SploSne vestl. — S POLNO PARO PROTl UČh TELJSTVU. V rubriki »Kronika« prinat šamo dobesedni ponatisk člankov, iz kas terih je razvidno, kako sta se oba Ijubt Ijanska dnevnika silovito zagnala v učU teljstvo. Eden pavsalno psuje, drugi hoče izigrafi našo stanovsko organizacijo v bojih dnevne politike. Izigravanje je pre; jasno na eni koi na drugi sfrani. Vsikdar smo in bomo branili svoje stanovske io* variše, nikdar pa nismo in ne bomo za* govarjali grehov pOsameznih, ako so ugo* tovljeni in dokazani. Grehi posameznikov pa ne opravičujejo blatenja vsega stanu. Odgovor na vse klevete pa prepuščamo okr a j nim u čit e l js skim društvom, ki j ih p o ziv a * mo in opozarjamo n a ob a čl an: ka,dasebo čul tako o d govor vsega učiteljstva na brezstid* no gonj o. — Kongres vseslovanskega učiteljstva. Meseca julija se jc sestal v Brnu upravni od* bor vsieslovanskega učiteljstva, v katerem so* delujejo predstavniki češkega, poljskega in jugoslovanskega učiteljstva. Na tem sestan» ku je bil določen poseben odsek za pravila, ki naj bi bila sestavljena do februarja 1929. V tcm odseku sta. po dva zastopnika vsakega udruženja. — Kongres vseslovanskega uči« teljskega udruženja se bo vršil meseca julija 1929 v Poznanja (Poljska). — Izvršni odbor UJU opozarja društva na ta kongres z željo, da bi se ga udeležilo kolikor mogoče veliko število jugoslovanskega učiteljstva. — Da bo pa to izvedljivo, naj se pri društvih že sedaj začne zbirati poseben fond, ki bo omogočal delegatom društva udeležbo na tem kon« gresu. — Vknga Izvr. odbora UJU ma prosvetno ministrstvo. Izvršni odbor UJU je poslal prosvetnemu ministru posebno obširno vlogo glede absolvcntov višje pedagoške šiole. V tej vlogi povdarja Izvr. odbor, da se je zviedelo, da namerava prosvetno ministrstvo nastaviti ab&olvente višje pedagoške šole na osnovnih šolah kot upravitelje — zaenkrat na vadnis cah — a pozneje tudj na drugih osnovnih šo» lah v Beogradu — nadalje kot referente pro* svetnega ministrstva itd. — Izvršni odbor naproša ig. ministra, da bi se taka imenova* nja ne izvršila, ker bi bilo s tem onemogo« čeno napredovanje in bi to povzročalo ve* liko razburjenje med učiteljstvom. — S tem, da bi osnovnošolski učitelj ne mogel pcstati referent v prosvetnem ministrstvu, šolski nadzornik ali šol. upravitelj na vadnici, bi bile zapostavljenc številne vrste cdličnih prosvetnih delavcev, češ, da ne razumejo šole in njenih potreb. Če pa prosv. ministr« stvo uvideva, da tfčitelj ne dobiva zadostne izobrazbe na učiteljšiču, naj se mu dovoli in omogoči vstop na univerzo. — Učitelj naj: tudi pri nas, po vzgledu kulturnih držav, nas preduje in naj ne ostaja vse življenje v šoli, kot prostak, ki ne bi prišel vse svoje življes nje do odločilne besede. — V tem smislu je bila poslana vloga na prosv. ministrstvo dne 10. sept. 1928. — Seja ožjega sosveta pov. UJU Ljub« Ijana se vrši v soboto 22. in 23. it. m. v Mur« ski Soboti, kjer je istočasno taidi sestanek s predstavniki iz Prekmurja ter razprava spe« cijelno o vprašanju šolstva in učiteljstva v Prekmurju. — Kontraktualnim učiteljem. Na celjski skupščini je neki delegat prosil iiitervencije radi štetjia službenih let onemu učiteljstvu, ki je službovalo tudi še po 1. 1922. v Italiji ter je bilo šele pozneje sprejeto v našo dr» žavo. Poverjeništvo je dobilo 4. t. m. zagoito« vilo g. prosvetnega ministra, da ne bodo služ« bena leta ni'komur in v nikakem sluoaju pro» padla ter da so le formalnosti radi dosega državljanstva vzrok, če to vprašanje ni že do« slej povsem rešeno.. — Čehoslovaški učitelji v LjubljanL Go= spod Josip Zeman, inspektor ministrstva prosvete v Čehoslovaški in šef oddelka za nenormalno deco, pride v Ljubljano z g. dr. Herfortom, unlverzitetnim profesorjcm in g. Rartošem, upraviteliem Jedličkovih zavodov. Z njdmi pridejo upravitelji in učitelji raznih zsav&dov za slepo, gluhonemo in slabonadars jeno deco iz Cehoslovaške. V Ljubljano pri« dejo 29. septembra ob 16'44. Tu ostanejo 30. septembra in 1. olktobra. Ogledajo si Ljub* Ijano, Bled in zavod za slepie v Kočevju. To* variši, tovarišice! Sprejmimo jih res tova* riško! — Ameriška učiteljica slovenske šole g. Simčioeva se je mudila letošnje počitnice v Sloveniji ter proučevala 'tukajšnje šolstvo. Želela je imeti upogled v ves razvoj zadnjih Iet ter napredek šolstv.a. Žal, smo na tej stop* nji ravno sedaj v dobi, ko začenjamo z osno* vo za moderno šolstvo v naši državi. Nismo ji mogli prdti povsod s pozitivnimi rezultati na* sproti kakor bi to radi. Vseeno je videla, da je šolska literatura pri nas že močno napre= dov.ala, tako da se 'pozna, da vstajamo s sve« žimi in mladimi programi. Posebno so jo za* nimala glasbena dela — šolske pesmarice, iz katerih naj bi se učila tudi ameriška mladu na prepevati slovenske ipesmice. Prav ljubka zbirka x. zvočnimi uglasbrtvami so Pregljevi ¦»Nageljčki«. katere je vzela s seboj. To je nasa najmlajša zbirka pesmic, katera se je razširila po vseh tukajšnjih šolah ter se jako hitro uveljavila in tudi razprodala prva na» klada. Kakor poroča g. Pregelj doda višji in srednji stopnji še nižjo stORnjo (1. in 2. šol. leta), k.ar obsega skupaj 103 pesmice in kmalu izidejo skupno. Tudi Pavčičeva dela — petje s spremljevanjem klavirja si je izbrala, saj je Pavčič izredno dober v svojih delih dn mla* dina l.jubi njegove uglasbitve. Omenjena dela se toodo pela v šoli, pa tudi v društvenih dvo* ranah, kjer prirejajo igre in slično vse leto. V Chicagu se j;e posebno dobro obnesia igrica »Povodni mož«, v Clevelandu pa letos igrana »Kralj Matjaž«. Tudi več mladinskih igric je vzela s seboj, deloma natisnjenih, deloma v rokopisih. Predno se je poslovila od Ljubljia« ne, kjer je posnela 36 poslopij. spomenikov in drugih znamenitosti, katere fotografije bo« do razvili v Clevelandu, da jih bo vsako leto kazala v Ameriki rojeni mladini, kako tepa je Ljubljana. Odpeljala se je tudi na naše naj= lepše letovisče na Bled in se šele 'te dni ukr« cala na francoski. parnik, ki jo pelje preko Oceana nazaj v Ameriko. Vsako leto so go« stejši stiki. Leta 1930 nas namerava obiskati v Ameriki rojena slovenska mladina ter pre= potovati vso Jugoslavijo. Precejšnje število jih bo v starosti od 15 do 25 let, da se bodo prepričali na lastne oči, kako lepi so krajd, katere poseča mnogo, mnogo tujcev, .kar nam izpričujejo statistični izkazi zdravilišč in le* tovišč — samo pomislimo na Jadran in Bled! — ter videla, da stopamo vzporedno z dru« gimi večjlmi narodi dn naj tudi oni ne poza« bijo slovenske govorice, dasi žive v morju tujine. — Albin Čebular. — Javnopravno vprašainje. Ravnateljstva in upraviteljstva šol dobivajo od sodišč vpra« šalne pole o mladostnikih, ki so na kakršen že koli način prišld z zakonom v navzkrižje. V teh polah je vse polno vprašanj, na katera naj upravitelji šol odgovarjajo. Za boljše umevanje javnega vprašanja navedemo nekaj vprašanj, >ki se glase: »Zive starši v dobrih ali slabih razmerah? Vzgajajo svoje otroke dobro ali slabo? Ali jih morda navajajo h kazinivim dej'anjem?« Dalje: »So (bili) nje= govi starši, bratje in sestre ali drugi bližnji sorodniki na duhu bolni (epileptični, histe* rični) ali pijančevanju vdani?« V zavesti, da bomo pomagali sodiščem do čim lažje in pra* vičnejše presoje mladostnikov in pa pametne obsodbe ali oprostitve, smo si prizadevali po' dajati sodiščem točna in resnična poročila, četudi so starše ali pa njih sorodnike obre« menjevala. Bili smo prepričani, da to, kar uradno pioročamo, ostane zaupno, uporablji« vo samo za sodnika. Poseben slučaj v Prek« murju pa nas je prepričal, da temu ni tako. Upravitelj, ki je po svoji vesti in informiu cijah poročal, je na naše veliko začudenje prišel sam pred sodnika in ga je tako poros čanje drago stalo! V bodoče si .bo pač pre» mislil še kdaj kaj pioročati na taka vpraša=> nja. Toidi nam drugim ne kaže nič drugega, kakor K)dgovarjati le na vprašanja, kd zade« vajo le učenčev napredek v šoli, s čimer p.a bo sodnikom bore malo pomagano. Pri :tem pa je še drugo vprašanje, t. j. ali sploh smc mo še zabeleževati družinske razmere v ma= tičnih listih, 'ker so tudi v njih približno ena« lca. vprašanja. Na to naj nam da pojasnila šolska obl.as.t, ker je tp za nas s prarvnega in vzgojnega stališča nujno in neobhodno po» trebmo. Prav radovedni smo pri tem, ali so tudi drugi uradi v nevarno&ti, da pridejo pred sodnika. če na poziv sodišča kaj neugodnega poročajo o tem ali onem? Menda ne bodo samo za nas izjeme?! — Posebno sodne gg. pravnlke opozar.jamo m.a ta slučaj, v prvi vtj sti one pri imladinskih zadevah. ) — Značilno. Solski skrbnik v Trstu je bbiskal Tolmin ter je imel nagovor na z>bras Ino učiteljstvo. Njegove besede so bile polne bbetanj ,in 'tolažbe in slovensko učiiteljstvo se je vračalo domov s skrito nado, da bo v prihodnjie prenehal'0 zlo premeščanj v tuje de« Sele. Proti koncu šolskega leta pa jc razpo» slal isiti šolski skrbnik didaktičnim ravna; !teljem okrožnico, v kateri jih poziva, naj ja= (vijo nevarno učiteljstvo, da bo predLagano jpotem v premesti.tev. — Značilno je bilo pri piosetu Tolmina tudi to, da ni omenil niti z foesedico slovenskega učiteljstva ter se ni Ispomnil nanj niti v dobrem niti v slabem, 'ka* Ikor da bii g,ai ne bilo. — — Pedagoška centrala v Mariboru je sprejela iz inozemstva nekaj novih pedag. knj.ig po znižani ceni. Ker pa so to večinoma duplikati, jih centrala lahko odstopi kaki okrajni knjižnici ali pa posameznim tovarU šem. Na razpolago so s 40% pop-ustom sle= deča dela: 1. Padagogische Versuchsarbeit in Osterreich M 2-50; 2. Bundeserziehungsan« stalten M 10-50; 3. Entwicklung des Wiener Schulwesens M 4"50; 5. Frohes Schaffen 1927 (razredno čtivo) M 7'50. Od omenjene knji* gotrške cene se po valuti odračuna popust, prišteje se le malenkost za carino in pošt» nino. Kdor se za knjige zanima, se naj zglasi čimprej: »Pedag. centrala — dr. Žgeč — Mia# ribor. Drž. žen. učiteljišoe«. — Otvoritev nove šole. V Brezju pri Do* brovi bo otvorjeno novo šolsko poslopje d^ie 30. septembra t. 1. Pričetek slavnosti ob ^10. uri takoj po prihodu vlaka. — Vabljeni so vsi tovariši(ce), posebno oni, ki so službovali v tem kraju, da se slavnosti udeleže v čim večjem številu. — Kdor želi kosilo, naj to javi najkasneji^ d't> 27. t. m.: Šolskerriu upra= viteljstvu v Brezjih, p. Dobrovia pri Ljubljani. — Edina slovenska osnovnošolska učna knjiga iz prirodoslovja je knjiga »Prirodme sile in njihove uporabe«. ki jo je sestavil P. Flere. Razen preprostega in metodično prav posrečeno obravnavanega, bogato ilustrirane* ga gradiva, Iki služi tako učitelju za obravna« vo, kakor učencem za ponavljanje, obsega knjiga tudi strokovno, pa poljudno obdelano in s preprostimi diagrami pojasnjen »radio«, ki vsdno bolj postaja neobhodna uporaba elektriike v človeški omiiki. — Knjigo, ki se lahko kosa s podobnimi deli drugih književ« nostl, začetikom šolskega leta iprav toplo pri* poročamo. Po ceni in priporočilu Glavnega prosvetnega sveta jo je odobrilo tudi minii strstvo prosvete kot učbenik za prirodoslovje v višjih razredih osnovnih šol. Izšla je v \Jčv teljski tiskarni, dobiva pa se za ceno 16 Din po vseh knjigarnah. — Tolminci in potujčevalna politika. Marsikdo je že obupaval .nad slovenskim Tolminom. Brž po vojni so se naselili v njem Lahi in se sčasom množili potom novega pri« seljevanja, tako da je njih število danes ne^ sorazmerno veliko. Po drugih Tiaših trgih n& sr^čamo zlepa toliko laških trgovcev in go* stilničarjev kakor v Tolminu. Res, da jih pre= življa vojaštvo in ne slovensko prebivalstvo, a tudi domačini bi imeli pravico do ziaslužka. Tolmin je zadobil kmalu po zasedbi lice one dobe, iko je gospodovala nad deželico laška fevdalna gosposka. Uradniki, delavci in dbrt« nikd so preplavili kraj v obilnem številu in v prvih povojnih letih je zadobil opazovalec vtis, kakor da se je slovenski živelj umaktiil daleč v oz^idje. Pozneje je naval tujcev po= nehal, ali priseljenci so se vgnezdili in ToU inin nudi obiskovalcu še vedno tuj odraz. Italijanske oblasti so čuvale s posebno pp« zomostjo nad Tolminom. Ukinile so pred časom društveno gibanje mcd Slovenci in nu so dopustile, da bi se r.azmahni!! naš živelj v katerikoli oblikd. Domače prebivalstvo ni po* kazalo dov^olj odpora. Ponižno se je umak« nilo gospodstva željnemu' tujcu in se je za» prlo v svoje domove. In že je šel glas: To!< tnin je padel; slovenstvo Tolmincev )e bilo iagrajeno n,a pesek; kruh. jih je premamil. — tetos p'a je priredila tolminska šola otnoško veselico s samo italijanskim vzporedom in domačini &o odgovorili. Razea par radoved= inih ženščet so izostali vsi Slovenci in se je miso udeležili. Nam je to v tolažbo in ponos; Solski nadzorni'k Spazzapan pa je prejel po» Steno lepcijo. Oni mož, ki se je navduševa! za slovenskega Cankarja in ga botel celo pre« ivajati v italjansčino; oni mož. ki je vodil Sgro »Kralja na Betajnovd« med gojenci slo^ fvenskega učiteljišča, črta sedaji slovenske !tO'6ke z vzporeda šolske veselice. Seveda, časi ise izpreminjajo in če so se 'prirejale poprej tnladinske predstave za ljudstvo, posebmo za starše, se prirejajo sedaj z:ato(i da si šolski 'oblastniki utrde svoje stole. — i — Porooila sta se tov. Zega JoSka, učif. v Guštanju dn tov. Eliza Kertova, učit. Tia Tolstem vrhu 'pri Guštanju. Oba sta beguns ca, on iz Trsta, ona iz Koroške. Tov. Zega ije pravkar z odliko absolviral gimna&tički kurz v Beogradu, tov. Kertova je pa že 8 let 'bilagajničanka (t. j. od dneva ustanovitve društva). Bdlo sretno! — Umrla je v Št Pavlu pri Preboldti gospa Mardja Peoar, soproga tamkajšnjega upokojenega šol. upravitelja S. Pečarja v 55. letu svoje dobe. Zivela sta 31 let v ne* skaljeni zakonski harmoniji ter odgojila dva sina, od katerih je eden sodnik, drugi elektro* tehnik. Pokojnica je delovala 28 let koit uči* teljica ročnih del najprej na šoli v Št. Lov* rencu v Slovenskih goricah, pozneje pa v Št. Pavlu in v Orlej vasi ter še Je tekočega leta sfopila v pokoj. Njen pogreb dne 30. avg. t. 1. je svedočil, kako so Šentpavelčani čislali svojo roj,akinjo. Tudi učiteljstvo se je ude» ležilo istega v dokaj obilnem števihi. Domači pevskd zbor ji je zapel v slovo turobni žalo* stinki pod vodstvom g. učitelja Povha. Ob odprtem grobu pa se je poslovil od nje upo* kojeni šol. upravitelj I. Zotter. Označil je njeno brezprimerno delavnost in požrtvoval« nost za blagor svoje rodbine in učeče so žeru ske mladine, kakor tudi njeno skromnost. Ganljivo je bilo gledati tov. Pečarja, ki je svojo soprogo spremljal na zadnji poiti na bergljah, ker se je ncdavno ponesrečil v pla= niaah pri Kranjski gori tcr si zlomil nogo. — Blagopokojnica naj počiva v miru! — Himen. Poročila se je 17. IX. gdč. Justa Dokler, učiteljica v Sevnici, z g. dr. CU rilom Porekarjem, zdravnikom v Ljutomeru. Najboljše čestitke! — Ono tovarišico iz tečaja, ki si je od mene izposodila Brcgantov »Element. raz» red« (last »Učit. tiskarne«!), obveščam, da knjigarnia »Učit. tiskarne« do danes knjige ni dobila vrnjene! »Rok za ogled« je že davno potekel, zato prosim, da pošljete znesek 36 Din g. A. Novaku, Ljubljana, II. deška mešč. šola. — Vranc. — Uprava »Zvončka« prosi cenj. tovari« še(ice). da takoj prično z agitacijo na naročbo »Zvončka«, ki izide (1. štev.) v drugi polo« vici septembra. Vsak naročnik naj plača naj* manj četrtletno naročnino v znesku Din 7'50 vnaprej. Uprava. — Uprava »Popotnika« opozarja vsa šol» ska upraviteljstva in kraj. šol. odbore obeh oblasti. da je naročba na list obvezna in pro> simo, da čimprej obnovite riaročnino na jus bilejni 5(Metnik. Ona upraviteljstva in kraj. šol. odbori pa, ki še niso naročniki lista, naj store to ;ta'koj, da lahko določi uprava na« klado lista in da ne bodo nastale take nepri* like kakor prošlo šolsko leto. Letnik stane Din 50. Uprava. — Samo predsodek je, če kdo misli, da iz rži ni kave. V tisočerih rodbinah uživajo ZIKO brez primesi zrnate kave v popolno zadovoljnost. ZIKO dobite v vsaki trgovini v rdečih zavitkib.