ŠTEV. (No.) 31.
GLASILO SLOV. KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER. COLO.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 26. FEBRUARJA — THURSDAY, FEBRUARY, 26, 1925.
LETNIK XXXIV.
Coolidge za mir.
-o-
PREZIDENT COOLIDGE JE ZA TRAJNI MIR, A SVARI PRED PRENAGLJENJEM V RAZOROŽEVANJU KER VERUJE, DA SILA JE N AJBOLJŠA GARANCIJA ZA MIR.
Washington. — Prezident Coolidge je v svojem govoru, ki ga je izvajal na konferenci ženskega društva,^katero podpira idejo, da je največja ga-|osborn C. 'Wood, sin generala ranči j a za mir, ako smo pri- Wooda je vodil v Parizu živ pravljeni na vojnor pokazal, da
ARETACIJA GENERALOVEGA SINA.
, KRIŽEM SVETA.
se s to idejo strinja. Poudarjal je, naj bo Amerika za vz-j gled svetu in polagoma raz-orožuje, pri tem pa tudi na-migaval, da bi bilo napačno, ako bi se z ra zoro že van jem prenaglili. Ameriško ljudstvo, tako je dejal prezident, naj bo vedna pripravljeno, da se bo vspešno branilo, nikdar pa, da, pogreznilo v blato nečistosti.
ljenje, ki ga je stalo mnogo denarja in se je lotil slepar-stva.
Pariz. — Poročnik Osborn C. Wood, sin guvernerja gen. Wood-a se je spustil v pariško ponočno življenje, kjer si je že toliko mladih ljudi obojega spola pokvarilo življenje in se
bi napadlo.
Prezident Coolidgeova ideja za trajni svetovni mir obstoji v tem, da bi se vstanovilo sodišče, katero bi sodilo in mirnim potom reševalo spore narodov. Ko bi se to vstanovilo, potem bi ne bilo potreba državam držati vedno toliko vojaštva pod orožjem, in tako bi bili vredni Anena, da smo na višku kultu-re in civilizacije.
Dalje je dejal prezident, da naj bi Amerika pokazala svetu, ki je kot najbogatejša država in razorožila v toliko, da bi se za slučaj napada lahko branila, pri tem pa, da bi ne bila toliko močna, da bi lahko napadla. Ako bi svet temu vzgledu sledil, potem je trajni mir zasiguran.
H koncu svojega govora je Coolidge dejal: "Z vso resnostjo si mi želimo nadomestiti si-
Ker pa to življenje stane veliko denarja, sledijo razna hudodelstva, da tisti, ki so svoje imetje zapravili zopet pridejo do novih sredstev. Satan je dobil človeka v pest in ga ne spusti, dokler mu ne uniči, ako ne življenje, pa vsaj karijero.
Tako je tudi poročnik Wood, ko mu je primanjkalo denarja se lotil sleparstva. Osleparil je večinoma svoje prijatelje, od katerih je izvabil potom ponarejenih čekov 35,000 frankov.
Dognalo se je, da je, ko so mu postala tla v Parizu vroča, jo popihal v Španijo. Izdano je za njim zaporno povelje.
Oče izpridenega sina gen. Wood se ne bo zavzel za njega in tudi noče ničesar o njemu slišati. Pri neki priliki je na neki banki prosil poročnik Wood, naj ga pošljejo v ječo
—	Washington. — V teku devet mesecev, bo vodilni zrakoplov Los Angeles napravil polet v Anglijo in nazaj s poštnim tovbrom. Do tega načrta je privedel vspešen polet te zračne ladje iz Lakehurst v Ber-mund in nazaj.
—	New York. — Dr. Byron E. Eldred, znanstvenik in iz-
VIHARNE OBČIN-
SKE VOLITVE.
Iz Jugoslavije.
100 glasovnic je izginilo. — Plačani razgrajači vprizorili nemire. — Dva agitatorja u-grabljena.
POIZKUŠEN UMOR DR. KRAFTA SO ORGANIZIRALI URADNIKI RE2IMA. OGORČENJE VSEH INOZEMSKIH DIPLOMATOV. DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Chicago, 111. — Chicago že davno ni videla tako viharnih občinskih volitev, kakor so bi-najditelj je podal izjavo v ka-!ie v torek. Na 26. vardu je iz-
teri je mnogo upanja, da je iznašel vspešno sredstvo pa katerem se bo omogočalo gluhim.
ginilo 100 glasovnic, ni se pa moglo dognati kam so prešle. Najeti razgrajači so posebno
da bodo slišali. Ta iznajdba ob- divjali v vardu W. H. Thomp-stoji iz'stroja, ki bo potom e-sona, kjer ie prišlo do poulič-lektrike prenesel glas, katere- nega boja. Posebni oddelld po-ga ga bo mogoče slišati gluhe- licije so bili poslani na lice me-mu.	1	| sta in stopili v akcijo.
— Atlanta, Ga. — Vsled za-j y glavnem stanu Aid. Al-
strupljenja krvi je umrl znameniti zdravnik dr. Hubert Sheppart, ko se je zbodel v prst čim je preiskoval v bolnišnici truplo nekega moškega.
—	Pariz. — Adjt. Forentin Bonnet, kateri je dosegel svetovni rekord v hitrosti vožnje s zračnim letalom je dobil darilo od Amerikanca Frank P. Lahma, v znesku 25,000 frankov. Na uro je preletel 278 milj.
—	New York. — Bivši senator Clarence D. Clark iz Wyominga se je nahajal z svojo ženo na parniku Adriatic.
za mene.
Tako je napravil veliko sra-
10	s postavo, ne da bi razpusti-|in rekel: Ko bo oče zvedel, da
11	moč, ki jo imamo za obram- sem v ječi, se bo že pobrigal bo. Kajti najbolj mirna občina ni brez stražnika. Več, tako j velika država kakor je naša ne moto svojemu očetu in svoji že-more tvegati in se pustiti brez sam sebi pa uničil življe-moči, proti eventuelnim neredom."
-o-
ca podal ostavko, kot posledi-kVso'pl'uli dne 22. janTp'rotij« J««** člam kabineta
'	WA m	n A % m «♦ <n A n I m n Iv« r-m 1-* jb». «aw« « rt«
j Atene, Grčija, mu je žena umr-ila, katere truplo je sedaj pripeljal seboj in je bilo položeno v Evanston, Wyo.f k večnemu počitku.
Caracas, Venezuela. — A-meriška bojna ladja Utah je Driplula semkaj z generalom Pershing in njegovim štabom na krovu, ki so bili viharno po-
Borah proti povišanju plače.
Washington. — Senator Borah je v zadnjem trenotku zavrl kolesa, ki so bila že v pol-
nje.
Nekoč je v Parizu en večer priigral 1,000.000 frankov, "drugi dan je bil že — suh.
-o-
Ameriško posojilo Poljski kritizirano. Varšava. Poljsko. — Člani nem teku, za povišanje place, proračunskega odseka v Var-
bert-a na 34. vardu so ugrabili Albertovega agitatorja in ga z avto odvedli neznano kam, tako tudi agitatorja od kandidata za 14. vard. Na več voliščih je prišlo do spopadov.
Volitev se je udeležilo nad pol milijona volilcev.
-o-
Resignacija romunskega ministra.
Budimpešta. — Poročevalec madjarskega lista Azest, je brzojavnim potom sporočil, da je romunski zunanji minister Du-
med sejo v poslanski zbornici. Poročilo se glasi, da je finančni minister Vitila Bratiano prisilil Ducana do tega koraka s tem, ko mu je očital, da se zunanje ministrstvo ni zadostno brigalo za interese države v inozemstvu.
Medveda napadla oskrbnika.
zdravljeni. Časopisje je pri-j Galesburg, 111. — John Ol-neslo dolge članke o delova- son, oskrbnik v Lincoln parku nju Pershinga in vršile so se je čistil kletko kjer sta se na-različne prireditve na čast go-jhajala dva medveda, katera stom.	"	| sta planila na Olsona in ga ta-
— Rim. — Znameniti itali- ko močno ogrizla, da so težko
članom kongresa. Predložil je amendment apropriacijs. predlogi za povišanje plače, ki pa bo glasom poročila, našla gluha ušesa v senatski zbornici Gotovo je, da bo predsednik Coolidge predlogo za povišanje plače podpisal. Kar je prezident nedavno pri neki priliki govoril o ekonomiji državnih uslužbencev, pri tem je naj-brže imel v mislih le nižje u-radnike.
-o-
Tretja stranka še ni zaspala.
Illinoiški pristaši senator La Folletteja so odprli v torek 26. t. m. v Chicagi svojo državno konvencijo, katere stolor^na-telj je Charles J. McGovan. Na tej konvenciji se je razpravljalo o stališču, katero naj sedaj stranka zavzame, da dobi ne-
šavi silno kritizirajo posojilo Poljske v Ameriki, ker Amerika zahteva previsoke obresti M. Grabski, premier in finančni minister se tega dobro zaveda in ve, da bi lahko dobil potom lige narodov poSojilo pod boljšimi pogoji, a po njegovem mnenju je bolje, da i-ma opravka direktno z Ameriko.
Posojilo se bo rabilo za kredite podjetjom in poljedelcem na dolgi termin, za zboljšanje železnice in druge naprave, ,kar bo veliko pripomoglo k po-voljni rešitvi problema brezposelnosti.
-o-
Dobri odnošaji med Ameriko in Mehiko.
Washington. — Med našo in Mehiško državo se delajo vsi
potrebni koraki, za,zbližanje o-kako nadomestilo za ameriško be državi do dobrih in prija-delavsko federacijo, ki je po- teljskih odnošajev. Tako se bo
kazala tretji stranki hrbet.
*V Douglas park auditorium se je pa vršila seja socijalistič-ne strankfe, kateri je načelo-.val Eugene V. Debs. Na tej seji so pokazali socialisti, da nočejo imeti nič skupnega s konferenco za progresivno politično akcijo, ki se je odprla dne v Chicagu in bo sle-
ponovila trgovska pogodba dn se bo nadaljevala trgovina, ki je bila prekinjena med o-bema državama že več let, ko so naši "kapitalisti hujskali no vojno z Mehiko, kar jim pa ni vspelo. Vse točke, ki so potrebne za zbližanje pridejo v pretres, in vsi znaki so tukaj, da ne bo nobenega nasprotov;
1. ki bi bilo pr
lanski tenorist Fernando De Luca, je v Neapelnu na naglo-ma umrl.
—	Rim. — Stanje premier j a Mussolinija, kateri je nevarno obolel za influenco se je obrnilo na bolje. Poročilo pravi, da ne lepo vreme in milo podnebje dobro vplivalo .na njegovo zdravje in mu polagoma vrača moč v njegovo "železno" roko.
—	Chicago, 111. — Mrs. Ka-therine Tyan, 4532 Praire Aye. je padla skozi okno drugega nadstropja na ulico in zadobi-la težke poškodbe. Prepeljali so jo takoj v bolnico in ni u-panja, da bi okrevala.
—	Harrisburg, HI. — Štirje rudarji so sedeli na železniški progi, ko * je privozil osebni vlak, katerega niso pravočasno opazili, da bi se izognili, vlak je šel preko njih in jih dobesedno razmesaril.
—	Chicago, 111. — Na northwestern univerzi so se pojavili slučaji črnih koz, nakar je bilo takoj odrejeno, da se mora vsem obiskovalcem šole staviti koze in ne sme nobeden od dijakov priti v šolo ne da bi se bil podvrgel tej naredbi.
—	East Liverpool, O. — Tukaj je izbruhnil ogenj, ki je vpepelif tri poslopja in poško-jdoval 13 nadaljnih. Nevarnost je pa bila za celi trgovski del mesta. Tri osebe so bile pri ognju ranjene in škoda je cenjena na $1,000.000. Kako je o-genj nastal ni pojasnjeno.
ranjenega prepeljali v .bolnišnico, kjer nimajo upanja, da bi okreval.
Morilski atentat na narodnega poslanca.
Poizkus umora dr. Krafta je napravil v beograjskih krogih globok vtis. Hvalabogu so se vesti o njegovi smrti izkazale kot neresnične, dasiravno dr. Kraft ni še izven smrtne nevarnosti. Dokazano je, da so pri i organiziranju tega morilnega] napada sodelovali višji uradniki in se imenujejo imena posameznih uradnikov. Na politične kroge je posebno delovalo, da grfe tukaj za dobro premišljeno akcijo, katere moralne krivce je treba iskati v vrhovih današnjega režima. Radi tega se smatra v opozicijonalnih krogih, da je treba storiti vse korake, da se ti moralni krivci odkrijejo in postavijo na zatožno klop.
-o-
Inozemstvo intervenira.
Dne 27. jan. popoldne je bil Ninčič v avdijenci. Poročal je kralju o intervenciji tujih poslanikov glede dr. Krafta in o razpoloženju diplomatskega zbora z ozirom na incident na vseučilišču.
1898. je bila voditeljica samostanskih novink v. Ljubljani, kjer je postala leta 1898. samostanska prednica.
-o-
T.
"Rdečkarji" so se polastili ha« cijende.
Mexico City. — Vojaški poveljnik v Laguna okraju je po naročilu prezidenta Callesa! razorožil in izgnal kmete iz dveh hacijend, katere so pod vodstvom "rdečih" voditeljev se polastili po socijalistovsko. Voditelje je oblast zaprla in kmetom prepovedala se povrniti na tujo lastnino.
-o-
holican
C2.$OplS3,
hr&z katoliškega
_
!
Nepoboljšljivi hudodelec.
Chicago, 111. — Henry Lee, 27 let stari črne, je bil prete-čeno soboto zjutraj izpuščen iz državne ječe v Jolietu, po-| poldan istega dne je pa izvršili zopet grozen umor nad Mrs. Romano Everdean na 5842 Mu-j ligan Ave., kateri je z britvijo] prerezal vrat. Morilčeva slika je bila poslana na vse strani, tako tudi njegov popis, potom katerega upajo p'ffcka' zopet dobiti v pest, da bo dobil zasluženo plačilo. Vzrok umora poročilo ne pove.
-o-
Smrt za ukradeno pleče.
Chicago, III. — Michael Tomey, star 23 let, leži na smrtni postelji in se bori s smrtjo na zadobljeni rani, katero mu je prizadjal mesar Tony Bi-dinis ko je na njega streljal, čim ga je zasačil pri tatvini v mesnici na 501 W. 37. cesti, kjer je Toomey iz&aknil ple-j
Seljaki se postavili v bran poli-
• •* *
C1J1.
Ko je sel jaška stranka v Nikšu zborovala, kateremu zborovanju je prisostovalo 3000 kmetov, je policija poskušala shod raz gnati, a kmetje so se postavili v bran s palicami, odbili napad in pognali policaje nazaj v vojašnico.
-o-
Sreča v nesreči.
Vsi zabavljamo nad neredom v državni upravi. Včasih je pa le tudi nemarnost v javni upravi za koga prava sreča. Te dni poročajo vsi hrvatski listi, da se tega najbolj veseli na smrt obsojeni razbojnik Jovo Čaru-ga. Sarajevski krvnik Mauser je namreč sodišču sporočil, naj se nanj ne zanašajo, ker on ne bo obešanja izvršil, dokler mu država ne izplača 1500 Din, ki mu jih je dolžna za prejšnje ju-stifikacije. Še več. Gospod krvnik zahteva, da mu izplačajo primemo akontancijo za potne in druge stroške, sicer ne gre. — Daleč smo prišli, še krvniki ne zaupajo PP režimu.
i
-o-
Plin ga je zadušil.
79-letni nočni čuvaj Ferdinand Jant, ki je bil uslužben pri mariborski tvrdki Josip Reich v Trstenjakovi ulici, je pozabil v pisarni, kjer prenočuje, zapreti plin. Čez noč je plin nemoteno uhajal, napolnil sobo in zadušil spečega čuvaja.
-o-
Požar.
V nedeljo dne 25. jan. je izbruhnil požar pri posestnici A-gati Orač, v Brezju nad Slo-riiom pri Sv. Juriju in uničil celo poslopje. Istočasno se je vršilo ženitovanje njene hčerke v sosedni vasi, vsled česar je slučaj tembolj tragičen.
-o-
Padle cene.
Vsled padanja cen govejega mesa so mariborski gostilničarji znižali cene jedilom.
-o-
Smrtna kosa.
V iiiršulinskem samostanu v Ljubljani je umrla dne 29. januarja uršulinka-jičiteljica M. Gula.	5.
Poizkušen samomor.
V pondeljek, 26. m. m., se je pripeljal iz Zagreba v Ljubljano tamk^jšni železniški uslužbenec Štefan Tavzes, brat postnega uradnika Janka Tavzesa v Ljubljani. Naselil se je v nekem tukajšnjem hotelu, kjer je po večerji odšel takoj spat. Naslednje jutro t. j. v torek, 27. m. m., je sobarica zaman trkala na njegova vrata, da bi ga poklicala. Stopila je nsf bližnjo teraso, raz katero je l4hko videla skozi okno v gostovo sobo. Ker je opazila, da gost še vedno nepremično leži v postelji in da je silno bled, ji je stvar postala sumljiva. Zato je poklicala ob pol 11. uri na pomoč ostalo hotelsko osobje, ki je vrata odprlo s sila. Nudil se jim je strašen prizofr: Gost je ležal v čisto okrvavljeni postelji v nezavesti, bled kot mrlič, pod posteljo pa velika mlaka krvi. Zraven je ležala britev. O nesreči obveščena policija je takoj prišla s policijskim zdravnikom, ki je ugotovil, da ima nesrečnež prerezane žile na obeh rokah nad zapestjo ter vrat nad jabolkom. Po zdravnikovi odredbi je bil prepeljan z rešilnim vozom v deželno bolnico, kjer se je po takojšnji o-peraciji kmalu zavedel. Zdravnikovo vprašanje, ako si je sam prerezal žile, je potrdil. Vendar pa ni hotel izdati vzroka poizkušenega samomora. Kakor izvemo, je imel nesrečnik srečo v nesreči, ker si ni prerezal nobene izmed glavnih žiL
-o-
Poroka.
Dne 26. m. m. se je poročil v mariborski frančiškanski cerkvi gospod Tratnik Drago ml., srebrar in zlatar v Maribora, marljiv delavec v naših prosvetnih društvih, z gospodično Emico • Dvoršakovo, istotako pridno delavko v naših društvih. Obilo sreče!
Katoliški Slovenci storite ta mesec svojo dolžnost do katoliškega časopisja!
DENARNE P0SILJATVE
V JUGOSLAVIJO. ITALIJO, AVSTRIJO, ITD.
Naša banka ima svoje lastne zveze s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali na zadnjo pošto točno in brez vsakega odbitka.
Naše cene za pošiljke v dinarjih in lirah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino:
500 — Din......... $ 8.90
1,000 — Din......... $ 17.45
2,500 — Din. ........ S 43.50
5.000 — Din......... $ 86.50
10,000 — Din.........✓ $172.00
100 — Lir ........ $ 4.90
200 — Lir ........ $ 9.45
500 — Lir'........ $ 22.75
1,000 — Lir ........ $ 44.25
Pri pošiljatvah nad 10.000 Din. ali nad 2,000 Lir poseben popust.
Ker Se cena denarja čestokrat menja, dostikrat docela nepričakovano, je absolutno nemogoče določiti cene Vnaprej. Zato se pošiljatve nakažejo po c^nah onega dne, ko mi sprejmemo denar.
DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V TUGOSLAVIJO IN SICER PO POŠTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO.
Vse pošiljatve naslovite na—SLOVENSKO BANKO
"AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST"
Prvi in najstarejši slovenski katoliški list v Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen leta 1891. Edinost leta 1914.
The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek.
* Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: —
Edint Publishing Company
1S49 — West 22nd Street,	Chicago, DL
__Telephone: Canal 0098.
Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on aplication.
NAROČNINA: Za Zedinjeqe države za celo leto .................$4.00
Za Zednijene države za pol leta ..................$2.00
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto .......$4.75
Za Chicago. Kanado in Evropo za pol leta .......$2.50
SUBSCRIPTION: For United States per year .......................$400
For United States per half year ..................$2.00
For Chicago, Canada and Europe per year........$4.75
_"_For Chicago, Canada and Europe per half year----$2.50
Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki, morajo biti doposlani na uredništvo pravočasno in morejo biti prejeti vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira.
Entered as second clas matter October 11th 1919. at Post Office at Chicago, 111., under the act of March 3rd 1870-
ii
Ejus maximum opus".
(Konec).	\
Pač pa, veste kaj, bratje in sestre?
Če je veliki mož, kakoršen je bil papež Pij X. smatral delo za katoliški tisk" svoje največje delo, katero je storil v življenju in je bil vsikdar, ponosen na to svoje delo, ali ne mislite, da bomo tudi mi ponosni na svoje delo, ako bomo sledili njegovemu zgledu in krepko pomagali pri delu za napredek katoliškega tiska? Prav gotovo in brez vsakega dvoma. Krepko katoliško časopisje bo v življenju naš ponos, bo naša čast,
naša radost in največja tolažba v smrti.
* * *
„ Gotovo je zaslužljivo dobro delo širiti božje Kraljestvo na Zemlji, širiti sv. vero, resnico božjo?
Ali katoliški list tega ne vrši ha najvspešnejši način? Da. časopis vrši delo apostola.
Podpiraš kat. časopis, podpiraš torej to apostoljsko delo ?
Gotovo je zaslužljivo dobro delo braniti temelje človeške družbe; medsebojno ljubezen, upoštevanje pravic vsakega po-sajneznika in posameznih skupin, medsebojno pomoč, javni red in blagor.	*
Ali katoliško časopisje vsega tega ne vrši v vzvišeni, emi-nentni meri?
Da, katoliški tisk je obrambeni zid ljubezni do bližnjega, medsebojnih pravic, reda in javnega blagra.
Podpiraš, katol. tisk, podpiraš vse to tudi ti.
Gotovo je zaslužljivo delo skrbeti za vdove in sirote, za reveže in potrebne, jim pomagati v njih stiskah in jim otreti sojze iz oči?
Ali ni katoliško časopisje vselej prvo, ki se oglasi za pravice revežev, ki se zanje zavzema, zanje kolektira in pridobiva dobrih src?
Ali ne dobivajo vsi dobrodelni zavodi največ podpore in največ sodelovanja in pomoči ravno od katoliškega tiska?
Zato, podpiraš katoliški tisk, podpiraš vdove, sirote, reveže, podpiraš dobrodelne zavode za nje. » * ♦ *
In tako dalje. Sto in sto vzrokov bi lahko našteli, zakaj naj podpiraš, oziroma zakaj moraš podpirati dobro kat. časopisje, ako si res katolik. Seveda, ako si katolik samo na videz, potem se od tebe kaj takega ne pričakuje, ker v tem slučaju boš podpiral nasprotno časopisje, kjer je tudi tvoje srce. Katoliška maska, zunanjost, ne razume tega.
Zato, mesec februarij je mesec katoliškega tiska, je čas, ko moraš tudi ti, brat, sestra to važno naše vprašanje proučevati in si dati odgovora.
Zato, krepko na delo ta celi mesec!
Vsak dosedanji naročnik nam naj pošlje ta mesec:
1.	zaostalo naročnino, ako tega še ni poravnal.
2.	naročnino za naprej, ako še ni ponovil naročnine.
3.	pridobiti vsaj enega novega naročnika na list "Amer. SI. — Edinost."
V vsaki naselbini bi bHo j ako dobro, ako bi naročniki sami sestavili izmed seboj odbor, ki bi vzel to delo na se, da bi obiskal najprej vse naročnike in skušal od njih dobiti vse zahteve pod tremi omenjenimi točkami, potem pa še vse naročnike, ako bi se ne dalo jih pijidobiti, da se naroče na "A. S. —Ed."
Kdo bo "škarta?" ali kakor pravijo Amerikanci "slacker?"
Nihče! ker to bi bilo pod častjo naročnika lista Amer. Slov. — Ed."
Podvojeno število naročnikov na list "A. S. — Ed." bo naš "Maximum opus" — "naše največje delo" letošnjega leta. Kaj ? Zato te dni še vsi na delo!
Cleveland, Ohio, j tiške naselbine. To pot imam Cenj. g. urednik: — Ker za poročati žalostno novico. Vam ravno pošiljam naročni-! katera se je kakor blisk hitro no za list "A. S. — Ed." hočem raznesla po naši naselbini, da zraven pripisati tudi par vrstic'je te dni v Gospodu zaspal u-
bine.
—	Hudo bolan se nahaja na
svojem domu na North 5th St. naš občespoštovani rojak Peter P. Sterk. Želimo mu, da se mu stanje obrne na bolje in ljubo zdravje kmalu povrne! Vrli družini pa naše sočutje!
—	V zakon sta stopila g. Anton Cop in naša vrla rojakinja gdč. Mary Majerle hčerka našega uglednega rojaka in fara-na Mihaela Majerle na 413 — N. 5th St. Gdč. Majerle je izvrstna cerkvena pevka. Poroka se je vršila v naši cerkvi sv. Družine s sv. mašo, katero je daroval, kakor tudi poročne obrede opravil naš g. župnik Rev. Jno. Perše. Mlademu zakonskemu paru želimo veliko sreče v zakonskem stanu!
—	Brhka gospa Štorklja se je ustavila pri družini Mr. in
za list, v katerih Vas in vse na- j stanovitelj naše župnije č. g.
ročnike prav prisrčno pozdrav-^ Jos. Kompare, kateri je sedaj j Mrs. Anton Orel ter jim je za ljam. Kako je tukaj v Cleve- žte več let župnik hrvatske cer- dar pustila čvrstega sinčka, ka-landu ne bom dosti opisoval. k ve v St. Louisu, Mo. Dasi smo teri je bil krščen v naši cerkvi kakor so se že neštetokrat na t^i™.^ —----------|	' ' ' ' ■ 'na ime Bernard. Čestitamo! i Crawford in Lawndale —
Pe recite, da Slovenci nimamo kunštnih ljudi. O, pa še koliko ! — Tam v beli Ohio se je dvignil nov .misija in je od dne do dne brihtnejši. Te dni je mikastil cerkveni zakon, istega djal v nič in na altar je postavil civilni zakon. Včeraj pa smo brali v njegovi koloni, da je Charles Darwin preobrnil svet itd. Adama in Eve. ni bilo in radi tega tudi prvega greha ne, tako je zapiskal ta brihtnež na svojo piščalko. In če človek sledi njegovim izvajanjem izve, da ohajski briht-* než sploh Adama in Eve ne mara za začetnike človeštva. On se štuli v žlahto z opico.
Delavske razmere so bolj že preje slišali, da je bolan, a slabe. Veliko ljudi je brez dela upanje smo še vedno imeli, da in sicer vsaki dan več. Bossi se mu bo zdravje obrnilo na pa govore, da bo prihodnji me- bolje in smo se ga še nadejali sec več dela, to -seveda so sa- videti v naši sredi, me obljube, s katerimi odga-j Ker ga je pa ljubi Bog raje
in l^awndaie aveni.
Naš oder v cerkveni dvo- i Zato kaJ Posebno novega ta rani je prav lepo preslikan in ; brihtnež ne bo serviral. Njegov popravljen. To je lepo, le na namen je servirati postane rih-noge naši vrli igrata in igralke. te» kl so Jlh že neštetokrat ser-Naši šolski otroci so bili prire-'	v GL Smrdobe m v Tawn-
Sv. Noč'
njajo uboge delavce od tovarn, poklical k sebi iz njegovega dili krasno igro "Sv. Noč" pod žalski tetki Presneti. Tisti, ki Rojaki! V listu "A. S. — težkega poklica iz Vinograda vodstvom čč. šolskih sester. V- i P° *Watu radi rijejo bodo raja-Ed." vidite večkrat velik oglas, Gospodovega po večno plačilo' prizirili so igro kar najlepše v okrog teh riht; pošteni in do-kateri Vas opominja, kaj je va- nad zvezde, se seveda naše splošno zadovoljstvo naroda,1 stojniljudje bodo pa nosove vihali lra*?ar ii)i iim bo Ehako-
ko dosežemo, ako vsi pomaga- prišla prepozno, ko je bil premo in agitiramo za naš pravi blagi č. g. Kompare že poko- j prihodnjič kaj kat. list Amerikanski Slovenec, pan, ko smo zaznali o nj'egovi zdravliam vse
Edinost." Torej naša sveta | smrti. Tako, da ni bilo dano, dolžnost je, da gremo na delo ko vendar bi se bili naš č. g.
župnik Father Perše in mnogo
VSI!
Ali veste kaj pomeni za nas Slovence v Ameriki kat. dnevnik ? To bo skala, katera bo
nas drugih zelo rado udeležilo pogreba, ako le bi bili zvedeli za žalostno novico pravočas-vzdržala vse napade na našo no. Kdo je kriv, da se ni stvari vero in duhovnike, ob katero; naznanilo slovenski j'avnosti ne
se tako grdo zaletujejo naši sovražniki, kateri so bili nekoč
vemo, vendar pa ni lepo, da se je v tem slučaju prezrlo sloven-
sami katoličani. Saj je vendar sko javnost, ko je bil pokoj'ni
med Slovenci bela vrana, ki bi ne bil krščen in vzgojen kot katoličan. Pa vendar, kaki zagrizeni sovražniki so. Veliko bolj hudobno napadajo vero in duhovnike, kakor pa oni, ki nik-
vendar sin slovenskega naroda. Mi bi mu bili radi izkazali zadnjo čast kot svojemu nekdanjemu dušnemu pastirju in u-stanovnrku naše župnije sv. Družine. Tudi misel večirie na-
Končam za danes, pa se še	Je človek samo malo tr-
oglafeim. Po- cen, oz. neumen, ga imajo ljud-Slovence to Je še v?edno radi, vsaj služi raz-
stran in onostran oceana!
Math Papich. -o-
ni m hudomušnežem za šalo in kratek čas. Ce je pa človek hudo, oz. preveč trčen in ne-Sheboygan, Wis. lumen, tedaj slabo zgleda pa Cenjeni g. urednik: — Da magari pokrije deset drugih ne boste mislili, da v naši našel- klobukov. Tako godljo, kakor
bini nismo zmožni drugega, kot papriko sejati, poročam s ka-
jo Molek prodaja v svoji kolo-nf v kastroli neizpovedanih ba-
dar katoličani bili niso. So v ših vrlih žup!j~anov j"e bila, da
resnici prav taki, kakor janfi-čarji, ki so slovili za bolj grozovite, kakor pravokrvni Turki.
Zato tudi jaz priporočam, vsako kat. društvo, vsak kat. mož in žena naj bi gotovo kupila če le mogoče vsaj eno delnico od slov. kat. tiskovne družbe Edinost, kdor pa .tega ne more, naj pa prav gotovo pridobi listu vsaj enega novega naročnika.
Veliko veselje naredite svojim domačim, ako jim naročite ta kat. list v stari kraj. Posebno rojakom v zasedenem ozemlju, katero Lahi tlačijo in silijo s samo laščino. Pojdimo na delo za novimi naročniki prav vsi pa bomo dosegli velik in lep vspeh.
Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam širom Amerike.
T. Pod graje.
-o-
Kansas City, Kan«. Po dolgem molku se zopet Dragi naročniki, kdo ne bo nič naredil ta mesec za naš list? i oglašam iz naše lepe Kansasci-
bi se bili nj'egovi zemeljski o-stanki sem pripeljali in bi se jih bilo položilo k večnemu počitku na tukajšnem katoliškem pokopališču Mount Calvary.
V torek dne 17. febr. se je vršila peta sv. maša zadušnica za ranjkega blagega dušnega pastirja č. g. Jos. Kompareta v naši cerkvi sv. Družine, katere se je udeležilo, veliko število naših župljanov in naša šolska mladina je pristopila
ko velikim vspehom smo za- rab, grešnikov in prismojenih ključili tridnevni karneval pri':5em pa človek ne bi priporočal naši fari. — Ta prireditev je ™ti onim, ki svoje vroče gla-bila nekaj novega za nas. Ka- ve hlade na Studencu .... kor slišim gre največja zaslu-j	* * *
ga gospodični učiteljici' Miss Novica — vodnica vseh no-Mary Dolenc; ona je sprožila vic je, da je Saksar postal nad-to misel in jcf izvrstno izpeljala.! zomik vseh slovenskih župni-Veseli nas tudi, da so se naši kov v Ameriki. Morda bo kdo mladi fanti in dekleta začeli rekel, da to ni res, pa je. V št.
tako zanimati za domače prireditve in domačo faro. Le tako
43, "Nesrečne Glasne Robe" beremo neko pojasnilo, kjer
naprej, mladina. Upamo, da	pravi hirajoči list, da so pisali
nam zopet kaj sličnega priredi-	nekemu zaupniku v Pittsburgh
te. Slišimo, da je bilo dohod-	za pojasnilo. Dotični • "zaup-
kov blizu $1,500, ter da bode	nik" je baje poslal Saksarje-
prebitek znašal čez tisoč dolar-	vem ropotačem tiskane cerkve-
jev. To je lep začetek, ter v	ne račune lanskega leta. In ko
veliko izpodbudo našim fan-	so jih Saksarjevi lažikovači
torn in dekletom, ki jim bode	pregledali m našli v redu so jih
dalo pogum še za naprej. In kako lepo so. vse napravili, ka ko praktično vse uredili, koli-
vsa k angeljski mizi ter daro- ko je bilo smeha in zabave. Še
vala sv. obhajilo za ranjkega č. g. Jos. Kompareta. Sv. mašo zadušnico so darovali naš č. g. župnik Jno. Perše. Pač mno-gokatero oko se je zarosilo in goreče molitve so kipele proti nebu, da bi ljubi Bog dal blagemu gospodu večno veselje. Blagor mu, ki se v Gospodu spočije." A Vi dragi dušni pastir pa ostanete nam v vednem spominu kot ustanovnik in začetnik naše župnije in Vaše delo ostane s zlatimi črkami zapisano v zgodovini naše rfas^J-
najbolj kisel obraz se je raztegnil, kot bi solnce sijalo. Neki rojak se je drugi dan po karnevalu izrazil, da t^ko od srca se že ni pet let smejal, kot se je onemu ženinu in nevesti, ki sta prišla iz daljne Gorenjske posetit naš karneval", čeprav sta bila reveža oba šepasta. S pozdravom,
M.
(Dalje na 3. strani.)
-o-
Katoliški Slovenci moramo dobiti svoj katoliški dnevnik!
odobrili in pristavili, da so v redu. Tako se zna. grdi lažnivec na Cortlandtu norce briti iz naših slov. župnikov in faranov. Sramota je in to za katoličane, da to Iažnjivo cunjo še podpira jo r
* * *
Pomoček.
"Kaj ne morete ničesar u-kreniti proti temu, da ne bom dobival v vaši juhi vsak dan tako dolgih las?"
"O pač! Vaša kuharica se mora dati takoj jutri na kratko ostriči."
* * *
Kdor išče ta najde; vprašanje seveda je, kaj kdo išče.
Jutranja zvezda.
Napisal H. Rider Haggard.
Iz angleščine pre vel Peter M. Černigoj.
Ko je faraon slišal ta sen, je poljubil kraljico in jo blagoslovil za njeno dobro napoved ter je zaploskal z dlanmi, da pokliče dvorne gosje, ki so spale zunaj. Le te so pritekle in prinesle svetiljke; pri luči je videl, da se/ je na nežni kraljičini koži prikazalo pod vratom rdeče znamenje Življenja; da, tam je bila zanka in pod zanko križ.
Tedaj je faraon ukazal, naj pride k njemu načelnik njegovih pisarjev s papirjem in pisalnimi pripravami ter naj naglo pokličejo Amenovega velikega duhovna iz templja. Nato je pisar prišel v kraljevo spalnico in je v navzočnosti velikega duhovna napisal vse Amenove besede, ne izpustivši niti ene, in faraon ter kraljica sta zavoj podpisala in veliki duhoven ga je izpričal ter ga, ko so se napravili prepisi, odnesel, da ga spravi v skriti Amenovi zakladnici. Toda znamenje križa Življenja je ostalo na prsih kraljice A-hure do zadnjega njenega dne.
Nato je faraon zjutraj klical svoj dvor in je ukazal, naj pripeljejo princa Abija preden j. Ko je princ prišel, ga je faraon prijaz-
i___
no nagovoril:
"Sin mojega očeta," je rekel "razmišljal sem o tvoji zahtevi, naj bi te prevzel za so-vladarja na egipčanskem prestolu in naj bi imenoval tebe in tvoje sinove za naslednike in sem to misel zavrgel. Vedi, da je razodel meni in moji kraljevi ženi Ahuri najvecj'i izmed bogov, da se bo nama ob svojem času rodila hči, ki se bo imenovala Amenova Jutranja zvezda in da bo ona in njeno potomstva faraon za menoj. Zato se veseli z nami in se vrni v svojo krajino, princ Abi, in se raduj naše ljubezni ter bogastva in veličine, ki so ti jo bogo^Kdali."
Tedaj je Abi vztrepetal od jeze, zakaj mislil je, da je vsa ta povest zgolj past in zvijača. A ker je vedel, da Je veliki nevarnosti, če ostane v faraonovih rokah, je samo odgovoril, da se bo Jutranji zvezdi, kadar izide, njegova zvezda poklonila, čeprav se je spomnil, ko je izgovoril te besede, prerokovanja zve-ždoznanca Kakuja, da bo ta Amenova jutranja zvezda ugasnila njegovo lastno.
"Ti misliš, da se ti hlinim, princ Abi, da sem omadeževal svoje ustnice z lažmi," je rekel faraon nevoljno. "Prav, tudi to ti odpuščam. Pojdi in čakaj nadaljnih dogodkov in po temle znamenju sodi, da nosim resnico v srcu. Kadar se rodi kraljična Neter-Tua, bo na njenih prsiji znak življenja. Pojdi, drugače se ujezim. Darovi, ki ^em ti jih bil obljubil, pridejo za teboj v Memfido."
Tako se je Abi/vrnil v belozido mesto Memfido in je tani/mrko tičal ter razširjal
•	vest, da mu nameravajo ugrabiti dedščino;. Toda Kaku je jodmajeval z glavo in je na tihem govoril, dia bo zvezda Neter-Tua vzšla zakaj tako je sklenil Amen, oče bogov.
3. POGLAVJE.
Rames, kraljična in krokodil.
Ob določenem času je kraljeva žena A-hura rodila dete, deklico svežega in ljubez-njivega obličja, s kodrastimi lasmi in z očmi katere so bile od prvega trenotka modre kakor nohet, v podobi svetega znamenja Življenja.
Faraon in njegova hiša in duhovni vseh templjev in ves Egipt je vriskal od veselja,
*	dasi jih je bilo tudi mnogo, ki so na tihem žalovali nad spolom otrokovim, šepetaje si, da bi moral moški nositi dvojno krono, ne pa ženska. Toda javno niso o tem govorili, zakaj zgodovina tega otroka se je bila razširila in ljudstvo je bilo prepričano, da so ga poslali bogovi ter da so se ob rojstvu prikazale v sobi boginje Isis, Nepthis in Hathor s Khemu-jem, stvarnikom človeštva, žareče kakor zlato.
Faraon je izdal odlok, naj se povsod, kjer je bilo vklesano ime kraljice Ahure, pristavi naslov: "Po volji Amenovi mati nje-
gove Jutranje zvezde" in naj se sezida nova dvorana v Amenovem templju na severni strani ter naj se okrog nje vreže zgodovina o prihodu princa Abija ter o kraljičini prikazni.
Toda Ahura ni doživela, da bi videla to veličastno stavbo, zakaj od rojstva svoje hčere je začela pešati. Štirinajsti dan, dan očiščevanja, je prosila dojiljo, naj ji prinese Ie-peka dojenčka in ga je dolgo ogledovala, ga blagoslovila ter govorila z otrokovim Dvojnikom,; imenovanim Ka, o katerem je pravila, da ga vidi ležati ob njem, proseč ga, naj deklico varuje v vseh nevarnostih življenja in smrti do dneva vstajenja. Tedaj je rekla, da jo kliče Amen, naj plača ceno, ki jo je bila dolžna za dar božanskega otroka, ceno njenega lastnega življenja, in se je nasmehnila faraonu, svojemu soprogu, ter je izdihnila srečna in z žarečim obličjem.
Sedaj se je veselje spremenilo v žalost in vse dni pogrebnih priprav je Egipt jokal za Ahuro, dokler ni prišel čas, ko so telo s čolnom prepeljali preko Nila v sijajni grob, ki si ga je bila sama dala napraviti v Dolini kraljev, priganjajoč zidarje in umetnike, naj delajo brez prestanka. Ahura je namreč vedela od dne tiste prikazni, da ji je bila usojena smrt, in se je zavedala, da ostajajo grobovi mrtvih takšni, kakršne so jih zapustile žive roke, zakaj le redki hočejo zapravljati zlato in trud za večno bivališče tistim, ki jih ni več.
_____________
• ^ / > ** T'

€=


Na straži
"AMERIKANSKI SLOVEN JUI11" 1
EDINOST.
Tetka Presneta ima patent na laganje- To vemo že dolgo časa. A da oča Zavertnik v resnici ne morejo druzega, kakor vedno lagati, o tem pa nismo bili tako temeljito prepričani, kakor smo sedaj. Znano je še, kako je tetka Presneta pred dvema letoma lagala o pape-štvu in o križarskih vojskah. A tedaj jo je oča pošteno skupil. Nekdo ga je po buči česnil z neovrgljivimi fakti in očetu Za-vertniku se je hudo "feržma-dalo." O saj še danes pomni tisto mastno pogačo. Presneta se je dolgo časa potem mastila z ostanki španske* inkvizicije. Pred zadnji teden, ga je nekdo česnil po buči radi tega in zopet je nastala taka zamira, da oča nočejo sedaj o inkviziciji niti govoriti.
Sedaj pa so se zopet razko-račili, kakor se to znajo samo oča Zavertnik. V štev. 41, na uredniškem mestu tete Presnete, kjer oča običajno prodaja-
ti nočejo slišati njih naukov, naj bodo zato zavezniki kapitalistov? Po kateri logiki? Edino po vaši hudobno zamišljeni, po
miva razprava glede religije. Sodrug Wutschel, ki je bil izvoljen v zastopstvo stranke je dejal: "Stara stvar, o kateri se mfiogo prepiramo je izjava, da je religija zasebna stvar. S tem nastopajo socilano-demokraške pokveke, ki hočejo sedaj druž-
I ;
drugi ne.
Vi veste, da vsa pisana zgo- bo podreti in se eno uro kasne-dovina daje krščanstvu in njegovi katoliški cerkvi en sam velik nepretrgan kredit. Kristus in njegova cerkev je odgovar-
je udeležiti verskega obreda. V dvanajstem okraju, na Dunaju je bil antisemitski shod; tu je pater Latscha zaklical na-jala v vseh velikih vprašanjih, vzočim sodrugom izzivaje: "Ali
tudi v vprašanjih o kruhu. Krščanstvo je razbilo staro suž-njost in vrnilo vsem ljudem človeške pravice in človeško čast. In koliko drugega kredita in zaslug jma krščanstvo in njegova kat. cerkev na vseh svojih potih v zgodovini, pa pridete vi oča Z. in skušate trditi na podlagi raznih židovskih laži in izmišljotin, da je duhovščina in cerkev nasprotna delovnemu ljudstvu. Človek z navadno pametjo in poštenega srca kaj takega ne more ? Kaj takega more le oni, (kakor pravi Dr. Hugo) ki konkurira
ste sovražniki religije?" — In mnogi so odgovorili: Ne, a rekli naj bi bili, da so Sodrugi so napravili napako! * Izjava, da naj bo religija zasebna stvar ni na mestu.— Tako torej sam vaš sodrug Wutschel!
Sodruginja Adelhajda Dvorak pa je dejala na istem shodu tako le: "Z ozirom na vprašanje o religiji, Vas moram o-pozarjati, da tiče žene agita-torski jako delavnih sodrugov
ri, proti tvoji cerkvi in duhovnikom, ti moraš vero stran vreči, potem si še le naš. Koliko pravim, bi jih bili dobili v svoje kroge, ako bi bih hodili med našim ljudstvom s takim resničnim obrazom, kakoršnega v resnici imajo? Vsakdo bi bil zaropotal nad njimi.
Ampak ti slovenski Kajni so znali. Judovska naravo so si sposodili ter z njo blufali svoje brate in sestre in ko so jih dobili pod svojo zastavo, so jih s svojo rdečo protiversko umazano literaturo zastrupili in posledice se kažejo, večina našega naroda je zastrupljena z nevero in njihovim duhom.
Zato, ker gledamo z jasnimi očmi na te žalostne posledice kličemo neprestano našemu narodu v Ameriki: ojačite svoj katoliški tisk sicer bo prepozno! Protiversko časopisje, vam ne bo vodilo ljudi v vaše cerkve. Kjer je mnogo Presnet, in dru-
jo tedensko svoje lažnjive iz- z Luciferjevo hudobnostjo!
delke so zadnjič razpostavili nove vrste izdelke. A mili bože, oča ne morejo govoriti, da ne bi lagali, in to še celo bolj, kakor Molek, kadar se pokrije v svoji koloni s klobukom neiz-povedanega grešnika.
Na tej svoji tedenski stojnici so oča naslikali zadnji teden duhovnike kot zaveznike kapitalistov in kot nasprotnike
In dalje naš oča so že neštetokrat zapisali, da rdeči socialisti niso res proti veri. Oni pravijo, da religija je zasebna stvar posameznika. Češ, mi nimamo s tvojo vero ničesar o-praviti, lahko ste karkoli hočete samo z nami pojdite. Tako a-gitirajo tudi za narodno jedno-to, katero sta pa zadnjih dvajset let oča Zavertnik in Molek
delovnega ljudstva. To so za- vso pordečila. Bodi kar hočeš, vezniki kapitalistov, ki se skri-j samo v našo jednoto pridi. Ali vajo pod plaščem vere, tako je pa res tako? Poglejmo, pravijo oča o naših duhovnikih.! Materialistični rdeči sociali-In dalje, pravijo ne socialisti, zem, kakoršnega zagovarja in ampak duhovniki sami so kri- širi lawndalska gospoda je v
Vi, da peša vera, itd. V isti sapi pa oča lopnejo z vso svojo peklensko taktiko po veri rekoč : "otrok odraste, razvije se
prvi vrsti veri sovražen, da celo bolj je proti veri, kakor pa proti kapitalistom. To so pokazali neštetokrat. Samo n. pr.
še prav čisto zelo globoko v ver- gih protiverskih listov, tam je
v mladeniča in takrat spozna,; spomnimo se, kako ti ljudje da ga je veroučitelj učil nekaj,! lastne brate Slovence duhovni-kar ni res." — Tu so imeli oča ke napadajo. Kako jih sramo-Z. v mislih verske resnice kat. j te, kake priimke jim dajejo, cerkve. Poprej pa so se potrka- Proti kapitalistom se kot take li na prsa, da oni ne delajo! nikdar ne pokažejo, kar priča, proti veri. Oča, kaj ste vendar da so vsaj naši slovenski rde-mislili, ko ste to zapisali tako( či socialisti veliko večji sovraž-blizu skupaj ? Po tej Vaši briht- niki vere, cerkve in duhovni-
ni logiki Vas lahko spoznajo vrabci na strehi, kaj je vaš namen! Če bo šlo tako naprej sem trdno prepričan, da bodo oča, če ne jim naj pomaga pl. Luftagent ali pa Molek skovati strokovnjaški izraz v eni besedi, s katero bodo povedali, da niso proti veri — in da so. Potem jih boste pa sipali iz rokava ! Ko se vam pa to posreči, potem naj pa vas vaši sodrugi izvolijo za rdečega papeža.
Ne splača % se sicer z vami preganjati radi tega, ker vaš namen je prehudoben, a ko trdite, da so duhovniki zavezniki kapitalistov in nasprotniki delavcev vedite, da tedaj tako la-žete, da lahko vas vsak na mestu prime za brado in potrese kot podlega lažnika.
Vi veste, da katoliška cerkev in katoliški duhovniki oznanjajo evangelij ljubezni in da z njo sleherno nedeljo trkajo na zakrknjena srca bogatinov, da naj se usmilijo ubogih. In če
kov, kakor pa kapitalistov.
Pa tudi socializem je v svojem bistvu veri sovražen. Kdor nasprotno trdi prav temeljito laže in blufa. Samo za trenutek poglejmo v zgodovino socializma in poglejmo na fakte. Posebno oča Zavertnik naj pogleda nanje!
Kakor nam govori zgodovina avstrijske social-demokracije se je sestal prvi shod na Du-
skih vražah. In če povemo tem, da socialisti sovražijo religijo, bi imeli z njimi velik boj in velike težave; kajti te pravijo, svoje vere si ne damo nikdar vzeti! Zato priporočam, da naj bo v našemu programu: "Religija nam je zasebna stvar." Proti religijam pa naj deluje naša literatura!" — Tako torej sodruginja Dvorak!
Pripomniti moram, da te zapiske je prinesla tedaj sama dr. Adlerjeva "Arbeiterzei-tung," ki je bila organ avstrijske social-demokracije.
Ti navedeni odlomki iz tedanjih socialističnih razprav torej jasno pokazujejo glavo in srce vašega rdečega socializma. Pokazujejo vaš namen in cilj. In prav dosledno pot tega sklepa ste hodili vi slovenski socialisti v Ameriki. Pri narodni jednoti, ko član pristopi se mu obeta taka strahovita neutralnost. Z vero nima jedno-ta nič, lahko si kar hočeš, samo da plačaš asesmente itd. mu trobite. Ali ni res? Je res! — A, ko pa dobi čez dober teden vaše glasilo tetko Presneto, tam pa z gorjačami in cep- | ci mahate po veri, cerkvi in duhovščini, sramotite, zasme-; hujete in napadate. Pa vse naj bi bilo, ko bi se posluževali resnice, toda poslužujete se» samih podlih laži in zavijanj, tako da poštenemu človeku smrdi!
verska mlačnost in vera gine čezdalje bolj iz ljudskih src.
IZ SLOV. NASELBIN.
(Nadaljevanje s 2. strani.)
Indianapolis, Ind.
Ker je izšlo več dopisov v par dnevih iz naše naselbine Indianapolis, v katerih se omenja slavnost najine zlate poroke, katera se je vršila dne 8. februarja, zato si štejeva v dolžnost, da se oglasiva tudi midva, sama, ki smo obhajala SOletnico najine poroke. Prisrčno zahvalo izrekava vsem sorodnikom, znancerp in prijateljem, ki so v obilnem številu prihiteli skupaj na to /'najino slavnost in za naju tako pome-njlivi dan.
Prisrčno se zahvaljujeva dr. Krščanskih mater in žena, ker oba društva sta se korporativ-no udeležila- slovesne sv. maše. Solze ginjenja in veselja so i-grale v najinih očeh, ko smo korakali med špalirjem obeh dič-nih društev v cerkev Presv. Trojice k zopetni poroki. Zato cenjeni odborniki in odborni-ce obeh društev Bog Vam povrni Vašo prijaznost in za
rojakom, ki so prišli kot svatje in gostje iz daljnega Sheboyga-na in West Allisa, Wis. Ni so se strašili ne pota ne stroškov, ampak se izkazali kot pravi prijatelji. Posebna hvala še Mr. Fr. Skoku, ki nas je slikal in istotako njegovi soprogi. Hvala tudi Mr. in Mrs. Fred Gloje-ku. Srčna hvala tudi vsem znancem in prijateljem v Indi-anapolisu, ki so se v tako velikem številu udeležili te slav-nosti. Hvala tudi vsem onim, ki so prišli z avtomobili in nas vozili v cerkev in nazaj. Hvala tudi Mr. Alojz Komljancu, ki se je potrudil in pomagal, da se je vspored v cerkev bolj redno vršil. Končno hvala vsem!
Ne smemo pa pozabiti tudi naše vrle kuharice, ki so skrbele, da ni manjkalo okusnih jedil. Hvala tudi moškim, ki so skrbeli, da nismo bili žejni za mizo. Posebna hvala še društvu Krščanskih mater in žena za lepo darilo. Istotako hvala predsednici Mrs. Anni Može za lepi nagovor in voščilo. Hvala
Zapomnite si vsi, da če ne bo- trud, katerega ste imeli ob tej i tajnici in blagajnici Mrs. Anna
ste spregledali pravočasno, da bodo Vam nasprotniki še to pokvarili kar imate dobrega!
-n.
prireditvi, ki je bila prirejena I Kovač in Mrs. Mimi Vidmar,
nama starčkoma v počast. Bog Vas živi in ohrani! Da bi še
kakor tudi vsem članicam. Zahvaliti moramo tudi pev-
mnogo let delovali v korist dru-!sko društvo "Zarja" in pevo-
Resnica.
Kolikor bolj se kat. Slovenci bližamo svojemu kat. dnevniku tembolj boli glava gotove ljudi na Cortlandtu in Lawn-dale !
štev in cele fare.
Ponosna sva danes, da sva člana teh uglednih dveh dru-
vodja g. Ludvik Stoniča, ki so prišli na gostijo in nas razveseljevali z lepim petjem. Torej še
štev. In zato tudi priporočamo enkrat hvala vsem in Bog pla
NAZNANILO.
Dr. Dvor Baraga štev. 1317 C. O. red katoliških Borštnar-jev je sklenilo na mesečni seji, da bo za mesece marc, a-pril, maj, junij, julij, avgust in september prosta društvena pristopnina in zdravniška preiskava. Sedaj je čas za moške, da pristopijo v dobro društvo.
Društvo plačuje $7.00 do $14.00 bolniške podpore na teden, smrtnina $500. — $5,000.
ANTHONY J. FORTUNA taj. zap.
1093 E. 64. St.
CLEVELYAND, OHIO.
vsakemu in vsaki, da pristopijo v ta dva društva, na katera je vsa naselbina ponosna.
Prisrčno zahvalo izrekava tudi našemu preč. g. župniku Rev. Bonaventura Čiček, ker so vse tako lepo in slovesno uredili. Darovali slovesno sv. mašo in naju zopet poročili. Hvala za njih slovesno pridigo, katera nas je globoko ganila in nam ostane v trajnem spominu do groba. Iz srca jim želimo, da bi tudi oni dočakali 50-letnico svojega mašništva zdravi in veseli naj bi jo kar najlepše proslavili. Zahvaljujem se tudi organistu Fr. Urajnarju in pevcem, ki so krasno in umetno peli med slovesno sv. mašo. Srčna zahvala tudi sorodnikom in
čaj tisočkrat za vse, kar ste imeli stroškov zaradi naju. Sprejmite iskrene pozdrave vsi prijatelji in rojaki širom Amerike, kakor tudi vsi čitatelji lista "Amer. SI. — Edinost" od Jubilantov
Koncian in Anna Kronovsek.
Vi se torej dosledno ravnate po nasvetu sodruginje Dvorak. Na zastavi in na vaši maski nosite napis: religija je zasebna stvar posameznika, a vsa vaša! naju leta 1888. po zaslugi dr.j literatura pa .je prava gnojnič-Adlerja. Slovence je zastopal; na jama, kjer blatite in sramo-na shodu neki Zadnik. Na tem tite ono, kar v isti sapi na dru-shn/iii i« Kilo	^ strani imenu jete, * da je za-:
ROJAKOM NA ELY, MINN.
se priporoča trgovina z vsakovrstnim blagom
FRANK PENGAL
Velika zaloga ravno dospelega Dry Goods za spomladno sezono.
Velika zaloga prvovrstne grocerije.
Rojaki prepričajte se — Stalnim odjemalcem se zahvaljuem za naklonjenost.
shodu je bila velika debata, kako izjavo naj socialdemokrati podajo glede religije. Po večini so bili vsi proti njej in so zabavljali čez duhovščino in cerkev, da se je kar kadilo. Dr. Adler rodom Žid jih je krotil. Kakor židje je imel tudi on veliko porcijo bizniškega duha v sebi. Vprašanje je ostalo nerešeno. Na tretjem shodu tudi na Dunaju 8. rožnika 1892. ^e je zopet vnela debata in zani-
sebna stvar posameznika. Vidite kaki veliki lažnjivci in blufarji ste! Pa recite da niste!?
Ej, na prste bi bili naši rdeči socialisti sešteli tiste Slovence in Slovenke, ki bi bili pristopili h narodni jednoti, ako bi jim bili poprej povedali in obrazložili svoje skrite načrte in namene. Ko bi jim bili n. pr. rekli mi smo proti tvoji ve-
LETNA RAZPRODAJA HLAČ.
Boljša bodočnost čaka
Kapital in preostanek $2,000,000.00
tistega, kateri štedi redno — ker njegovo štedenje mu omogoča priti do prilike, da postane neodvisen.
AKO STE NAMENJENI POTOVATI V STARI KRAJ
letošnje leto, zapomnite si, da je v Vašem interesu, ako se obrnete za pojasnila na naš potovalni oddelek. Mi zastopamo vse parobrodne črte in Vam pomagamo preskrbeti vse potrebne listine.
Pošiljanje denarja v Jugoslavijo in druge kraje izvršujemo hitro in ceno. Kupujemo Vase vloge na Jugoslovanskih bankah. -
' '. ■• 5 •' - *. , *
Kaspar American State Bank
1900 BLUE ISLAND AVE. vogal 19. ceste.	CHICAGO, ILL.
»
Gotovega imetja dvajset milijonov dolarjev.
Na stotine vzorcev worsteds, cassimeres in cheviots po jako znižani ceni.
Imamo vse vzorce, vse barve in velikosti do 52 palcev mere čez pas.
Izredne vrednosti in
njih cena je od
*
- $8.50
JE PRIHRANKE V TO MOČNO IN ZANESLJIVO BANKO.
I^HPH $2.50
Lahko si prihranite od $5.00 do $15.00
na zimskih suknjah in oblekah z enimi ali dvojnimi hlačami. Vabimo vas, da si ogledate to našo veliko izbero po $19.50, $23.85, $33.50 in $38.50
BOLJŠIH NE DOBITE ZA TO CENO V CHICAGI.
Na vogalu Blue Island Ave. in 18. ce^ta.
Za oddaljene odjemalce imamo odprto tudi v torek, četrtek in soboto zvečer,, kakor tudi ob ne-
_L
_L.........
Čista vest je najlepša roža, ki krasi človeka in njegovo življenje.
-o-
—	Sofija, Bolgarija. — Dve četi oboroženih Bolgarov, ki so bili izgnani iz države so napadli vas Slivnico, kjer so pa na slabo naleteli. Pet od napadalcev je bilo ujetih, dočim so o-stale vaščani pobili.
—	Martin, Ky. — Dve osebi sta bili usmrteni in šest ranjenih v nekem spopadu, o katerem pa niso znane podrobnosti. Med mrtvemi je tudi eden šerif.
KRITJE STREHE,
3 — popravila na strehi garantirano delo za $4.00. Prevzamemo delo na vsakem delu mesta. Obstojimo že 34 let: kot največje to zadevno podjetje v Chicagi. Unijski delavci.
J. J. DUNNE ROOFING CO.
3411 Ogden Ave.
Phone Lawndale 0114.
JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar
Zdravniške recepte izvršuje točno.
Zaloga fotografičnih potrebščin. — Prinesite k nam filme v izdeljavo.
Kodaki in Kamere
1758 W. 21st Street in Wood
CHICAGO, ILL.
Specijalisti kroničnih
bolezni za moške in ženske.
Zaprtje, neredi v želodcu. ledvicah, mehurju in drugih organov, so navadno znaki bolezni, ki imajo globoko svoje korenine.
Mi ne zdravimo znake, ampak bolezen.
Mi smo opremljeni z najnovej-šemi aparati, katere je znašla zdravstvena veda in naša dolgoletna praksa v zdravljenju.
Nervoznosti, Revmatizma, Slabo spanje in vse krvne, kakor tn-di kožne bolezni nam omogoča vas popolnoma ozdraviti.
Za oslabele moške se poslužujemo Dr. Ehrlich-ovega svetovno znanega seruma (606) in pozneje izboljšano zdravilo (914), ne da bi se s zdravljenjem oviralo pacijenta pri njegovih vsakdanjih opravilih.
NAJNIŽJE CENE, plačate lahko na OBROKE
BREZPLAČNO Vas preiščemo strokovnjaško. kakor tudi Vašo urino in Vam damo zdravniški nasvet BREZPLAČNO
Tajnost zajamčena!
.Clark Medical Clinic
189 N. Clark St (Vogal Lake St.)
Ordinira od 9. zjutraj do 8. zvečer Ob nedeljah od 9. zj. do 1. pop.
(2-26)
HAGARIN SIN	
ROMAN. PAUL KELLER. — F. O.	
3B
Poleg njega sedi, ga gleda, prime ga za obe roki. Solze ji teko po licu. .Nato se mu nasloni na ramo in mu govori sredi tihega gozda tiho v uho o svoji ljubezni.
Divje Čebele šume v bodičevju in detelji, kukavica kliče
od daleč, veter piha lahno skozi cvetoče lipove veje.
* * *
Pri možu, ki ga ljubi, išče ženska zaščite. Četudi ne potrebuje zaščite, išče vendar takega Človeka, postane rajši namenoma slabši, kot da bi bila brez tega sladkega daru.
Viljem Friedlieb in Kristina Hartmannova še nista zapustila gozda, ko mu je razodela težko bolest svojega življenja.
Ne toži o mladosti brez veselja, ne o materi, to mu mora povedati, za kar njena duša ne najde izhoda.
"Tuji godec — Robert Winter je moj brat!"
Dr. Friedlieb, ki je mislil še na svojo srečo, je ne razume.
Tedaj mu pove vse, odkar je prišel Robert pa do danes.
"Težko je bilo prenašati — težko izvršiti — večkrat sem te hotela prositi sveta in pomoči — smela nisem — oče mi je prepovedal. Zdaj pa, zdaj ti moram vse povedati."
Počasi razumeva doktor vso zadevo.
"In zakaj mu niste povedali ? Čistega vina bi mu morali vendar natočiti!"
"Oče se boji! — Mati!"
Mislila je, da ga bo ta novica zelo razburila. Temu pa ni bilo tako.
Cisto mirno, skoro veselo, pravi:
"Res, mati! Da, strašen bojazljivec je Hartmann, pravi mož ni, in ona je zlobna! Toda hudirja, to sta moja tast in tašča! Vidiš, Kristina, prestar sem, ne znam več pravilno, spoštljivo govoriti. Seveda, boji se, razumem — razumem — in poskrbel je za Roberta v oporoki — to je spet prav pošteno od Hartmanna! Vsaj po smrti priznava otroka. Jaz, jaz stari osel sem bil pa vedno ljubosumen na Roberta! Na brata!"
Njegov srečen smeh je glasno odmeval po gozdu.
"Kaj naj pa storimo, Viljem ? Daj mi dober svet! Ti si pameten !"
"Ne, kaj pameten! Glej, Kristina, dam ti svet: midva ne moreva namreč nič storiti."
"Vidiš," pravi resno dalje, "nočem te strašiti, slabo je pa vendar s tvojim očetom. Ce je kdo prestal kap, je treba največje previdnosti. Če bi prišlo zdaj do hudega prepira med tvojimi stariši, bi bilo to gotova smrt za tvojega očeta."
"Vem."
Žalostno zre Kristina predse. Dr. Friedlieb premišljuje, kako bi jo mogel nežno potolažiti, pa nič drugega mu ne pride na misel, kot da prime deklico krepko za roko.
"Ne bodi — ne bodi tako otožna, Kristina — saj je tudi nespametno! Za Roberta je tudi čisto dobro tako. Te ure, ko bo živel tvoj oče, naj potrpi. Potem bomo pa že spravili vse v

Slovenskim gospodinjam
je znano, da se dobi najboljše svežo meso, suho pre-kajeno meso, perutnino ali druge vrste meso, kakor tudi prave KRANJSKE DOMA NAREJENE KRVAVE IN MESENE KLOBASE edino pri domačem mesarju :	/
Math Kremesec
MESAR
1
pravi tir."
"Če pa odide prej od nas — zopet v svet —."
"To moramo zabraniti! Pobegniti mu ne dam! Drugi godci so mi sicer ušli, tudi Ivanka. Toda za Ivanko sem vedel. Da, vedel. Slutil sem, da spravlja nekaj v dva kovčega. Le spravljaj le, sem si mislil. Da bi lahko mirno ušla, sem šel z doma. V drevoredu med topoli sem čakal; in ko sem videl, da se pelje, tedaj — tedaj sem pogledal na uro, če bo res še dobila brzovlak. Ko sem prišel domov, sem zaradi dostojnosti razsajal, drugi dan sem se peljal pa za njo. Vse samo na videz! To je moja slabost, surovost brez srca! Toda za vraga, nisem si mogel pomagati. Preveč me je jezila."
Deklica se malo nasmehne.
"In če te bom jaz jezila?"
"Boš me, gotovo me boš, Kristina! Vsaka jezi! Ta večkrat, flruga včasih! Ivanka večkrat, ti včasih! S tem sem zadovoljen. Poglej, Kristina, poglej —."
S palico zapiše v pesek: — 45 —24.
"To je torej račun z negativnimi številkami. Ker si hodila štiri leta v mestno šolo, bos že razumela. Torej minus 45 let, to sem jaz, minus 24 let, to si ti. Razumeš ? Vsako leto, ki ga preživimo, je minus 1. Rastemo po steyilki, padamo v ceni. Tako je kot pri dolgu. Manj je vedno več. Če stopi torej minus 45 k minus 24, je to pravzaprav predrznost! Nesramnost! In če viha kdaj 24 nos, ne more 45 prav nič godrnjati, ker sicer odide 24, in 45 stoji sam in za nepravim enačenjem je prazno."
Dr. Friedliebu žare oči. Čuti, da je pokazal kot fant, ki ljubi, da zna zabavati in se šaliti.
Pametno dekle gleda smeje se na račun v pesku in kaže na — 24.
"In če prištejemo vso zapuščenost in vse napake, od 45 pa odštejmo vso zrelost, dobrosrčnost, spoštovanje —."
Dalje ne pride. Dr. Friedlieb naglo razkoplje račun s palico.
"Kristina, molči, ti se nič ne razumeš na račune! čistim številom ne moreš prištet praznih, ničevnih pojmov. Vendar dobra, dobra dekle pa si!"
Ves blažen jo pogleda. Poda ji roko.
"Kristina, kako bo lepo!"
Preden sta stopila iz gozda, ga je prijela želja, da bi poljubil nevesto, — pa se mu ni zdelo prilično; zato je udaril drugo struno in vprašal po Scherwenkovki.
na
Istega dne, ko se je zaročil, je obiskal dr. Friedlieb še pet bolnikov; premišljeval s kmetom Liebigom, kako bi postavili vodnjakj ozmerjal deklo, ki si je naročila pri mizarju za svojo opremo stekleno omaro; obljubil, da bo poslal na deželni svet protest zaradi krivične pasje zapore; se prepiral s staro Leipeltovko, ker je nosila ruto pod slamnikom, in preiskal hlačne žepe nekaterim vaškim fantalinom, če imajo uporabne robce. Našel je nekaj nerednosti in ugotovil, da ni prav, če kak odgovoren uradnik kot on za več dni odpotuje.
C. J. Evančič
SLOVENSKI ODVETNIK
1849 — W. 22nd Street
Chicago, 111.

iiif
Established 1857*
Pošiljate Vi
Denar v Evropo ?
Ako ga pošiljate, pridite k nam po pojasnila. Naša svetovna zveza nam omogoča z našo oseminšestdeset-letno jzkušnjo v bančnem podjetju, da Vam lahko nudimo VEDNO NAJCENEJŠO POŠILJANJE denarja. Pridite! ,
FIRST NATIONAL BANK Največja in najstarejša banka v Jolietu.
Premoženje te banke znaša $13,000,000.00

'Sur Majk!
- *
KARKOLI SE DA TISKATI IN KARKOLI NARL UO KJE DRUGJE, TO NAREDIMO
TUDI MI!" TO SO BESEDE NAŠIH TISKARJEV.
Naša Tiskarna
izdeluje tiskarska dela lično in točno. Že na stotine slovenskih in hrvatskih društev smo zadovoljili in zakaj nc bi še Vas?
Vsem cenjenim društvam se priporočamo, za vsakovrstne tiskovine, kot pisemski papir in kuverte z naslovi v vseh velikostih in različnih barvah.
Prav tako se priporočamo tudi posameznikom, trgovcem in obrtnikom, da se spomnijo nas, kadar petrels jejo Kako tiskarsko delo.
Zmerno ceno, lično in točno narejeno dfelo jamčimo vsakomur 1
TRGOVCI IN OBRTNIKI
ALI ŽE VESTE?
da ni businessa, če se ne oglasa. Kako naj ljudje pridejo k vam, če ne vedo za Vas? Poslužite se v tem ozi-ru H g ta
A. S. EDINOST
ki zahaja v vse slovenske naselbine\ Ameriki. VsaJr katoliški Slovenec ga čita in je nanj naročen. *
Oglašanje v našem listu je vspešno. Poskusite in prepričajte se!
Enako se priporočamo tudi cenjenim društvom, da se ob priliki prireditev spomnijo na naš list hr objavijo v njem svoj oglae,"ki jim bo mnogo koristil.
Vsa naročila pošiljajte na:
TISKOVNO DRUŽBG EDINOST
1849 W. 22nd St Chica*<x Hi
Žeparji na semnju v Novi mestu.
Na vsakem tukajšnjem semnju nastopajo žeparji in zmanjka j o ljudem večje svote denarja. Tako je na semnju v torek 20. m. m. posestniku' Antonu Pavlinu iz Malih Brusnic nekdo izmaknil 10.000 Din iz notranjega žepa, ko je kupoval na trgu.
Leto 1925. DRUŠTVO SV. VIDA itev. 25, K. S. K. J.
CLEVELAND, O.
Predsednik Anton Strniša 101 E. 72 Place.
Tajnik Anthony J. Fortuna 1093 E. 64 St.
Podpreds. Jos. Zulič-Zapisnikar; Jos. Zakrajšek ml. Blagajnik, Ignac Stepic. Nadzorniki: Jos. Ogrin, John Vider-vol, John Zupan..
Zastavonoša, J.. Modic. Vratar, Jacob Korenčan. Bolniški obiskovalec, Joseph Ogrin 1051 Addison Rd.
Zdravnika, Dr. J. M. Seliškar in Dr. M. J. Oman.	•
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani.
Asesment se pobira na seji samo od 10. dopoldne do 4. ure popoldne.
V	društvo se sprejmejo člani (ice) od 16. do 55. leta.
Zavarujete se lahko za 20-letno zavarovalnino ali pa za do smrtno zavarovalnino in sicer za $250, $500, $1000, $1500 in $2000 posmrtnine.
V	društvo se sprejemajo tudi otroci od 1. do 16. leta.
Za bolniško podporo pa $7.00 in $14.00 tedenske bolniške podpore, v slučaju bolezni, bolnik naj se naznani pri tajniku samo, da dobi zdravniški list in karto in naj se ravna po Jedno-tinih pravilah stran 102 do 109.
DR. SV. MARIJE MAGDALENE, štev. 162. K. S. K. J.
CLEVELAND, O.	|
Odbor za tekoče leto 1925: ..Predsednica, Helena Mally, 1105 E.
63rd St.
Podpredsednica, Johanna Pelan. Tajnica, Josephine Menart, 1277 Tajnica: Frances Ponikvar, 1011 E. 64. Street.
Blagajničarka: Frances Debevc, 622 Glass Ave.
Zapisnikarca: Rose Hrovat. Vratarica: Frances Kasunič. Nadzornice: Christina Pirnat, Mary feajt, Cecilia Znidar&ič.
Zdravnika: Dr. J. B. Seliškar, in Dr. M. Oman. var.
Seje se vrše v stari šoli sv. Vida, vsaki prvi pondeljek v mesecu. Pobira se asesment tudi na domu tajnice 18. in 19-steRa.
SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO "LIRA"
Pred. Anton Grdina
1053 E. 62nd St. Podpreds. in pevovodja, Peter Sino« vršnik — 6218 St. Clair. Tajnica, Rose Horvat
6711 Edna Ave. Kolektorca: Mary Hrastar,
5901 Prosser Ave. Seja se vrši vsaki prvi četrtek v mesecu v pevski sobi stare šole St. Vida.
POSOJILA
na prve in druge vknjižbe. Druge vknjižbe kupujemo v znesku $200.00 do $5,000. Lahka odplačila na 6 odstot in zmerna provizija.
Kupujemo vrednostne papirje. LOUIS STERN & CO. soba 1029 Burn ham poslopje 160 N. La Salle, St. CHICAGO. ILL.
CLEVELANDČAN JE!
kadar potrebujete pogrebnika se spomnite vedno na prvi slovenski pogrebni zavod
GRDINA IN SINOVI 1053 — E. 62nd St.
CLEVELAND, OHIO Primite za bližnji telefon in po-, kličite:
Randolph 1881 aH 4550.

J. K0SMACH
1804 W. 22nd St., Chicago, lit
Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZ* NINE, KLJUČAVNIC IN STEKLA Najboljše delo, najnižje cene. Prevzamem barvanje hiš zunaj in znotraj, pokladam stenski papir. Phone: Canal 0490.
LOUIS STRITAR
se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripeljana na dom. Prevažam pohi-itvi ob času selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefonu! . 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Rosevelt 8221.
Katoliški list v vsako
hišo!
TO JE KLIC VSEH CERKVENIH
PREDSTOJNIKOV TA MESEC.
Ameriški Slovenci zavedajte se, da je zadnji čas, da tudi mi ojačimo svoj tisk. Katoliški dnevnik je naša najnujnejša potreba. Ali veste kako ga lahko dobimo? — Pa prav lahko!
TAKOLE: — TI, KI TO LE ČITAŠ, SE SE
DANES ODLOČI IN SKLENI:
1.) Ta mesec v februarju, ki je določen za mesec katoliškega tiska moram pridobiti vsaj enega (o) novega (o) naročnika (co) za list "Amerikanski Slovenec — Edinost!"
2) Kupil (a) bom eno delnico od Slov. kat. tiskovne družbe Edincst, ki stane $25. in se jo lahko kupi za gotov denar ali na mesečna odplačila po $5. na mesec!
• 3) Ako pa delnice ne bom mogel (a) kupiti, bom pa prav zagotovo pridobil(a) vsaj enega(o) ali več novih naročnikov!
In ko to skleneš pojdi takoj na delo, da ta sklep čim preje izvršiš ter tako pripomoreš, da ameriški Slovenci dobimo kar najprej mogoče svoj katoliški dnevnik!
Pojdi na delo še danes — če danes ne gotovo jutri in pridobi lisfcu novega naročnika ter izpolni spodnji kupon in ga pošlji na upravo "Amerikanskega Slovenca — Edinost," ki stane za celo leto $4. za pol leta $2. in za tri mesece $1.
(IZPOLNITE TA KUPON — IZREŽITE GA _IN GA POŠLJITE NA UPRAVNIŠTVO !)'
AMERIKANSKI SLOVENEC & EDINOST 1849 — West 22nd Street, CHICAGO, ILL.
i . ,
Cenjeni: — Pošiljam priloženo svoto ...........
za novega naročnika za dobo..............................
kateremu pošiljajte list na sledeči naslov: v
Ime:........................................................................
Naslov: ..................................................................
Mesto:......H...............................................
Podpis pošiljatelja.
'j£. .. iS . '/.v