadzomo-teh-nične delavce v rudarstvu ima predsednika in najmanj štiri člane.
(2)	Člana komisije iz prvega odstavka tega člena sta republiški rudarski inšpektor, ki nadzira organizacijo katere delavec opravlja strokovni izpit, in vodja službe varstva pri delu organizacije.
16.	člen
Komisija za strokovne izpite za tehnične vodje, vodje tehničnih služb in samostojne projektante ima predsednika, namestnika predsednika, dva člana in njuna namestnika ter določeno število izpraševalcev. Predsednik, člana komisije in namestniki so obenem tudi izpraševalci, imenujejo se iz vrst strokovnjakov za predmete strokovnega izpita.
17.	člen
(1)	Prijavo za strokovni izpit pošlje delavec pristojni komisiji.
(2)	Prijavi iz prvega odstavka tega člena priloži delavec potrdilo organizacije v kateri je zaposlen. Potrdilo vsebuje: ime (očetovo ime) in priimek: datum, kraj in občino rojstva; šolo, ki jo je delavec dovršil, z navedbo številke in datuma spričevala: prakso, ki jo je opravil; morebitne druge podatke in tri predloge tem za strokovno nalogo.
18.	člen
Komisija v roku 14 dni pismeno obvesti kandidata o pripustitvi k strokovnemu izpitu. Obvestilo vsebuje naslov in druge potrebne podatke za izdelavo strokovne naloge in rok, do katerega mora izdelati strokovno nalogo, ki ne sme biti krajši od treh mesecev in ne daljši od enega leta, ter kraj in čas ustne-Ba dela Izpita.
19.	člen
(1) Za oceno strokovne naloge komisija imenuje enega ali dva ocenjevalca izmed članov komisije ali
izpraševalcev.
(2) Ocenjevalec lahko zahteva od kandidata določena pojasnila ter ima pravico predlagati komisiji, da kandidata ne pripusti k ustnemu delu strokovnega izpita, če meni, da naloga ni zadovoljiva.
20.	člen
(1)	O poteku strokovnega izpita Se piše zapisnik, ki ga podpišejo predsednik, člani komisije ter izpraševalci.
(2)	Končno oceno sprejme komisija z večino glasov. Ocena kandidata je lahko: »je opravil« ali »ni opravil«.
(3)	O opravljenem strokovnem izpitu izda komisija kandidatu potrdilo, ki vsebuje navedbo delovnega mesta, za katerega je opravil strokovni izpit.
(4)	Komisija mora redno voditi matično knjigo delavcev, ki so opravili strokovni izpit.
21.	člen
Stroške za delo komisije trpi organizacija, katere delavec opravlja strokovni izpit.
Z
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
22.	člen
(1)	S strokovnimi izpiti po tem pravilniku so izenačeni strokovni izpiti, ki so jih opravili delavci po določbah pravilnika o strokovni usposobljenosti za vodilna delovna mesta v rudarstvu (Uradni list SFRJ, št. 25/63).
(2)	Delavec, ki je do dneva uveljavitve tega pravilnika zasedal najmanj pet let delovno mesto, za katerega ne izpolnjuje pogoje po tem pravilniku, lahko ostane na njem. Delavec, ki je na takem delovnem mestu manj kot pet let, lahko ostane na njem, če opravi strokovni izpit v dveh letih po uveljavitvi tega pravilnika.
23.	člen
Ko začne veljati ta pravilnik se na območju SR Slovenije preneha uporabljati pravilnik o strokovni usposobljenosti za vodilna delovna mesta v rudarstvu (Uradni list SFRJ, št. 25/63).
24.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 130-06/75
Ljubljana, dne 7. aprila 1976.
Predsednik
Republiškega komiteja ,	za energetiko
Drago Petrovič, dipl. oec. 1. r.
Soglaša:
Republiški sekretar za industrijo
Ivo Klemenčič, dipl. inž. 1. r.
615.
Na podlagi 5. točke prvega odstavka 8. člena zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1976 (Uradni list SRS, št. 10-380/76) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve
koplovov, potnikov, prtljage in blaga (Uradni list SFRJ, št. 12-148/75);
— davčni zavezanci porabijo za nakup tehnične opreme posebne službe zavarovanja, ki jo organizirajo v skladu z drugim odstavkom 8. člena zakona o notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 47-359/72).
NAVODILO
o sredstvih, vloženih v zavarovanje družbenega premoženja
1. člen
Za vlaganje v zavarovanje družbenega premoženja po 5. točki prvega odstavka 8. člena zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1976 (Uradni list SRS, št. 10-380/76). štejejo sredstva, ki
2. člen
To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 01/1-S-010/18-75 Ljubljana, dne 11. maja 1976.
*	Republiški sekretar
za notranje zadeve
Marjan Orožen 1. r.
—	davčni zavezanci porabijo za projektiranje tehničnega zavar ovanja, in nakup ter montiranje signalnovarnostnih naprav za zaščite proti vlomu, ropu in požaru in alarmnih central v varovanih objektih;
—	davčni zavezanci porabijo ali prispevajo za projektiranje, nakup, montiranje in vzdrževanje prenosnega sistema in izvrednotnih central;
—	davčni zavezanci, katerih poslovni predmet ne zajema varstva pred požarom, porabijo za nakup gasilskih tehničnih sredstev;
__ davčni zavezanci, v katerih redno dejavnost ne
spadata hramba in prevoz denarja, vrednostnih papirjev in dragocenosti, porabijo za nakup sredstev za varnost hrambe in prevoza denarja, vrednostnih papirjev in dragocenosti (blagajne, specialna vozila, oprema za spremljevalca in drugo);
—	davčni zavezanci, ki se ukvarjajo z železniškim, zračnim in pomorskim prometom ter luškimi in P n storitvami, porabijo za nakup tehničnih in drugih sredstev za varovanje ljudi in premoženja (detektorji, rent-gcnološke priprave, stetoskopi, nevtralizatorji in diugo),
—	davčni zavezanci, ki se ukvarjajo z letališkimi storitvami, porabijo za nakup sredstev, ki jih morajo imeti po odredbi o minimumu opreme za kontrolo zra-
, 616.
Na podlagi zadnjega odstavka 28. člena dogovora o splošni porabi v "občinah v letu 1976 (Uradni list SRS. št. 13-577/76) in 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36-541/75), objavlja odbor udeleženk dogovora o splošni porabi
PREGLED
stopenj občinskega davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, ki se plačujeta v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka in stopenj davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav
I
Stopnje občinskega davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanju obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki'se plačuje v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka znašajo:
7“iP' Občina čt.
1 =i
1.	Ajdovščina
2.	Brežice
3.	Celje
4.	Cerknica
5.	Črnomelj
6.	Domžale
Od dohodkov raz-našnlcev časopi-idv, knjig, revij In podobno, od prodaje srečk tn vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavaro-valtiih poverjeni- in od kov. od provizij dohod-'.astopnikov usta- kov nov za varstvo doma-mallh avtorskih če pravic, od zbira- obrti nja naročil za časopise, knjige, revije in pod., od dohodkov delavcev, doseženih v opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči
od provizij poslovnih agentov In poverjenikov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s ji odajo izdel-<ov uporahne umetnosti ali r, razmnoževanjem ali Izdajanjem drugih avtor-ikih del, ki se ne štejejo za Izvirnike, od lohodkov potujočih zabavišč. od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnost*
10
1(1
10
10
10
10
«	5
10	20
10	20
—	20
10	20
—	20
5	20
od tovorjenja In vleke lesa z delovno živino
e
10
10
10
od prevoza mleka In pluženja
snega
od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe In
od poklic- druge organi-nega zbira- zaclje, od do nja odpad- trodkov, dose-nega Ženih z oprav, materiala ijnnjem del po pogodbi o delu, od do-aodkov, doseženih po 3 točki prvega odstavka 76 člena zakona o davkih občanov
8	9
—	25
—	25
—	25
—	25
—	25
—	'25
i	a	3	4	5	6	7	8	
7.	Dravograd 8.	Gornja Radgona	10 10	10	20 20	2			25
9. Grosuplje	10“	5	20	10			25
10.	Hrastnik 11.	Idrija 12.	Ilirska Bistrica 13.	Izola 14.	Jesenice	10 10 10 10 *10	10	20 20 20 20 20	10	10	25	25 25 25 25
15.	Kamnik 16.	Kočevje	10 10	5 5	20 20	10 10			25
17. Koper	10	—	20				25 25
18. Kranj	10	—	20	—	10	25	25
19. Krško	10			20			— N		25
20. Laško	10			20						25
21." Lenart	10			20	—			25
22. Lendava	10	10	20					25
23. Litija	10	5	20	10				25
24. Ljubljana Bežigrad	10	5	20	10			25
25. Ljubljana Center	10	5-	20**'	10			25
26. Ljubljana Moste-Polje	10	5	20	10			25
27. Ljubljana Šiška	10	5	20	10				25
28. Ljubljana Vič-Rudnik	10“	• 5	20	10			25
29. Ljutomer	10	10	20	—	—		25
30. Logatec	10	. 5	20	10	_		25
31. Maribor	10	—	20	—	—		25
32. Metlika	10	—	20	10		1		25
33. Mozirje	10	—	20	—	—			25
34. Murska Sobota	10	10	20	—	—			25
35. Nova Gorica	10	10	20	—	—		25
36. Novo mesto	10	10	20	—	—		25
37. Ormož	10	—	20	—	—		25
38. Piran	10	—	20	—	—			25
39. Postojna	«	10	10	20	10	10	—	25
40. Ptuj	10	—	20	—	—	—	25
41. Radlje ob Dravi	10	10“	20	10	10	—	25
42. Radovljica	10	—	20	— -	10	25	25
43. Ravne na Koroškem	10	—	20	—	—	—	25
44. Ribnica	10“	5	20	10	—	—	25
45. Sevnica	10	—	20	—	—	—	25
46. Sežana	10	10	20	—	—	—	25
47. Slovenj Gradec	10 '	—	20	—	v 		—	25
48. Slovenska Bistrica	10	10	20	—	—	—	25
49. Slovenske Konjice	10	10	20	—	—	—	25
50. Šentjur	10	—	20	—	—	—	25
51. Škofja Loka	10	—	20	—	10'	25	25
52. Šmarje	10	—	20	—	—	—	25
53. Tolmin	10	10	20	—	—	—	25
54. Trbovlje	10	10	20	—	—	—	25
55. Trebnje	10 .	10	20	—	10	—	25
56. Tržič	10	10	20	—	10	25	25
57. Velenje	10	—	20	—	—	—	25
58. Vrhnika	10	10	20	10	—	— *	25
59. Zagorje	10	—	20	—	—	—	25
60. Žalec	10	-	20				25
Davek po stopnjah, označenih s križci, se obračunava			*“ — od prepisovanja not				
tudi:					#		
* — od prevoza otrok za potrebe'šol, kulturnih in te-					II		
lesno kulturnih organizacij							
** — od dohodkov lesne embalaže, pakiranja izdel-			Oprostitve davka iz I. točke tega pregleda so				uvedene
kov domače obrti in izdelovanja čipk			za določene vrste		dohodkov v naslednjih občinah:		
Zap	zbiranje	prevoz mleka 51. '	Občina	odpadnega <	materiala	kmetje	ostali			pluženje snega	obiranje kmetje	ostali	hmelja			storitve KS in drugim družb, orga-nizac.	domača obrt —-ročno delo
1	2	3	4	5	6	7	8	9	1#
D Ajdovščina	da	—	—	—					da
— Brežice	—	—	—	—	—		_	
3- Celje	da			—	—	—	da	—	
Cerknica	da	da**	—	da***	—				da
5- Črnomelj	da	da	da	da***	da“*	—		da	da
”• Domžale	da	da	—	da	—	—	—	da
7- Dravograd	da	—	—	—	—	da	—.	—.
• Gornja Radgona	da	da	da	—	—	—	—	—
1	z	3	4	5
9. Grosuplje	da	da	—-
10. Hrastnik	da	da	da
11. Idrija	da	da	—
12. Ilirska Bistrica	da	—	—
13. Izola	da	—	—
14. Jesenice	—	—	—
15. Kamnik	da	da	da
16. Kočevje	da*	da	—
17. Koper	da	—	—
18. Kranj	da*	—	—
19. Krško	da	—	—
20. Laško	da	da	da
21. ' Lenart	, —	—	—
22. Lendava	da	da	da
23. Litija	da	da	—
24. Ljubljana Bežigrad	da	da	—
25. Ljubljana Center	da	da	—
26. Lj. Moste-Polje	da	da	—
27. Ljubljana Šiška	da	da	
28. Lj. Vič-Rudnik	da	da	—
29. Ljutomer	da	—	—
30. Logatec	da	da	—
31. Maribor	da	—	—
32. Metlika	da	da	da
33. Mozirje	da	—	da
34. Murska Sobota	da	da	da
35. Novo mesto	da	da	da
36. Nova Gorica	da	—	da
37. Ormož	da	—	—
38. Piran	da	—	—
39. Postojna	da	—	—
40. Ptuj	da	—	—
41. Radlje ob Dravi	da	—	—
42. Radovljica	—	—	—
43. Ravne na Koroškem	da	—		
44. Ribnica	da*	da		
45. Sevnica	da	da	da
46. Sežana	da	da	
47. Slovenj Gradec	da	—	da
48. Slovenska Bistrica	da	—	—
49. Slovenske Konjice	da	—	—
50. Šentjur	da	da	—
51. Škofja Loka	—	—	—
52. Šmarje	da	—	—
53. Tolmin	da*	da	
54. Trbovlje	da	—	da
55. Trebnje	da	—.	—
56. Tržič	da*			—
57. Velenje	da	—	—
58. Vrhnika	da	da	_
59. Zagorje	da	da	
60. Žalec	da	—	
* — oprostitev velja le za zbiranje odpadnega materiala v okviru posameznih gospodinjstev, šol in drugih vzgojno varstvenih ustanov, Rdečega križa in drugih dobrodelnih organizacij in društev ter krajevnih skupnosti
** — oprostitev velja tudi za prevoz kruha *** — oprostitev velja tudi za odvoz smeti in fekalij **** — oorostitev velja tudi za obiranje sadja
III
Ce za posamezno vrsto dohodkov občina ni predpisala stopnje, tega ni razumeti tako, da se v tej občim tak dohodek ne obdavčuje (razen če je take vrste dohodek izrecno oproščen davka, kar je razvidno iz razpredelnice o oprostitvah), temveč je tak dohodek'treba obdavčiti s stopnjo, ki najbolj odgovarja temu dohodku. Na primer: v občinah, ki niso predpisale posebne
6	7	8	9	10
da	—	—.	—	da
da	da	—	—	—
da	—	—	—	da
—	—	—	—	—
—	—	—	—	—
			—	
da	da	t—	—	da
da	—	—	—	da
—	—	—	—	—
—	—	— .	—	—
—				da	—	—-
—	—	da	da	—
—	—	—	—	—
—.		 ,			—	—
da	—	—	—	da
da	—	—	—	da
da	—	—	—	da
da		—		
da	—	—	—	da
da	—	—	—	—
				
da***		—	—	da
				
da***	da***	—	—	—
—	—	da	—	—
				'—
da	da	da	da	—
			da	da
—	—	—	da	—
—	—	—	—	—
	—•	da		da
—	—	'da	—	—
	—	da		
da	—	—	da	da
da***	da***	da	da	—
—	—	—	—	—
—	—	da	—	—
—	—	—	—	—
—	—	da	—	—
—	—	da****	—	—
—	—	—	— ■	—
—	—	—		—
da	—	—	da	—
—	da	—'	—	—
—	—		da	—
					
—	—	da		
da	—	—	—	—
da	—-	—	-J	_
—	—	da****	—		
stopnje za domačo obrt, se dohodek od domače obrti obdavči po stopnji iz kolone 9 kot dohodek od opravljanja storitev organizacijam združenega dela oziroma kot dohodek po pogodbi o delu, razen, če te vrste dohodek ni izrecno oproščen davka. V občinah, ki niso predpisale stopnje za dohodek od tovorjenja z delovno živino in če te vrste dohodka niso oprostile davka, se tak dohodek obdavči s stopnjo za dohodek od postranske kmetijske dejavnosti, če gre za kmeta, sicer pa po stopnji iz kolone 9. Isto velja za prevoz mleka in pluženja snega. Za poklicno zbiranje odpadnega materiala je le par občin predpisalo posebno stopnjo Večina občin je zbiranje odpadnega materiala oprostila plačila davka. V občinah, ki so oprostile plačilo davka na dohodke od zbiranja odpadnega materiala pa niso predpisale pcsebne stopnje za poklicno zbiranje odpadnega materiala, se te vrste dohodki ne obdavčujejo, če gre za obdavčitev po odbitku; v občinah, ki so
pa predpisale stopnjo za poklicno zbiranje odpadnega materiala, se obdavčuje samo poklicno zbiranje, priložnostno zbiranje (nepoklicno) se pa ne obdavčuje, če je občina sicer oprostila plačila davka na dohodke od zbiranja odpadnega materiala.
IV
Stopnje občinskega davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, ki se plačuje v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka so v vseh občinah predpisane v višini
Stopnje občinskega davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki se plačuje od vsakega posameznega dohodka znašajo:
				Davčne	oprostitvi
Zsp št.	Občina	Višja stopnja	Osnovna stopnja	na dohodek od patentov m teh. Izboljšav	
				da	ne
1	2	3	4		
1.	Ajdovščina	35	20	da	
2.	Brežice	35	20		ne
3.	Celje	35	20	da	
4.	Cerknica	35	20	da	
5.	Črnomelj	35	20	da	
6.	Domžale	35	20'	da	
7.	Dravograd	35	20	da	
8.	Gor. Radgona	35	20		ne
9.	Grosuplje	35	20	da	
10.	Hrastnik	35	20	da	
11.	Idrija	35	20	da	
12.	Ilir. Bistrica	35	20		ne
13.	Izola	35	20		ne
14.	Jesenice	35	20	da	
15.	Kamnik	'Ss	' 20		ne
16.	Kočevje	35	20	da	
17.	Koper	35	20		ne
18.	Kranj	35 .	25	da	
19.	Krško	35	20	da	
20.	Laško	35	20	da	
21.	Lenart	35	20	da	
22.	Lendava	35	20	, da	
23.	Litija	35	20	da	
24.	Lj. Bežigrad	35	25	da	
25.	Lj. Center	35	25	da	
26.	Lj. Moste-Polje	35	25	da	
27.	Lj. Šiška	35	25	da	
28.	Lj. Vič-Rudnik	35	25	da	
29.	Ljutomer	35	20	da	
30.	Logatec	35	20	da	
31.	Maribor	35	20	da	
32.	Metlika	35	20	da	
33.	Mozirje	35	20	da	
34.	Murska Sobota	35	20		
35.	Nova Gorica	35	20	da	
36.	Novo mesto	35	20	da	
37.	Ormož	35	20	da	
38.	Piran	35	20	da	te
39.	Postojna	35	20		
40.	Ptuj	35	20	da	
41.	Radlje ob Dravi	35	20	da	
42.	Radovljica	35	20	da	
43.	Ravne na Kor.	35	20	da	
44.	Ribnica	35	20	da	
45.	Sevnica	35	20	da	
46.	Sežana	'35	20	da	
47.	Slov. Gradec	35	20	da	
48.	Slov. Bistrica	35	20	da	
49.	Slov. Konjice	35	20	da	
50.	Šentjur	35	20	da	
51.	Škofja Loka	35	20	da	
i	1	1	«	
52.	Šmarje	,	35	20	da
53.	Tolmin	35	20	da
54.	Trbovlje	35	20	da
55.	Trebnje	35	20	da
56.	Tržič	35	20	da
57.	Velenje	35	15	da
58.	Vrhnika	35	20	da
59.	Zagorje	35	20	da
60.	Žalec	35	20	da
Opombe:
Po višji stopnji se davek iz avtorskih pravic odmerja od naslednjih vrst dohodkov:
1.	od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafil-mov in diapozitivov, reklamne glasbe, ter od reprodukcij takih del; .
2.	od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del;
3.	od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavnoglasbenih prireditvah;
4.	od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah. plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah.
Ce se dohodki iz avtorskih pravic iz 3. in 4. točke tretjega odstavka tega člena ustvarijo v organizaciji strokovnih združenj umetnikov in njihovih članov, se na take dohodke ne uporabi višja stopnja.
Davka iz avtorskih pravic po zakonu o davkih občanov ne plačujejo avtorji:
1.	od nagrad, uvedenih na podlagi zakonov in odlokov družbenopolitičnih skupnosti ter sklepov družbenopolitičnih organizacij, interesnih samoupravnih skupnosti, znanstvenih zavodov in gospodarske zbornice, ki se dajejo posameznikom kot posebno družbeno priznanje;
2.	od nagrad za življenjsko delo, ki se dajejo kot splošno družbeno priznanje vidnim znanstvenikom, književnikom in umetnikom;
3.	od nagrad, ki jih dajejo znanstvenikom in umetnikom Organizacija združenih narodov in njene organizacije, mednarodne organizacije in tuje nacionalne organizacije z mednarodnim ugledom kot mednarodno priznanje za znanstveno, književno in umetniško delo;
4.	od osebnega dohodka od jubilejnih izdaj celotnih književnih, znanstvenih in umetniških del ter od jubilejnih predstav in koncertov, če zajema jubilej 25 ali več let dela avtorja oz. reproduktivnega umetnika;
5.	od osebnega dohodka, ki ga imajo umetniki s prirejanjem retrospektivnih razstav umetniških del.
Pri ugotavljanju davčne osnove se priznavajo normirani stroški v višini 40°/e od doseženega dohodka. Za uveljavljanje višjih stroškov mora zavezanec davčnemu organu predložiti ustrezne dokaze.
VI
Predlog stopenj in oprostitev je izdelan po stanju 15. aprila 1976. Pričetek veljavnosti posameznih stopenj in oprostitev je razviden iz občinskih odlokov o davkih občanov, ki so objavljeni v naslednjih glasilih:
ZŠ^P'	OBČINA		Odlok objavljen v glasilu • 3
1.	z Ajdovščina	Uradno glasilo
2.	Brežice	Uradni list SRS
3.	Celje	Uradni list SRS
4.	Cerknica	Uradni list SRS
5.	Črnomelj	Dolenjski list
6.	Domžale	Uradni vestnik
7.	Dravograd	Medobčinski uradni vestniK
8..	Gornja Radgona	Uradne objave
9.	Grosuplje	Uradni list SRS
10.	Hrastnik	Uradni vestnik Zasavje
11.	Idrija	Uradno glasilo, Uradni list SRS
12.	Ilirska Bistrica	Primorske novice
13.	Izola	Primorske novice
14.	Jesenice	Uradni vestnik Gorenjske
15.	Kamnik	Uradni vestnik občine Kamnik
16.	Kočevje	Dolenjski list
17.	Koper	Primorske novice
18.	Kranj	Uradni vestnik Gorenjske
19.	Krško	Dolenjski list
20.	Laško	Uradni vestnik — Uradni Ust SRS
21.	Lenart	Uradni list SRS
22.	Lendava	Uradne objave
23.	Litija	Uradni list SRS
24.	Lj. Bežigrad	Uradni list SRS
25.	Lj. Center	Uradni list SRS
26.	Lj. Moste-Polje	Uradni list SRS
27.	Lj. Šiška	Uradni list SRS
28.	Lj. Vič-Rudnik	Uradni list SRS
29.	Ljutomer	Uradne objave
30.	Logatec	Uradni list SRS
31.	Maribor	Uradni vestnik
32.	Metlika	Dolenjski list
33.	Mozirje	Uradni list SRS
34.	Murska Sobota	Uradne objave
35.	Nova Gorica	Uradno glasilo
36.	Novo mesto	Dolenjski list
37.	Ormož	t	Uradni vestnik
38.	Piran	Uradne objave
39.	Postojna	Primorske novice
40.	Ptuj	Uradni vestnik
41.	Radlje ob Dravi	Medobčinski uradni vestnik
42.	Radovljica	Uradni vestnik Gorenjske
43.	Ravne na Kor.	Uradni vestnik
44.	Ribnica	Dolenjski list
45.	Sevnica	Uradni list SRS
46.	Sežana	Primorske novice
47.	Slov. Gradec	Medobčinski uradni vestnik
48.	Slov. Bistrica	Medobčinski uradni vestnik
49.	Slov. Konjice	Uradni list SRS
50.	Šentjur	Uradni list SRS
51.	Škofja Loka	Uradni vestnik Gorenjske
52.	Šmarje	Uradni list SRS
53.	Tolmin	Uradno glasilo
54.	Trbovlje	Uradni vestnik Zasavje
55.	Trebnje	Dolenjski list
56.	Tržič	Uradni vestnik Gorenjske
57.	Velenje	Uradni vestnik
58.	Vrhnika	Uradni list SRS
59.	Zagorje	Uradni vestnik Zasavje
60.	Žalec	Uradni list SRS
VII
Številka In leto
2/70
13/72 — 11/73 — 16/74 — 6/75 — 6/76 24/74 — 1/75 — 5/75 — 29/75 — 1/76 — 6/76 12/73 — 17/74 — 5/75 — 1/76 6/76
7/75 — 1/76 — 4/76 11/74 — 3/75 — 2/76 12/74 — 4/75 — 7/76 29/75 2/76
3/73 — 2/74 — 6/75 — 7/76 3/76
10/74 — 2/75 — 2/76 6/73 — 10/74 — 3/75 — 1/76 10/74 — 2/75 — 8/75 3/76
9/74 — 2/75 — 2/76
6/73 — 8/74 — 5/75 — 24/75
5/76
8/74 — 1/75 — 6/76 29/75
12/74 - 8/75 - 8/70	t
29/75
19/74 — 5/75 — 29/75 — 6/70
10/72 — 45/72 — 12/73 — 14/74 — 5/75 — 29/75 — 6/70 29/75 — 6/76
10/72 — 49/72 — 12/73 — 14/74 — 5/75 — 29/75 — 5/76
14/74 — 5/75 — 29/75 — 6/76
9/70
29/75
1/76
6/76
3/76
12/74 — 15/74 — 4/75 — 6/70
2/75 — 2/76
6'76
6/74 — 3/75 — 2/76
8/74 — 2/75 — 19/75 — 2/76
3/76
6/74 — 2/75 — 2/76 — 4/76 3/76
5/73 — 10/73 — 13/73 — 8/74 — 1/75 — 3/76
13/75
3/76
11/73 — 16/74 — 6/75 — 5/76 2/76 .
10/74 — 3/75 — 13/75
3/75 — 4/76
5/75 — 14/75 — 5/76
6/76
2/75 — 1/76
12/73 — 17/74 — 5/75 — 6/76 — 8/76
3/75 — 2/76
3/75 — 1/76
10/74 — 5/75 — 6/76
1/76	*
1/75 — 1/76
12/73 — 15/74 - 5/75 - 5/76 10/75
7/76 — 11/76
617.
Vse spremembe stopenj in oprostitev iz tesa pregleda bodo objavljene v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 11. maja 1976.
Predsednik
odbora udeleženk dogovora o sploSnl porabi v občinah v SRS
Marjan Groff 1. r.
Da bi prispevali k hitrejšemu uresničevanju resolucije X. kongresa ZKJ, stališč in sklepov Vil. kongresa ZKS, 19. in 30. seje CK ZKS o idejnopolitičnih vprašanjih vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji, sklepov in priporočil Skupščine SR Slovenije o idejni usmerjenosti vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, St. 12-89/73), resolucije Skupščine SR Slovenije o osnovah kadrovske politike v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 46-254/71) in družbenega dogovore o nalogah pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 27-359/74) sklepajo
—	republiška konferenca SZDL Slovenije,
— Izvršni svet Skupščine SR Slovenije,
—	izobraževalna skupnost Slovenije,
—	zveza skupnosti otroškega varstva Slovenije,
—	zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije,
—	telesno kulturna skupnost SR Slovenije,
—	strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije,
—	filozofska fakulteta v Ljubljani,
—	visokošolski TOZD matematika in mehanika za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani,
—	visokošolska TOZD oddelek za fiziko fakultete za naravoslovje int ehnologijo v Ljubljani,
—	visokošolska TOZD oddelek za%kemijo in kemijsko tehnologijo fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani,
—	visoka šola za telesno kulturo Ljubljana,
—	pedagoška akademija Ljubljana,
—	pedagoška akademija Maribor,
—	pedagoški inštitut pri univerzi v Ljubljani,
—	pedagoški center Celje,
—	gimnazija pedagoške smeri Ljubljana,
—	gimnazija pedagoške smeri Maribor,
—	vzgojiteljska šola Ljubljana,
—	vzgojiteljska šola Maribor,
—	šolski center Ajdovščina,
—	šolski center Brežice.
—	center srednjih šol Črnomelj,
—	šolski center Idrija, <
—	center srednjih šol Jesenice,
—	šolski center Radovljica,
—	gimnazija Kamnik,
—	gimnazija Koper,
—	gimnazija Kočevje,
—	gimnazija Kranj,
—	gimnazija Juša Kramarja Murska Sobota,
—	gimnazija Nova Gorica,
—	gimnazija Novo mesto,
—	gimnazija Dušana Kvedra Ptuj,
—	gimnazija Ravne na Koroškem,
—	gimnazija Škofja Loka,
—	gimnazija Tolmin
(v nadaljnjem besedilu: udeleženci)
DRUŽBENI DOGOVOR o rciormi izobraževanja pedagoških delavcev
1
Udeleženci sklepajo družbeni dogovor z namenom, da bi v času preden bo v SR Sloveniji uvedena celovita reforma sedanjega srednjega in visokega šolstva uresničevali temeljne naloge, ki jih v uvodu navedeni diuž-beni dokumenti določajo za oblikovanje pedagoških delavcev in so podrobneje opredeljene v »Izhodiščih za reformo izobraževanja pedagoških delavcev«, ki so sestavni del tega dogovora.	\
Udeleženci se zavezujejo, da bodo svojo družbeno akcijo usmerili najprej na tiste vzgojnoizObražcvalne organizacije, ki oblikujejo pedagoške delavce predvsem za predšolsko vzgojo, osnovno šolo in domove za učence, tako da bodo sposobni uresničevati vzgojnoizobraževalne smotre osnovne šole in drugih vzgojnoizobraževalnih organizacij, kakor so opredeljeni v zakonih in drugih družbenih dokumentih.
2
V skladu s tem dogovorom se bodo udeleženci zavzemali za postopno vsebinsko in organizacijsko preob-
likovanje pedagoških vzgojnoizobraževalnih organizacij in dela v teh organizacijah ter za povečanje števila pe-degoških delavcev, zlasti usmerjanjem učencev in študentov v te poklice in za zagotovitev materialnih možnosti za študij.
3
Pedagoške vzgojnoizobraževalne organizacije po tem družbenem dogovoru so: vzgojiteljske šole, gimnazije pedagoške smeri ter druge srednje šole oziroma centri, ki imajo v svoji sestavi oddelke pedagoške smeri, pedagoške akademije, visoka šola za telesno kulturo in druge visokošolske temeljne in delovne organizacije, ki vzgajajo in izobražujejo vzgojitelje in učitelje za delo v:
—	vzgojnovarstvenih organizacijah,
—	osnovnih šolah,
—	domovih za učence,
—	organizacijah za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.
4
nepuonsKa konferenca SZDL Slovenije se bo kot najširša družbenopolitična organizacija skupaj z drugimi udeleženci družbenega dogovora in drugimi družbenimi dejavniki zavzemala zlasti za kadrovsko okrepitev pedagoških vzgojnoizobraževalnih organizacij.
Izobraževalna skupnost Slovenije bo skupaj s pedagoškimi vzgojndizobraževalnimi organizacijami skrbela za ustrezne prostorske in druge materialne možnosti teh organizacij, da bodo lahko organizirale sodobno in učinkovito vzgojo in izobraževanje pedagoških delavcev.
5
Pedagoške vzgojnoizobraževalne organizacije se obvezujejo zlasti:
—	da bodo razen uresničevanja splošnih družbenih vzgojnoizobraževalnih smotrov dale bodočim pedagoškim delavcem tista strokovna, družbena in pedagoška znanja in razvijale sposobnosti, ki jih potrebujejo za opravljanje pedagoškega poklica in so podrobneje opredeljena v Izhodiščih;
—	da bodo razvijale in organizirale stalijo izpopolnjevanje pedagoških delavcev in to upoštevale pri sestavi vzgojnoizobraževalnih programov;
—	da bodo organizirale izobraževanje ob delu zlasti za tiste pedagoške delavce, ki nimajo ustrezne izobrazbe;
—	da bodo izobraževanje ob delu, posebno še za deficitarne pedagoške poklice, regionalno približale pedagoškim delavcem brez ustrezne izobrazbe, snov in metode dela pa prilagodile tako, da bodo upoštevale pridobljene izkušnje in že doseženo znanje.
6
Filozofska fakulteta z oddelkoma za pedagogiko'in psihologijo in pedagoški Inštitut pri univerzi v Ljubljani bosta z raziskovalnim in proučevalnim delom prispevela k razreševanju odprtih vprašanj pri oblikovanju pedagoških delavcev in pomagala razvijati sodobne oblike in metode njihovega stalnega izpopolnjevanja ter njihove rasti in ustvarjalnosti,
7
Da bi dosegli okrepljeno strokovno in pedagoško sodelovanje in zagotovili kontinuiran vzgojnoizobraževalni vpliv, usmerjanje učencev in študentov v pedagoške poklice, se pedagoške vzgojnoizobraževalne organizacije povezujejo v pedagoške centre. V te centre se bodo po-
vezovale pedagoške vzgojnoizobraževalne organizacij g s samoupravnimi sporazumi na podlagi zakonov in v soglasju z ustanovitelji.
8
Pedagoške vzgojnoizobraževalne organizacije se zavezujejo, da bodo s samoupravnimi sporazumi z osnovnimi šolami, vzgojnovarstvenimi organizacijami, domovi za učence in organizacijami za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju zagotovile potrebne hospitacijske možnosti za prak-"flačne vaje učencev in študentov ter enotno strokovno vodenje in usmerjanje vzgojnoizobraževalne prakse učencev in študentov.
9
Pedagoške vzgojnoizobraževalne organizacije se zavezujejo, da bodo v sodelovanju s strokovnim svetom SR Slovenije:
—	revidirale, medsebojno uskladile in izpopolnile predmetnike in učne načrte sedanjih srednjih šol peda,-goške smeri ter študijske programe visokošolskih pedagoških vzgojndizobraževolnih organizacij iz 3. točko tega dogovora (v nadaljnjem besedilu: vzgojnoizobraževalni programi) v skladu z Izhodišči za reformo izobraževanja pedagoških delavcev;
—	stalno prilagajale svoje vzgojnoizobraževalne programe družbenim potrebam in zahtevam vzgojnih in učnih načrtov tistih vzgojnoizobraževalnih organizacij, za katere izobražujejo pedagoške delavce.
10
Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenje in visokošolske pedagoške vzgojnoizobraževalne organizacije iz 3. točke tega dogovora se zavezujejo, da bodo v okviru svojih pristojnosti sprejele študijske programe v skladu z Izhodišči za reformo izobraževanja pedagoških delavcev.
Pedagoške akademije in druge visokošolske organizacije iz 3. točke družbenega dogovora bodo revidirale svoje študijske programe v skladu z Izhodišči za reformo izobraževanja pedagoških delavcev ter jih dale v razpravo udeležencem in porabnikom. 11 12
11
Visokošolske pedagoške vzgojnoizobraževalne organizacije iz 3. točke tega dogovora se zavezujejo, da bodo uskladile vpisne in prestopne pogoje z drugimi pedagoškimi izobraževalnimi organizacijami v skladu z Izhodišči za reformo izobraževanja pedagoških delavcev in z zakonom o visokem šolstvu ter jih opredelile v svojih samoupravnih aktih.
12
Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije se zavezuje, da bo v okviru svojih pristojnosti in ob sodelovanju zavoda SRS za šolstvo, pedagoškega inštituta in izobraževalne skupnosti Slovenije, zveze Skupnosti otroškega varstva SR Slovenije, telesno kulturne skupnosti SR Slovenije in republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje izdelala profile pedagoških poklicev, ki bodo podlaga za vzgojnoizobraževalne programe pri usposabljanju pedagoških delavcev.
Dokler ne bodo izdelani vsi profili pedagoških poklicev v skladu s prejšnjim odstavkom te točke, se pedagoške vzgojnoizobraževalne organizacije zavezujejo, da bodo delale po začasnih vzgojnoizobraževalnih programih za posamezne pedagoške poklice, ki jih bodo pripravile v skladu s tem dogovorom.
13
Izobraževalna skupnost Slovenije se zavezuje, da bo zagotovila potrebna sredstva za izvedbo reforme izobraževanja pedagoških delavcev.
Izobraževalna skupnost Slovenije bo v skladu s svojimi pristojnostmi načrtovala in sprejemala ukrepe za zagotavljanje zadostnega števila ustrezno usposobljenih pedagoških delavcev.
14
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije se zavezuje, da bo v okviru svojih pristojnosti podpiral in omogočal reformo izobraževanja pedagoških delavcev in prek republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje in zavoda SRS za šolstvo sodeloval z organi izobraževalne skupnosti Slovenije in organi pedagoških vzgojnoizobraževalnih organizacij pri načrtovanju dejavnosti za uresničevanje tega dogovora ter po potrebi predlagal spremembe in dopolnitve zakonov oziroma družbenih dogovorov.
Republiški komite za vzgojo in izobraževanje in zavod SRS zu šolstvo bosta proučevala potrebe po pedagoških delavcih ter s tem seznanjala udeležence tega dogovora.
15
Izobraževalna skupnost Slovenije, zveza skupnosti otroškega varstva SR Slovenije, skupnost za zaposlovanje SR Slovenije in telesno kulturna skupnost SR Slovenije bosta usklajevale interese in dejavnosti za pridobivanje in usposabljanje pedagoških kadrov ter opredelile svojo politiko in obveznosti.
16
Udeleženci imenujejo skupno komisijo za spremljanje izvajanja tega dogovora.
Udeleženci bodo v sodelovanju s komisijo iz prejšnjega odstavka pripravili akcijske programe za izvedbo nalog iz tega dogovora.
17
Komisija iz prvega odstavka 16. točke tega dogovora je pooblaščena, da tolmači določbe tega dogovora in da usklajuje morebitna nesoglasja med udeleženci.
Komisija bo skrbela za to, da bodo udeleženci sproti obveščeni o uresničevanju družbenega dogovora.
18
K temu družbenemu dogovoru lahko pristopijo tudi druge zainteresirane organizacije in skupnosti, če podpišejo dogovor in prevzamejo obveznosti, ki izhajajo iz njega.
19
Udeleženci se zavezujejo, da bodo po sprejemu celovite reforme sedanjega srednjega in visokega šolstva proučili potrebnost tega družbenega dogovora in se dogovorili o nadaljnih skupnih nalogah.
20
Tu dogovor začne veljati z dnem, ko ga .podpišejo udeleženci in se objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 20. januarja 1976.
Ta družbeni dogovor so s svojimi pooblaščenimi podpisniki podpisali tile udeleženci: Republiška konferenca SZDL Slovenije, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Izobraževalna skupnost Slovenije, Zveža skupnosti otro-
škega varstva Slovenije, Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, Telesno kulturna skupnost SR Slovenije, Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Visokošolska TOZD matematika in mehanika fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, Visokošolska TOZD oddelek za fiziko fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, Visokošolska TOZD oddelek za kemijo in kemijsko tehnologijo fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, Visoka šola za telesno kulturo Ljubljana, Pedagoška akademija Ljubljana, Pedagoška akademija Maribor, Pedagoški inštitut pri univerzi v Ljubljani, Pedagoški cehler Celje, Gimnazija pedagoške smeri Ljubljana, Gimnazija pedagoške smeri Maribor, Vzgojiteljska šola Ljubljana, Vzgojiteljska šola Maribor, Šolski center Ajdovščina, Šolski center Brežice, Center srednjih šol Črnomelj, Šolski center Idrija, Center srednjih šol Jesenice, Šolski center Radovljiva, Gimnazija Kamnik, Gimnazija Koper. Gimnazija Kočevje, Gimnazija Kranj, Gimnazija Juša Kramarja Murska Sobota, Gimnazija Nova Gorica, Gimnazija Novo mesto, Gimnazija Dušana Kvedra Ptuj, Gimnazija Ravne na Koroškem, Gimnazija Škofja Loka in Gimnazija Tolmin.
G18.
Na podlagi 61. člena ustave SR Slovepije ter 7., 12. in 13. člena zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 18/74) sklenejo skupnosti otroškega varstva
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o ustanovitvi Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Skupnosti otroškega varstva se združujejo zaradi usklajevanja politike na področju družbenega varstva otrok in opravljanja nalog, ki terjajo širšo solidarnost delovnih ljudi in občanov ter drugih nalog, ki so splošnega pomena za družbeno varstvo otrok v Zvezo skupnosti otroškega varstva SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zveza skupnosti).
2.	člen
Zveza skupnosti uresničuje in izvaja naloge na podlagi ustave, zakonov, družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov, statuta in drugih splošnih aktov.
3.	Člen
Zveza skupnosti je pravna oseba s pravicami, ob vcznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi us a ve, zakona, tega sporazuma, statuta in drugih splošnih aktov.
Sedež Zveze skupnosti je v Ljubljani.
II.	NALOGE ZVEZE SKUPNOSTI
4.	člen
Zveza skupnosti:
—	sodeluje pri oblikovanju družbenoekonomskega
razvoja SR Slovenije glede družbenega varstva otrok, socialne varnosti matere in družine ter usklajuje pro Srame na tem področju;	.
—	oblikuje programe družbenega varstva o 10 , socialne varnosti matere in družine za območje repu
blike, izdeluje standarde, normative in druge strokovne podlage, ki so potrebni v postopku programiranja, dogovarjanja in sporazumevanja;
—	proučuje sistem družbenega varstva otrok, socialne varnosti matere in družine ter izdeluje predloge za njegovo izpopolnitev;
—	oblikuje enotna merila za izpeljavo svobodne menjave dela pri uresničevanju programov dnevnega varstva in vzgoje otrok;
—	uresničuje skupno dogovorjene naloge za izenačevanje pogojev razvoja otrok ter socialne varnosti matere in družine na podlagi vzajemnosti in solidarnosti ;
—	skrbi za hitrejši razvoj družbenega varstva otrok na manj razvitih in obmejnih območjih s tem, da sodeluje pri programiranju in pri krepitvi njegove materialne osnove;
—	skrbi za hitrejši razvoj deficitarnih oblik otroškega varstva, posebej še. za prizadete otroke;
—	izpeljuje sistem denarnih pomoči družinam in določa pogoje za uveljavitev teh pravic;
—	spodbuja samoupravno sporazumevanje med skupnostmi otroškega varstva ter sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume o zadevah družbenega varstva otrok, socialne varnosti matere in družine, ki sc sprejemajo na ravni republike;
—	sodeluje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter drugimi organi in organizacijami pri izvajanju nalog, ki so v skupnem interesu;
—	sodeluje pri oblikovanju stališč v zvezi s sklepanjem mednarodnih sporazumov o pravicah, ki jih imajo naši delavci na delu v tujini za otroke po določbah mednarodnih konvencij, spremlja uresničevanje teh sporazumov in zagotavlja izvajanje nalog, ki iz njih izhajajo;
—	usmerja in pospešuje študijsko, analitično in raziskovalno delo na področju družbenega varstva otrok, socialne varnosti matere in družine;
—	izvaja druge naloge družbenega varstva otrok, ki so v skupnem interesu vseh delovnih ljudi in jih skupnosti otroškega varstva dogovorno prenesejo na Zvezo skupnosti.
III.	UPRAVLJANJE
5.	člen
Zvezo skupnosti upravlja skupščina.
Skupščino sestavljajo delegati skupnosti otroškega varstva po načelu enakopravne zastopanosti zbora uporabnikov in zbora izvajalcev.
Skupščina sprejema sklepe z večino glasov delegatov uporabnikov in delegatov izvajalcev.
6.	člen
Odbor za samoupravni nadzor je organ Zveze skupnosti. !
Izvršni odbor je organ skupščine Zveze skupnosti.
Skupščina Zveze skupnosti ima lahko stalna ali začasna delovna telesa za'opravljanj e določenih nalog. Predsednika in člane teles izvoli skupščina. Delovno področje in število članov teh teles ter način volitev določa statut Zveze skupnosti.
7.	člen
Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev otroškega varstva.
Skupščina ima 120 delegatskih mest.
Vsaka skupnost otroškega varstva ima v skupščini Zveze skupnosti po eno delegatsko mesto v zboru uporabnikov in v zboru izvajalcev.
8.	člen
vsaK zoor skupščine Zveze skupnosti izvoli predsednika in namestnika predsednika zbora, oba zbora pa predsednika in namestnika predsednika skupščine.
Predsednik skupščine zastopa in predstavlja skupščino. Njegove naloge določa statut Zveze skupnosti.
9.	člen
Skupščina razpravlja na skupnih sejah zborov, odločitve pa sprejema z ločenim glasovanjem v vsakem zboru.
Zbora odločata enakopravno o vseh vprašanjih družbenega varstva otrok, zlasti o:
—	politiki in ukrepih glede družbenega varstva otrok v družbenoekonomskem planu razvoja SR Slovenije;
—	programu razvoja družbenega varstva otrok za območje SR Slovenije;
—	sodelovanju Zveze skupnosti v postopku dogovarjanja in sporazumevanja;
—	pogojih za pridobitev in o višini denarnih pomoči za vzdrževanje otrok;
—	izvajanju porodniškega dopusta in drugih oblik varstva matere in otroka;
—	enotnih merilih za izpeljavo menjave dela pri uresničevanju programov dnevnega varstva • in vzgoje otrok;
—	kriterijih za pospeševanje razvoja družbenega varstva otrok na manj razvitih in obmejnih območjih, ter za hitrejši razvoj deficitarnih oblik;
—	finančnem načrtu in zaključnem računu;
—	poročilu o delu Zveze skupnosti in njenih organov;
—	statutu, noslovniku in drugih splošnih aktih.
10.	člen
Oba zbora enakopravno volita predsednika in namestnika predsednika skupščine ter predsednika, namestnika in člane izvršnega odbora, člane skupnih komisij ter imenujeta tajnika Zveze skupnosti. 11 12 13
11.	člen
Odločitev velja, če je sprejeta v obeh zborih v enakem besedilu. V primeru, da ne pride v obeh zborih do enake odločitve, se izvede usklajevalni postopek. Ce tudi po usklajevalnem postopku ne pride do soglasja lahko Skupščina SR Slovenije na predlog Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije začasno uredi sporno vprašanje.
12.	člen
Skupščina se sestaja po potrebi, najmanj pa dvakrat na leto. Skupščino Zveze skupnosti sklicuje predsednik skupščine.
13.	člen
Skupščina Zveze skupnosti ima izvršni odbor.
Predsednika, namestnika in člane izvršnega odbora izvoli skupščina.
Izvršni odbor ima 15 članov, ki morajo biti praviloma izvoljeni izmed delegatov obeh zborov skupščine.
14.	člen
Izvršni odbor opravlja zlasti naslednje naloge:
—	skrbi za izvajanje politike ter za izvrševanje sKlepov in odločitev skupščine;
—	spremlja problematiko na področju družbenega varstva otrok ter predlaga oziroma podvzema ustrezne ukrepe;
—	oblikuje in predlaga skupščini predloge splošnih in drugih aktov ter sklepov;
—	sklepa samoupravni sporazum oziroma pogodbo z delovno skupnostjo strokovne službe Zveze skupnosti ter usmerja in nadzoruje njeno delo;
—	opravlja druge zadeve v skladu s statutom, poslovnikom in sklepi skupščine.
Izvršni odbor je za svoje delo odgovoren skupščini.
15.	člen
Zveza skupnosti ima odbor za samoupravni nadzor.
Odbor za samoupravni nadzor ima sedem članov, ki jih delegirajo skupnosti otroškega varstva izmed delegatov.
Člani v odboru samoupravnega nadzora ne morejo biti hkrati delegati v skupščini Zveze skupnosti.
Skupnosti otroškega varstva se sporazumejo o sestavi odbora za samoupravni nadzor.
Prvo sejo odbora za samoupravni nadzor skliče predsednik skupščine Zveze skupnosti.
Odbor na prvi seji izvoli predsednika in namestnika predsednika odbora za samoupravni nadzor.
16.	člen
Odbor za samoupravni nadzor nadzoruje izvajanje v Zvezi skupnosti sprejete politike, porabo sredstev v Zvezi skupnosti, delovanje njenih organov in strokovne službe ter opravlja druge naloge, določene s statutom in drugimi splošnimi akti Zveze skupnosti.
17.	člen
Delovno področje odbora za samoupravni nadzor ter pravice in dolžnosti njegovih članov podrobneje določa statut Zveze skupnosti.
18.	člen
S statutom Zveze skupnosti se natančneje določijo pooblastila in odgovornosti ter način odločanja organov Zveze skupnosti.
19.	člen
Za opravljanje strokovnih nalog ima Zveza skupnosti strokovno službo.
Delavci strokovne službe so organizirani kot samoupravna delovna skupnost, ki je v okviru svojih pravic in obveznosti ter ^Jctov Zveze skupnosti odgovorna za uspešno uresničevanje nalog Zveze skupnosti.
Medsebojna razmerja med Zvezo skupnosti in delovno skupnostjo strokovne službe se urejajo s samoupravnim sporazumom oziroma pogodbo in s finančno ovrednotenimi programi dela strokovne službe.
Na strokovno službo se ne morejo prenašati pravice, pooblastila in odgovornosti Zveze skupnosti.
20 člen
Strokovno službo vodi tajnik Zveze skupnosti.
Tajnik opravlja zlasti naslednje naloge:
—	skrbi in sodeluje pri izvrševanju splošnih aktov in sklepov organov Zveze skupnosti;
—	skrbi za pripravo osnutkov splošnih in drugih aktov;
—	skrbi za izvrševanje finančnega načrta;
—	sodeluje pri pripravi sej organov skupnosti;
—	opravlja druga dela v skladu s statutom, poslovnikom in sklepi skupščine ter njenih organov.
Tajnik je za svoje delo in za delo strokovne službe odgovoren skupščini Zveze skupnosti in izvršnemu odboru.
IV.	SREDSTVA ZVEZE SKUPNOSTI
21.	člen
Skupnosti otroškega varstva združujejo sredstva v vzajemnem skladu pri Zvezi skupnosti za solidarno izpeljavo skupno dogovorjenega programa in nalog pri zagotavljanju denarnih pomoči družinam za vzdrževanje otrok in varstva matere (podaljšani porodniški dopust) ter za pospeševanje razvoja otroškega varstva na manj razvitih in obmejnih območjih, razvoja deficitarnih oblik otroškega varstva in drugih nalog za katere se dogovorijo.
Skupnosti otroškega varstva zagotavljajo tudi sredstva za delo organov in strokovne službe Zveze skupnosti na podlagi delovnega načrta.
V.	JAVNOST DELA
22.	člen
Delo Zveze skupnosti je javno.
Zveza skupnosti obvešča delovne ljudi in občane o delu, stanju in problemih po delegatih in na drug ustrezen način.
VI.	RAZMERJA MED SKUPNOSTMI OTROŠKEGA VARSTVA IN ZVEZO SKUPNOSTI
23.	člen
Skupnosti otroškega varstva prek svojih delegatov v skupščini Zveze skupnosti oblikujejo in izvajajo naloge na področju družbenega varstva otrok, socialne varnosti matere in družine, ki so skupnega pomena m v skladu s sprejetimi programi družbenega varstva otrok ter upravljajo združena sredstva za niihovo uresničitev.
24.	člen
Zveza skupnosti mora najmanj dvakrat na leto seznaniti skupnosti otroškega varstva o uresničevanj Programa, za katerega so združena sredstva.
VII.	SODELOVANJE MED ZVEZO SKUPNOSTI IN SKUPNOSTJO SOCIALNEGA VARSTN A SLOVENIJE
26. člen
Zaradi oblikovanja in usklajevanja politike In programa socialnega varstva na območju SR Slovenije ^veza skupnosti povezuje In sodeluje s Skupnos jo clalnega varstva Slovenije.
Zveza skupnosti pripravi in predlaga tisti del politike in programa socialnega varstva, ki zadeva otroka, mater in družino in skrbi za njegovo uresničevanje v skupnostih otroškega varstva.
Zveza skupnosti predlaga tudi sprejem ukrepov, s katerimi se zagotavlja ohranitev dosežene ravni socialne varnosti otrok, mater in družine, če take odločitve ne bi bile sprejete v skupnostih otroškega varstva.
VIII.	PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
26.	člen
Ta samoupravni sporazum velja, ko ga sprejme več kot tfi četrtine skupnosti in potrdi Skupščina SR Slovenije.
27.	člen
Spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze skupnosti se izvršijo po postopku, ki velja za njegov sprejem.
Spremembe in dopolnitve lahko predlaga vsak podpisnik tega samoupravnega sporazuma.
28.	člen
Samoupravni sporazum o ustanovitvi Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 025-4/74
Ljubljana, dne 23. februarja 1976.
Ta samoupravni sporazum so sprejele vse skupnosti otroškega varstva na območju SR Slovenije s pismenimi izjavami, ki so v arhivu Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije.
619.
Na podlagi 13. člena zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 18/74) in po predhodnem soglasju - skupnosti otroškega varstva je skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije na seji dne 23./februarja 1976 sprejela
STATUT
Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Skupnosti otroškega varstva so združene v Zvezi skupnosti otroškega varstva SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zveza skupnosti), da bi v njej izvajale naloge, ki terjajo širšo vzajemnost m solidarnost vseh delovnih ljudi in občanov na področju otroškega varstva, usklajevale In pospeševale razvoj otroškega varstva ter izvajale druge naloge, s katerimi krepimo socialno varnost otrok, matere in družine.
2.	člen
4 Zveza skupnosti uresničuje in Izvaja naloge na podlagi ustave, zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnosti otroškega varstva, drugih zakonov in predpisov s področja družbenega varstva otrok, družbenih do-
govorov, samoupravnih sporazumov, tega statuta in drugih splošnih aktov.
3.	člen
Skupnosti otroškega varstva združujejo sredstva v vzajemnem skladu pri Zvezi skupnosti za izpeljavo skupno dogovorjenega programa in nalog pri zagotavljanju denarnih pomoči družinam za vzdrževanje otrok in varstva matere ter za pospeševanje razvoja otroškega varstva na manj razvitih in obmejnih območjih, razvoja deficitarnih oblik otroškega varstva in dru^ gih nalog, za katere se dogovorijo.
Skupnosti otroškega varstva zagotavljajo tudi sredstva za delo organov in strokovne službe Zveze skupnosti na podlagi delovnega načrta.
4.	člen
Zveza skupnosti je pravna oseba.
Sedež Zveze skupnosti je v Ljubljani.
Zveza skupnosti ima pečat okrogle oblike z besedilom: »Zveza skupnosti otroškega varstva SR Slovenije, Ljubljana«.
5.	člen
Delo Zveze skupnosti in njenih organov je javno. Zveza skupnosti je dolžna obveščati javnost o svojem delu.
II.	NALOGE ZVEZE SKUPNOSTI
6.	člen
Zveza skupnosti ima tele naloge:
—	sodeluje pri oblikovanju družbenoekonomskega razvoja SR Slovenije glede družbenega varstva otrok socialne varnosti matere in družine ter usklajuje programe na tem področju;
—	oblikuje programe družbenega varstva otrok, socialne varnosti matere in družine za območje republike, izdeluje standarde, normative in druge strokovne podlage, ki so potrebne v postopku programiranja, dogovarjanja in sporazumevanja;
—	proučuje sistem družbenega varstva otrok, socialne varnosti matere in družine ter izdeluje predloge za njegovo izpopolnitev;
—• oblikuje enotna merila za izpeljavo svobodne menjave dela pri uresničevanju programov dnevnega varstva in vzgoje otrok;
—	uresničuje skupno dogovorjene naloge za izenačevanje pogojev razvoja otrok ter socialne varnosti matere in družine na podlagi vzajemnosti in solidarnosti:
—	skrbi za hitrejši razvoj družbenega varstva otrok na manj razvitih in obmejnih območjih s tem, da sodeluje pri programiranju in pri krepitvi njegove materialne osnove:
—	skrbi za hitrejši razvoj deficitarnih oblik otroškega varstva, posebej še za prizadete otroke;
—	izpeljuje sistem denarnih pomoči družinam in določa pogoje za uveljavitev teh pravic;
—	spodbuja samoupravno sporazumevanje med
skupnostmi otroškega varstva ter sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume o zadevah družbenega varstva otrok, socialne varnosti matere in družine, ki se sprejemajo na ravni republike:	%
—	sodeluje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter drugimi organi in organizacjami pri izvajanju nalog, ki so v skupnem Interesu;
—	sodeluje z drugimi republiškimi in pokrajinskimi skupnostmi otroškega varstva, izmenjuje in usklajuje izkušnje in stališča glede nadaljnjega razvoja družbenega varstva otrok, socialne varnosti matere in družine ter samoupravnih odnosov na tem področju;
—	sodeluje pri oblikovanju stališč v zvezi s sklepanjem mednarodnih sporazumov o pravicah naših delavcev na delu v tujini, spremlja uresničevanje teh sporazumov in zagotavlja izvajanje nalog, ki iz njih izhajajo;
—	usmerja in pospešuje študije, analitično in raziskovalno delo na področju družbenega varstva otrok, socialne varnosti matere m družine;
—	izvaja <|ruge naloge družbenega varstva otrok, ki so v skupnem interesu vseh delovnih ljudi in jih skupnosti otroškega varstva dogovorno prenesejo na Zvezo skupnosti.
III.	ORGANI ZVEZE SKUPNOSTI IN NJIHOVO DELOVNO PODROČJE
7.	člen
Zvezo skupnosti upravlja skupščina.
Organi skupščine Zveze skupnosti so:
—	izvršni odbor skupščine Zveze skupnosti,
—	statutarna komisija,
—	komisija za programiranje razvoja otroškega varstva,
—	finančna komisija.
Odbor za samoupravni nadzor je organ Zveze skupnosti.
Skupščina in izvršni odbor Zveze skupnosti imata lahko za opravljanje nalog v zvezi s strokovno obdelavo posameznih' vprašanj stalna ali občasna delovna telesa.
1.	Skupščina Zveze skupnosti
8.	člen
Skupščina Zveze skupnosti ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev otroškega varstva.
Skupščina ima 120 delegatskih mest. ■
Vsaka skupnost otroškega varstva ima po eno delegatsko mesto v zboru uporabnikov in zboru izvajalcev.
9.	člen
Na sejo skupščine Zveze skupnosti se vabita predstavnika Zveze 'prijateljev mladine Slovenije in koordinacijskega odbora za družbeni položaj in aktivnost invalidov pri Republiški konferenci Socialistične zveze delovnih ljudi Slovenije. 1
Skupščina Zveze skupnosti lahko sklene, da stalno sodelujejo v delu skupščine in njenih organov tudi predstavniki drugih družbenopolitičnih ter družbenih organizacij, društev in organizacij, ki s svojo dejavnostjo izvajajo določene naloge družbenega varstva otrok.
10.	člen
Skupščina Zveze skupnosti:
—	predlaga politiko in ukrepe glede Uruzoeneg« varstva otrok v družbenoekonomskem načrtu razvoja SR Slovenije in spremlja njegovo izvajanje;
—	sprejema program razvoja družbenega varstva otrok za območje SR Slovenije;
—	sklepa o sodelovanju Zveze skupnosti v postopkih dogovarjanja in sporazumevanja in verificira družbene dogovore in samoupravne sporazume-
—	sprejema enotna merila za izpeljavo menjave dela pri uresničevanju programov dnevnega varstva in vzgoje otrok;
—	sprejema sklepe o pogojih in višini denarnih pomoči za vzdrževanje otrok in določi kdaj se opravi preizkus upravičenosti do otroškega dodatka;
—	sprejema sklepe za izvajanje podaljšanega porodniškega dopusta in drugih oblik varstva matere in otroka;
—	sprejema kriterije za pospeševanje razvoja družbenega varstva otrok na manj razvitih in-obmejnih območjih ter za hitrejši razvoj deficitarnih oblik otroškega vdrstva;
—	sprejema stališča v zvezi z zastopanjem interesov naših delavcev začasno zaposlenih v tujini in sklepe za izvajanje konvencij;
—	sprejema statut Zveze skupnosti in druge splošne samoupravne akte;
—	izvoli predsednika in namestnika predsednika skupščine predsednika namestnika in člane izvršnega odbora, imčnuje tajnika Zveze skupnosti ter druge izvršilne oziroma strokovne organe:
—	daje priznanja organizacijam združenega dela oziroma posameznikom za izjemne dosežke na področju otroškega varstva;'
—	opravlja druge zadeve, za katere ie pristojna po zakonu o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva, družbenem dogovoru, samoupravnem sporazumu o ustanovitvi Zveze skupnosti, statutu in drugih predpisih ter samoupravnih aktih.
Skupščina Zveze skupnosti sprejema statut Zveze skupnosti po predhodnem soglasju vseh skupnosti otroškega varstva.
11.	člen
Skupščina Zveze skupnosti razpravlja in odloča na zasedanju obeh zborov, ki odločata enakopravno o vseh vprašanji!) družbenega varstva otrok, odločitve pa spre- 1 jemata z ločenim glasovanjem.	*
Skupščina Zveze skupnosti sklepa veljavno, če je na seji navzoča več kot polovica delegatov vsakega zbora skupščine. Sklepi se sprejemajo z večino glasov vseh delegatov zbora uporabnikov in zbora izvajalcev.
Glasovanje je javno.
12.	člen \
Zbora skupščine Zveze skupnosti enakopravno volita predsednika in namestnika predsednika skupščine ter predsednika, namestnika predsednika in člane Izvršnega odbora, predsednike skupnih komisij in imenujeta tajnika Zveze skupnosti.
13.	člen
Skupščina se sestaja po potrebi, najmanj pa dvakrat letno.
Skupščino sklicuje predsednik skupščine.
14.	člen
Delegati v vsakem zboru skupščine Zveze skupnosti posebej;
—	volijo predsednika zbora,
■	— imenujejo komisijo za verifikacijo pooblastil m
za imunitetna vprašanja,	.
—	imenujejo člane komisije za uskladitev stalisč,
—	imenujejo člane delovnih teles zbora.
15.	^ člen
Poslovnik podrobneje ureja delo skupščine in nje nih organov.
Usklajevalni postopek ■ 16. člen
Če odločitev o zadevah o katerih razpravlja skupščina ni bila sprejeta v enakem besedilu v obeh zborih, se prične usklajevalni postopek med zboroma.
17.	člen
Skupščina Zveze skupnosti lahko na isti seji nadaljuje razpravo o neskladnih stališčih zborov in glasovanje ponovi.
Če skupščina ne nadaljuje razprave ali če tudi ob ponovnem glasovanju ne sprejme odločitve, začasno umakne zadevo z dnevnega reda in imenuje komisijo za uskladitev stališč. V komisijo imenuje vsak zbor tri člane.
Komisija mora v roku, ki ga določi skupščina vendar ne daljšem kot 15 dni, predložiti predlog za uskladitev stališč predsedniku skupščine Zveze skupnosti.
Predsednik skupščine je dolžan takoj predložiti skupščini predlog za uskladitev stališč.
V	primeru, da v obeh zborih ne pride do soglasja glede programa, ki zadeva družbeno varstvo otrok, matere in, družine, in bi to ogrozilo njihovo socialno varnost. predsednik skupščine predlaga Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije, da Skupščina SR Slovenije, začasno uredi ta vprašanja.
Pravice in dolžnosti delegatov
18.	člen
1.	Delegat ima pravico;
—	odločati o zadevah, za katere je pristojen organ Zveze skupnosti, katerega član je delegat;
—	predlagati skupščini stališča in1 sklepe;
—	predlagati v obravnavo skupščini vprašanja, ki se nanašajo na delo skupščine in drugih organov Zveze skupnosti, izvrševanje zakonov in drugih aktov v zvezi s sprejetim programom in druge sklepe skupščine;
—	nasloviti predsedniku skupščine vprašanje o njegovem delu ter delu predsednikov drugih organov Zveze skupnosti;
—	biti voljen v organe Zveze skupnosti in delovna
telesa skupščine.	>
2.	Delegat je dolžan:
—	sodelovati v delu skupščine in organov, katerih član je in redno spremljati delo Zveze skupnosti;
—	zastopati politiko dogovorjeno v skupnosti otroškega varstva, ki ga je delegirala ter njena stališča in mnenje;
—	poročati skupnosti otroškega varstva o sprejetih sklepih in stališčih v skupščini Zveze skupnosti ter o svojem delu.
19.	člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v Zvezi skupnosti ravnajo delegati v skladu s smernicami in temeljnimi stališči skupnosti otroškega varstva, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi potrebami in interesi, vendar so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju.
Stalne funkcije v skupSčini
20.	člen
V	skupščini Zveze skupnosti so stalne funkcije preq-sednlka skupščine in namestnika, predsednika Izvršnega odbora in namestnika, predsednikov zborov in njihovih namestnikov ter članov izvršnega, odbora.
Predsednik skupščine in njegov namestnik ne moreta biti iz vrst delegatov istega zbora.
Na stalno funkcijo v skupščini se volijo delegati za dobo, dokler jim traja mandat člana delegacije, ki delegira delegate v skupnpsti otroškega varstva, vendar so lahko razrešeni stalne funkcije v Zvezi skupnosti tudi pred potekom te dobe, če jih skupščina Zveze skupnosti razreši funkcije ali če sprejme njihov odstop.
21.	člen
Delovni ljudje in občani, organizirani v Socialistični zvezi delovnega ljudstva kot enotni fronti vseh organiziranih socialističnih sil, so osnovni nosilci kandidacijskih postopkov pri izbiri kandidatov za vodilne funkcije v skupščini Zveze skupnosti in njenih organov. Postopek kandidiranja za vodilne funkcije določi Socialistična zveza delovnega ljudstva.
22.	člen
Funkcionarji Zveze skupnosti lahko za svoje delo, ki ga opravljajo v Zvezi skupnosti prejemajo osebne dohodke in druge osebne prejemke na podlagi pravilnika, ki mora biti v skladu z družbenim dogovorom o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov voljenim ali imenovanim funkcionarjem.
Pravilnik o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom in voljenim ali imenovanim funkcionarjem Zveze skupnosti sprejme skupščina zveže skupnosti.
Predsednik skupščine Zveze skupnosti
23.	člen
Skupščina izmed delegatov izvoli predsednika in namestnika predsednika.
Glasovanje je praviloma tajno.
Predsednik in namestnik predsednika se volita za dobo 4 let in ne moreta biti več kot dvakrat zapored izvoljena za to dolžnost.
24.	člen
Predsednik skupščine:
—	zastopa in predstavlja skupščino Zveze skupnosti ;
—	sklicuje in vodi sejo skupščine;
—	skrbi za delo skupščine v skladu s poslovnikom skupščine Zveze skupnosti:
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine;
—	podpisuje splošne in druge akte skupščine;
—	skrbi za sodelovanje Zveze skupnosti s Skupščino SR Slovenije, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, organi, organizacijami in društvi.
Za svoje delo je predsednik odgovoren skupščini.
V odsotnosti nadomešča predsednika namestnik z vsemi pooblastili predsednika.
25.	člen
Predsednik mora sklicati sejo skupščine, če to zahteva najmanj ena tretjina skupnosti otroškega varstvi*, izvršni odbor Zveze skupnosti ali odbor za samoupravni nadzor.
2.	Izvršni odbor
26.	člen
Izvršni odbor je izvršilni organ skupščine Zveze skupnosti.
Izvfšni odbor ima 15 članov, ki morajo biti praviloma izvoljeni izmed delegatov skupščine.
27.	člen
Izvršni odbor:
—	izvaja politiko ter izvršuje sklepe in odločitve
skupščine;	<
—	spremlja problematiko na področju družbenega varstva otrok in predlaga oziroma podvzema ustrezne ukrepe;
—	sprejema pravilnike, navodila in sklepe o postopku in načinu izvrševanja pravic, obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz splošnih aktov skupščine;
—	pripravlja predloge splošnih aktov in sklepov, ki jih sprejema skupščina Zveze skupnosti;
/ — pripravlja predlog finančnega načrta Zveze skupnosti in skrbi za njegovo izvrševanje;
—	pripravi predlog zaključnega računa Zveze skupnosti;
—	odloča o sklepanju pogodb;
—	sklepa samoupravni sporazum oziroma pogodbo z delovno skupnostjo strokovne službe Zveze skupnosti ter usmerja in nadzoruje njeno delo;
—	potrjuje sistemizacijo delovnih mest strokovne službe Zveze skupnosti in odobrava finančna sredstva za njeno delo;
—	poroča skupščini o svojem delu;
—	izvršuje druge naloge, ki mu jih poveri skupšči-
na Zveze skupnosti, če ni določena pristojnost skupščine;	/
—	spremlja problematiko na področju družbenega varstva o.trok ter predlaga oziroma podvzema ustrezne ukrepe.
Izvršni odbor j<; za svoje delo odgovoren skupščini Zveze skupnosti.
Predsednik izvršnega odbora
28.	člen
Predsednik izvršnega odbora opravlja zlasti naslednje naloge:
—	sklicuje in vodi seje;
—	podpisuje akte izvršnega odbora;
—	zastopa Zvezo skupnosti v zadevah z delovnega področja izvršnega odbora;
—	skrbi za izvrševanje sklepov skupščine in Izvršnega odbora.
29.	člen
Seje izvršnega odbora sklicuje in vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika.
Predsednik mora sklicati sejo na zahtevo najmanj petih članov izvršnega odbora oziroma predsednika skupščine Zveze skupnosti ali odbora za samoupravni nadzor.
3.	Komisije
30.	člen
Za proučevanje posameznih vprašanj in za pripravo predlogov iz delovnega področja Zveze skupnosti ustanovi skupščina oziroma izvršni odbor skupščine Zveze skupnosti komisije.
Člane komisije izvoli skupščina oziroma izvršni odbor skupščine, praviloma izmed delegatov skupnosti otroškega varstva
31.	člen
Statutarna komisija pripravlja predloge statuta in drugih splošnih aktov Zveze skupnosti in skupnosti otroškega varstva, skrbi za njihovo usklajenost z ustavo in zakoni ter z razvojem samoupravnih odnosov.
32.	člen
Komisija za programiranje razvoja otroškega varstva spremlja in proučuje razvoj otroškega varstva ter daje predloge in mnenja izvršnemu odboru in skupščini Zveze skupnosti o srednjeročnih in letnih programih razvoja dejavnosti otroškega varstva, predloge za financiranje posameznih oblik otroškega varstva, ter v drugih vprašanjih, ki zadevajo razvoj otroškega varstva.
33.	člen
Finančna kpmisija spremlja vprašanja zagotavljanja sredstev za dejavnosti otroškega varstva ter daje predloge in mnenja izvršnemu odboru in skupščini Sveže skupnosti o finančnem načrtu in zaključnem računu Zveze skupnosti, o osnovah za financiranje posameznih dejavnosti otroškega varstva ter obravnava druga vprašanja, ki zadevajo zagotavljanje in delitev sredstev za razvoj otroškega varstva.
4.	Tajnik
34.	člen
Tajnika imenuje in razrešuje skupščina Zveze skupnosti.
35.	člen
Tajnik:
—	skrbi za izvrševanje splošnih aktov in sklepov skupščine in njenih organov;
—	skrbi za pripravo osnutkov splošnih aktov in sklepov organov Zveze skupnosti;
—	skrbi za izvrševanje finančnega načrta;
— sodeluje pri pripravljanju gradiva za seje skupščine in izvršnega odbora;
—	vodi strokovno službo;
—	izdaja odredbe, odločbe in druge posamične akte v zvezi z odločitvami skupščine, izvršnega odbora ter samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev strokovne službe Zveze skupnosti;
—	opravlja druge naloge, ki mu jih naložita skupščina in izvršni odbor.
36.	člen
Za svoje delo in delo strokovne službe je tajnik odgovoren skupščini Zveze skupnosti in izvršnemu odboru.
Tajnik se imenuje za dobo 4 let in je lahko ponovne imenovan.
Za tajnika je lahko imenovan kdor ima visokošolsko nli višjo izobrazbo, primerne delovne izkušnje, organizacijske sposobnosti in ustrezne moralno-politične lastnosti.
Tajnik je lahko razrešen pred potekom 4-letne dobe, kadar pismeno izjavi, da odstopa od delovnega mesta tajnika Zveze skupnosti, oziroma pod pogoji, ki jih zakon določa za razrešitev poslovodnih organov v organizacijah združenega dela. 6
6.	Delovna telesa
37.	člen
Skupščina Zveze skupnosti in izvršni odbor imata 1;,hko stalna ali občasna delovna telesa za proučevanje določenih vprašanj in za pripravo stališč.
Stalna strokovna svetovalna organa skupščine in izvršnega odbora sta:	>
—	strokovni svet za razvoj predšolskega otroka, ki spremlja, usklajuje, vzpodbuja in pospešuje delovanje strokovnih institucij in posameznikov z namenom, da bi zagotovili uspešen razvoj vseh predšolskih otrok;
—	strokovni svet za organizirano in racionalno gradnjo objektov za otroke, ki spremlja, usklajuje, vzpodbuja in pospešuje uveljavitev takih zasnov in tehnoloških rešitev, ki bodo zagotovile kar največje učinke pri pridobivanju novih vzgojnovarstvenih zmogljivosti.
Skupščina v ustanovitvenem sklepu določi število članov vsakega sveta.
38.	člen
Skupščina SR Slovenije vrši družbeni nadzor nad delom Zveze skupnosti, pristojni republiški upravni organ pa nadzor nad zakonitostjo dela Zveze skupnosti.
39.	člen
Kadar skupščina Zveze skupnosti obravnava vprašanja, s katerimi se ukvarjajo tudi drugi družbeni dejavniki, se njihovi predstavniki vabijo na seje skupščine Zveze skupnosti. Vabljeni predstavniki lahko sodelujejo v razpravi, nimajo pa pravice odločati.
IV.	RAZMERJA MED SKUPNOSTMI OTROŠKEGA VARSTVA IN ZVEZO SKUPNOSTI
40.	člen
Skupnosti otroškega varstva prek svojih delegatov v skupščini Zveze skupnosti oblikujejo in izvajajo politiko družbenega varstva otrok v skladu s sprejetimi programi družbenega varstva otrok in upravljajo združena sredstva za njihovo uresničitev
41.	člen
Zveza skupnosti otroškega varstva mora najmanj avakrat na leto seznaniti skupnosti o uresničevanju programa za katerega so združena sredstva.
42.	člen
Zveza skupnosti sklicuje posvetovanja s skupnostmi otroškega varstva zaradi priprave skupnih stališč pomembnih za uresničevanje in razvoj družbenega varstva otrok, socialne varnosti matere in družine ter za dajanje pobud v postopku družbenega dogovarjanja in 'samoupravnega sporazumevanja.
Zveza skupnosti zagotavlja skupnostim otroškega varstva vpogled v rezultate analiz in študij, ki jih je Opravila na področju otroškega varstva, socialne varnosti matere in družine, v vse informacije, ki jih pripravlja s tega področja ter v publikacije, ki jih izdaja
V.	SODELOVANJE MED ZVEZO SKUPNOSTI IN SKUPNOSTJO SOCIALNEGA VARSTVA SLOVENIJE
43.	člen
Zaradi oblikovanja in usklajevanja politike in programa socialnega varstva na območju SR Slovenije se Zveza skupnosti povezuje in sodeluje s Skupnostjo socialnega varstva Slovenije
Zveza skupnosti pripravi in predlaga tisti del politike in programa ria področju socialnega varstva, ki zadeva otroka, mater in družino in skrbi za njegovo uresničevanje v skupnostih otroškega varstva.
Zveza skupnosti predlaga tudi sprejem ukrepov, s katerimi se zagotavlja ohranitev dosežene ravni socialne varnosti otrok, matere m družine, če take odločitve ne bi bile sprejete v skupnostih otroškega varstva in v skupščini Zveze skupnosti.
VI.	URESNIČEVANJE DOGOVORJENIH NALOG IN UVELJAVLJANJE PRAVIC NA PODROČJU DRUŽBENEGA VARSTVA OTROK TER SOCIALNE VARNOSTI MATERE IN DRUŽINE
44.	člen
Skupnosti otroškega varstva določijo .s samoupravnim sporazumom ter s srednjeročnim in letnim programom otroškega varstva vrsto in obseg nalog, ki jih bodo skupno uresničevale v Zvezi skupnosti.
Zveza skupnosti pripravlja predloge za opredelitev nalog in njihovega obsega ter daje pobudo za sklenitev samoupravnega sporazuma, s katerim se zagotavlja njihova uresničitev na podlagi vzajemnosti m solidarnosti.
Zveza skupnosti izdeluje predloge za vključitev nalog s področja otroškega varstva v resolucijo o družbenoekonomski politiki in v srednjeročni plan razvoja SR Slovenije.
45.	člen
Skupnosti otroškega varstva v Zvezi skupnosti za- • gotavljajo zlasti:
—	varstvo matere in novorojenčka;
—	denarne pomoči za vzdrževanje otrok;
—	pospeševanje razvoja otroškega varstva na manj razvitih in obmejnih območjih m
—	hitrejši razvoj deficitarnih oblik otroškega varst-
Va' .
S programom in samoupravnim sporazumom skupnosti otroškega varstva določijo vrsto in višino denarnih pomoči ter zagotavljajo potrebna sredstva.
Varstvo matere in novorojenčka
46.	člen
Varstvo matere in novorojenčka se zagotavlja:
—	z nadomestilom osebnega dohodka zaposleni materi oziroma drugemu upravičencu v času koriščenje porodniškega dopusta po preteku 105 dni;
—	s pomočjo za opremo novorojenega otroka in
—	z drugimi dogovorjenimi oblikami varstva.
47.	člen
Delavka oziroma drug upravičenec ima pravico do podaljšanega porodniškega dopusta.
Pravico do podaljšanega porodniškega dopusta ima tudi mati, ki samostojno opravlja gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z lastnimi sredstvi, če združuje sredstva za izvajanje programa otroškega varstva.
Višino nadomestila osebnega dohodka v času podaljšanega porodniškega dopusta določi skupščina Zveze skupnosti v Skladu s samoupravnim, sporazumom o osnovah in valorizaciji nadomestila osebnega dohodka, ki ga sprejmejo zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji.
48.	člen
Pomoč za opremo novorojenega otroKa se izpiaca za otroka katerega mati ima stalno prebivališče na območju SR Slovenije ali katerega roditelj ima lastnost de-■ lavca v združenem delu na območju SR Slovenije.
Višino denarne pomoči za opremo novorojenega otroka in dohodkovne pogoje določi skupščina Zveze skupnosti.
Denarne pomoči
49.	člen
Zveza skupnosti na podlagi samoupravnega sporazuma o programu nalog ip. o združevanju sredstev določi dohodkovne pogoje za pridobitev pravice do denarnih pomoči ter višino denarnih pohioči.
50.	člen
e Denarne pomoči družinam za vzdrževanje otrok, ki se izpeljujejo v Zvezi skupnosti so zlasti:
—	otroški dodatek:
—	posebni dodatek k otroškemu dodatku za težje telesno ali duševno prizadete otroke in
—	posebni dodatek k otroškemu dodatku za otroke edinih hranilcev.
51.	člen
Pravico do otroškega dodatka imajo vsi otroci, ki prebivajo v SR Sloveniji in otroci, katerih roditelj ima lastnost delavca v združenem delu na območju SR Slovenije, če celotni dohodek družine, v kateri otrok Mvi, oziroma v katero spada, ne dosega višine dohodka na družinskega člana, ki jo določi skupščina Zveze skup-, nosti
Otroci jugoslovanskih državljanov, zaposlenih v tujini, so upravičeni do otroškega dodatka, če na osnovi mednarodnih konvencij ne prejemajo dodatka, v državi, kjer so zapdsleni njihovi roditelji
' 52. člen
Za člane družine štejejo občan, pri katerem otrok živi oziroma h kateremu spada, njegov zakonec, otroci in stari starši.
Skupščina Zveze skupnosti določi:
—	višino dohodka staršev, ki je pogoj, da se jih šteje za vzdrževane člane družine,
—	posebne pogoje glede upoštevanja števila družinskih članov v. primeru, ko je v družini težje telesno ali duševno prizadet otrok in ko ima otrok edinega roditelja.
53.	člen
Upravičenec do otroškega dodatka, ki sklene zakonsko zvezo in je na rednem šolanju ima pravico do otroškega dodatka, če je njegov zakonec:
—; na odslužitvi obveznega vojaškega roka’
—	na rednem šolanju;
—	trajno nezmožen za delo in zato ne more preživljati drugega zakonca.
54.	člen
Pravico do posebnega-dodatka k otroškemu dodat-ku imajo otroci, ki so težje telesno ali duševno prizadeti na podlagi izvida in mnenja:
» — ali dispanzerske pediatrične službe oziroma ustrezne specialistične klinike;
—	ali komisije za razvrščanje (kategorizacijo), če je
bil otrok razvrščen (kategoriziran);	.
—	ali invalidske komisije, da je otrok zaradi prirojenih okvar, bolezni ali poškodb nezmožen za samostojno delo in življenje.
V	spornih primerih daje mnenje strokovni kolegij pediatrične klinike v Ljubljani.
55.	člen
Upravičenost do otroškega dodatka se ugotavlja na podlagi dohodkov, ki jih je družina prejela v preteklem letu.
Ce občan, pri katerem otrok živi oziroma h kateremu spada v prejšnjem letu ni imel osebnega dohodka, se mesečni znesek dohodka iz delovnega razmerja ugotavlja na podlagi osebnega dohodka za najmanj tri mesece v tekočem letu.
Kot dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva katastrski dohodek, ki je bil podlaga za odmero prispevkov oziroma davkov v prejšnjem letu.
Občanu, ki s člani svoje družine živi na posestvu sorodnika po katerem ima katerikoli član njegove družine pravico do zakonitega dedovanja se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti, kolikor ne dokaže nasprotno.
Kot dohodek občanov, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost se šteje dohodek, ki je podlaga za odmero prispevka oziroma davka.
Občanu, ki opravlja dejavnost po prejšnjem odstavku in mu je določen pavšalni letni znesek prispevka se kot dohodek upošteva znesek, ki ustreza temu prispevku glede na predpisane prispevne stopnje za storitvene obrtne dejavnosti oziroma za intelektualne storitve.
56.	člen ,
V	celotni dohodek družine po prejšnjem členu se ne vštevajo:
—	prejemki, za katere je v posebnih predpisih, s katerimi je posamezen prejemek uveden, izrecno določeno, da Se pri ugotavljanju gmotnega stanja družine ne upoštevajo:
—	prejemki oziroma dohodki, za katere skupščina Zveze skupnosti izrecno določi, da sc ne vštevajo v dohodek družine.
57.	člen
Spremembe v virih dohodka družine, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev in višino otroškega dodatka pa 'niso posledica sprememb višine osebnega dohodka č a-nov družine, se upoštevajo od prvega dne naslednjeg meseca po nastali spremembi.
Za spremembo v viru dohodka družine se šteje P1* dobitev pravice do starostne, družinske oziroma inv -lidske pokojnine kateregakoli družinskega člana.
58.	člen
Pri ugotavljanju izpolnjevanja dohodkovnih P°8° lev se upošteva dejansko število mesecev v katerin hil dohodek dosežen.
59.	člen
Občani, ki z osebnim delom z laammu avljajo gospodarsko ali negospodarsko	’
jo vse pravice po tem statutu, če je tako o o c amoupravnem sporazumu in če izpolnjujejo v apravnem sporazumu določene obveznosti.
Postopek za uveljavljanje pravice
60.	člen	,
Podaljšanje porodniškega dopusta ima pravico zahtevati mati pred potekom 105 dni porodniškega dopusta. Zahtevek vloži pri organizaciji združenega dela, pri zasebnem delodajalcu oziroma pri pristojni strokovni službi.
Podaljšanje porodniškega dopusta lahko uveljavlja oče otroka, če otroka neguje in če sta se roditelja tako sporazumela, v primeru smrti matere pa tudi druga oseba, če otroka neguje.
61.	člen
Denarna pomoč za opremo novorojenega otroka se uveljavi na podlagi mnenja zdravnika, da bo porod verjetno nastopil v enem mesecu ali z dokazilom o roj stvu otroka.
62.	člen
Otroški dodatek in posebni dodatek k otroškemu dodatku uveljavlja občan, ki otroka vzdržuje oziroma skupnost socialnega skrbstva, če otroka v celoti vzdržuje.
63.	člen
Pravica do denarne pomoči se uveljavlja z vložitvijo zahtevka praviloma pri delovni organizaciji oziroma skupnosti otroškega varstva ali od skupnosti otroškega varstva pooblaščeni strokovni službi.
Pravica do vseh denarnih pomoči se lahko uveljavlja največ za tri mesece nazaj, pri tem se ne šteje mesec v katerem je bil zahtevek vložen.
64.	člen
Otroški dodatek in posebni dodatek k otroškemu dodatku se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca v katerem je pravica do otroškega dodatka in posebnega dodatka k otroškemu dodatku nastala pa do konca meseca v katerem je pravica do otroškega dodatka in posebnega dodatka k otroškemu dodatku prenehala.
65.	'člen
Pravico do podaljšanega porodniškega dopusta in ao nadomestila osebnega dohodka v času podaljšanega porodniškega dopusta, pravico do pomoči za opremo novorojenega otroka in do denarnih pomoči ugotavlja organ skupnosti otroškega varstva.
O pritožbah zoper organ skupnosti otroškega varstva odloča komisija, ki jo imenuje skupščina skupnosti otroškega varstva izmed .delegatov.
'
66.	člen
Natančnejša določila o pogojih za pridobitev in uveljavljanje pravice iz 46. in 50. člena tega statuta določi skupščina Zveze skupnosti s posebnim pravilnikom.
67.	člen
Prejemnik otroškega dodatka in posebnega dodatka k otroškemu dodatku je dolžan sporočiti skupnosti otroškega varstva oziroma strokovni službi, ki je pristojna za ugotavljanje upravičenosti do otroškega dodatka in posebnega dodatka k otroškemu dodatku vsako spremembo, ki vpliva na pravico do denarnih po-_ moči in sicer v 15 dneh od dneva, ko je sprememba" nastala.
68.	člen
Občan, ki je prejemal denarno pomoč do katere ni bil upravičen mora povrniti prejeti znesek:
—	če 'je prejemanje denarne pomoči izposloval na podlagi nepravilnih podatkov za katere je vedel ali bi moral vedeti, da so nepravilni ali na kak drug protipraven način;
—	če je neupravičeno prejemal denarno pomoč za to, ker ni prijavil spremembe, ki vpliva na pravico oziroma višino denarne pomoči, čeprav je vedel ali bi moral vedeti za njo.
Pospeševanje razvoja otroškega vaistva in izenačevanja pogojev za razvoj predšolskih otrok v manj razvitih in obmejnih območjih
69.	člen
skupnosti, otroškega varstva v Zvezi skupnosti določijo standarde za zadovoljevanje potreb otrok po varstvu in vzgoji, osnove za pospeševanje razvoja in kriterije za izračun dopolnilnih sredstev, ki jih bodo solidarno zagotovile za uresničitev programa otroškega varstva v manj razvitih in obmejnih območjih.
VII.	ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA URESNIČITEV DOGOVORJENIH NALOG
70.	člen
Za uresničevanje dogovorjenih nalog otroškega varstva združujejo skupnosti otroškega varstva ter skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije sredstva s samoupravnim sporazumom v vzajemnem skladu pri Zvezi skupnosti.
71.	člen
Sredstva vzajemnega sklada so tudi za posebne namene na področju otroškega varstva, socialne varnosti matere in družine združena sredstva drugih samoupravnih interesnih skupnosti in sredstva, ki jih za to namenijo družbenopolitične skupnosti ter drugi.
72.	člen
Sredstva vzajemnega sklada pri Zvezi skupnosti se uporabljajo za uresničevanje dogovorjenega programa otroškega varstva, socialne varnosti matere in družane ter za financiranje študijskega, analitičnega in raziskovalnega dela s tega področja.
73.	člen
Vzajemni sklad pri Zvezi skupnosti ima obvezno rezervo. S finančnim načrtom se vsako leto določi, koliko sredstev se izloči v obvezno rezervo, ven'dar najmanj 1 odstotek.
Obveznost izločanja sredstev v obvezno rezervo preneha, ko ta sredstva dosežejo 10 odstotkov letnih sredstev, potrebnih ža izvedbo dogovorjenega programa otroškega varstva, socialne varnosti matere in družine, ponovno pa nastane, ko se sredstva obvezne rezerve znižajo pod ta znesek.
74.	člen
Sredstva obvezne rezerve se uporabljajo v primeru, ko se redna sredstva ne stekajo pravočasno ali če sc pojavijo večji nepredvideni izdatki, ki jih je Zveza skupnosti dolžna kriti po zakonu, samoupravnem sporazumu in tem statutu.
75.	člen
Zveza skupnosti usmerja sredstva združena v vzajemnem skladu in sredstva, ki jih skupnosti otroškega
varstva namenijo za delo organov in strokovne službe Zveze skupnosti na podlagi programa in finančnega načrta.
Program in finančni načrt sprejme skupščina Zveze skupnosti vsako leto praviloma do 31. decembra za naslednje leto.
VIII.	ODBOR ZA SAMOUPRAVNI NADZOR
76.	člen
Nadzor nad izvajanjem sprejete politike, uveljavljanjem pravic in obveznosti delovnih ljudi in občanov v Zvezi skupnosti, izvajanjem statuta iti drugih aktov Zveze skupnosti, samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom, sklepov skupščine in drugih organov Zveze skupnosti, pravic in dolžnosti strokovne službe Zveze skupnosti ter porabo sredstev vzajemnega sklada opravlja odbor za samoupravni nadzor pri Zvezi skupnosti,
77.	člen
Odbor za samoupravni nadzor ima sedem članov, ki jih delegirajo skupnosti otroškega varstva izmed delegatov.
Člani v odboru samoupravnega nadzora ne morejo biti hkrati delegati v skupščini Zveze skupnosti,
O sestavi odbora za samoupravni nadzor odločijo skupnosti otroškega varstva tako, da upoštevajo teritorialni princip in zastopanost delegatov iz manj razvitih območij.
Odločitev o sestavi odbora za samoupravni nadzor je sprejeta, če jo potrdi več kot tri četrtine skupnosti otroškega varstva.
78.	člen
Prvo sojo odbora za samoupravni nadzor skliče predsednik skupščine Zveze skupnosti.
Odbor na prvi seji izvoli predsednika in namestnika predsednika odbora za samoupravni nadzor.
79.	člen
Na odbor za samoupravni nadzor sc lahko neposredno obračajo delovni ljudje in občani, temeljne in druge organizacije združenega dela ter druge skupnosti s pritožbami in pripombami na delo organov in strokovne službe Zveze skupnosti.
80.	člen
Odbor za samoupravni nadzor ima pravico vpogleda v vso dokumentacijo Zveze skupnosti in lahko zahteva od strokovne službe podatke v zvezi s svojim delom.
O svojih ugotovitvah je odbor za samoupravni nadzor dolžan obveščati skupščino in izvršni odbor.
81.	člen
Za delo odbora za samoupravni nadzor se uporabljajo določbe tega statuta in smiselno določila poslovnika za delo in poslovanje Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije in njenih organov.
IX.	JAVNOST DELA IN INFORMATIVNA DEJAVNOST
82.	člen
Delo Zveze skupnosti in njenih organov je javno.
Predstavniki organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, socialno humanitarnih organizacij, samoupravnih interesnih
skupnosti in društev, ter delovni ljudje in občani imajo pravico prisostvovati sejam skupščine in drugih organov Zveze skupnosti ter na sejah sodelovati v razpravi ter izražati svoja mnenja brez pravice odločanja.
83.	člen
Predstavniki tiska in drugih oblik obveščanja lahko prisostvujejo sejam skupščine in drugih organov Zveze skupnosti zaradi obveščanja javnosti o njihovem delu.
84.	člen
Predsednik skupščine, predsednik izvršnega odbora in tajnik Zveze skupnosti so dolžni skrbeti za pravočasno obveščanje javnosti o delu Zveze skupnosti preko sredstev javnega obveščanja.
85.	člen
Samoupravni sporazum o ustanovitvi Zveze skupnosti, statut ter drugi pomembni sklepi in akti Zveze skupnosti se objavijo v Uradnem listu SRS.
86.	člen
Zveza skupnosti v okviru svoje informativne dejavnosti v skladu z določili zakona o javnem obveščanju izdaja bilten »OTROŠKO VARSTVO« in druge pub-Mkačije.
87.	člen
Informativni bilten obvešča delegate, krajevne skupnosti, vzgojnovarstvene zavode, skupnosti otroškega varstva in druge družbene dejavnike:
—	o stališčih, predlogih in sklepih skupščine in izvršnega odbora Zveze skupnosti ter drugih družbenih dejavnikov;
—	o ugotovitvah iz študij in analiz, ki obravnavajo posamezna vprašanja iz kompleksa otroškega varstva;
—	o problemih in rezultatih na področju otroškega varstva, ki so jih dosegli v vzgojnovarstvenih ustanovah, šolah, zdravstvenih ustanovah, krajevnih skupnostih in občinah;
—	o zanimivostih iz prakse v drugih deželah.
88.	člen
Bilten prejemajo krajevne skupnosti, vzgojnovar stveni zavodi, skupnosti otroškega varstva in druSi družbeni dejavniki, ki opravljajo dejavnost v korist otrok.
X.	STROKOVNA SLUŽBA
89.	člen
Strokovna opravila Zveze skupnosti in njenih organov opravlja strokovna služba kot delovna skupnos Zveze skupnosti.
90.	člen
Strokovna služba:
—	izvršuje sklepe in odločitve skupščine ter dni Kih organov Zveze skupnosti;
—	pripravlja informacije in poročila za skupščin Zveze skupnosti ter druge organe Zveze skupnosti,
—	pripravlja osnutke splošnih aktov Zveze skup
nosti;
—	skrbi za reden dotok dogovorjenih sredstev;
—	pripravlja in organizira seje organov in delovnih teles, izdeluje in hrani zapisnike ter skrbi za objavljanje aktov in informacij, ki jih je Zveza skupnosti dolžna sporočiti članom in širši javnosti;
—	daje organom in delovnim telesom Zveze skupnosti strokovna mnenja;
—	izvaja finančno poslovanje s sredstvi vzajemnega sklada Zveze skupnosti v skladu s predpisi in samoupravnimi akti;
—	izvršuje vsa ostala strokovna in druga opravila za Zvezo skupnosti.
91.	člen
Delovna skupnost strokovne siuzoe in Zveza skupnosti določita medsebojne pravice, obveznosti in odgo-,vernosti s samoupravnim sporazumom oziroma s pogodbo.
S samoupravnim sporazumom oziroma pogodbo iz prvega odstavka tega člena se okvirno določijo naloge, obveznosti in pravice strokovne službe, zlasti pravica delovne skupnosti strokovne službe do sredstev za osebno in skupno porabo po načelu delitve po delu in v skladu s samoupravnim sporazumom, ki določa osnove in merila za delitev sredstev za osebno in skupno porabo.
92.	člen
Delovna skupnost strokovne službe ne more brez soglgsja Zveze skupnosti spreminjati sistemizacije, niti vrste in obsega nalog.
Za opravljanje posameznih nalog se lahko strokovna služba pogodbeno dogovori z drugimi strokovnimi službami ali organizacijami.
XI.	POSTOPEK ZA SPREJEM STATUTA
93.	člen
Statut Zveze skupnosti sprejme skupščina Zveze skupnosti po predhodnem soglasju vseh skupnosti otroškega varstva.
94.	člen
Osnutek statuta Zveze skupnosti pripravi statutarna komisija, ki ga predloži v obravnavo izvršnemu odboru skupščine Zveze skupnosti.
Statutarna komisija in izvršni odbor Zveze skupnosti sprejmeta predlog statuta Zveze skupnosti in ga predložita v obravnavo skupnostim otroškega varstva. Skupnosti otroškega varstva so dolžne v roku 30 dni sporočiti ali soglašajo s predlogom statuta.
95.	člen
Spremembe in dopolnitve statuta se izvršijo po postopku, ki velja za sprejem statuta.
Spremembe in dopolnitve lahko predlaga vsak podpisnik samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze skupnosti kakor tudi vsak delegat v skupščini Zveze skupnosti.
XII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
96.	člen
Določbe tega statuta tolmači skupščina Zveze skupnosti.
97.	člen
Ta statut začne veljati, ko ga sprejme skupščina zveze skupnosti in potrdi Skupščina SR Slovenije.
98.	člen
Organizacija Zveze skupnosti se mora uskladiti z določbami tega statuta najkasneje v treh mesecih po - objavi statuta v Uradnem listu SRS.
St. 025-4/74
Ljubljapa, dne 23. februarja 1976.
Predsednik skupščine Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije
Marjeta Potrč 1. r.
620.
Na podlagi 14. člena zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 18/74) je skupščina Zveže skupnosti otroškega varstva SR Slovenije na 2. redni seji, dne 23. februarja 1976 sprejela
SKLEP
o finančnem načrtu Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije za leto 1976
Sprejme se finančni načrt Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije za leto 1976, ki izkazuje:
dohodkov	1.233,700.000 din
izdatkov	1.233,700.000 din
Ta sklep velja od dneva, ko je bila sprejet.
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS St. 400-5/71
Ljubljana, dne 20. maja 1976.
Predsednik skupščine Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije
Marjeta Potrč 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
GROSUPLJE
621.
Na podlagi 6., 11. in drugega odstavka 13. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74 in 5/76) ter 21. in 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. maja 1976 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvi odloka o davkih občanov 1 2 3 4
1.	člen
V	odloku o davkih občanov (Uradni list SRS. št. 29/75) se v 12. členu stopnja »30« nadomesti s stopnjo »22« "/o.
2.	člen
V	18. členu odloka se stopnja »30« nadomesti s stopnjo »22« %>.
3.	člen
Za 24. členom se doda nov 24.a člen, ki sc glasi:
»Pri obdavčitvi dohodkov, ki izvirajo od prodaje stanovanjskih hiš ali stanovanj in jih prodajalec uporabi za nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja, se prizna davčna olajšava z znižanjem davčne osnove za višino prometnega davka, za katerega je dana oprostitev -po zakonu o davku na promet nepremičnin.
\
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa sc od 1. januarja 1976 dalje. Določbe 1. in 2. člena pa sc uporablja še pri odmeri davka za leto 1975.
St. 422-6/75
Grosuplje, dne 5. maja 1976.
PredsedntK
Skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak 1. r.
I	622.
Na podlagi drugega odstavka 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72) in 183. člena statuta občine Grosuple (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. maja 1976 sprejela '
O D I. O K
o najvišji stanarini za vse kategorije stanovanj v občini Grosuplje
1.	člen
Določi se najvišja stanarina, ki za posamezno stanovanje ne more biti večja od 4 %> vrednosti stanovanja. ugotovljene z odlokom o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine Grosuplje lUradni list SRS. št. 24/73) s tem, da se ne upošteva 6. člen tega odloka in ostane valorizacijska vrednost točke nespremenjena, to je 9 din, upošteva pa se povišanje za 25 "/n od 1/7-1975 dalje na podlagi dogovora o politiki stanarin v letu 1975. Tako izračunana stanarina se poveča za 20 n/o.
2.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Grosuplje oz. lastnik stanovanja določi višino stanarine za vsako stanovanje v mesečnem znesku znotraj limita iz 1. člena tega odloka.
3.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok n na j vi "'ji stanarini za- stanovanja na območju občine Grosuplje, ki jih upravljajo organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami (Glasnik, št. 59/65) in odlok o določitvi in plačevanju stanarine na območju občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 26/73).
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS,' uporablja pa se od 1. junija 1976 dalje.
St. 36-6/76
Grosuplje, dne 5. maja 1976.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r.
623.
Na podlagi 2. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72) in 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. maja 1976 sprejela
ODLOK
o amortizacijski dobi stanovanjskih hiš in stanovanj
1.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost nadomešča v obliki amortizacije vrednost stanovanjskih hiš in stanovanj, ki so bile vnesen^ v sklad stanovanjskih hiš samoupravne enote za gospodarjenje s stanovanjskim skladom. Amortizacija se plačuje od dokončanih stavb, ki opravljajo ustrezno funkcijo v dejavnosti samoupravne stanovanjske skupnosti.
2.	člen
I
Amortizacijska doba stanovanjskih hiš in stanovanj znaša 100 let ob 1 "/o amortizacijski stopnji.
Osnova za izračun amortizacije je vrednost stanovanjskih hiš in stanovanj, ki je enaka osnovi za izračun stanarine.
3.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o amortizaciji stanovanjskih hiš (Glasnik, št. 59/65).
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. junija dalje.
St. 36-5/76
Grosuplje, dne 5. maja 1976.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r.
624.
Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanistič-nem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 183. člena statuta občine Grpsuplje (Uradni Ust SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. maja 1976 sprejela
ODLOK
0 sprejetju^ projekta »Generalna študija Kanalizacije Grosuplje«, kot del urbanističnega načrta naselja
Grosuplje
1.	člen
Sprejme se projekt »Generalna študij« Kauanzaci-3e Grosuplje«, kot del urbanističnega načrta naselja Grosuplje, in sicer prva varianta z eno centralno či-stilno napravo. Projekt je izdelala Splošna vodna skupnost Ljubljanica—Sava. Center za zaščito voda Ljubljana, Slovenčeva 95, v decembru 1974, brez številke.
2.	člen
Projekt prikazuje sistem odvajanja oupian z od-močja Šmarja, Grosuplja, Jerove vasi, Spodnje Slivnice, Ponove vasi, vključno s predvideno industrijsko cono ter obrobnih naselij, ki so grafično prikazana v študiji in je del urbanističnega načrta naselja Grosuplje.
3.	člen	*
Nadzorstvo nad Izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija Skupščine občine Grosuplje.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
. St. 352-19/75
Grosuplje, dne o. maja lavtj.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r.
625.
Na podlagi tretjega odstavka 4. člena zakona o vojaških pokopališčih in grobovih tUradni list SRS, št. 26/73), 180. in 182. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. maja 1976 sprejela
ODLOK
o določitvi pokopališč, grobov in spomenikov borcev narodnoosvobodilne vojne, za katere skrbijo krajevne skupnosti
1.	člen
S tem odlokom se določa za katera pokopališča, grobove, spomenike in spominska obeležja borcev narodnoosvobodilne vojne v občini Grosuplje skrbijo krajevne skupnosti in pod kakšnimi pogoji.
2.	člen
Varstvo in vzdrževanje se po tem odloku smatra: varstvo pred naravnimi in elementarnimi poškodbami objektov, ohranitev izgleda in stanja objektov, urejanje zemljiško-knjižnega stanja, gradnja, popravila, preureditev objektov in urejanje izgleda okolja.
3.	člen
Za varstvo in vzdrževanje vseh pokopališč, grobov, spomenikov in spominskih obeležij borcev narodnoosvobodilne vojne skrbijo tiste krajevne skupnosti, na katerem območju so navedeni objekti.
Določbe prvega odstavka tega ilena ne veljajo za spomenike in spominska obeležja, postavljena ob ali vzidana na poslovnih stavbah ali poslovnih prostorih. Za te spomenike in spominska obeležja skrbijo organizacije združenega dela in drugi uporabniki oziroma lastniki ali upravljale! teh stavb.
4.	člen
Sredstva za varstvo in vzdrževanje pokopališč, grobov, spomenikov in spominskih obeležij ter sredstva za prekop posmrtnih ostankov borcev, zagotav-. Ija skupščina občine.
Organizacija zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne in druge družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, občinska kulturna skupnost in druge družbene skupnosti lahko tudi same financirajo urejanje in vzdrževanje posameznih pokopališč, grobov, spomenikov in spominskih obeležij, nad katerimi so v sporazumu z občinsko skupščino, prevzele neposredno skrb.
5.	člen
Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju halog iz 1. odstavka 3. člena tega odloka z vzgojno-izo-braževalnimi zavodi, občinsko kulturno skupnostjo', občinskim odborom in krajevnimi organizacijami zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne, krajevnimi konferencami socialistične zveze delovnega ljudstva in krajevnimi konferencami sveze socialistične mladine.
6.	člen
Pri vzdrževanju in preurejanju objektov iz 3. člena odloka morajo krajevne skupnosti upoštevati strokovna mnenja in nasvete pristojnega zavoda za spomeniško varstvo in mnenja občinskega odbora zveze združeni borcev narodnoosvobodilne vojne.
7.	člen
Spreminjanje grobišč in spomenikov ter prekopavanje posmrtnih ostankov borcev je možno samo z odločitvijo skupščine občine, po predhodni pripravi mnenja občinskega odbora zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne in komisije skupščine občine za zadeve borcev in invalidov.
8.	člen
Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve skupščine občine vodi evidenco in hrani, dokumentacijo o pokopališčih, grobovih in. spomenikih borcev narodnoosvobodilne vojne.
Zemljiško-knjižno stanje objektov iz prvega odstavka tega člena odloka ureja premoženjsko-pravna služba skupščine občine.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 59-7/75
Grosuplje, dne 5. maja 1976.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r.
626.
Na podlagi prvega odstavka 39. člena in prvega odstavka 43. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74), in 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5 maja 1976 sprejela
SKLEP
o uporabi sredstev rezervnega sklada občine Urosupije
1.	člen
Za kritje izdatkov nastalih kot posledica izrednega snežnega meteža v dneh od 8. marca 1976 do 12. marca 1976 na območju občine Grosuplje, se uporabi znesek 245.000 din rezervnega sklada proračuna občine Grosuplje.
2.	člen
Sredstva rezervnega sklada iz 1. člena tega odloka se uporabijo za navedene namene, brez obveznosti vrnitve ter se dodelijo Cestnemu skladu občine Grosuplje za pokritje nastalih stroškov pri odstranjevanju posledic Izrednega snežnega meteža.
3.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-14/76
Grosuplje, dne 5. maja 1976.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak 1. r.
KAMNIK
627.
Izvršni svet Skupščine občine Kamnik je na podlagi 2. člena odloka o spremembah odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni vestnik Gorenjske, št. 25-255/74) in 231. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6-64/ 74) na 46. seji izvršnega sveta dne 4,- maja 1976 sprejel
• ODREDBO
o spremembi višine stanarin in najemnin v občini Kamnik
1.	člen
Stanarine na območju občine Kamnik se z veljavnostjo od 1. junija 1976 zvišajo za 20 Vo na stanarine določene z odlokom o določitvi višine stanarin v letu 1975 (Uradni vestnik občine Kamnik, št. 2-17/75).
2.	člen
Najemnine za poslovne prostore in poslovne stavbe se z veljavnostjo od 1. junija 1,976 lahko povečajo največ do dvakratnega zneska, ki velja za kvadratni meter stanovanjske površine v občini.
3.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-4/76-1
Kamnik, dne 4. maja 1976.
Predsednik IS Skupščine občine Kamnik
Alfonz Boltar, inž. 1. r.
628.
Na podlagi drugega odstavka 9. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, St. 24/75) in 218. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6-64/74) je Skupščina občine Kamnik na skupni seji vseh zborov dne 15. aprila 1976 sprejela
SKLEP
o potrditvi samoupravnega sporazuma o Ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za komunalne dejavnosti v občini Kamnik
1
Potrdi se samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne Interesne skupnosti za komunalne dejavnosti v občini Kamnik, katere ime je Samoupravna komunalna skupnost občine Kamnik, Kamnik.
2
Ta sklep velja takoj, objavi pa se v Uradnem listu SRS.
St. 025-6/76-7
Kamnik, dne 15. aprilu 1976.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Franc Svetelj 1. r.
LAŠKO
629.
Izvršni svet Skupščine občine Laško je na podlagi 1. člena odloka o določitvi pristojnosti Izvršnega sveta Skupščine občine Laško za opravljanje zadev, ki so določene z republiškimi in občinskimi predpisi kot pristojnosti občinske skupščine (Uradni vestnik občine Laško, št. 8/74) in 4. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6/73) na svoji seji dne 29. aprila 1976 sprejel
ODREDBO
o najvišjih stopnjah marže za nekatere prehrambene proizvode v prodaji na drobno
1.	člon
V prodaji na drobno smejo organizacije združenega dela in druge organizacije, ki se ukvarjajo s prometom prehrambenih proizvodov, zaračunati maržo na nabavno ceno do naslednjih naj višjih stopenj:
•/.
—	margarina ter rastlinska in živalska mast, 1-
—	riž, zdrob in moka vseh vrst, razen pšenič-
ne moke, testenine, kavovina (sladna kava, mleta kavovina). cikorija, jedilna sol, kis;	14
—	zelenjavne predelave in konzerve (zelenjav-
ni sokovi, kislo zelje, zmrznjena zelenjava, vlo-**n» zelenjava ipd.);	15
predelava sadja in konzerve (sirupi, sadni sokovi, marmelada, džemi, kompoti, sušeno In kandirano sadje vključno rozine in dateljni);
—	ribje predelave (sušene, soljene, prekajene,
marinirane ribe. ribje konzerve, ribje paštete in nntipaste z zelenjavo in brez);	j j?
med medica;
—	bučno in olivno olje, olje iz koruznih klic,
oljne repice, ricinovo olje;	15	*
—	prava kava;	15
—	brezalkoholne pijače (naravne in umetne
pijače, mineralna voda,	sodavica);	18
—	naravne alkoholne pijače (naravna vina in
žganje);	18
—	pivo;	18
—	škrob in izdelki iz škroba (dekstrini, glu-
tein, pudingi); _	18
—	kvas;	18
—	čaji vseh vrst;	18
—	južno sadje (pomaranče, limone, grenivke,
mandarine in banane);	15
—	krompir, jabolka; i;:	12
—	vse drugo sadje,	zelenjava in vrtnine;	20
—	delikatese iz zelenjave (gorčica, antipasta,
majoneza ipd.);	20
—	jušni koncentrati;	20
—	bonboni (trdi, polnjeni, žele in drugi) in
slaščice;	20
—	kakao proizvodi (kakao, čokolada vseh vrst,
vključno polnjena, desert ipd.);	20
—	konditorski proizvodi iz moke (keksi, pecivo, krekerji, vafli ipd.);	20
—	likerji vseh vrst;	25
—	močne alkoholne pijače (rum, konjak, vodka, vinjak ipd.);	25
—	umetna vina (vermuth, porto, malaga, peneče vino ipd.);	,	25
—	začimbe (domače in	uvožene);	25
—	druga živila, ki niso urejena z drugimi
predpisi, sklenjenimi družbenimi dogovori ali samoupravnimi sporazumi v okviru poslovnih skuptf' nosti;	17
Natančnejša pojasnila	o	tem,	za katera živila je
določena posamezna marža, daje po potrebi Republiški komite za tržišče in cene.
2.	člen
Marža se zaračunava na nabavno ceno proizvoda.
Z nabavno ceno je mišljena fakturna cena, povečana za odvisne stroške.
S fakturno ceno je mišljen znesek, zaračunan v dobaviteljevi fakturi.
Z odvisnimi stroški so mišljeni stroški z nakladanjem in razkladanjem, stroški s prevozom od dobaviteljevega do kupčevega skladišča, zavarovanje blaga v transportu, transportni kalo, rabitje in kvarjenje blaga ter posebni stroški s pakiranjem in transportom blaga (zimsko pakiranje, vračanje embalaže in podobno)	.
3.	člen
Marže iz 1. člena te odredbe veljajo za trgovske organizacije združenega dela, dokler te ne organizirajo svojega poslovanja v smislu 45. člena rastave SRS, ali dokler se za posamezna živila oz. skupine živil ne sklenejo družbeni dogovori ali samoupravni sporazumi v okviru ustreznih poslovnih skupnosti
4.	člen
Z uveljavitvijo te odredbe preneha veljat; odredbo o najvišjih stopnjah marže za nekatere prehrambene proizvode v prodaji na drobno (Uradni vestnik občine Laško, št. 7/75).
5.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-8/76-3
Laško, dne 29. aprila 1976.
Predsednik
Izvršnega sveta SOb Laško
Srečko Brilej 1. r.
LENART
630.
Temeljne in druge organizacije združenega dela s področja proizvodnje, predelave, prodaje in zavarovanja kmetijskih in gozdnih pridelkov ter proizvodnje in prodaje reprodukcijskega materiala za kmetijsko proizvodnjo, krajevne skupnosti z območja občine Lenart, kmetijska zemljiška skupnost Lenart, samoupravna stanovanjska skupnost Lenart, lovske družine z območja občine Lenart ter Skupščina občine Lenart so v skladu z določbami 143. in 147. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 112. člena statuta občine Lenart sklenile
DRUŽBENI DOGOVOR o oblikovanju in delovanju skupnosti za pospeševanje kmetijstva v občini Lenart
I
Udeleženci tega družbenega dogovora so:
1	Skupščina občine Lenart.
2	Agrokombinat Lenart, TOZD poljedelstvo in živinoreja Lenart,
3.	Agrokombinat Lenart, TOZD sadjarstvo Selce,
4	Agrokombinat Lenart. TOZD kooperacija,
5	Agrokombinat Lenart, TOZD gostinstvo, trgovina Lenart.
6.	Gozdno gospodarstvo Maribor,
7.	Tovarna mesnih izdelkov Maribor »Košaki«,
8.	Mariborska mlekarna Maribor,
9.	Povrtnina Maribor,
10	Parna pekarna Lenart,
11	Zavod za duševno in živčno bolne Hrqstovec-Trate.
12.	Trgovsko podjetje Potrošnik-Izbira Lenart,
13.	Kmetijska zemljiška skupnost občine Lenart,
14.	Lovske družine na območju občine Lenart,
15.	Samoupravna stanovanjska skupnost Lenart,
16.	Zavarovalnica Maribor,
17	Zavarovalnica Sava,
18	Mesokombinat »Perutnina« Ptuj,
19.	Seme Beograd — poslovalnica Lenart,
20.	Pomurka Murska Sobota, poslovalnica Lenart,
21.	»29. November« Subotica, poslovalnica Lenart,
22.	Krajevne skupnosti z območja občine Lenart,
23.	Veterinarska postaja Lenart.
♦
II
Zaradi uresničevanja sprejetega dolgoročnega in let-‘ nih proizvodnih programov v občini ter bolj skladne modernizacije in intenzifikacije kmetijske proizvodnje v zasebnem sektorju in v organizacijah združenega dela, ki združujejo kmete v proizvodnih skupnostih in na kmečkih gospodarstvih, ugotavljajo udeleženci svoj interes za trajno delovanje skupnosti, za pospeševanje kmetijstva v občini Lenart fv nadaljnjem besedilu: skup-
nost). Zato sprejemajo udeleženci s tem družbenim dogovorom obveznosti za delovanje skupnosti, ki bo zagotavljala sredstva za pospeševanje kmetijske proizvodnje in izvajanje preventivnih ukrepov v lunetijstvu.
Udeleženci se obvezujejo, da bodo uresničevali s skupnimi močmi cilje, ki jih določajo dolgoročni in letni programi o nadaljnjem razvoju kmetijstva na območju občine in širše družbenopolitične skupnosti.
Udeleženci ugotavljajo, da so trajno zainteresirani za delovanje skupnosti, ki naj zagotovi skladnejši razvoj kmetijstva s celotnim občinskim gospodarstvom, urejanje socialnih problemov na vasi in druge ukrepe (SLO).
III
Dohodki skupnosti so:
—	prispevki, udeležencev tega družbenega dogovora,
—	sredstva, ki se zbirajo iz pristojbin za veterinar-skosanitarne storitve.
—	namenske in druge dotacije občinskega proračuna,
—	prispevki drugih družbenopolitičnih skupnosti, prostovoljni prispevki organizacij in občanov.
IV
Skupnost prevzema obveznosti in pravice sklada za kmetijstvo, ki ob uveljavjtvi tega družbenega dogovora preneha delovati.
Skupnost prevzema v upravljanje osnovna sredstva sistema obrambe pred točo na območju občine Lenart ter skrb za politiko vzdrževanja, delovanja in izpopolnjevanja tega sistema, kot preventivni ukrep.
V
Udeleženci bodo -svoje programe in naloge, kolikor zadevajo pospeševanje in preventivne ukrepe na področju kmetijstva, opredelili s srednjeročnim programom razvoja kmetijstva, v občini in z letnimi programi razvoja kmetijstva.
VI
Zaradi skupnega interesa udeležencev za skladen razvoj vsega gospodarstva v občini, za povečanje proizvodnje hrane; za bolj intenzivno izkoriščanje kmetijskih zemljišč, za dvig produktivnosti v kmetijstvu in življenjske ravni na vasi, zaradi skupnega interesa ohranitve naseljenosti odročnih predelov občine, pomembnosti kmetijstva v SLO, povečanja akumulativnosti zasebnega kmetijstva in skupnega reševanja socialnih problemov, udeleženci združujejo po merilih iz tega družbenega dogovora sredstva v skupnost, katera bo tako združena sredstva usmerjala in uporabljala za najbolj racionalno in hitro rešitev nalog, ki bodo izhajale iz srednjeročnega in letnih programov razvoj^ kmetijstva v občini Lenart.
VII
Udeleženci se s tem družbenim dogovorom obvezuje" jo letno združevati v skupnosti naslednja sredstva:
1.	Skupščina občine Lenart združuje najmanj 7 °/o sredstev plačanega davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti v občini.
2.	Temeljne organizacije združenega dela Agrokombinata Lenart:
a)	Agrokombinat Lenart — TOZD poljedelstvo 1° živinoreja.
b)	Agrokombinat Lenart — TOZD sadjarstvo Selce.
c)	Agrokombinat Lenart — TOZD kooperacija,
č) Agrokombinat Lenart — TOZD gostinstvo in trgovina,
združujejo sredstva, ki predstavljajo 0,4 °/p dohodka tekočega leta.
3.	Organizacije združenega dela oziroma temeljne organizacije združenega dela:
a)	Parna pekarna Lenart,
b)	»Seme« Beograd, predstavništvo Maribor,
c)	Trgovsko podjetje Potrošnik-Izbira Lenart od blagovnega prometa s prehrambenimi artikli, alkoholnimi pijačami in krmili.
č) Povrtnina Maribor,
d)	Pomurka Murska Sobota,
e)	»29. November« Subotica,
združujejo sredstva, ki predstavljajo 0,2 %> dohodka tekočega leta v poslovalnicah na območju občine Lenart, če se ta ugotavlja oziroma 0,05 °/o od realizacije tekočega leta, če se dohodek za poslovalnice na območju občine Lenart ne ugotavlja.
Pri TP Potrošnik-Izbira- Lenart, se sredstva združujejo samo od tistega dela. dohodka, ki ustreza razmerju prodaje prehrambenih artiklov, alkoholnih pijač in krmil v celotnem prometu podjetja.
4.	Organizacija združenega dela oziroma temeljne organizacije združenega dela:
a)	Gozdno gospodarstvo Maribor,
b)	Tovarna mesnih izdelkov Košaki Maribor,
c)	Mariborska mlekarna Maribor,
združujejo sredstva vsaka v dogovorjenem letnem znesku 30.000 din.
5	Zavarovalnica Maribor združuje sredstva v dogovorjenem letnem znesku 20.000 din.
6	Organizacija združenega dela in samoupravne interesne skupnosti:
a)	Kmetijska zemljiška skupnost občine Lenart.
b)	Zavod za duševno in živčno bolne Hrastovec-
Trate,	.	,
c)	Samoupravna stanovanjska skupnost občine Lenart,
č) Zavarovalnica Sava,
d)	Perutnina Ptuj,
združujejo sredstva vsaka v nogovorjenem letnem znesku 10.000 din.
7.	Lovske družine združujejo sredstva, ki znašajo v povprečju 1,00 din po ha lovnega območja, oziroma v skupnem znesku 20.000 din po ključu delitve stroškov, ki je bil sprejet za sofinanciranje pospeševalne službe in obrambe pred točo v letu 1972.
8.	Kmetje združujejo določen prispevek, ki se pobira ob izdaji zdravstvenega spričevala za prodajo živine
Prispevek znaša po glavi:
—	od odraslega goveda in konjev
—	od ostale živine in drobnice
—	od pujskov (do 50 kg)
15 din 5 din 1 din «■
Organizacije združenega dela oziroma temeljne organizacije združenega dela. ki združujejo sredstva v deležu od dohodka oziroma realizacije vplačujejo med letom sredstva od planiranega dohodka oziroma realizacije tekočega leta, dokončen obračun in vplačila pa opravijo ob zaključnem računu.
VIII
Skupnost bo pri uporabi združenih sredstev dajala
Prednost:
—	sofinanciranju kmetijske pospeševalne službe,
—	obrambi pred točo in drugim preventivnim
okrepom,
—	sofinanciranju izobraževanja za kntetijski poklic,
—	preusmerjanju kmetij za tržno proizvodnjo,
—	posegom za intenziviranje kmetijskih zemljišč,
—	sofinanciranju pospeševanja plemenske službe,
—	regresiranju priznanih semen in gnojil,
—	nalogam, ki bodo določene v vsakoletnem druž-oenem načrtu občine.
IX
Skupščina občine Lenart bo priznavala davčne olajšave za povečanje proizvodnje mesa. mleka, nove naložbe v kmetijsko mehanizacijo in investicijske objekte v kmetijstvu (gospodarski objekti, obnove nasadov) ter za šolanje otrok na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah, kolikor ne bo z zakonom širših družbenopolitičnih skupnosti drugače določeno.
X
Udeleženci družbenega dogovora se dogovorijo, da bodo za izvajanje tega družbenega dogovora skrbeli organi kmetijske zemljiške skupnosti Lenart, razširjeni po enem delegatu udeležencev družbenega dogovora, ki niso podpisniki družbenega dogovora o ustanovitvi kmetijske zemljiške skupnosti.
Način vključevanja udeležencev tega družbenega dogovora v organe kmetijske zemljiške skupnosti Lenart se določi s statutom Kmetijske zemljiške skupnosti Lenart ki ga sprejmejo udeleženci tega družbenega dogovora in orgahi kmetijske zemljiške skupnosti Lenart.
Na zboru, na katerem se sprejema statut kmetijske zemljiške skupnosti Lenart, ima vsak udeleženec tega družbenega dogovora po enega delegata. Statut postane veljaven, ko da nanj soglasje Izvršni svet Skupščine občine Lenart.
XI
Obveza udeležencev glede usklajevanja in izvajanja programa ter vzdrževanja sredstev veljajo po tem družbenem dogovoru do vključno leta 1980, ko se zaključi prva faza izvajanja programa dolgoročnega razvoja kmetijstva, kolikor se udeleženci družbenega dogovora ne dogovorijo drugače.
XII
Udeleženci se dogovorijo, da bodo dogovorjene letne prispevke iz VII. točke tega družbenega dogovora nakazovali v štirih obrokih, ki zapadejo v plačilo do 20. v mesecu za preteklo četrtletno obdobje.
XIII
Ta družbeni dogovor je sklenjen, ko ga podpiše več kot polovica udeležencev navedenih v točki I. tega družbenega dogovora in temeljna organizacija združenega dela kooperacija Agrokombinat Lenart.
Za lovske družine je podpisnik družbenega dogovora bazenska lovska skupnost Lenart po nredhodnem soglasju lovskih družin.
XIV
K temu družbenemu dogovoru lahko pristopijo tudi drugi udeleženci, ki pristanejo na določbe dogovora.
XV
Dogovor začne veljati, ko ga podpiše zadostno število udeležencev iz točke XIII. in se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje, razen točke 8/VII, ki velja od dneva objave.
Družbeni dogovor z izvirnimi podpisniki se hrani pri skupnosti za pospeševanje kmetijstva.
St. 320-7/75
Datum, dne 17. decembra 1975.
LJUBLJANA VlC-RUDNIK 631.
Na podlagi 148. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudpik na skupni seji družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 20. aprila 1976 sprejela
SKLEP
o poimenovanju vzgojnovarstvenega zavoda Kolezija
1
Vzgojnovarstveni zavod Kolezija se poimenuje po Sonji Vidmar tako, da se odslej imenuje:
Vzgojnovarstveni zavod -Sonje Vidmar« Kolezija.
2
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-6/76
Ljubljana, dne 20, aprila 1076.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Vili Belič 1. r.
LOGATEC
632.
Volilna komisija krajevne skupnosti Hotedršica daje po 10. členu zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 3/73)
POROČILO
o izidu referenduma za uvedbo samoprispevka za financiranje izgradnje in obnove komunalnih objektov v krajevni skupnosti Hotedršica
Referendum je razpisal svet krajevne skupnosti Hotedršica s sklepom o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za financiranje izgradnje in obnove komunalnih objektov v krajevni skupnosti Hotedršica (Uradni list SRS, št. 11/76), ki je bil predpisan za obdobje od 1. 7. 1976 do 30. 6. 1981. Referendum je bil dne 25. aprila 1976.
Volilna komisija je na podlagi pregleda glasovnic spisov preizkusila zakonitost referenduma in ugotovila, da je bil postopek za izvedbo referenduma in sam referendum izveden v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja.
Volilna komisija ugotavlja naslednji izid referen-
duma:
Vseh vpisanih glasovalcev:	436
glasovalo:	402
veljavnih glasovnic	401
neveljavnih glasovnic	1
Za referendum glasovalo:	314
ali 72 %> vpisanih glasovalcev
Proti referendumu glasovalo:	87
ali 20 %> vpisanih glasovalcev
Udeležba na referendumu je bila	92 Vo
Komisija je ugotovila, da se nahajajo 4 krajani a odsluženju vojaškega roka in 14 krajanov na delu tujini in jih ni upoštevala pri izidu glasovanja (9. člen zakona o referendumu).
Hotedršica, dne 25. aprila 1976.
Volilna komisija krajevne skupnosti Hotedršica
predsednik Karol Božič tajnik Viljem Nagode član Anton Eržen
SEVNICA
633.
Skupščina občine Sevnica je po tretjem odstavku 43. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27-253/72) in 215. člena statuta občine Sevnica no seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. maja 1976 sprejela
ODLOK
o določitvi poprečne gradbene cene in poprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč
1.	člen
S tem odlokom sc določa poprečna gradbena cena in poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišča na območju občine v smislu tretjega odstavka 43. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe.
2.	člen
Poprečna gradbena cena za 1 m2 uporabne površine znaša 3.500 din. Poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišč znašajo za ureditveno območje Sevnica 30% gradbene vrednosti objekta, na vseh ostalih območjih občine pa 40% gradbene vrednosti objekta.
Kot osnova za izračun dohodka se vzame enoletna stanarina za stanovanjsko hišo v višini 4 % od vrednosti zgradbe, če veljavni predpisi ne določajo drugače.
3.	člen
Ko začne veljati-ta odlok, preneha veljali odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč v občini Sevnica (Uradni list SRS, št. 5-1194/72).
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-7/76-3
Sevnica, dne 19. maja 1976.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
634.
Na podlagi 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74) in 215. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20j602/74) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. maja 1976 sprejela
ODLOK
o določitvi posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja za leto 1976
1.	člen
Poprečna gradbena cena za 1 n V koristne stanovanjske površine znaša za leto 1976 3.500 din.
2.	člen
Poprečni stroški za komunalno ureditev zemljišča znašajo od poprečne cene stanovanj iz 1. člena tega odloka
— za individualno komunalno potrošnjo 6"/«
, — za kolektivno komunalno potrošnjo 10"Z«.
3.	člen
Ko začne veljati a odlok, prenehata veljati odloka o določitvi posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 35/74, 25/72 in 32/72).
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-6/76-1
Sevnica, dne 19. maja 1976.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
635.
Na podlagi drugega odstavka 5. člena zakona ° sla' narinah (Uradni list' SRS. št. 30/72) in 215. člena statuta občine Sevnica sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Sevnica na seji dne 19. ota j a 1976 sprejela
ODLOK
o povišanju stanarin v občini Sevnica
1.	člen
Stanarine na območju občine Sevnica se povečaj0 s L junijem 1976 za 20°/o. 2
2.	člen
Osnova za določitev stanarine v letu 1976 je vied-o°st stanovanja, ugotovljena z odlokom o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list HS- $t. 16-474/73 in 14-673/75) s tem, da ostane valo-
rizacijska vrednost točke nespremenjena in tako izračunana stanarina povišana za 25 V* v letu 1975 (Uradni list SRS, št. 14-671/75 in 29-1608/75).
3.	člen
Enaka jc osnova za izračun najemnine poslovnih prostorov s tem, da najemnina poslovnih prostorov ne more biti manjša od dvakratnega zneska stanarin aa enako površino.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji etan po ot>>avi v Uradnem listu SRS.
Št. 36-5/76-3
Sevnica, dne 19. maja 1976.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
636.
Na podlagi III. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6/73), 4. člena odloka o ukrepih za družbeno kontrolo cen v občini Sevnica (Uradni list SRS. št. 33/73) in 215. člena statuta občine Sevnica je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. maja 1976 sprejela
SKLEP
o spremembi sklepa o soglasju k ceni za pitno vodo
I
V II točki sklepa o soglasju k ceni za pitno vodo (Uradni list SRS, št. 23/75) se pri prvi alinei spremeni znesek tako. da se pravilno glasi »za ms za gospodinjstvo 2,60 din<*.
II
Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od naslednjega odčitovanja števca; za pavšallste pa za tekoči mesec objave.
Št. 38-8/76-3
Sevnica, dne 19 maja 1976.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
SI.OVENSKE KONJICE 637.
Oddelek za gospodarstvo in finance Skupščine občine Slovenske Konjice izdaja na osnovi 5. člena odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (U'radni list SRS, št. 32/73 in 14/75) in v smislu dogovora o izvajanju politike cen izdelkov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1976
ODREDBO
o najvišjih stopnjah marže za pomembnejša živila v prodaji na drobno
1. člen
V prodaji na drobno smejo organizacije združenega dela in druge organizacije oziroma posamezniki, ,ki sp ukvarjajo s prometom posameznih proizvodov,- zaraču-. nati maržo na nabavno ceno po naslednjih najvišjih stopnjah:
Vi
—	margarina ter rastlinska in živalska mast; 12
—	riž, zdrob in moka vseh vrst, razen pšenične moke, testenine, kavovine (sladna kava, mleta ka-
vovina, cikorija, jedilna sol, kis;	14
—	zelenjavne predelave in konzerve (zelenjav-
ni sokovi, kislo zelje, zmrznjena zelenjava, vložena zelenjava, ipd.);	15
—	predelava sadja in konzerve (sirupi, sadni so-
kovi, marmelade, džemi, kompoti, sušeno in kandirano sadje vključno rozine in dateljni);	15
—	ribje predelave isušene, soljene, prekajene,
marinirane ribe, ribje konzerve, ribje paštete in an-tipaste z zelenjavo in brez);	15
—	med, medica;	15
—	bučno in olivno olje, olje iz koruznih klic,
oljne repice, ricinovo olje;	15
—	prava kava;	15
—	brezalkoholne pijače (naravne in umetne pijače, mineralna voda, sodavica);	18
—	naravne alkoholne pijače (naravna vina in
žganje);	18
—	pivo	18
—	škrob in izdelki iz škroba (dekstrini, glutein,
pudingi);	18
—	kvas;	18
—	čaji vseh vrst;	18
—	južno sadje (pomaranče, limone, grenivke,
mandarine in banane);	15
—	krompir, jabolka;	12
—	vse drugo sadje, zelenjava in vrtnine;	20
—	delikatese iz zelenjave (gorčica, antipasie,
majoneze, ipd);	20
—	jušni koncentrati;	20
—	bonboni (trdi, polnjeni, žele in drugi) in slaščice;	20
—	kakao proizvodi (kakao, čokolada vseh vrst
vključno polnjena, desert Ipd.);	20
—	konditorski proizvodi iz moke (keksi, pecivo,
krekerji, vafli ipd);	20
—	likerji vseh vrst;	25
—	močne alkoholne pijače (rum, konjak, vodka,
vinjak ipd.);	25
—	umetna vina (vermuth, porto, malaga, peneča vina ipd.);	25
—	začimbe (domače in uvožene);	25
—	druga živila, ki niso urejena z drugimi predpisi, sklenjenimi družbenimi dogovori ali samoupravnimi sporazumi v okviru poslovnih skupnosti; 17
Natančnejša pojasnila o tem za katera živila je določena posamezna marža, daje po potrebi Republiški komite za tržišče in cene.	•
Navedene marže veljajo za trgovske organizacije združenega dela, dokler te ne organizirajo svojega poslovanja v smislu 45. člena ustave Socialistične republike Slovenije, ali dokler se za posamezna živila oziroma skupine živil ne sklenejo družbeni dogovori ali sa-
moupravni sporazumi v okviru ustreznih poslovnih skupnosti.
2.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o naj višjih stopnjah marže za živila v prodaji na drobno (Uradni list SRS, št. 23/75).
Št. 38-10/76-2/2
Slov. Konjice, dne 3Q. aprila 1976.
Načelnik
oddelka za gospodarstvo in tmance
Skupščine občine Slov. Konjice Ivan Pečovnik 1. r.
ŠENTJUR PRI CELJU 638
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 8. členu zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73 in 16/74) ter 128. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20-603/74) na seji družbenopolitičnega zbora dne 29. marca 1976 in na seji zbora združenega dela ter zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1976 sprejel?
ODLOK
o prekrških zoper javni red in mir na območju občine Šentjur pri Celju
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se kaznujejo prekrški zaradi vzdrževanja Javnega reda in miru in ukrepi za varstvo zunanjega videza krajev v občini Šentjur pri Celju.
2.	člen
Občani in obiskovalci občine Šentjur pri Celju .ie smejo s svojim ravnanjem motiti dela, razvedrila in počitka drugih. Obnašati se morajo tako, da spoštujejo družbeno disciplino in javno moralo ter skrbijo za varstvo ljudi in premoženja ter za privlačen videz krajev in naselij v občini Šentjur pri Celju.
Starši, skrbniki in rejniki, in tisti, ki jim je zaupano varstvo, oskrba in vzgoja mladoletnikov ter oseb pod skrbništvom, odgovarjajo za njih dejanja, če so zanemarili vzgojo ali potrebno nadzorstvo.
3.	člen
Po določbah tega odloka se kaznujejo kot prekrški dejanja, s katerimi se v primerih, navedenih v tem odloku, na nedovoljeh način moti delo, razvedrilo ali počitek občanov, ogroža splošna varnost in premoženje ali javna morala, kvari zunanji videz naselij in krajev v občini ali na kak drug način ogroža normalen način življenja.
II.	VARSTVO DRUŽBENE DISCIPLINE
4.	člen
Prepovedano je:
1.	motiti javne shode, zborovanja, sestanke in druge javne prireditve;
2.	izzivanje k pretepu, neredu ali prepiru, smešiti, nadlegovati ali kako drugače motiti ljudi in ogrožati občane,,
3.	kaditi v kinomatografih In drugih prostorih, kjer je to izrecno prepovedano,
4.	zadrževati se preko dovoljenega obratovalnega časa v prireditvenih prostorih ter gostiščih in podobnih lokalih,
5.	voditi pse in druge' živali v javne lokale (z izjemo službenih psov in psov, ki vodijo slepe),
6.	na javnih shodih, prireditvah, v javnih lokalih in na podobnih mestih nositi oziroma groziti s predmeti, s katerim se lahko prizadene telesna poškodba, kadar se take predmete nosi m a krajih, navedenih v tem odstavku, se štejejo za hladno orožje,
7.	vpitje, žvižganje, glasno smejanje in drugačno nespodobno vedenje na pokopališču,
8.	na bazenu metanje v vodo, potapljanje in druga dejanja, ki so v nasprotju s kopališkim redom bazena Šentjur pri Celju,
9.	popivanje v prodajalnah, ali na drugem javnem
5.	člen
Na javnem ali zasebnem prostoru je prepovedano:
1.	povzročati hrup z uporabo zvočnikov, radijskih in televizijskih aparatov, glasbil in podobnih naprav, vse omenjene naprave sc morajo v nočnem času od 22. do 6. ure prilagoditi na sobno slišnost,
2.	s preglasnim govorjenjem, petjem ali na kak drug način motiti nočni počitek med 22. in 6. uro,
3.	povzročati hrup ali ropot v bližini šol in drugih javnih ustanov,
4.	brez dovoljenja namerno povzročati detonacije z razstrelilnimi in drugimi podobno delujočimi sredstvi in napravami, •
5.	povzročati od 22. do 6. ure hrup z motornimi vozili.
6.	člen
Prireditve in zabavni sporedi, ki trajajo preko dovolj enega obratovalnega časa, morajo biti v zaprtih Prostorih tako, 'da se ne moti nočni mir in počitek ljudi.
Izjemo iz prejšnjega odstavka dovoljuje za notranje zadeve pristojen občinski upravni organ. 7
7.	člen
Za vzdrževanje roda in miru v gostinskih lokalih in na javnih prireditvah je odgovoren prireditelj.
Ta je zlasti dolžan:
1.	postaviti ustrezno število rediteljev in ukreniti vse potrebno da se ohrani red in mir,
2.	prireditev zaključiti ob času, ki je določen s P^ebnim dovoljenjem.
III.	VARSTVO LJUDI IN PREMOŽENJA
8.	člen
Prepovedano je ogrožati ljudi in premoženje, zlasti pa:
L odstraniti ali poškodovati svetilke jayne razsvetljave,
2.	neupravičeno opustiti popravila zgradb ter naprav ali opustiti odstranitev objekta in naprav, ki ogrožajo varnost,
3.	postaviti ali nameščati na zgradbah, ograjah ali drugih visokih objektih predmete tako, da lahko padejo na javni prostor ter poškodujejo ljudi, povzročajo škodo premoženju ali kvarijo zunanji videz kraja, opremljati ograjo ob javnih poteh z bodečo žico.
4.	zažigati odpadke ali kuriti v bližini stavb ali drugih objektov tako, da to moti okolico s smradom ali dimom, odmetavati cigaretne ali druge odpadke na krajih, kjer to lahko povzroči požar,
5.	ovirati promet na pločnikih in drugih javnih poteh z odlaganjem kuriva ali drugih predmetov preko časa, ki je nujno potreben, da se odstranijo,
6.	metati kamenje ali druge predmete in streljati z .zračno puško, lokom ali fračo na krajih, kjer lahko to ogroža varnost ljudi ali premoženja,
7.	z brezobzirno vožnjo ali kako drugače oškropiti, oblatiti ali onesnažiti ljudi ali predmete,
8.	prislanjati kolesa ob stene zgradb, lokalov, ob izložbe ter ob ograje,
9.	poškodovati ali odstraniti opozorila, razglasne ali druge javne table, plakate, prometne znake ter druga javna znamenja,
10.	prenočevati v seniku, kozolcih in drugih gospodarskih objektih brez dovoljenja lastnika ali odgovornega upravitelja,
7. opuščati namestitev opozorila »HUD PES«, če je pri hiši tak pes, psi čuvaji morajo biti priklenjeni, voditi pa se morajo na vrvici,
12.	puščati predšolske otroke brez nadzorstva na prometnih cestah ali na drugih nevarnih mestih,
13.	sankati, smučati, drsati ali kotalkati se ter igrati z žogo na javnih prometnih površinah,
14.	dražiti, plašiti ali drugače mučiti živali,
15.	puščati predšolske otroke na bazen brez spremstva polnoletne osebe.
IV.	ZAŠČITA ZELENIH POVRŠIN, PTIC IN DRUGIH
ŽIVALI
9.	člen
Prepovedano je:
1.	hoditi po zelenih površinah parkov in dragih zelenih površinah,
2.	na javnih zelenih površinah trgati cvetje, sekati drevje in okrasno grmičevje, brez dovoljenja kositi travo ali kako drugače poškodovati rastline,
3.	hoditi po travnikih in njivah,
4.	odlagati ali odmetavati na zelene ali gozdne površine ali v potoke smeti, staro železo in drage odpadke,
5.	voziti kolo in druga vozila po stezah, poteh javnih parkov in zelenih nasadov ter po poteh za pešce, če tudi ni s posebnimi prometnimi znaki prepovedano.
6.	parkirati vozila na zelenih površinah,
7.	spati na klopeh ah drugih napravah, ki so namenjene splošni rabi,
8.	uporabljati zračne puške, loke, frače in podobne naprave na mestih, kjer je ogrožena varnost ljudi,
9.	s kakršnimkoli orožjem ali napravo streljati ptice in druge živali oziroma jih s kakršnimikoli drugimi mehaničnimi alj kemičnimi sredstvi uničevati.
V.	VARSTVO ZDRAVJA, ČISTOČE IN ZUNANJEGA VIDEZA KRAJA
10.	člen
Prepovedana so dejanja, ki ogrožajo zdravje ljudi, nasprotujejo pravilom čistoče ali kvarijo zunanji videz kraja, pri tem pa zlasti:
1.	metati odpadke, pljuvati ali kako drugače onesnažiti javne prostore,
2.	poškodovati, uničiti ali odstraniti posode za odpadke, postavljene na javnih mestih,
3.	prati in se umivati pri studencih in javnih vodnih napravah, ki so namenjeni za pitno vodo ali namerno poškodovati navedene naprave,
4.	prevažati mrhovino, kosti in kože v nasprotju s sanitarnimi določili ter puščati mrhovino nezako-pano, .
5.	natovarjati, prevažati in iztovarjati kruh in meso na način, ki ni v skladu s sanitarnimi predpisi,
6.	metati v kanalske požiralnike predmete, ki jih utegnejo zamašiti.
7	nameščati lepake in druge oglase na krajih, ki niso za to določeni, risati, pisati po zgradbah, poslopjih, ograjah ali vozilih.
8. reja kokoši in drugih malih živali v urbanistično urejenih strnjenih naseljih.
VI.	VARSTVO MLADINE	t
11.	člen
Mladoletniki, ki še niso stari 16 let, ne smejo obiskovati kinematografov in drugih predstav, veselic in podobno, ki so za mladino prepovedane.
Mladina izpod 16 let ne sme brez spremstva staršev ali druge odgovorne osebe zadrževati v gostilni, na veselici ali na prireditvi, kjer se točijo alkoholne pijače.
Mladini izpod 16 let ni dovoljeno prihajati na kraj iz prejšnjega odstavka po 22. uri.
VIL KAZENSKE DOLOČBE
12.	člen
Z denarno kaznijo do 1.000 din se kaznujejo za prekršek, kdor krši določbe 1., 2., 6., 7., 8. in 9. točke
4.	člena: 1., 2., 3. in 6. točke 5. člena: 1„ 2., 5., 6., 7. in
11.	točke 8. člena; L, 2., 3., 4. in 9. točke 9. člena; 4. točke 10. člena tega odloka.
Pravne osebe se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznujejo do 5.000 dinarjev, odgovorna oseba pravne osebe pa do 500 dinarjev.
13.	člen
Z denarno kaznijo do 500 dinarjev se kaznujejo za prekršek, kdor krši določbe 4. točke 5. člena; 1. odstavka 6. člena; 1. in 2. točke 7. člena; 3., 4. in 14. točke 8. člena; 8. točke 9. člena; 2., 6. in 8. točke 10. člena tega odloka.
Pravne osebe se kaznujejo za prekrške iz prvega odstavka tega člena do 3.000 dinarjev. Poleg pravne osebe se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo do 1.000 dinarjev.
14.	člen
Z denarno kaznijo do 250 dinarjev se kaznujejo za prekršek, kdor krši določbe 3., 4. in 5. točke 4. člena; 8., 9., 10., 12., 13., in 15. točke 8. člena; 5., 6. in 7. točke 9. člena; L, 3. in 7. točke 10. člena tega odloka.
15.	člen
Ce stori mladoletnik prekršek po tem odloku, se kaznujejo njegovi starši skrbnik oziroma rejnik po določilih 12., 13. in 14. člena tega odloka.
16.	člen
Postopek za prekršek po tem odloku predlagajo organi za notranje zadeve in pristojne občinske inšpekcijske službe.
17.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o javnem redu in miru na območju občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 29-413/66).
18.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 22-1208/75-6
Šentjur pri Celju, dne 30. marca 1976.
Predsednik Skupščine občine i	Šentjur pri Celju
Vinko Jagodič 1. r.
VRHNIKA
639.
Na podlagi 24. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni ist SRS. št. 38-446/74), 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS. št. 7-3V73) je Skupščina občine Vrhnika na 17. seji zbora združenega dela dne 28. aprila 1976. na 17. seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. aprila 1<)78 in na 17. seji družbenopolitičnega zbora dne 28. aprila 1976 sprejela
O IH, O K
o obveznem radinfotugrafiran.lu prebivalstva v občini Vrhnika
1.	člen
Zaradi preprečevanja in zatiranja tuberkuloze, pljučnega raka in drugih obolenj prsnega koša, se v letu 1976 izvede obvezno radiofotografiranj e vseh prebivalcev občine Vrhnika, ki ?o rojeni pred 15. julijem 1952. leta.
2.	člen
RadiofotografsKa akcija na območju občine Vrhnika bo izvedena v času od 15. julija do 23. julija 1976.
3.	člen
Radiofotografiranje bo izvedel Inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik.
4.	člen
Radiofotografiranje je za občane brezplačno. Stroški radiofotografiranja gredo v breme regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana in Skupščine občine Vrhnika.
5.	člen
Po opravljenem radiofotografiranju se morajo odzvati na kontrolni pregled vsi tisti občani, ki prejmejo posebni poziv za zdravstvo pristojnega organa ali pooblaščene zdravstvene organizacije.
6.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika je pooblaščen, da po potrebi odredi ukrepe za izvrševanje tega odloka.
7.	člen
Z denarno kaznijo do 1.000 din se kaznuje za prekršek:
1.	odgovorna oseba delovne organizacije, ki ne dovoli ali prepreči udeležbo na radiofotografiranju,
2.	kdor se kljub prejetemu vabilu ne udeleži radiofotografiranja ali kontrolnega pregleda,
3.	kdor kakorkoli ovira normalen potek radiofoto-grafske akcije.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/1-010-03/76
Vrhnika, dne 28. aprila 1976.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
640.
Na podlagi 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72), dogovora o izvajanju politike cen izdelkov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1976, je Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika na seji dne 20. aprila 1976 sprejel
SKLEP
o oblikovanju stanarin v letu 1976 v občini Vrhnika
1.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Vrhnika, oziroma lastniki stanovanj določajo višino stanarine za stanovanja s katerimi upravljajo, v odvisnosti od vrednosti in kakovosti stanovanja in drugih ugodnosti, ki jih stanovanje nudi imetniku stanovanjske pravice, vendar le do višine, ki jo določa ta sklep.
2.	člen
Osnova za določitev višine stanarine v letu 1976 je vrednost stanovanja ugotovljena na osnovi odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS. št. 17/72) in 25. odstotno povečanje stanarin v letu 1975.
Pri ugotavljanju vrednosti stanovanja, ki je osnova za določitev stanarine znaša vrednost ene revalorizacijske točke 9,40 din.
3.	člen
Stanarina ugotovljena po 2. členu tega sklepa se poveča s 1. majem 1976 za 20 odstotkov.
4.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/6-36-04/76 w
Vrhnika, dne 14. maja 1976.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika
Marjan Krmavner, inž. L r.
641.
Na podlagi 6. člena odloka o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 32/73) in v smislu dogovora o izvajanju politike cen izdelkov in storitev iz pristojnosti republike in občine v. letu 1976 (Uradni list SRS, št. 12/76) je Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika na svoji seji dne 18. maja 1976 sprejel
ODREDBO
o najvišjih stopnjah marže za nekatere prehrambene proizvode v prodaji na drobno
1. člen
V prodaji na drobno smejo organizacije združenega dela in druge organizacije, ki se ukvarjajo s prometom prehrambenih proizvodov zaračunati maržo na nabavno ceno po naslednjih najvišjih stopnjah:
1.	margarina ter rastlinska in živilska mast 12
2.	riž, zdrob in moka vseh vrst, razen pšenične
moke, testenine, kavovina (sladna kava, mleta ka-vovina), cikorija, jedilna sol, kis	14
3.	zelenjavne predelave in konzerve, zelenjavni
sokovi, kislo zelje, zmrznjena zelenjava, vložena zelenjava ipd.	15
predelava sadja in konzerve, sirupi, sokovi, marmelada, džemi, kompoti, sušeno in kandirano sadje vključno rozine in dateljni	15
ribje predelave, sušene, soljene, prekajene, marinirane ribe, ribje konzerve, ribje paštete in anti-paste z zelenjavo in brez
med, medica	15
bučno in olivno olje, olje iz koruznih klic, oljne repice, ricinovo olje	15
prava kava	15
4.	brezalkoholne pijače, naravne' in umetne, mineralna voda, sodavica	«	18
naravne alkoholne pijače, naravna vina in žganje	18
pivo	18
škrob in izdelki iz škroba, dekstrini, glutein, pudingi	18
kvas	18
čaji vseh vrst	18
5.	južno sadje (pomaranče, limone, grenivke,
mandarine in banane)	15
6.	krompir, jabolka	12
drugo sadje, zelenjava	in	vrtnine	20
7.	delikatese in zelenjave (gorčica, antipaste,
majoneza ipd.)	20
jušni koncentrati	20
bonboni (trdi, polnjeni,	žele in drugi), slaščice 20
kakao proizvodi (kakao, čokolada vseh vrst, vključno polnjena, desert ipd.)*	20
konditorski proizvodi iz moke (keksi, pecivo, krekerji, vafli ipd.)	20
8.	likerji vseh vrst
močne alkoholne pijače (rum, konjak, vodka, vinjak, ipd.)	25
umetna vina (vermuth, porto, malaga, peneča vina ipd.)	25
začimbe (domače in uvožene)	25
9.	druga živila, ki niso urejena z drugimi pred-
pisi, družbenimi dogovori ali samoupravnimi sporazumi	17
2. člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Z dnem, ko prične veljati ta odredba, preneha veljati odredba o določitvi najvišje stopnje marže za nekatere prehrambene proizvode v prodaji na drobno (Uradni list SRS, št. 23/75).
St. 1/7-38-03/76 Vrhnika, dne 18. maja 1976.
PredseuniK Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika
Marjan Krmavner, inž. 1. r.
642.
Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72), v skladu s statutom krajevne skupnosti Drenov grič — Lesno brdo in sklepom zbora delovnih ljudi in občanov z dne 2. aprila 1976 je svet krajevne skupnosti Drenov grič — Lesno brdo na seji dne 10. maja 1976 sprejel
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje izgradnje transformatorske postaje in obnove nizkonapetostnega omrežja na območju krajevne skupnosti Drenov grič — Lesno brdo
I
Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje izgradnje transformatorske postaje in obnove nizkonapetostnega električnega omrežja na območju krajevne skupnosti Drenov grič — Lesno brdo.
II
Na referendumu glasujejo vsi občani (vključno mladolčt.niki, ki imajo lastnost delavca v združenem delu), ki so vpisani v volilnem imeniku naselij Drenov grič — Lesno brdo.
III
Referendum bo v nedeljo, dne 6. junija 1976 od 7. do 19. ure na glasovalnem mestu, ki ga določi volilna komisija.
Referendum izvede volilna komisija krajevne skupnosti Drenov grič — Lesno brdo.
IV
Na referendumu sc glasuje neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Drenov grič — Lesno brdo
GLASOVNICA
za referendum, dne 6. junija 1976 o uvedbi samoprispevka v denarju za sofinanciranje izgradnje transformatorske postaje in obnove nizkonapetostnega električnega omrežja na območju krajevne skupnosti Drenov grič — Lesno brdo in sicer v enkratnem znesku.
Samoprispevek bi plačevali:
1.	vsa gospodinjstva, ki za obnovo električnega omrežja v krajevni skupnosti še niso prispevala v preteklih letih, v višini 1.200 din,
2.	vsa gospodinjstva, ki so v pretekih letih že enkrat prispevala za obnovo električnega omrežja, v višini 750 din,
3.	vsa gospodinjstva, ki so v preteklih letih že dvakrat prispevala za obnovo elekričnega omrežja, v višini 500 din.
Samoprispevka ne plačajo lastniki stanovanjskih hiš, ki so plačali prispevek za komunalno ureditev zemljišča
GLASUJEM
»ZA«
»PROTI«
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, sicer pa besedo »PROTI«.
V
Pred izvedbo referenduma morajo biti občani seznanjeni z osnutkom sklepa, ki bo urejal uvedbo krajevnega samoprispevka.
VI
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. objavi pa se tudi na krajevno običajen način v krajevni skupnosti Drenov grič — , Lesno brdo.
Drenov grič, dne 10. maja 1976.
Predsednik
sveta KS Drenov grič — Lesno brdo
Angel Bajc 1. r.
ŽALEC
643.
Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi 143. člena statuta občine žaleč (Uradni list SRS, št. 9/74), 24. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Urddni list SFRJ, št. 22/73) in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73) na svoji seji dne 6. maja 1976 sprejel
ODREDBO
o spremembi odredbe o minimalnem poslovnem času trgovin, mesnic, trafik, gostinskih obratov In gostišč ter obrtnih delavnic
1.	člen
Četrti odstavek 4. člena odredbe o minimalnem Poslovnem času trgovin, mesnic, trafik, gostinskih obratov in gostišč ter obrtnih delavnic (Uradni list SRS, št. 20/75) se spremeni tako,'da se glasi: »Bencinske • črpalke — servisi morajo poslovati dnevno: na Vranskem in v Šentrupertu od 6. do 20 ure v poletnem in zimskem času; v Šempetru v. Savinjski dolini od
5.	do 21. ure v poletnem času in od 6. do 20. ure v zimskem času; v Žalcu od 5. do 22. ure v poletnem času in zimskem času.«
2.	člen
Ta odredba začne 'veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
, St. 14-2/76-3/4
žaleč, dne 6 mata 1976.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec
Jože Jan 1. r.
POPRAVEK
V sklepu o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo kmetov in določenih kategorij oseb ter občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v Regionalni zdravstveni skupnosti Ravne na Koroškem v letu 1976 (Uradni list SRS, št. 12-549/76) se v 9. členu: člen »5« popravi na člen »2«, člen »6« na člen »3«, člen »7« na člen »4<^ in člen »11« na člen »8«. V drugi vrsti 11. člena se za besedo »časa« dodata besedi »in upokojenci«.
Regionalna zdravstvena skupnost Ravne na Koroškem Strokovna služba
t
POPRAVEK
seznama 'obstoječega stanja imen ulic, cest, trgov in naselij po občinah na ureditvenem območju mesta Ljubljane z dnem 10. maja 1976., ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 13/76 z dne 13. 5. 1976.
Naslednje ulice in naselja se pravilno pišejo:
Občina Ljubljana Bežigrad
2. Naselje Črnuče
11. Katreževa pot
32. Verdnikova ulica
Občina Ljubljana Šiška 1. Naselje Ljubljana d e i 177. Ob kamniški progi 278. Ulica bratov Kraljič 292. Ulica Nade Camemikove
Občina Ljubljana Vič-Rudnik
5.	Naselje Lipe (del)
1. Lipe — naselje (del)
Načelnik uprave
Janez Obreza, dipl. inž. geod. 1. r.
Pri primerjanju objavljenega besedila odloka o spremambah in dopolnitvah odloka o naj višji stanarini za vse kategorije stanovanj v občini Celje (Uradni list SRS, št. 12-552/1976) z dne 7. maja 1976 je bila ugotovljena napaka, zato dajemo naslednji
POPRAVEK
Drugi odstavek 1. člena odloka o sprememcan in dopolnitvah odloka o naj višjih stanarinah za vse kategorije stanovanj v občini Celje se pravilno glasi: »Stanarina izračunana po prvem odstavku odloka o najvišji stanarini za vse kategorije stanovanj v občini Celje se lahko poveča za 20 °/o. Valorizacijska vrednost točke ostane neizpremenjena.«
Tajnik
občinske skupščine Celje
Boris Rosina 1. r.
VSEBINA
Stran
USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE
609.	Odločba o ugotovitvi, da 116. člen zakona o pokojninskem In Invalidskem zavarovanju ni v skladu z ustavo 719
izvrsni svet skupščine sr Slovenije
610.	Uredba o spremembah In dopolnitvah uredbe o funkcijah in označbah funkcij, o uniformi, posebnih označbah, oborožitvi in posebni opremi milice ter barvi In
emblemu službenih vozil	721
611.	Odlok o območjih, ki se Štejejo za manj razvita ob-
" močja v SR Sloveniji	722
612.	Odlok o spremembi odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti	republike	723
REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
613.	Odredba o oprostitvi od izpita Iz prve pomoči kandidatov za voznika motornih	vozil	723
614.	Pravilnik o strokovni Izobrazbi in usposobljenosti
tehničnih vodij, vodij tehničnih služb In nadzorno-tehničnega osebja pri raziskovanju ali izkoriščanju rudnin ter o strokovnih Izpitih in ustrezni praksi samostojnih projektantov rudarskih projektov	72a
615.	Navodilo o sredstvih, vloženih v zavarovanje družbenega premoženja	726
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
616.	Pregled stopenj občinskega davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, ki se plačujeta v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka in stopenj davka od osebnega dohodka
Iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav 726
617 Družbeni dogovor o reformi Izobraževanja pedagoških
delavcev	730
618 Samoupravni sporazum o ustanovitvi Zveze skupnosti otroškega	varstva	SR	Slovenije	733
619.	Statut Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije	735
620.	Sklep o finančnem načrtu Zveze skupnosti otroškega
varstva SR	Slovenije	za	leto	1976	744
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
621.	Odlok o spremembah in dopolnitvi odloka o davkih
občanov (Grosuplje)	744
622.	Odlok o najvišji stanarini za vse kategorije stanovanj
v občini Grosuplje	744
623.	Odlok o amortizacijski dobi stanovanjskih hiš in stanovanj (Grosuplje)	745
624.	Odlok o sprejetju projekta »Generalnega študija ka-
nalizacije Grosuplje« kot del urbanističnega načrta naselja Grosuplje	745
625 Odlok o določitvi pokopališč grobov In spomenikov borcev narodnoosvobodilne vojne, za katere skrbijo krajevne skupnosti (Grosuplje)	745
* Stran
626.	Sklep o uporabi sredstev rezervnega sklada občine
Grosuplje	>	746
627.	Odredba o spremembi višine stanarin in najemnin v
občini Kamnik	746
628.	Sklep o potrditvi samoupravnega sporazuma o usta-
novitvi samoupravne interesne skupnosti za komunalne dejavnosti v občini Kamnik	747
629.	Odredba o najvišjih stopnjah marže za nekatere prehrambene proizvode v prodaji na drobno (Laško) 747
630.	Družbeni dogovor o oblikovanju in delovanju skupnosti za pospeševanje kmetijstva v občini Lenart	748
631.	^klep o poimenovanju vzgojnovarstvenega zavoda
Kolezija (Ljubljana Vič-Rudnik)	750
632.	Poročilo o izidu referenduma za uvedbo samoprispevka za financiranje Izgradnje In obnove komunalnih objektov v krajevni skupnosti Hotedršica (Logatec) 750
633.	Odlok o določitvi poprečne gradbene cene in poprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč
(Sevnica)	750
634.	Odlok o določitvi posameznih elementov za izračun
valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja za leto 1976 (Sevnica)	751
635.	Odlok o povišanju stanarin v	občini	Sevnica	751
636.	Sklep o spremembi sklepa o soglasju k ceni za pitno
vodo (Sevnica)	751
637.	Odredba o najvišjih stopnjah marže za pomembnejša
živila v prodaji na drobno (Slovenske	Konjice)	751
638.	Odlok o prekrških zoper javni red in mir na območju
občine Šentjur pri Celju	752
639.	Odlok o obveznem radlofotograflranju prebivalstva
v občini Vrhnika	754
640.	Sklep o oblikovanju stanarin v letu 1976 v občini
Vrhnika	755
641.	Odredba o najvišjih stopnjah marže za nekatere prehrambene proizvode v prodaji na drobno (Vrhnika) 755
642.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega sa-
moprispevka za sofinanciranje Izgradnje transformatorske postaje in obnove nizkonapetostnega omrežja na območju krajevne skupnosti Drenov grič«—Lesno brdo (VrhnlkfO	756
643.	Odredba o spremembi odredbe o minimalnem poslovnem času trgovin, mesnic, trafik, gostinskih obratov
in gostišč ter obrtnih	delavnic (Žalec)	757
—	Popravek sklepa o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo kmetov in določenih kategorij oseb ter občanov, ki uživajo posamezne pravice Iz zdravstvenega varstva v Regionalni zdravstveni skupnosti Ravne
na Koroškem v letu 1976	757
—	Popravek seznama obstoječega stanja imen ulic, cest,
trgov in naselij po občinah na ureditvenem območju mesta Ljubljane	757
—	Popravek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o najvISJih stanarinah za vse kategorije stanovanj
v občini Celje	757
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Milan Blber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, val v Ljubljani — Naročnina za leto 1976 240 din Inozemstvi 330 din - Reklamacije s. 'upoštevati it meset dni o< izidu vsake številke- - Uredništvo in uprava. Ljubljana, Veselova 11. poštni predal 37#'VI1 telefon ditcKtoi uredništvo, uprava In knjigovodstvo 20 701 prodaja preklici In naročnine 23 T7a - Zlro račun 50100-6113-40323 - Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za Informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije št 421-1/72