NOVI TEDNIK
celje,   23.   marca   1972   —   številka   12   —   xxvi   —   cena   1   din
GLASILO OBČINSKIH ORGANSZACIJ  SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE
KONJICE, ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
KAKO BOLJE?
v zadnjih dneh je prišlo
do manjših nesporazumov,
prekinitev dela ali zastojev,
kakor smo to različno poime-
novali, v treh delovnih orga-
nizacijah na celjskem ob-
močju — v EMO in žični v
Celju ter v Komosu v Sloven-
skih Konjicah. Ne želim raz-
členjevati razmer v teh de-
lovnih organizacijah in tudi
ne iskati vzrokov za nastale
nesporazume. To bodo naj-
bolje storili v vsakem delov-
nem kolektivu posebej.
Pač pa predstavljajo ti tri-
je drobni pojavi osnovo za
razmišljanje Nakazujejo
nam obrise tega trenutka,
kot smo se navadili reči, in
z resnejšimi kazalci spodbu-
jajo, da vsajc delovni kolek-
tiv sporno izmenja razmere,
v katerih dela in živi. Izmer-
ja samoupravno vzdušje, eko-
nomske rezultate, proizvodne
dosežke, politično razgiba-
nost. Zahteva torej tisto, pri
čemer moramo vsi vztrajati
— nenehno iskanje boljšega
nenehno uresničevanje vsega,
kar je izrazila H. konferen-
ca ZKJ. Vztrajati moramo
torej pri razgibani samoup-
ravni, politični, proizvodnji
in poslovni dejavnosti, kakrš-
no smo zasnovali pred tedni.
Vemo namreč, da je zača-
rani krog nelikvidnosti in
blokiranih žiro računov iz-
ostril stanje v dneh, ko ko-
lektivi izplačujejo osebne do-
hodke. Denarja ni, medseboj-
ne zadolžitve so velike, čas
pa teče. Na izplačilni dan^
zahteva vsak svoje. To je
vendar preprosta in življen^j-
ska resnica. Morda bo po
prvem krogu poravnave bolje
in se bodo sredstva natekla
na žiro račune delovnih or
ganizacij. Morda pa bodo te-
žave še vedno in ponekod bo-
do morali spet za dan, ali
tri premakniti izplačilo oseb-
nih dohodkov.
Sedanja, dokaj burna eko-
nomska gibanja, z nezi^ani-
mi rezultati kompenzacij
vred in s procesom urejeva-
nja razmer, zahtevajo pozna-
vanje objektivnih razmer. De-
lovni človek mora vedeti, kaj
je danes in kako bo jutri.
Nesmotrno in nesmiselno je
prikrivati nerožnat položaj
ali pa upati^ da bo nekako
bolje. Nepripravljeno sprem-
ljanje razmer ali celo ozko,
skupinsko, zavestno prikrito
iskanje novih rešitev, brez
udeležbe samoupravnih orga-
ncnp in brez angažiranja de-
lovnih ljudi, bo samo onemo-
gočilo prizadevanje za ureja-
nje položaja v tem ali onem
kolektivu.
Nekateri še vedno mislijo,
da delovnega človeka v tovar-
ni ni potrebno seznaniti s
problemi, z načrti, kako jih
bomo razreševali, kaj misli-
mo storiti. Uteriieljitev —
saj delavec ne bo razumel,
ga bomo samo razburili ali
podobno — je prozorna.
Mnogo težje je potem razre-
ševati nesporazume, prekinit-
ve dela, zastoje.
Težave, s katerimi se spo-
padajo delovne organizacije
tudi na našem območju, sa-
mo spodbujajo učinkovito sa-
moupravno angažiranje vseh
sil v delovnih oroanizacijah,
vsakega zaposlenega. Le ko-
mu pa koristijo konflikti? In
le zakaj prihaja do njih?
Po II. konferenci ZKJ smo
poudarjali nujnost, da samo-
upravni organi in politične
organizacije v delovnih ko-
lektivih vsakodnevno potrju-
jejo svojo vlogo. Da okrepijo
svoj položaj — z delom, z
dejavnostjo, z odločnim bo-
jem za samoupravljanje, za
boljšo proizvodnjo, za boljše
odnose. Ta zahteva ni bila
aktualna le včeraj. Je tudi
danes in bo vsak dan bolj.
Najmanj od delavca lahko
zahtevamo razumevanje za
sedanje težave, čeprav jih ra-
zume, čas, v katerem smo,
izziva našo ustvarjalnost. Ob-
računava z mlačnostjo in ne-
odločnostjo. Spodbuja krea
tivnost, politično razgibanost,
širše druženo razumevanje in
spreminjanje razmer. Zlasti
pa konkretno, v vsakem de-
lovnem kolektivu, zaustavlja-
nje ob vprašanjih — kako
delamo, kako samoupravno
oblikujemo in uresničujejo
odločitve, kako bomo izbolj-
šali proizvodnjo, tudi — ka-
ko bomo uskladili politiko
osebnih dohodkov z našim
položajem... In še je vpra-
šanj.
Zlasti za mnoge delovne
organizacije na celjskem ob-
močju pa je tehtno še tole
vprašanje — kako hitreje na-
prej? Kako uveljaviti novo
proizvodnjo, kako združevati
sredstva in kadre, kako se
poslovno-tehnično povezova-
ti, kako krepiti vlogo znano-
sti v proizvodnji...
Sedanji poloiaj, za nekate-
re delovne organizacije na
celjskem območju, po po-
datkih, ki so na voljo, resda
ni najboljši. Lahko in tudi
razumljivo je, da spodbuja
tudi nesporazume, konflikte.
Spodbuja pa še nekaj več.
Spodbuja stalno, sprotno, de-
javno in angažirano spremlja-
nje in razčljenjevanje kon-
kretnih razmer in rezultatov.
Pa iskanje najboljših, boljših
rešitev — samoupravnih, ka-
drovskih, poslovnih, ekonom-
skih, razvojnih. .. V vsakem
delovnem kolektivu posebej.
Na njivah so se pričela prva pomladanska opravila. MAJDO FIDLER smo
srečali na polju, kjer je marljivo delala na njivi. Tam bo zraste! oves in
pravijo, da je treba meseca marca na zemlji vse potrebno urediti. Majda
je sicer doma iz Grobelnega, pa je prišla v Šentjur pomagat staršem.
Njej pa pomaga sinek Ludvik. Toliko za zdaj na polju. Potem b^ilo odšli
na delo v vinograd. Pa dobro letino! Drago Medved
PO PORAVNAVI
Problemi nelikvidnosti pod-
jetij so eden izmed osnovnih
dejavnikov, ki v sedanjem
času spodbujajo aktivnost
vodilmn delavcev v mnogih
delovnih organizacijah. Sta-
nje je kritično in nekatera
podjetja v celjski regiji so
blokirana že dlje časa in za
velike vsote. Precejšnje pa
so seveda tudi terjatve do
kupcev njihovih izdelkov.
Prav gotovo bo nedavni po-
pis vseh dolgov prispeval
svoje k ublažitvi tega pereče-
ga  vprašanja.
Vse delovne organizacije,
ki so bile dolžne prijaviti
Svoje nesporne zapadle dol-
gove, so to do zakonskega
roka tudi opravile. Zamud
torej ni bilo, kar je nedvom-
no pohvalno. Od skupno 358
uporabnikov družbenega pre-
moženja je 115 dalo izjave,
da dolgov nima. Tu gre
predvsem za delovne skup-
nosti s področja družbenih
služb. V industriji je stanje
Seveda precej drugačno, pre-
ostalih 243 kolektivov pa je
svoje dolgove prijavilo Vsi
podatk: so v tem trenutku
že v elektronski obdelavi in
Konec meseca bodo znani pr-
vi rezultati.
V kolikor so podjetja v re-
du opravila svojo nalogo, ka-
že pa, da so jo, potem bo
vsesplošna poravnava medse-
bojnih obveznosti oziroma
multilaterarna kompenza-
cija prav gotovo rodi-
la sadove in se bo problem
nelikvidnosti vsaj delno
omilil. Zanimivo je. da so na
celjsko SDK mnoga podjetja
z juga telefonsko iskala in-
formacije o tem, ali j6 to in
to podjetje prijavilo dolg do
njih ali ne? Skratka, vse ka-
že, da povsod tega le niso
vzeli čisto resno in da so ne-
k^eri tudi špekulirali ter pri
tem upoštevah plačilo kazni,
ki jo predvideva zakon, samo
da bi si ohranili nekaj več
obratnih sredstev Vprašanje
je, če je to resnično smotr-
no in če ne bi v primerih, ko
bo to ugotovljeno. kazalo
sprejeti ostrih ukrepov pro-
ti takim posameznikom.
še večji uspeh pa si lah-
ko obetamo pri drugem popi-
su dolgov, ki bo jeseni, še
zlasti, če bo sedanji temelji-
to in    dosledno    opravljen.
v
Prejšnjo sredo je bil v pro-
storih občinske konference
ZMS Celje sestanek mentor-
jev in predstavnikov prijav-
ljenih skupin za »Našo be-
sedo 72.«
Za letošnjo manifestacijo
se je prijavilo 8 skupin s pri-
javljenim dramskim, recital-
nim ali »show« programom.
K likovnemu delu so se pri-
glasile štiri skupine. Novost
letošnje »Naše besede« je so-
delovanje mladih glasbenikov,
vendar se je odzval le neki
narodno-zabavni aiasambel.
Prva ima nalogo izbrati dva
finalista, druga pa od mno-
žice prijavljenih likovnih del
odbrati 30-40 najboljših, ki
bodo razstavljena v SLG.
Podeljene bodo tudi nagrade
in priznanja ...
Prireditev »Naša beseda 72«
bo 24. in 35 aprila. Predvido-
ma se bo ta teden sestala
komisija, ki bo pregledala
delo prijavljenih skupin.
rV.^VN   SEČKI
RMN Reporter, Celje
OBISK
BANČNIKOV
Predstavniki Ljubljanske
banlce, generalni direktor NI-
KO KAVCIC ter pomočnika
MIRKO JAMAR in MARJAN
KANDUS so se minuli te-
den mudiM na obisku v Ce-
lju, kjer so se s predstav-
nika političnega in gospodar-
skega življenja pogovarjali o
rezultatih enoletne integraci-
je celjske KB z Ljubljansko
banko.
Ugotovili so, da je banka
v tem času plasirala v Celje
sorazmerno kar precej kre-
ditnih sredstev, in sicer naj-
več za prOiizvodnjo kontej-
nerjev v EMO, nadalje v Že-
lezaro Štore, nekaj pa tudi
v Cinkarni, čeprav le-ta ni
komintent Ljubljanske ban-
ke. Na posvetovanju so se
dogovorili, da bo LB v pri-
hodnje organizirala nekaj sre-
čanj svojih tujih zastopnikov
s predstavniki celjske indu-
strije.
NOVI
ODBORNIKI
v občini Žalec so imeli
minulo nedeljo in sredo na-
domestne volitve za nekatera
izpraznjena odborniška me-
sta. Občani Br-aslovč in oko-
liških krajev so za občin-
ski zbor žalske občinske
skupščine i2!volili dipl. ing.
NIKA ROŽIČA, sicer direk-
kborja Vodne skupn^o&ti Sa-
vinja iz Celja. Občani Zabu-
kovice pa so izvolih za no-
vega odbo>mika delavca AL-
BINA LAZNIKA, ki je zapo-
slen v Sigmi v Zabukovici.
Nadomestne volitve pa so
minulo sredo imeli tudi v
kolektivu tOTOrne nogavic na
Polzeli, kjer sta se za odbor-
niško mesto v zboru delov-
nih skupnosti potegovala AL-
BERT ČATER in STANKO
NOVA!lC, oba tekstilna tehni-
ka v tovarni nogavic. Iz\ro-
Ijen je bil STANKO NOVAK.
RAZVITJE
PRAPORA
Društvo telesnih invalidov
Žalec je imelo miinulii torek
redno letno konferenco, zdru-
ženo s proslavo svetovnega
dne invalidov. Ob tej prilož-
nosti so kot prvi v Sloveniji
raavili društvena prapor.
Društvo je doseglo v kratkem
času obstoja veliko uspe-
hov, na let.nd konferenci pa
so opozorili na številne nere-
šene probleme telesnih inva-
lidov. Vse premalo je bilo
možnosti zaposlovanja, pre-
malo pa tudi razumevanja za
mnoge probleme, ki tarejo in-
valide. Na konferenci, priso-
stvovalo je preko 150 de-
legatov, so razpravljali tudii
o programu dela za predsto-
ječe obdobje, v katerem so
še zlasti poudarili nekatere
izredno pomembne naloge.
Obsežneje bomo o proble-
mih in delu društva poročali
v prihodnji številki.
V današnjem tedniku smo morali nekoliko spremeniti podobo
časnika zaradi jjreubširnega reklamnega gradiva. V prihodnji šte-
vilki, ki bo izšla, spet na štiriindvajsetih straneh pa bo vse po sta-
rem — kar zadeva stalne rubrike na štirinajsti strani.
Danes popoldne bo v našem uredništvu tretja okrogla miza —
tokrat z delovnim naslovom Revolucija traja oziroma Mladi m pri-
hodnost. Zakaj smo se odločili za to temo, najbrž ni treba pojasnje-
vati. Aktualna je, zanimiva, privlačna. Dragi bralci, posebej nas za-
nima, kaj menite o naših razgovorih za okroglo mizo. In kaj vi pred-
lagate za glavne teme?
Kakor ste opazili, postaja cela stran pisem bralcev še premajhna.
Komaj sprot-> zmoremo objaviti vse, o čemer nam pišete. Prosimo
pa vas, da naj bo vsako pismo podpisano s polnim imenom in priim-
kom ter naslovom.
Mladi novinarji, še naprej se pridno oglašajte! Nekateri so začeli
redno pisati in vedno bomo, če se bo le dalo, našli prostor za objavo.
Potrudite se!
V prihodnji številki pa bomo spet namenili nekaj več prostora
najmlajšim. _ _ VAŠ UREDNIK
2. stran
NOVI TEDNIK
Št. 12 — 23. marec 1972

AVTOMOBIL NA BOK
VENO GOŠNIK, 18, iz Šoštanja, je vozil z osebnim
avtomobilom iz Laškega proti Radečam, ko je pričelo av-
tomobil v Strmci na nepreglednem ovinku zaradi preveli-
ke hitrosti zanašati. Prevrnil se je na obrežje Savinje
kjer je drsel po boku še dvajset metrov. Pri nesreči je
bil hudo poškodovan DANIJEL DREV, drugi sopotnik
JOŽE FLIS, pa je dobil lažje poškodbe. Oba sta iz Šošta-
nja.
MOPEDISTOVO TESNO PREHITEVANJE
STANKO KUMER, 41, iz Družm^rja, je med vožnjo z
mopedom iz Velenja proti Šoštanju tako tesno prehiteval
pešca DARINKO BLATNIK, iz Pesjega, da jo je zadel
in zbil po cesti. Blatnikova si je zlomila levo nogo.
STEKEL PREKO CESTE
JTJDITA MARTINCIC, iz Soseske Ložnica, je vozila
z osebnim avtomobilom po Velenjski cesti v Žalcu, kc
je nenadoma stekel čez cesto petletni SANDI PLASKAN
iz Žalca. Kljub zaviranju nesreče ni bilo mogoče prepre
čiti. Dečka so zaradi poškodb prepeljali v bolnišnico.
NI UPOŠTEVAL PREDNOSTI
DANICA GUČEK, iz Velenja, je pripeljala z osebnim
avtomobilom po Tomšičevi cesti in hotela zaviti v Efen-
kovo ulico, ko je pripeljal z leve strani mopedist VLADO
GORŠIC, iz Velenja, in ni upošteval prednosti. Zaradi
poškod po rokah in nogah, so ga odpeljali v bolnišnico.
IZGUBIL JE RAVNOTEŽJE
ADOLF SIVKA, 30, iz Prožinske vasi, se je peljal s
kolesom na pomožni motor proti Šentjurju. Na kolesu
je imel še sopotnika STANKA TREBOVCA, 33, iz Šentjur-
ja. Ko je zapeljal na niže ležeči rob ceste, je izgubil rav
notežje in padel. Sivka je dobil težje poškodbe, sopot-
nik pa je ostal nepoškodovan.
MOTORIST IN MOPEDIST
JUSTIN HROVAT, 37, iz Zg. Grušovelj, se je pripe
Ijal po cesti iz Liboj v križišče v Grižah in z-apeljal na
prednostno cesto, ne da bi se prepričal, če je prosta. V
tem trenutku je pripeljal iz Zabukovce motorist PETER
TURENŠETK, 23, iz Pongraca, ki je zadel mopedista. Hro-
vat je dobil težje, Turenšek pa lažje poškodbe.
KOLESAR IZSILJEVAL PREDNOST
JANEZ ŠTIGLIC, 33, iz Nazarij, je vozil z osebnim
avtomobilom iz Celja proti Ljubljani, ko je na križišču
v Petrovčah kolesar EDVARD KELNER, 27, iz Brdnic, iz-
siljeval prednost. Voznik kljub zaviranju ni uspel zausta-
viti. Kolesarja so težje poškodovanega odpeljali v bolni
šnico.
UMAKNIL SE JE AVTOBUSU
JOŽE HODNIK, 49, iz Jelova pri Radečali, se je peljal
I kolesom od tovarne »Peta« proti Radečam, ko je z*,
njim pripeljal avtobus. Umaknil se je skrajno desno, za
del v betonsko bankino in padel. Pri tem si je huje po
škodoval ramo.
PEŠEC POŠKODOVAN
STANISLAV KOLAR, 32, iz Celja, se je peljal z mo
pedom po Mariborski cesti iz Vojnika proti mestu. Nena
doma je z leve strani stekel čez c^sto pešec MARTI^
ŠELEKAR, iz Imenega, katerega je mopedist zadel. Šele
karja so zaradi težjih poškodb prepeljali v bolnišnico
NESREČA NA DEČKOVI CESTI
MARTIN STAJNER, 31, iz Velike Pirešnice, se je pelja:
s kolesom f>o Dečkovi cesti, ko je s stranske ceste za
peljal predenj voznik osebnega a\'tomobila ALOJZ BA
SKERA, 34, iz Celja, in mu tako izsiljeval prednost. Ko
lesar se je pri nesreči lažje poškodoval.
NAMERAVAL JE ZAVITI
JOŽE MARTINCIC, 4«, iz Stopč, se je peljal s ko
lesom na pomožni motor iz Šentjurja proti Grobelnemv
ter hotel zaviti na levo. Za|>eljal je proti sredini ceste
ko je opazil za seboj avtomobil in se umaknil nazaj na
desno. Ko ga je avtomobil prehitel, je zopet zavil na sre
dino ceste, ne da bi se prepričal, če je prosta. Za njirr
je pripeljal z osebnim avtomobilom VJEKOSLAV LE
UŠTEK, iz Domžal, ki je zaradi kolesarja zaviral in za
peljal v levo. TrčU je v ograjo mestu. Pri tem je bilr
laže poškodovana osemletna MILENA KRIZMAN, iz Celja
Škode na vozilu je za 12.000 dinarjev
CELJE
Poročila sta se dva para.
LAŠKO
DRAGOSLAV TANSKOVIC
in ILIJANA LAZIC, oba iz
Tuzle; STANISLAV TERŠEK,
avtomehanik, Vodisko in MA-
RIJA SCHLEIBINGER, usluž-
benka, Miinchen.
ŠENTJUR PRI CELJU
FRANC ROMIH, 30, delavec
in ANGELA POTOČNIK, 22,
delavka, oba iz Repuža.
ŽALEC
JOŽEF ČIČ, 27, Cečovje in
LJUDMILA GROS, 31, Preko-
pa; FRANC ŠTEFANČIČ, 24,
Vel. Pirešica in MARIJA
GRADIŠNIK, 23, Zabukovica;
DRAGO KUMER, 22, Gotovlje
in MARIJA LONČAR, 21, Go-
milsko ter ROMAN RAMŠAK,
23, Šempeter in SONJA TAM-
ŠE, 18, Breg pri Polzeli.
CELJE
41 dečkov in 23 deklic
LAŠKO
2 dečka in 1 deklica
ŠENTJUR PRI CELJU
2 dečka in 1 deklica
ŠMARJE PRI JELŠAH
1 deček
ŽALEC
1 deklica
CELJE
JOŽE JAZBINŠEK, 70, Za-
bukovje; JAKOB FISTRIC,
70, Košnica; AVGUST JAZ-
BINŠEK, 47, Rifnik; ANA
PERKO, 83, Celje; ALBIN JA-
NEŽIC, 69 Sp. Vodule; ja
ŽEF LEBEN, 71, Sevnica; JA-
NEZ ŠKORJANC, 70, Celje;
JANEZ OPREŠNIK, 88, Vo-
dice; LEOPOIJD BREZNIK,
70, Celje; NEŽA SENIČAR,
78, Babna reka; JOŽE LOR-
GER, 68, Globoko; RUDOLF
JAKOB, 52, Celje; ALFRED
RIKL, 28, Celje; FRANC A-
ŠIČ, 52, Loška gora; AVGUST
ŠLAVS, 75, Zavrh nad Dobr-
no; FRANC REDNAK, 41,
Strmec nad Dobrno; MARKO
PUNGERŠEK, 71, Zagrad.
HRASTNIK
Anton Mlakar, 70, upokoje-
nec, Podkraj; ALOJZIJA CE-
BIN roj, Korinšek, upokojen-
ka, 82, Hrastnik; STANISLAV
VOLAJ, 65, upokojenec, Hra-
stnik; LJUDMILA PLAZNIK,
78, kmetica, Hrastnik.
LAŠKO
ALOJZ ARMAN, 88, upo-
kojenec, Obrežje; ALOJZ UR-
GL, 78, upokojenec, Radeče;
ELIZABETA POVŠE, 92 go-
spodinja, Belovo; AMALIJA
OJSTERŠEK. 66, gospodinja,
Debro; ROZALIJA BELEJ. 46,
gospKJdinja, Rfečica.
ŠENTJUR PRI CELJU
MIHAEL    KLADNIK,    58,
kmetovalec. Javorje; MARIJA
DOBERŠEK, 70, upokojenka,
Hruševec; JOŽEFA BAUM-
KIRHER, 54, gospodinja, Br-
do.
ŠMARJE PRI JELŠAH
FRANC GOLEŽ, 85, Šent-
vid pri Grobelnem.
ŽALEC
Franc Uratnlk, 81, kmet,
Podvin; MARIJA ZAKONJ-
ŠEK, 81, gospodinja, Miklavž
pri Taboru in VILHELM JE-
LEN, 31, delavec, Liboje.
UNION: 23. marca še itali-
janski barvni film »Korba-
ri«
od 24. do 27. marca itali-
jansko-španski film »Volk
Siera Blance«
od 28. do 3. marca angle-
ško-nemški barvni film »Ča-
rovnica iz hudičevega go-
zda«
METROPOL: 23. marca še an-
gleško-ameriški barvni film
»Zasebno življenje Sherlo-
ka Holmesa«
od 24. do 26. marca fran-
coski barvni film »Ljubezen
v troje«
od 27. do 29. marca angle-
ški barvni film »Skupaj bo-
mo ostali«
DOM: od 23. do 26. marca
francoski barvni film »Do-
voljenje za moritev«
od 27. do 28. marca italijan-
ski barvni film »Agent 007-
krvava  Mary«
od   29. marca do 2. aprila
nemški barvni film »Javna
hiša«
DOBRNA: 25. in 26. marca
angleški barvni film »Sku-
paj bomo ostali«
SLG
Četrtek, 23. marca ob 19.30
uri Turgenjev: »Mesec dni na
kmetih« za IV. mladinski a-
bonma in izven
Petek, 24. marca ob 15.30
uri »Mesec dni na kmetih«
za I. mladinski abonma in iz-
ven
Sobota, 25. marca ob 17.00
»Mesec dni na kmetih za a-
bonma gledaliških amaterjev
in izven
Ponedeljek, 27. marca ob
19.00 uri F. Drofenik: »ne-ne«!
recital v i25vedbi Tehniške
srednje šole Celje
Torek, 28. marca ob 19.30
»Mesec dni na kmetih« za
VI. mladinski abonma in iz-
ven.
PLANINSKI DOMOVI
IN IZLETIŠČA
Redno obratujejo: Mozir-
ska koča, hotel na Golteh z
depandansami, dom na Go-
ri Oljki, Celjska koča, dom
na Svetini, Andrejev dom na
Slemeni nad Šoštanjem, Pla-
ninski dom v Logarski doli-
ni. Odprto je tudi gostišče na
celjskem Starem gradu.
Ključ za na Friderikov raz-
gledni stolp pa lahko dobite
pri grajskem čuvaju Rudolfu
Kumru, Cesta na grad 40, Ce-
lje.
DEŽURNA LEKARNA
Do sobote, 25. marca, je
dežurna lekarna Center, Vod-
nikova 1, od »obote od 12.
ure dalje pa Nova lekarna,
Tomšičev trg 11.
STALNE PRIPRAVE
NA VOLITVE
Poročali smo že o posveto-
vanju vodstev vseh družbeno-
političnih organizacij, skup-
ščine, društev in samouprav-
nih skupnosti občine Celje,
ko so pred kratkim govorili
o nalogah pri stalnem eviden-
tiranju kadrov. Že samo dej-
stvo, da se k temu pristopa
več kot eno leto prej, kaže
na to, da je v kadrovskih
pripravah na volitve potreb-
no od besed in resolucij pri-
stopiti k dejanjem ter dogo-
vorjene princije in staUšča v
praksi tudi uresničiti.
Na sestanku so se med dru-
gim domenili tudi to, da bo
nosilec stalnega postopka pri
evidentiranju v delovnih or-
ganizacijah zveza sindikatov,
ki mora takoj nastaviti evi-
denco kadrov. Po delovnem
principu je torej to naloga
sindikatov, ki pa so seveda
dolžni, da se o posameznih
kandidatih posvetujejo tudi z
drugimi družbeno političnimi
organizacijami ter samouprav-
nimi organi. Na podlagi teri-
torialnega principa pa bo to
nalogo v krajevnih skupno-
stih prevzela socialistična
zveza, ki pa mora prav tako
kot sindikat predhodno ob-
vestiti vse dejavnike v okviru
skupnosti, še preden opravi
konkretno evidentiranje.
Da bi v zvezi z uvedbo
stalnih kadrovskih priprav
vse steklo normalno, so se na
posvetovanju dogovorili, da
morajo vodstva vseh družbe-
no političnih organizacij za-
gotoviti, da bodo še do kon-
ca marca sklicali posebne se-
stanke vodstev osnovnih or-
ganizacij, na katerih bodo čla-
ne vodstev v podrobnosti se;.
znanila s pomenom in na-
logami stalnega evidentira-
nja kadrov, ki bi lahko op-
ravljali javne funkcije.
Do konca aprila pa se bodo
sešla na skupnem sestanku
vodstva vseh družbeno poli-
tičnih organizacij ter drugi
dejavniki v občini, da bodo
ocenili potek osnovnih pri-
prav za stalno evidentiranje,
prav tako pa bodo na tem
sestanku opravili že prva evi-
dentiranja, če bodo to nare-
kovale potrebe. Pri vseh vod-
stvih družbeno političnih or-
ganizacij morajo pristopiti k
nastavitvi stalne evidence, ki
jo bodo po potrebi v udelež-
bi v bodoče lahko še ustrez-
no dopolnjevali.
Poleg teh, pomembnih za-
ključkov, pa so se dogo-
vorili, da je potrebno ob us-
taljenih merilih in kriteri-
jih upoštevati tudi to, da naj
bodo za posamezne dolžnosti,
oziroma funkcije, evidentira-
ni tisti potencialni kandidati,
ki so sposobni in tudi pri-
pravljeni aktivno delati. Še
zlasti so poudarili, da mo-
ra biti med evidentiranimi
tudi ustrezno število nepo-
srednih proizvajalcev, mladih
ljudi in seveda tudi žena.
Neupoštevanje teh odgovo-
rov bi povzročilo iste napa-
ke, ki smo jih delali že v
preteklosti, s čimer pa bi
porušili tudi nekatere naše
cilje, ki jih stalno evidenti-
ranje postavlja pred vse od-
govorne družbene dejavnike.
Naloga je torej več kot re-
sna, stalna in nič čudnega
torej, če so jo kot tako vzeli
tudi vsi, ki so se posvetova-
nja udeležih. b. s.
S CELJSKE TRŽNICE
Bolj ko se bližamo urad
nemu dnevu pomladi, bolj
je založena celjska tržnica,
ki je kljub dodatnim stoj-
nicam še vedno premajhna
za domačine in za tuje kon-
kurente iz Makedonije ali
Srbije. Izbira je bila v pre-
teklem tednu in v teh dneh
izredno pestra in bogata,
kar velja zlasti za sobotne
dneve. Te dni je bilo na
voljo veliko zelene solate,
endivije po 8, majniške po
15 dinarjev. Zelo je bil trg
založen z regratom od 8 do
15 dinarjev in molovilcem
od 12—15 din. Veliko je bi-
lo tudi radiča po 12—20 din.
Iz Strumice so pripel j ah
veliko ohrovta f>o 5 dinarjev,
manjkalo pa tudi ni cvetače
po 3—6 dinarjev. Špinača
ima že nekaj časa skoraj
isto ceno, 10—15 din. Tudi
čebule je bilo dovolj, ptuj^
ska je bila po 4 dinarje, ma-
kedonska pa po 2 do 2,5
dinarja. Zelo veliko je bilo
na trgu kvalitetnih suhih
sliv po 7 dinarjev.
Dovolj je bilo tudi orehov,
luščeni so bili 30—32 dinar-
jev, v lupinah pa po 9.
Manjkalo ni fižola, ki so ga
prodajali od 8—10 din za
kilogram, tudi kislega zelja
in repice je bilo precej po
enotni  ceni  treh   dinarjev.
3a]č^k je bilo veliko po
60—70 par. Pri mlečnih iz-
delkih je bila velika izbira,
vse izdelke pa prodajajo še
po starih cenah Največ pa
je bilo na trgu rož, doma-
čih, poljskih in vrtnih. Pro-
dajali so tudi kvalitetne na-
geljne po 3 dinarje za ene-
ga.
Sadja ni bilo veliko, pre-
vladovala so jabolka od 2,50
do 3,50 dinarja. _
KOMUNALNO PODJETJE
CESTE-KANALIZACIJA
CELJE
sporoča,
da ima v zalogi humus
in ga dostavlja po želji naročnikov.
Naročila sprejemamo na upravi podjetja.
št. 12 — 23. marec 1972
NOVI TEDNIK
3. stran
POGLOBLJENA
VSEBINA
Financiranje je zaradi že
pred leti sprejetega odloka
dokaj normalno potekalo. To
je pomembna pozitivna ugo-
tovitev za ta čas, ko v mar-
sikateri občini bijejo boj za
boljše vrednotenje dela vseh,
ki delajo na področju v2,go-
je in izobraževanja. Ta de-
javnost pa bi lahko izrazila
še kvalitetnejši vsebinski pre-
mik, saj so slabosti še ved-
no v dokajšnji proračunski
delitvi in neke vrste odtu-
jenosti teh sredstev od tistih,
katerim so ta sredstva' tudi
namenjena. Od tv; tudi izvira
misel, da je izobraževalna
skupnost tisti organ, ki pač
namesto občine deli normal-
no pritekajoča sredstva po
odloku, ali pa celo, da mo-
raš pohlevno paziti in pro-
siti za nujno potrebna sred-
stva. Brez dvoma so za tak
odnos krivi predvsem vsi ti-
sti, ki so jih šolski kolektivi
izvolili v ta organ, pa bi mo-
rali svojo samouipravljalsko
vlogo če se seveda lahko ta-
ko izrazimo — odigrati tako,
kot je v pravicah in dolžno-
stih članov izobraževane sku-
pnosti napisano. Delna kriv-
da pa je tudi v vodstvu, saj
se je skupščina le poredko
sestajala.
V 7,vezi s tem se odpre ta-
koj naslednje vprašanje. Ude-
ležba na sejah skupnosti.
Razpravljalci -— zlasti prof.
Jože Marolt — podpredsed-
nik občine Celje, in Janko
Ževart — predsednik Socia-
listične zveze v Celju so pou-
darili, da je treba, če je
statuit tak, kot ga zahteva za-
kon, pridobiti za delo v skup-
ščini izobraževanje skupnosti
tudi pri2^devne in delavoljne
ljudi izven vzgojno-izobraže-
valnih zavodov. Selekcija je
nujna, saj., je bilo na zadnji
seji le ekaj predstavnikov
iz večjih delovnih organiza-
cij, večina pa jih jc izostala.
S kandidati se je treba pred-
hodno pogovoriti, predstaviti
program, ustvariti ustvarjal-
no vzdušje neposrednosti, pa
bo učinek veliko boljši. Da
bi dosegli večjo prožnost in
učinkovitost so predlagali,
da bi se število članov skup-
ščine zmanjšalo od dosedan-
jih 55 na 39, pri tem pa bi se
v razmerju' predvsem pove-
čalo število tistih delegatov,
ki jim je ta samoupravni or-
ganizem tudi namenjen. Sča-
soma bo treba razumeti izo-
braževalno skupnost — zla-
sti pa skupščino kot najvišji
samoupravni organ vseh or-
ganizacij združenega dela, i^i
delajo na področju vzgoje in
izobraževanja. 456 učiteljev
in vzgojiteljev na 16 zavodih
celjske občine predstavlja
bolj en kot pa 16 različnih
kolektivov, ker je pač »pro-
izvodnja« teoretično enaka.
Ob bolj poglobljenem pre-
gledu programa pa ugotovi-
mo, da tu in tam le kaj
manjka. Gre predvsem ' za
analize, ugotovitve ali pa sa-
mo misli ob vsebinskih vpra-
šanj ih vzgoje in izobraževa-
nja. Pripravljajo se novi uč-
ni načrti, ugotavljajo se naj-
različnejši novr vzgojni mo-
menti, r^ve oblike in meto-
de dela, večja vloga prosto-
voljnih aktivnosti, samoupra-
va učencev itd. Prepričani
smo, da je tudi pomembno
delovno področje izobraže-
valne skupnosti.   ŽUPANČIČ
SO VZROKI ZA
PREKINITEV?
0 Delavci obrala za proiz-
vodnjo gradbene armature v
celjski žični so mhiuli četr-
tek za .skoraj pet ur prekinili
delo. Na delo so se vrnili, ko
so jim sporočili, da ,je denar
za osebne dohodke že v pod-
.jetju. Zakaj torej prekinitev?
Od.ijovor Je na dlani. Zaradi
tega, ker .se .je zataknilo pri
rednem i/plačilu osebnih do-
hodkov.
% Delavci vseh obratov so
bili ustno in pismeno sezna-
njeni, da osebnih dohodkov
ne bo na izplačilni dan, to je
14. marca, ker ,je žiro račun
blokiran, sa.j se ni nateklo do-
volj sredstev. Medtem ko je
470 članov kolektiva delalo, pa
je 30 delavcev prekinilo delo
ter terjalo to, česar tudi dru-
gi niso mo.gli dol>iti.
♦
Če bi ostali samo pri tem,
da poročamo o dogodku v Žič-
ni, potem gornjim vrsticam
praktično ni kaj dodati. Mor-
da le še to, da sta »stavkajo-
če« obiskala tudi tajnik ob-
činskega sindikalnega sveta
Vili Končan in namestnik .se-
kretarja komiteja občinske
organizacije ZKS Tone Zim-
šek. Vendar pri tem ne gre
samo za to. Potrebno je tej
prekinitev dela neobveščenost:
kaj misli.
Običajno je med vzroki za
prekinitev dela neobveščenost,
takrat je ravnanje vsaj do do-
ločene meje razumno, čeprav
ne pravilno in v naših pogo-
jih demokracije nesprejemlji-
vo. V tem primeru nikakor ni
šlo za neobveščenost, saj so
delavci bili seznanjeni s tem,
da se bo predvidoma zatak-
nilo z izplačilom, ker denar-
ja pač še ni bilo. Drugi po-
memben dejavnik ob omenje-
ni prekinitvi je v tem, da je
470 delavcev jx)djetja v vseh
obratih, kljub temu, da so
vedeli, da se zna primeriti,
da še kakšen dan ne bo plač,
normalno nadaljevalo delo, 30
delavcev iz obrata, kjer so
najvišji osebni dohodki, pa
je, ne da bi vedelo ali tisti
dan morda le uspe vodstvo
zbrati denar za plače (kasne-
je se je izkazalo, da se je prav
to tudi zgodilo), smatralo za
potrebno, da prekine delo in
tako »izsili« izplačilo.
Res je, da so delavci že ob
izplačilu prejšnji mesec za-
htevali, da se zagotovi, da bo-
do plače vsakega 14. v mese-
cu, kot je zapisano v staflUitu,
res pa je tudi to, da denarja
prej ni bilo mogoče zagoto-
viti.
Prekinitev dela so obsodili
vsi delavci v Žični, najbolje
pa je o tem povedal nek de-
lavec, ki je skupini vodilnih
in časnikarjem, ki smo bili
poleg, izjavil približno takole:
»Oprostite, samo nekaj bi rad
povedal. Med temi, ki sedajle
štrajkajo in terjajo tisto, če-
sar tudi drugi ne morejo do-
biti, tistih, ki so več kot de-
set let v žični, ni! Mi, ki smo
prestali vse dobro in vse sla-
bo, se v take stvari ne spu-
ščamo. Tisti delavci delajo.
Pa brez zamere, še marsikaj
bi povedal, pa' nimam časa,
grem delat!«
Le čemu torej prekinitev
dela? Kdo je imel od tega ko-
risti? Nihče, nastala je samo
škoda, drugega nič.
Prekinitev dela je obs(5dil
tudi kolektiv in je že podvzel
določene ukrepe za urejanje
perečih problemov, s katerimi
se spopada že nekaj mesecev.
bf:rm strmčmk
NEROŽNATO ZA
SREDNJE ŠOLE
v ponedeljek dopoldne se
je v Celju sestal svet osmih
občin. Na seji so razpravljali
o sofinanciranju razvoja sred-
njega šolstva v Celju. Znano
namreč je, da so celjske
srednje šole izrazito regio-
nalne. Skupno se šola v šolah
II. stopnje iz Celja 35 »o učen-
cev, vsi ostali pa so iz dru-
gih občin.
Zaradi neurejenega finan-
ciranja srednjega šolstva, re-
publiška izobraževalna skup-
nost daje sredstva le za osno-
vno dejavnost, za investicije
in za razširjanje kapacitet pa
le sotMeležbo, postajajo pro-
blemi srednjega šolstva vse
bolj pereči. Dvoizmenski po-
uk, čedalje večja prostorska
stiska in rast števila učencev
(leta 197071 5281, leta 1971/72
5686), slabi pogoji dela, po-
čas, .i 'liikifmn 7ac ja pouka,
slabo vzdrževanje šolskih
stavb — to so le nekatere zna-
čilnosti sedanjega stanja v
srednjem šolstvu celjske ob-
čine.
Nenehni priliv učencev, ob
že pet let v resnici enakih
prostorskih možnostih (pove-
čanje je šlo na račun garde-
rob in kabinetov) povzroča
šolam vsako leto večje teža-
ve. Učence morajo odklanja-
ti in jim tako" zapirati mož-
nosti za nadaljnje šolanje.
Prav zato, da bi začeli po-
stopno urejevati financiranje
investicijskih gradenj in s
tem večati možnosti za vpis
otrok v srednje šole, Je celj-
ska občinska skupščina spod-
budila razgovor o teh vpraša-
njih. V posebnem gradivu, ki
so ga prejele vse občinske
skupščine na celjskem ob-
močju, je tudi predlagala, da
bi v prihodnjih petih letih
zgradili novo tehniško sred-
njo šolo, prizidali šest učil-
nic in telovadnice* pri šol-
skem centru za bla.govni pro-
met, adaptirali prostore pe-
da.goškega šolskega centra in
gostinske šole in zgradili te-
lovadnico pri ekonomskem
šolskem centru. Za vse inve-
sticije bi potrebovali 33,600.(X)fl
dinarjev. Eno tretjino naj bi
prispevala republiška izobra-
ževalna skupnost, nekaj nad
staro milijardo občina Celje,
okrog 900 starih milijonov pa
pokrajina.
Na seji sveta osmih občin
so sicer poudarih, da so pro-
blemi in potrebe srednjega
.šolstva velike. Vendar pa ob-
čine, tako so zatrdili njihovi
predstavniki, nimajo sredstev
za uresničenje takega načrta.
Odprli so tudi druga vpraša-
n,ja — kdo Je najbolj zainte-
resiran   za   srednje šolstvo.
kakšno vlogo bi morala odi-
grati trgovina in sploh gosp«»-
darstvo, kam gredo kadri po
šolanju, aH ne bi morala re-
publika več prispevati in i>«-
dobno.
Sklep seje sveta občin sred-
njemu šolstvu ne obeta rož-
natih perspektiv. Dogovorili
so se, da naj posebna komi-
sija pripravi zasnove progra-
ma razvoja srednjega šolstva
na celjskem območju in tudi
pripravi finančne predračune.
Nato se bo svet ponovno se-
stal.
Škoda, da svet osmih občin
ni sprejel pobude predsedni-
ka laške občinske skupščine
Mihe Prosena. Ta je predla-
gal, da bi ob svetu delala stal-
na komisija, ki bi spremljala,
razčlenjevala in usmerjala
vse delo na področju srednje-
ga šolstva v pokrajini. Svet je
na koncu seje razpravljal še
o financiranju nekaterih po-
krajinskih kulturnih ustanov.
J. v.
Mladi govorijo
FILM IN MLADINA
lledvika Kotnik
Ali kmopodjetja resnično
t.rpijo zaradi televizije? Ali
ljudje v manjšem številu za-
hajajo v kinodvorane, ker
lahko v sobi udobno sedijo
pred televizorjem, s cigare-
to . in kozarčkom pred sabo
ter se prepustijo uživanju'
ob dobrem filmu? Največji
del kinoobiskovalcev so ved-
no predstavljali mladi ljudje,
še posebej pri prvih dveh
predstavah. V Tovarni volne-
nih odej v škof j i vasi smo
vprašanje hodite v kino —
zastavili trem mladim.
HEDVIKA KOTNIK, iz
Višnje vasi, dela v apreturi:
»Ker nimam veliko prostega
časa, ne hodim v ^in.o. Doma
imam posestvo in moram po-
magati, pozimi v hiši, poleti
r>a na polju. Dosedaj sem bi-
la trikrat v kinu. V Celju. Ob
Polde \rečko
nedeljah ^rem večkrat k so-
sedovim gledat filme in
.športne dogodke. Najraje gle-
dam družinske in ljubezen-
ske filme. Najbolj všeč sta
mi bila »Vesna« in »Razkošje
v travi«. Seveda bi rada
večkrat šla v kino.«
POLDE VREČKO, Zadobro-
va, dela v elektrodelavnici:
»V kino hodim v Celje, ka-
dar je slabo vreme. Letos
sem bil že desetkrat. Naj-
raje gledam vojne filme, vča-
sih kakšen dober vvestern ali
kriminalko. Od vseh filmov
mi je najbolj všeč »Qud
vadiš«. Zberemo se trije ali
šitirje in gremo v kino, na-
vadno k drugi predstavi.
Razgrajanje? Ne moti me
preveč. Edino, kar me moti,
je cena vstopnic. Precej vi-
soka je.«
Milena Počivalšek
MILENA POČIVALŠEK,
iz Vojnika, dela v previjalni-
ci: »Tudi jaz grem v kino,
kadar je slabo vreme. Če je
lepo, sem raje zunaj, na pro-
stem. Vstopnice niso drage,
ker jih ne kupujem. (Ilm,
hm ...). Letos sem bila že
velikokrat v kinu. Rada gle-
dam kriminalke, nekaj tak-
šnega kot je bil »Oddelek
S« na televiziji. Potem i>a še
westeme in ljubezenske
filme, seveda ne vse, dobri
morajo biti. No, nekateri so
preveč po enem kopitu. Raje
gledam film v kinodvorani.
Zdi se mi bolj prosto kot na
malem ekranu. Najbolj všeč
mi je bil Ben in serije »Dol-
go vroče poletje«. Za igralke
se ne zainimam tokiiko.«
s. m, — t. t.
Šentjur
NA SLOMU -
DOBRO!
v soboto dopoldne je bila
na posestvu »Slom«, obratu
Kmetijskega kombinata Šen-
tjur na Ponikvi, vse mirno,
prav tako, kot da se letos ne
pripravljajo, da bi zadovoljili
kupce iz vse Slovenije. Ogro-
mne sadne plantaže obetajo
letos, če ne bo kakšne večje
vremenske nesreče, najboga-
tejšo letino v zgodovini
Sloma.
V rodnost prihaja približ-
no 35 hektarjev sadnih plan-
taž, kar je le nekaj manj kot
polovica ogromnega sadov-
njaka, čeprav je preuranjeno
govoriti o kvaliteti, na Slo-
mu tiho upajo na velikanske
količine jabolk prve vrste. To
je toliko pomembne j .še sedaj,
ko je povsod opaziti, da za-
sebni kmetijski proizvajalci
vedno bolj opuščajo gojenje
kvalitetnih vrst sadja zaradi
negotovosti prodaje, povpra-
ševanje po resničnih dobrih
jabolkah pa je vedno večje.
Hkrati s tem pa spreminja
Slom tudi zunanjo podobo.
Vzdolž poti do glavne zgrad-
be so postavili drevored
hrušk, pripravljajo pa se tu-
di na popolno obnovo stare
zgradbe, v kateri sedaj stanu-
jejo zaposleni. Z lastnimi
sredstvi urejajo tudd hišo,
kjer so obno\'ili Slomškovo
sobo. Tako so se izredno po-
večale možnosti, da bo Slom
postal tudi turistično znan.
In kako je to pomembno za
njegovo afirmacijo, vedo vsi
na Slomu, saj so le redki ne-
deljski izletniki, ki poleg
prijetnih vtisov ne bi odnesli
s Sloma tudi zaboja jabolk in
s tem širili glas o kvaliteti
jabolk na Slomu.
4. stran
NOVI TEDNIK
Št. 12 — 23. marec 1972
Delavci v,.Komosu''
f I     H
INŽENIRJA!
Minuli petek so se delavci konjiškega pod-
jetja »Komos« med odmorom zbrali na sestanku,
ki ni bil sklican na pobudo katere od političnih
organizacij v kolektivu ali na pobudo delavske-
ga sveta. Sestanka, ki ga je delavec HINKO VU-
HER v uvodnih besedah označil kot samovoljni
sestanek delovne skupnosti, se je udeležila ve-
čina zaposlenih, nekaj nad 30 delavcev. Na se-
stanku je na vprašanja delavcev odgovarjal teh-
nični vodja MAKS TAJNIKAR, navzoča pa je-bila
tudi predsednica delavskega sveta PAVLA GOR-
JUP. . _
Povod za sestanek je bilo
nezadovoljstvo delavcev, da
so po izteku v pravilniku do-
ločenih izplačilnih dni spet
niso dobiU osebnega dohod-
ka, imeU pa so tudi obilo
kritičnih pripomb na organi-
zacijo dela v podjetju, kate-
rega proizvodnji program je
vse   manj   obrtniški.
Ko se je večina zadovolji-
la s pojasnili zaradi zamude
pri izplačilu osebnih dohod-
kov, kriva je ponovno neli-
kvidnost poslovnih partner-
jev, so se z vso vnemo lotili
tudi vprašanja, zakaj kolek-
tiv v februarju ni dosegel pla-
nirane proizvodnje in njene
realizacije, če povzamemo
vse očitke in protiočitke na
relaciji vodstvo — kolektiv,
pridemo do zaključka da si-
cer ni malo razlogov^ ki so
posledica nastalih tržnih raz-
mer, predvsem težav pri na-
bavi repromateriala. Seveda
pa so mnogi iznešeni primeri
na tem sestanku pokazali tu-
di na lastne slabosti, na pre-
šibko tehnološko pripravo
dela, na pomanjkljivo kon-
trolo med delovnim proce-
som. Niso bili namreč zado-
voljni, da mora biti proiz-
vodnja v podjetju tolikanj
odvisna od tržnih naključij.
Seveda bi bilo zanimivo ve-
deti, če je res, da ima pri-
vatnik Fink v Konjicah do-
volj repromateriala, kakršne-
ga v Komosu ni in zaradi če-
sa ima kolektiv toliko nedo-
končane proizvodnje. Od kod
ga je dobil, saj železarne in
Trgovine pri nas niso v zaseb-
nih rokah, da bi se jim ne
bilo treba držati zamrznjenih
cen? Glede prepogostih rekla
macij na kvaliteto uslug in iz-
delkov so bila mnenja delje
na. Najbrž bodo držali očitki
delavcev, da je prešibka teh-
nična priprava in nezadostna
kontrola,   delo   v   kritičnih
sunkih, ko je treba biti na
dielovišču aH za strojem tudi
podnevi in ponoči, ne more
biti kvalitetno. Držali pa bo-
do tudi očitki z nasprotne
strani, s strani vodstva, da
slaba kvaliteta že zato nima
opravičila, ker nihanje od
slabega k odUčnem kaže na
subjektivnost  problema.
Najbistvenejše na sestan-
ku je bilo, da so delavci v
veliki večini zahtevali čim-
prejšnjo nastavitev inženirja
tehnologa^ ki naj bi s svojo
strokovnostjo in prakso zago-
tovil, da bi bilo delo kolekti
va bolj načrtovano, vsklajeno
z programom proizvodnje,
tržiščem, predvsem pa, da
bi zagotovili čim bolj uteče
no organizacijo  proizvodnje
Ko je bil sestanek kon-
čan, trajal je pohie tri ure,
so se delavci vrnili na delov-
na mesta. Do prekinitve de-
la, ki so jo napovedali posa-
mezniki, ni prišlo. Bil je
vroč sestanek, ki gotovo ni
bil v škodo kolektiva. Vendar
za nameček še pomislek.
Zahtevo po strokovnjaku —
inženirju postavlja nekoUko v
senco mnenje, ki je prisotno
zlasti v ženskem delu kolek-
tiva, da je strošek za stro-
kovno in družbeno izobraževa-
nje članov kolektiva, nepo-
treben, še tako sposoben in
izobražen strokovnjak ne bo
kos nalogi, če strokovno in
družbeno ne bo rastel ves ko-
lektiv.
Bil je to sestanek, podo-
ben tisočem po domovini.
Toda zakaj je moral imeti
prizvok, da je samovoljni,
saj so v kolektivu sindikat,
mladinska organizacija in or-
ganizacija ZK? Veliko je bilo
izrečenega na sestanku^ vpra-
šanje pa je, če je vse tudi
tako in če morda le ne manj-
ka k podobi razmer še kaj?
JURE   KRAŠOVEC
Slov. Konjice
SPREJETI ODLOKI
Torkova živahna seja ob
činske skupščine obeh zborov
v Slovenskih Konjicah je i-
mela na dnevnem redu pred-
vsem FK)trditev občinskih od-
lokov in posameznih svetov.
Sprejeti so bili predlogi od-
loka o davkih občanov, kjer
so se v primerjavi z lanskim
letom pokazale za kmečke
davkoplačevalce določene o-
lajšave. Posebna olajšava je
nastopila tudi za tiste zave-
cance (določi jih občinska
skupščina), ki vlagajo sred-
stva v raizširjeno reprodukci-
jo oziroma v obnovo, razši-
ritev ali izgradnjo poslov-
nih prostorov in nabavo o-
preme. Razprava na to te-
mo je pvokazala, da odliv
obrtnikov iz Slovenskih Ko-
njic ni mogoče pripisovati vi-
sokim davčr.im obveznostim
obrtnikov.  Vzroke je  treba
najti drugje; obrtne dejavno-
sti v pomladnih mesecih od-
javljajo največ sezonske obr-
tnike.
Za otroško varstvo so bile
letos sprejete iste stopnje
prispevka kot za lansko leto
in odborniki so jih enoglasno
sprejeli. Tudi odlok o finan-
čnem proračunu so odborr.-iki
po dodatni obrazložitvi pred-
sednika občinske skupščine
ing. Tepeja brez zadržkov
sprejeli in s tem potrdili ce-
lotno dejavnost občine za le-
to 1972.
Komisija za vzgojo in var-
nost prometa je predložila
odlok o ureditvi prometa na
mestnih ulicah, ki pa caradi
nedodelanosti ni bil sprejet
in zato preložen v ponovno
proučitev in temeljitejšo a-
nalizo do naslednje seje ob-
činske skupščine. Z. S.
Obisk v Ločah pri Poljčanah
V GRBU SO VTKANE CESTE
Med vinorodnimi griči, polji in travniki ter
gozdovi v okolici stoji vasica Loče, središče
krajevne skupnosti krajev, ki ležijo na obeh
straneh Dravinjske doline med Konjiško goro
in Bočem. Rodovitno in ozko Dravinjsko dolino
oklepa položno in razčlenjeno gričevje, med ka-
terimi se po deloma močvirnatih dolinicah vijejo
potoki, ki se iztekajo v Dravinjo. V dolinah pre-
vladujejo doline in travniki, višji predeli pa so
sklenjeni že z deloma obrabljenimi gozdovi.
V ugodnih pobočnih legah nastopajo tudi vino-
gradi, ki dajejo mestoma celo glavni značaj po-
krajini. Razvit je tudi lov in ribolov.
Krajevna skupnost Loče za-
jema kraje Loče, Breg, Brez-
je, Draža vas, Klokočovnik,
Koblje, Kravjek, Mlače, Pe-
noje, Petelinjek, Podob, Pod-
peč, Spodnje Laže, Lipoglav,
Suhadol, Zbelovo, Zbelovsko
goro. Zgornje Laže, Žiče, itd.
Skupaj vsa naselja premore-
jo okoli 2000 prebivalcev. Sre-
dišče krajev ob Dravinji je
vas Loče, po nekaterih domi-
nevah je bila v tem kraju
rimska postaja Ad Lotos, ki
je ležala ob važni vojaški ce-
sti Poetovio—Virunum. Vas
Loče se prvič omenja že leta
1165, ko jo je štajerski mejni
grof Otokar podaril žičkemu
samostanu. Od 1751—1772. le-
ta je tu morila kuga, 1855 pa
kolera in tifus. Ker nadlog še
ni bilo dovolj, je leta 1776
vas še pogorela.
V tej starosvetni vasici smo
se pregovarjali z direktorjem
opekarne Matevžem Lubejem
in ravnateljem osemletke Fi-
lipom Beškovnikom. Nanizala
sta splet problemov, ki tarejo
njihove prebivalce, od trgovi-
ne in slabe preskrbe do ne-
urejenega prevoza kruha, go-
stiln, pokopališča in cest.
Na zadnjem zboru volivcev
so občani krajevne skupnosti
postavili ostro zahtevo po sa-
mopostrežni     trgovim.   Dve
prodajalni namreč nista do
volj za vse zahtevnejše kup-
ce, ki morajo odhajat: za na-
kupi v Slovenjske Konjice ali
Poljčane.
Pred vojno je bilo v Ločah
troje gostiln, danes pa je sa-
mo Valantova in bife. Vseka-
kor premalo za tolikšen oko-
liš. Imajo še privatnega me-
sarja, enega avtoprevoznika in
enega ključavntiičarja.
Največ delovne sile zapo-
sluje opekarna, ki bi rada
povečala svojo proizvodnjo, a
ji manjka kreditov. S tem bi
bU rešen tudi odliv delavcev
na tuje in v druge kraje. Vsa-
kodnevno se vozi na delo v
Celje, Konjice, Zreče, Sloven-
sko Bistrico in tudi v Mari-
bor okoli 400 ljudi. Žensko
delovno silo (90) pa zaposluje
obrat Konus.
In že smo pri krajevnem
problemu številka ena, pri
cestah, kjer občani ne vidijo
v kratkem časovnem obdobju
nobene rešitve. Za letos ob-
ljubljajo skozi vas asfalt,
kompleksnejša rešitev pa se
obeta do 1980. leta. Nerešen
problem je tudi kanalizacija,
kjer se vsa odplaka zliva kar
v obcestne jarke. Kako bo
stvar rešena, se še ne ve, ker
tudi tu kot povsod, manjka
denarja. Vsekakor pa bo po-
Prijeten sobesednik je ravna-
telj Filip Beškovik, ki zelo
dobro pozna probleme Loč
in ostalih krajev krajevne
skupnosti.
trebno kanalizacijo urediti
pred asfaltiranjem ceste.
Lahko bi še hvalili učne
uspehe v osnovni šoli ali de-
lavnost prosvetnega društva,
ki tudi za letos pripravlja
kvaliteten program, ali pa de-
lavnost mladine, pa naj kon-
čamo z vzdušjem, ki je bilo
čutiti iz pogovora. Prebivalce
v Dravinjski dolini muči za-
ostalost, ki je niso sami za-
Matevž Lubej je vedel naj-
več povedati o zaposlovanju
in strukturi ljudi. Prizadeto
je govoril o zaostalosti kra-
jev in slabi povezavi s sve-
tom, o odhajanju ljudi v tu-
jino.
grešili.
če bi grofična na bližnjem
gradu Pugledu pred 500 leti v
eni izmed soban srednjeveške-
ga gradu vezla goblen, bi si
za svoj grb izbrala simbol —
ceste, ki bi jih z nežno ročico
vtkala v tkanino, za poduk
bodočim rodovom.
ZDENKA STOPAR
Predstavljamo vam še mladež iz edinega hrama učenosti, ki
pa dosega lepe uspehe. V orientacijskem pohodu so bili
učenci osnovne šole iz Loč prvi v slovenskem merilu.
Dobrna
Nekdanji gojenci, v večini
vojne sirote in otroci padlih
junakov, ukinjenega Mladin-
skega doma Miha Pintar na
Dobrni se bodo sestali od 26.
do 29. aprila v počastitev
praznika OF. Pripravljalni od-
bor skupaj s pokroviteljem
celjsko temeljno izobraževal-
no skupnostjo, skrbno načr-
tuje celote program velike
svečanosti. Poleg športnih in
kulturnih prireditev bo na
Dobrni tudi zbor vseh go-
jencev, ki so do ukinitve
doma leta 1962 preživljali tod
svojo mladost.
Dom Mihe Pintar j a je da-
jal varno in prijetno zatoči-
šče, ponudili je ljubezen in
vzgojo 504 gojencem iz vse
Slovenije. Med njimi je bilo
v letih po vojni več kot tri-
sto otrok padlih borcev. Le-
tos, ko poteka deset let od
ukinitve doma, pa bodo Do-
brno obiskali nekdanji njeni
mladi prebivalci, sedaj že o-
četje in matere, ki samostoj-
no uravnavajo svojo življenj-
sko pot. Pripravljalni odbor
bo organiziral tudi razstavo
fotografij iz življenja gojen-
cev, pred spomenik padUh
borcev bOdo položili vence,
v zdraviliški dvorani pa bo
svečana akademija.
Dobrnčani nameravajo na
srečanje nekdanjih gojencev
Mladinskega doma Miha Pin-
tar povabiti mnoge javne dru-
žbene in politične delavce.
PROGRAM
OTROŠKEGA
VARSTVA
Skupnost otroškega var-
stva, ki se je formirala po
izključitvi iz temeljne izo-
braževalne skupnosti za-
radi obsežnih delovnih na-
črtov, je resno začela z
delom. Pripravila je bogat
program, v katerem je za-
jeta šiiroka mreža otroške-
ga varstva, ki predvideva
v bodočnosti dva vrtca v
Sloensklh Konjicah ter
uredite varstva v Zrečah
in Vitanju.
Naši znanci

In sta Adela in Jaka
Leskošek krepko pljunila
v roke. Tudi on je bil sko-
raj v vseh organizacijah,
tudi on je vedel, da mora
Kozjansko dobiti elektri-
ko, da morajo ljudje ob-
noviti požgane domačije,
da mora življenje spet biti
podobno življenju.
Hodila sta po blatnih
poteh, pozimi, podnevi in
ponoči, kakor je pač na-
neslo. Obvezna oddaja, po-
biranje članarine, agitaci-
ja. To in še marsikaj dru-
gega je čepelo na njunih
plečih.
Kljub vsemu pa je Adela
Rauter le še našla čas za
kaj drugega. Takole misli
o tistih dneh danes:
»Nikoli ne bom pozabila
razgibanega življenja, ka-
kršnega smo živeli v letih
po vojni. Ne vem več, ko-
hko iger smo igrali, vem
pa zagotovo, da nam nič
ni bilo pretežko. Koliko-
krat smo vadili daleč tja
v noč, ker podnevi ni bilo
časa. Igralci so hodili na
vaje tudi po dve uri daleč.
Mnogo zaslug za takšno
življenje sta imela Dragica
Regvat pa pokojni Franjo
Cepin, ki je bil duša vse-
ga. Jaz sem igrala skoraj
v vseh igrah. Dragica Re-
gvat pa je vodila nadvse
imeniten pevski zbor, ki je
bil takrat čast in ponos ce-
lega Kozjanskega. Pilštanj-
ski pevci so se odrezali
skoraj povsod, kamor so
prišh. še danes niso po-
zabljena prva mesta, ki
jih je dobil, in priznanja.
Ne, na Pilštanj ne bom ni-
koli pozabila.«
In potem je Adela še
povedala anekdoto o svo-
jem kužku Mikiju, ki je
bil tako hud, da še šol-
skega inšpektorja ni pustil
v razred. Počakati je mo-
ral pred vrati, dokler ni
zazvonilo.
Danes se Adela Rauter
odpravlja v pokoj, pa se
ji nič kaj ne da. Pravi, da
ji je vedno hudo, kadar
pogleda tja proti pilštanj-
skemu hribu, kjer stoji
stara šola. še huje pa ji
je, če pomisli, da se bo
morala slej ko prej poslo-
viti tudi od te šole, ki sto-
ji čisto blizu njenega do-
movanja. »Le kaj bom po-
tem brez otrok, brez tistih
treh generacij, ki so šle
mimo mene, brez vsega te-
ga, kar me je leta in leta
držalo    pokonci.«    Tako
pravi in vem, da ji je res
hudo.
A vendar: človek ne zmo-
re vsega, človek ni večno
mlad. Adela je, odkar po-
mni, poučevala zgodovino
in natančno pozna njena
pravila. Zgodovina je ne-
usmiljena; tista zgodovina,
ki ji je prisodila dvoje od-
ličij: red zaslug za narod
in medaljo za delo. O
tem pa nekdanja pilštanj-
ska ravnateljica raje ne
govori. Zelo rada pa pove,
da še danes dela in to
menda v vseh organizaci-
jah po malem. To ji je
ostalo iz aktivističnih dni
in takšna je. Brez dela ne
gre.
Adela Rauter bo kmalu
šla v fk>koj, ki ga je brez
dvoma pošteno zaslužila.
Kozjansko pa je ne bo po-
zabilo, saj je vse svoje živ-
ljenje pustila med temi
prijetnimi griči in ljudmi.
Milenko Strašek
št. 12 — 23. marec 1972
NOVI TEDNIK
5. stran
PismmbmkeVi
NEPODPISAN
BRALEC
Nepodpisan bralec nam
je napisal, da je v tej in
tej ulici v Celju črna zob-
na delavnica, v kateri se
na veliko dela. V pismu
je napisano, da je cesita
zasedena pozno v noč.
Bralec se vprašuje, zakaj
nihče tega ne prepreči.
Tuidi tu, da je vir social-
nega  razlikovanja.
Soglašamo. Poleg tega,
pa je taiko opravljanje
povedano Vendar, dragi
»zobarske« dejavnosti pre-
bralec, bodite konkretnej-
ši in podpišite se. Na
osnovi tistega, kar ste za-
pisali, pa bomo vašo na-
vedbo preverila.
MIGA PIŠE
že dolgo nisem pisala
v časopis. Sedaj pa mo-
ram, ker ste pisali o mo-
jih šestindevetdesetih le-
tih. Vesela sem bila, da
ste me obiskali. Ni mi pa
bilo po volji, ko sem pre-
brala, da ste me našli v
bedi. človeške družbe ni-
mam, pa imam knjige, ča-
sopise, prijetno stanova-
nje in dobrega gospodar-
ja, ki mi daje udobno,
brezplačno stanovanje.
Tiste gosposke šare pa ne
potrebujem v sobi, in če
je nimam, to še ne pome-
ni, da sem v bedi. Gospo-
du župniku tudi ne bo
všeč, da ga je novinar
imenoval za starčka. Ko
mi je 11 januarja pogore-
la hiša, sta me dva fanita
komaj rešila iz plamenov.
Zdaj stanujem pa v tuji
hišici, ne v kajži in sem
z vsem zadovoljna. Bolj
kot pa tisti, ki imajo ve-
like palače in bogatije, pa
nič duše za reveže, če bi
pisala spomine na mojo
mladost bi nastala debela
knjiga. Skromno smo ži-
veli, nismo pa stradali.
Domače hrane je bilo do-
volj, koruznega krtlia tu-
di, stradali pa nismo.
Kaj pa bi obujali spomi-
ne na prejšnje trpljenje?
Minilo je in vse je po-
zabljeno.
96-letna Mica s Sladke gore
ODGOVOR: Draga Mica,
napisali ste, če nam je
prav, da ste se oglasili.
Kaj nam ne bi bilo! Ga-
nljivo in tudi — poučno
pisemce ste nam pisali.
Bodite zdravi!
NEPRIMERNO
STANOVANJE
že več prošenj sva vlo-
žila na Rudnik Laško,
kjer sem zaposlen kot vo-
zač v jami že več let pro-
sim za dodelite;- primer-
nejšega stanovanja. Sedaj
sva že popolnoma obupa-
na. Petčlanska družina ne
more dobiti boljšega sta-
novanja, čeprav že devet
let živimo v tako nepri-
mernem stanovanju. Pro-
sim, pošljite k nam no-
vinarja.
Betka Rab-u'za,
Stanko Rabuza
Huda jama  št. 15, Laško
DELAVNOST
Podpisani in mnogi dru-
gi se čudimo, da družina
Novega tednika tako lepo
skrbd za nas. Vsak teden
nam pripravi mnogo do-
brega branja Tudi šport-
niki ne morejo brez tedni-
ka, saj jim vsak teden
prinese kar celo stran no-
vic. Zanimiv je tudi ro-
man. Ko bo Novi tednik
star 50 let. bo srečal Ab-
rahama in mu bomo bral-
ci rekli Zlati tednik.
Franc  Cepin,  Žalec,
Savinjska c. 63
KDAJ IZPOLNJENE
OBLJUBE?
o razmerah na Kozjan-
skem so novinarji mnogo
pisali. Njihovi sestavki so
vzbujali sočustvovanje slo-
venske javnosti s kozjan-
skim človekom -- pa tudi
napačno razumevaiije.
Kozjanski človek si že-
li samo pomoč družbe za
ustvarjanje osnovnih po-
gojev za življenje. Na-
prej si bo lahko pomagal
sam.
Tu ni tovarn, so pa na-
ravna bogastva, so gozdo-
vi, iz katerih je spravilo
lesa težavno, cena pa niz-
ka. Kako naj si potem po-
maga kozjanski človek, če
pa nima pogojev (na pri-
mer: za prodajo svojih
majhnih, ostalim pridelo-
valcem enakovrednih pri-
delkov?)
Kaj je dobilo Kozjansko
v letih po osvoboditvi?
Kaj je Kozjancem v tem
času nudila družba, razen
položnic za plačevanje dav-
kov? Drugje so pogoji za
Kmetijstvo, mdustrijo u-
godnejši, imajo tovarne,
urejene ceste, vse možno-
sti za razvoj.
Kdaj bodo izpolnjene vse
tiste mogoče in nemogo-
če obljube, vsa neskonč-
na zagocovuav
Vsekakor je najbolj pe-
reč problem vsega Koz-
janskega cesta, ki pelje
skozi osrčje Kozjanskega.
Že lansko leto so na Pre-
vorju ustanovili odbor za
obnovitev ceste ter odbor
za razvoj ožjega K.ozjan-
skega. Odbor za obnovitev
ceste je bil registriran pri
Skupščini občine Šentjur
pri Celju 21.1.1972 z dovo-
ljenjem Skupščine občine
Šmarje pri Jelšah. V tem
odboru so predstavniki pe-
tih krajevnih skupnosti
vzdolž kozijanske ceste.
Odbor je bD ustanovljen z
namenom, da skuša najjti.
sredstva za modernizacijo
ceste Slivnica—Prevorje—
Kozje—Podsreda, ki je v
izredno slabem stanju.
Prebivale: vzdolž ome-
njene ceste so se odloči-
li, da bodo del sredstev
za modernizacijo te ceste
prispevali sami s prosto-
voljnimi prispevki, seveda
glede na zmogljivosti po-
sameznika, za pomoč pa
bodo zaprosili širšo slo-
vensko javnost, piedvsem
večja podjetja in ustano-
ve. V ta namen je bil u-
stanovljen sklad pri kra-
jevni skupnosti Prevorje.
žiro račun 507-3-292 odprt
pri SDK Celje. Vsa sred-
stva, zbrana na žiro ra-
čunu, bodo uporabljena
izključno za modernizaci-
jo omenjene ceste. Odbor
upa, da se bodo slovenska
javnost, podjetja in usta-
nove odzvali solidarnostni
akciji in pomagaJi zgradi-
ti Kozjancem njii^ovo ce-
sto.
Januarja je odbor zbral
od približno 400 delavcev
3:2 podpisov in jih poslal
družbenopolitičnim orga-
nizacijam kot protest de-
lavcev, ki se vozijo po tej
siabo vzdrževani cesti na
vsakodnevno delo v Šent-
jur, štore in Ceij ^, ker so
posebno pozimi v večni
nevarnosti. Razen tega je
odbor poslal dopise in za-
pisnike sej na Zvezo sin-
dikatov v Ljubljano, Re-
publiškemu IS, SZDL, CK
ZKS, Republiškemu cest-
nemu   skladu   ter  občin-
skima skupščinama Šent-
jur pri Celju in Šmarje
pri Jelšah. Do sedaj odgo-
vorov še ni bilo, niti nih-
če ne ve, če je o tem
sploh kdo razpravljal. Od-
bor je poslal protest za-
radi takšnega odnosa do
tako perečih problemov,
ki jih Kozjanci čutijo.
Želja Kozjancev je, da
bi se čimprej sestali s
poslanci tega območja in
se pogovorili o možnosti
čimprejšnje rešitve teh in
drugih problemov.
BRANKO PERC
ŠE PEKARNA IN
CISTERNA
v Novem tedniku št. 10.
z dne 9. marca 1972 je bil
objavljen članek PEKAR-
NA IN CISTERNA, za ka-
terega kolektiv prekame
ni preveč navdušen m je
celo ogorčen nad takim
anonimnim in nerazumlji-
vim pisanjem. Kolektiv si
veliko prizadeva, da bi se-
bi vsaj delno olajšal tež-
ko delo in skušal skrajša-
ti pretežno nočno delo, da
s tem ne bi prizadel pot-
rošnikov. Že nekaj let na-
zaj je v Laškem, pa tudi
drugod ob sobotah in dne-
vih pred prazniki v dopol-
danskih urah primanjko-
valo kruha. To so občutili
sami potrošniki, ki so ča-
kali na kruh, da ne ome-
nimo okoliških krajev, ki
so več ur čakali na dostavo
kriiha. Da pa se to ne bi
dogajalo tudi letos in v
bodoče, je kolektiv pekar-
ne na svoji seji obravna-
val to zadevo in sklenil,
da to reši tako, da si na-
bavi novo^ pekovsko peč.
Peč, ki bi prišla v poštev,
je peč na gorilno olje, za
katerega je potrebna ci-
sterna
Pri sami montaži cister-
ne je resnično voda dvig-
nila cisterno, in sicer za-
to, ker izvirajoče in at-
mosferske vode delavci
niso »zabili«, temveč so
cisterno zasuli s peskom.
Delavci pekarne nismo
predlagali podjetju, ki je
dela izvajalo, kako naj
svoje strokovno delo opra-
vi. Ko pa je bilo delo op-
ravljeno, se je kmalu po-
kazala napaka. Po tej si-
tuaciji se je v samo delo
vmešal naš upravnik in
zahteval, da se izvor vode
»zabije« z ilovico in cela
cisterna z istim materia-
lom zasuje in nabije.
Rezultat je bil pozitiven
in delo v redu izvršeno.
Glede stroškov pa.še to.
Če bi upoštevali razne na-
svete in ugibanja, kako in
kam z vodo, bi kolektiv
veljalo 25—30.000 Ndin,
ako pa so to naknadno
delo opravili trije delavci
s skupaj 120 urami dela.
Čudimo se piscu, ki o-
menja, da nekdo dela po
svoji glavi, ko pa je zbor
delovne skupnosti na svo-
ji seji dne 6. 12. 1971 so-
glasno sklenil, da se op-
rema čimprej nabavi in
usposobi   za  obratovanje.
Zelo netočen je tudi od-
stavek pica, da se zato ne
upa podpisati pod član-
kom, češ da bo ob služ-
bo. Do sedaj smo vse po-
zitivne predloge upošte-
vali od vseh sodelavcev,
ki so kolektivu resnično
hoteli dobro in do sedaj
še nismo nobenega za do-
bre predloge in vestno de-
lo izključili iz naše sredi-
ne.
Zbor delovne skupnosti
Pekarne Laško, ki je na
seji dne 14. marca 72. raz-
pravljal o omenjenem član-
ku, je menil, da bi mo-
ral pisec članka dobiti
pravilne informacije na
pristojnem mestu m da
nam \e s tem anonimnim
m ne povsem razumljivim
pisanjem naredil več ško-
de, kot pa je tista s po-
novnim izkopom 6 kb. m
peska in s ponovnim spu-
ščanjem cisterne v njeno
jamo
Predsednik upravnega od-
bora:
(Ivan Kačič)
POROTNIK
RekU ste že, da naij bi
bil ob novi rubriki porot-
nik. Težka in odgovorna
dolžnost. Toda kmet sem
in ne vem točno, -kako v
takih primerih (kozerija
Direktorjeva vila) odloča
delavski svet. Grajo za-
služijo vsi — direktor, teh-
nik in cel delavski svet.
Morda je največ kriv di-
rektor — bom še razmiš-
ljal.
IVAN PREMRL,
Stmiec 55,
pri Vojniku
POBUDE
Zelo ste me razveselili
z nagradno križanko Tka-
mne. Pa tudi sicer mi je
Novi tednik zelo všeč in
ga vsega preberem. Zam
maj o pa me tale vpraša-
nja: Kaj bo res z Atom-
skimi toplicami? Ali bi
laliko popisali, kdo se v
njih SHiravi? Ah škoduje-
jo srčnim bolnikom? Pi-
šite tudd več o kraju
Olimje, pa o i&^cn., kako
so včasih tatove in druge
krivce privezovali na sra-
motilni steber. Jaz bi ta-
ko postopal z direktorjem
Pempekom. Pred kratkim
ste pisali, da v nekaterih
manjših podjetjih vodilni
niso člani ZK. Mislim, da
m nujno, da so člani ZK,
morajo pa biti pošteni.
In še tole — našel sem
podatek, da so se slo^n-
ski in hrvaški kmetje
združili leta 1573.
VINKO MRAZ,
Velenje
Tomšičeva 27,
ODGOVOR: Glede kri
zanke ste si že na jas-
nem. Na vaša vprašanja
o toplicah vam bomo od-
govorili v eni izmed pri-
hodnjih številk. Tudi va-
še pobude za pisanje ra-
di sprejemamo. Glede na-
šega pisanja o tem, ali je
prav, da so vodilni delav-
ci člani 23i. ali ne, pa tole
pojasnilo: Drži, da moramo
biti vsi pošteni in da so
tudi ljudje, ki so v ZK,
pa niso pošteni, so gra-
bežljivi, podkupujejo itd.,
kot pišete. Bistvo našega
pisanja pa je bilo drugje
— v prihodnjem bomo
morali naso kadrovsko
politiko zastaviti tako, da
bodo imeli ob pravični
konkurenci za pomembna
delovna mesta prednost
ljudje, bogati z znanjem,
s sposobnostjo in ki bodo
pripravljeni za dosledno
uresničevanje humanega
socializma. Za poštene,
pravične človeške in sa-
moupravne odnose. Za
take odnose se moramo
boriti vsi, zlasti pa člani
ZK. V tistih delovnih sre-
dinah, kjer ni ZK, ni po-
litičnega dela in tudi vo-
dilni delavci niso člani
ZK, pa pogosto priiiaja
do nepravilnosti in zlo-
rabljanj. Glede letnice o
hrvaško-slovenskem kmeč-
kem združevanju pa tole
— upoštevali smo leto
1572 in 1573.
OBDARJENE
PARTIZANSKE
MAME
v počastitev mednarod-
nega praznika žena je bila
letos na osnovni šoli v He-
nini nad Jurkloštrom pro-
slava, ki so jo pripravili
učenci tamkajšnje šole za
svoje matere. Z lepim pro-
gramom so se otroci za-
hvalili   svojim   mamicam
za skrb in dobroto, ki jim
jo nudijo vsak dan. Po
proslavi sta KO SZDL in
ZZB pogostili prisotne ma-
tere.
Posebne p>ozornosti pa
so bile tega dne deležne
najstarejše matere in par-
tizanske mame vasi Pola-
na in Panče. Njih so na
njihovih domovih obiskali
otroci jim čestitali k nji-
hovemu prazniku in jim
predali darila, ki sta jih
pripravila KO SZDL in
ZZB Jurklošter.
Ob  tej   priložnosti   se
najtopleje     zahvaljujemo
»Pivovarni«,    »Volni«    in
OO SZDL Laško za nese-
bično pomoč pri organiza-
ciji proslave in izvedbi hu- •
mane akcije — obdaritve
najstarejših mater, ki so J
med NOB delile vse, kar j
so imele, z našimi borci, j
Franc Jontes
\
NESLANA
PUSTNA ŠALA
V ŠENTJURJU
Postaja milice Šentjur
odgovarja Antonu Arhu,
orodjarju pri prostovolj-
nem gasilskem društvu v
Šentjurju, na njegovo pis-
mo pod gornjim naslovom,
objavljeno v 9. številki
Novega tednika.
V celoti podpiramo tisti
del članka, v katerem pi-
sec opisuje humanost in
dejavnost prostovoljnih
gasilskih društev. Res je
to ena redkih organizacij,
ki deluje brezplačno, mno-
gokrat celo v težkih in
nevarnih pogoijUi. Tako
priznanje gre tudi PDG
Šentjur. Sedaj pa še ne-
kaj k drugemu delu član-
ka.
S sprejemanjem obve-
stil o požarih doslej ni-
lemov. Zataknilo se jo ob
smo imeli težav in prob-
zadnjem primeru 14. feb-
ruarja 1972. Postaja mi-
lice ima neprekinjeno de-
žurno službo in med dru-
gim dežurni sprejema tudi
sporočila o požarih. Obve-
stila so običajno telefo-
nična ali osebna, s pri-
hodom na PM. Seveda je
dolžnost dežurnega, da v
primeru telefoničnega spo-
ročila najprej ugotovi
osebo, ki sporoča, šele na-
to sprejme vsebino sporo-
čila in naprej ukrepa. Te-
ga žal Anton Arh ni sto-
ril, marveč se je zadovo-
ljil le z obvestilom, da
gori gospodarsko poslop-
je. Obvestilo je nemudo-
ma po telefonu posredo-
val dežurnemu PM, ki je
takoj sprožil alarm.
Delavec milice, ki je bdi
določen, da si ogleda kraj
požara, je hotel pred od-
hodom preveriti resnič-
nost. Po telefonu je kU-
cal zasebno stanovanje v
Dramljah, vendar se kljub
nekajkratnemu pozivanju
lastnik ni oglasil. Tako se
je brez odlašanja odpravil
v oddaljeno vas Dramlje,
kjer naj bi gorelo. Kljub
iskanju gorečega objekta
ni našel. Z gotovostjo je
sklepal, da gre za pote-
gavščino. Vrnil se je na-
zaj in že spotoma prever-
jal, kje je lahko neznanec
uporabil telefon. Vse iska-
nje ni rodilo uspeha. Ne-
utemeljena je zato trditev
pisca, da pristojni ne
ukrepajo in ne iščejo
krivca. Antonu Arhu naj
povemo še, da je večji del
Šentjurja, z njegovo bliž-
njo in daljnjo okolico,
pokrit z avtomatsko tele-
fonsko centralo, preko
katere pa ni moč iskati
koristnika.
Odgovor, da je vse to
stvar gasilskega društva,
je dobil Anton Arh na
vprašanje,   kdo   bo   kril
prevozne stroške PGD
Šentjur, ki je poslalo v
Dramlje 2 avtomobila.
Vendar tudi tako pojasni-
lo ni dobil od uradne ose-
be, ki je pooblaščena da-
jati podatke in obvestila.
Da bi se izognili opisa-
nim nevšečnostim in ne-
potrebnemu razburjanju,
smo sklenili, da bomo
tudi v bodoče sprejemali
obvestila o FK>žarih po že
ustaljeni praksi — brez
posrednikov.
Komandir postaje
milice
IVAN STOPINSEK
PA ŠE RES JE
v nedeljo 5. marca 1972
je ansambel A. Ašiča s
pevci in humoristom vabil
v kinodvorano v zdravili-
šču v Rimskih Toplicah
na koncert.
Takoj popoldan je zače-
lo deževati in tako je sla-
bo vreme pridržalo mnogo
ljudi doma, ostali pa, ki
smo prišli, smo bili že v
začetku razočarani.
Urni kazalec se je že
pomikal k 14.30 uri, ko še
ni bilo nikogar od ansam-
bla:, da bi prodajal vstop-
nice. Končno! Začeli so
jih prodajati. Vsi smo že
nestrpno čakali pred kino-
dvorano, kajti ura je bi-
la že skoraj 15. In glej!
Pred nami se je pojavil
član ansambla Ašiča, kla-
rinetist Lipovšek in nam
lepo pojasnil, da koncert
odpade, ker ni pevcev, pa
tudi udeležba je slaba. Za
stonj bomo igrali na Sta-
ri pošti (gostišče), denar
dobite nazao.
No, ja, nekaj bo le, če
ne tu, pa malo niže, bo še
bliže pijače, so si rekli
fantje, ki so imeli od ča-
kanja že suha usta.
Že smo odhajali, ko smo
srečali avto s F>evci. Takoj
smo jih prepoznali, saj
nas ni bilo malo, ki smo
jih videli že v Radečah,
ko je bil Koncert iz naših
krajev in pa na Javni ra-
dijski oddaj: v Laškem
Vabili so nas, naj se vr-
nemo. Seveda! Vsi naza^j v
dvorano, kjer je bil polur-
ni koncert zastonj, in ka-
kor je rekel njihov humo-
rist, p>osvečen ženam in
dekletom za njiiiov praz-
nik.
Ni nam bilo žal, da smo
se vrnili, saj so najbolj
premrle roke fantje s svo-
jo glasbo hitro ogreli, nji-
hov htmiorist pa je med
poslušalci vzbudil še po-
sebno vzdušje s solo toč-
ko »Tudi jaz sem rožica«,
ki jo je zapel sam ob
spremljavi harmonikarja
V. Ašiča in kitarista Kra-
meirja.
Kar prehitro so pK>tek-
le minute s prijetnimi
zvoki ansambla Ašiča iz
Celja in ob petju kvarteta
Stuidenček.
Posloviti smo se morali
od fantov, ki so nam 2iago-
tavljaU, da bodo drugič
bolj točni, mi pa jih bo-
mo prišli poslušat bolj
številno, saj smo sedaj že
stari znanci. In upamo, da
se bo to res izpolilo.
M. Medved,
Rimske Toplice
PROŠNJA
BRALCEM
Uredništvo naproša vse
sodelavce v rubriki Pisma
bralce in bralke, zlasti še
bralcev, da se podpisujejo
z imenom in priimkom
ter s polnim naslovom.
Ne se bati zamere in kri-
tike. Uredništvo bo pra-
viloma objavljalo samo
podpisana pisma, nepod-
pisana pa le izjemoma.
6. stran
NOVI TEDNIK
Št. 12 — 23. marec 1972
PO 11. DIDACTI STREL NA BEGU
Republiška izobraževalna
skupnost je zbrala nekaj ve<5
kot sto pedagoških delavcev
— od onih, ki delajo »zgo-
raj«, do »terencev« iz učilnic
— in jih »po liniji« strokov-
nega izpopolnjevanja poslala
18. tjn. v Hannover na og-
led 11. evropske razstave
učil in šolske opreme, znane
pod imenom DIDACTA
Tukaj je DIDACTA! Pred-
vsem je to razstava, ki ne
more biti namenjena le pe-
dagogom z vseh vrst šol, pač
pa tudi staršem in tistim, ki
(Kimerjajo denar za šolstvo,
da bi se brez obotavljanja od-
ločali: »Da, v tako in nič
drugačno naj hodijo naši ot-
r<x>i!« V štirih razstavnih pa-
viljonih hanoverskega vele-
sejma razpostavljena učila in
šolska oprema je številnim
obiskovalcem teden dni na-
zorno dopovedovala, da je
klasičnim učilnicam med šti-
rimi belimi stenami, s tablo
v ospredju pred dvema, tre
mi vrstami, čeprav z ultrapa-
som pokritih klopi, odzvoni-
lo . .. šolski pouk postaja
vz^ojno-izobraževalni proces
v tehnološkem smislu: raču-
nalniki, magnetoskop, televi-'
zija in film pa še in še po-
stajajo redna učna pomaga-
la. Učitelj ne speva več le
kot docent, ampak kot peda-
gog-režiser in pedagog-tnže-
nir, najsi gre za pouk mate-
matike, fizike in kemije, naj-
si za pouk materinščine, tu-
jih jezikov, biologije pa tja
do pouka knjigovodstva in
daktilografije. Vsak predmet
zahteva obvezno svojo učil-
nico-laboratorij; razne »eko-
nomične« kombinacije s »so-
rodnimi« predmeti so izklju-
čene, pomenile bd le pedagoš-
ko nevzdržne  .špekulacije . . .
»Pojoče« šolske ta-
ble za glasbeni pouk so se
že sploh udomačile. Doseda-
nje šolske klopi odstopajo
mesto boksom, zvezanim z
Rvdiovizuelnimi sredstvi z
učiteljem za komandnim pul-
tom. Taka ureditev učilnic
dopušča po eni strani dovolj
številne razredne cxldelke, po
drugi strani pa individual-
no pozornost do posiuneznih
učencev.
In kaj bi rekli o računal-
niku firme IBM, ki hrani
programe nalog za pet ali
šest predmetov? Podoben je
pisalnemu stroju z velikim
valjem; na preproste učenče-
ve pritiske z bliskovito nag-
lico odpiše na brezkončni
pisalni trak prvo nalogo! uče-
nec preprosto z enim prstom
odtipka svojo rešitev, stroj
pa mu odtipka ustrezni na-
potek, če rešitev ni pravilna;
tak pismeni dialog se lahko
nekajkrat ponovi; konmo
če učenec na ponovna navo-
dila naloge le ne reši, se stroj
»naveliča« in mu rešitev »po-
ve«, hkrati' pa pozove učenca,
kako naj nalogo še enkrat
reši sam.
Preveč bi bilo govoriti o
učbenikih, o učnih zvezkih, o
učenčevih delovnih pripomo-
čkih, o pedagoški literaturi
itd. Zadostuje ugotovitev, da
si v sodobni učilnici in pri
sodobni organizaciji pouka
podajata roke pedagogika in
tehnika. Taka šo^ tudi za nas
ni »grad v oblakih«, treba bi
bilo le vsem nam, od prvega
do zadnjega doumeti družbe-
no in politično korist inter-
vencij na področje vzgoje in
izobraževanja.
GG
Marsikdo od sobotnih voz-
nikov, ki je peljal iz ali v
Šentjur, se je začudeno spra-
ševal, čemu toliko miličnikov
ob cesti. Raziskovali so nam-
reč kraj, kjer so se preteklo
noč razlegali  streli.
Zaradi ukradenega avtomo-
bila se je pričel nevaren lov
za neznancem, ki je bil obo-
rožen m je hotel zbežati za
vsako ceno. Niti pomislil ni,
da lahko libije sočloveka,
najprej miličnika JORDANA
CX)SARJA, nato pa -še pogum-
nega 2.31etnega STANKA ZU-
PANCA, doma iz Podgorja.
Kraje avtomobilov so na
celjskem območju zelo šte-
vilne. Toda le redke so kon-
čajo tako, kot se je ta v Šen-
tjurju. Ko je IVAN G-\ŠPER-
šlč, avtomehanik, doma v
Šentjurju, ugotovil, da mu je
nekdo ukradel »fička«, je ta-
koj obvestil postajo milice.
Gosar, ki je krenil v patro-
lo, je v starem delu mesta
srečal voznika fička, ki mu
je postal sumljiv zaradi iz-
redno divje vožnje.
Zapodil se je za njim. Za-
sledovani in zasledovanec sta
krenila proti naselju /Podgor-
je. Neznanec .se je med vož-
njo pripravil, da bo skočil iz
avtomobila, ker pa se mu je
miličnik preveč približal, je
avtomobil je trčil v njego-
vega.
Neznani storilec je takoj
pograbil priložnost in se spu-
stil v tek.
V bližini železniške proge
se je tat nenadoma zaustavil,
potegnil pištolo in pričel
streljati proti miličniku. Ver-
jetno sta tema in razburje-
nje rešili miličnika. Noben
strel ni zadel.
Kljub temu se je Gosar
odločil   za   zasledovanje,   še
prej pa je poklical na pomoč
zaposlene podjetja Bohor, ki
so bili v bližini, vendar se ti
niso odzvali klicu. Tedaj je
priskočil Zupane, ki se je
kljub strelom, katere je sli-
šal, zapodil proti neznanemu
storilcu, ki bi naj imel baje
preko obraza nogavico.
Mladeniču je uspelo zgra-
biti zhkovca, vendar se je ta
presenetljivo okretno iztrgal
iz Zupančevih rok in zbežal.
V tem trenutku je obrnil pi-
štolo tudi proti pogumnemu
fantu. Od dveh strelov je za-
del eden. K sreči je šla krog-
la skozi meso na nogi, tako
da ni zadela kosti.
Nato    je tat pobegnil    v
gk)Zd.
Tako se je nočno zasledo-
vanje končalo. Zupanca so
takoj prepeljali v bolni.šnico,
kjer je še na okrevanju.
V ponedeljek dopoldne so
ga obiskali predsta\tiiki
celjske Uprave javne varno-
sti, se mu zahvahh za nese-
bično pomoč ter mu izročili
kot skromno priznanje ročno
uro.
Nedvomno je Stanko Zu-
pane pokazal tisto, kar je
pravzaprav dolžnost — če-
prav tolikokrat zanemarjena
— vsakega poštenega obča-
na. Namreč pomagati milični-
ku in onemogočiti hudodelca
pri beg-u. Zupane je res iz-
postavil svoje življenje, k
sreči pa je bil zadet samo v
nogo, seveda, če sploh lahko
ob tem govorimo o sreči.
Vsa celjska javnost z veli-
kim upanjem pričakuje, da
bodo storilca, ki je tako
brezskrbno za vsako ceno o-
grozil dve človeški življenji,
kmalu prijeli. In ne samoto
— upamo tudi na primerno
}msn.    ......^ .„M.-,.§^čar..
POSVET O
ZAPOSLITVAH
Skoraj 40 deklet z območja
konjiške občine je prišlo
pred dnevi na posvetova-
nja, kjer so se s predstav-
niki zavoda za ijaposlo-
vanje pogovarjale o mož-
nosti zaposlitve na področju
gostinstva. Gre namreč za
to, da v naših obmorskih
mestih potrebujejo preko
1.500 deklet, ki bi se zaposli-
le kot priučene natakarice,
sobarice in podobno. Na po-
svetovanju se je kar 25 de-
klet odločilo, da bodo obi-
skovale poseben tečaj pri
Dei&vski univerzi
TOPER
UPOKOJENCEM
Prek sto nekdanjih članov
delovnega kolektiva Toper, ki
uživajo zasluženo pokojnino,
se je preteklo soboto zbralo
na srečanju, ki jim ga je pri-
pravil kolektiv. Najprej so
imeli upokojenci kosilo, nato
so si ogledali modno revijo
j>omladanskih artiklov, le-tej
pa je sledilo srečanje, ki je
potekalo v prijetnem vzduš-
ju. Kolektiv Topra je v.se
svoje nekdanje delavce tudi
nagradil, in sicer so vsi mo-
ški prejela po eno srajco,
vse   žeijske   pa   kombinežo.
OTROŠKO
VARSTVO
Temeljno skupnost otroške-
ga varstva so v Slovenskih
Konjicah ustanovili v začet-
ku tega leta, pred tem pa je
njene naloge opravljala po-
sebna komisija pri temeljni
izobraževalni skupnosti. Ta
je imela lani nad 880.000 di-
narjev dohodkov. Od zbranih
sred.stev so največ porabili
za gradnjo zgradbe otroškega
varstva v Slovenskih Konji-
cah, za ureditev in odplači-
lo anuitet vrtca v Zrečah in
drugo.
POLNE ROKE
DELA
Gradbeno podjetje »KON-
GRAD« v Slovenskih Konji-
cah ima za letošnjo gradbe-
no sezono sklenjenih že veli-
ko pogodb za gradbena dela
v mestu in okolici. Med dru-
gim so pred kratkim prevze-
li tudi gradbena dela pri po-
stavitvi vratarne pri LIK v
Konjicah, izvajajo pa tudi
manjša dela v sosednjem Vi-
tanju. Po dosedanjih aranž-
majih ter že podpisanih in
tudi predvidenih pogodbah
sodeč:, bodo pri tem podjetju
imeli v tem letu polre roke
i dela.
KONRAD
SODIN
Obrazi naših mož —- šol-
nikov, ki So prijokali na
svet v začetku našega sto-
letja, odlikuje nekaj po-
sebnega, čim so se odlo-
čili za učiteljski poklic, že
so se zapisali ljudstvu. Ni-
koli niso bili samo posre-
dovalci znanja in učenosti
v šolskih klopeh, nikoli se
njihov delovni dan ni iz-
tekel s šolskim zvoncem.
Tako je bilo in vsakemu
se je zdelo razumljivo. Tu-
di KONRADU SODINU,
danes upokojenemu rav-
natelju osnovne šole v
Stranicah. Kmečkega sina
je nuja po znanju peljala
v Maribor, kjer je pri na-
prednih in dobrih ljudeh
dobil zatočišče do konca
študija. Zagnanost mlade-
ga učitelja ga je po kon-
čanem študiju pripeljala
nazaj v domače kraje, v
hribovsko šolo Kunigun-
de, današnjega Gorenja
Tiad Zrečami. Malo nižje
se je še preselil in na
drugo stran hriba v Vita-
nje, dokler ni v času voj-
ne vihre odšel 1943 leta v
partizane. Povojna leta je
preživel na okraju v Mo-
zirju in Šoštanju in dolgo
si je želel domov, v rojst-
ni kraj Stranice. 1949 leta
se mu je želja le uresni-
čila in tu je zagrabil s
podvojenimi močmi. Leta
obnove, poleta, zanosa, v
času, ko smo mislili, da
bo v desetih letih zrastel
socializem. Kdo bi se jih
ne spominjal! Ko so ob-
novili šolsko poslopje, so
postavili prvi učiteljski
blok v občini. Ni bilo tre-
ba prositi, mladina, kmet-
je, delavci, vsi so delali
udarniško, dali bre.% lač-
no les. Vse to vidim da-
nes v blestečih Sitlinovih
očeh. Tu ni pozabijenja, ne
hvale, samo zanos, ponos,
da se je delalo t:% rat ta-
ko, kot je bila že od nek-
daj navada učitelskega sta-
nu. »Potegnili smo šest
kilometrov električnega vo-
da v Stranice,« de s po-
nosom učitelj SOii.n. Pri
tem pa ne pripomni, da
je vodil še knjižnico, ki
je imela največje število
knjig in v domačem dram-
skem društvu je bil glava
vse družine. Ko se je lan-
sko leto umaknil v pokoj,
je od tega ostalo malo.
Še vedno pa je predsed-
nik prosvetnega društva,
predsednik krajevne skup-
nosti in raznašalec kart
za gledališke predstave in
gostovanja. Vodilno me-
sto je prepustil drugim,
o.stala pa je še živa želja
po pomoči, ki je obenem
vez s preteklostjo. Zato
ga nikoli ne zalotijo pri
mirovanju in kjer je
kakšna kulturna priredi-
tev, je gotovo zraven.
Ljudskega učitelja KON-
RADA SODINA sem zapu-
stila z njegovo vero v
mladi rod. Njegova vnuki-
nja ga je zahtevala zase,
cukala ga je za rokav in
tujo teto gledala postrani.
Ljubezen, ki jo je nese-
bično razdajal mlademu
rodu preko trideset let,
danes z vso toplino razda-
ja vnukinji. Zapisala pa
sem si njegov nauk v uho:
Tisti človek, ki je šel pre-
ko odrskih desk, je na-
šel pravo pot v življenje.
In tisti, ki je znal seči po
knjigi — tudi. Moje iz-
kušnje me tako uče. «
Nauk, ki je vreden pre-
misleka,
ZDENKA STOPAR^
obrazi
intervju
PREMALO O USTAVNIH
DOPOLNILIH
TONE NAPAST, predsednik
delavskega sveta Zdravilišča v
Rogaški Slatini, je po poklicu
ekonomist, dela pa na odgo-
vornem delovnem mestu
upravnika hotelov. Sezona je
tako rekoč na pragu, saj šte-
vilni gostje že prihajajo, ure-
jevati pa je potrebno mnoge
stvari, da bo vse pripravlje-
no, ko bo glavna sezona tu.
Komaj sva našla prost ter-
min, da sva se lahko pogovo-
rila. Predsednik delavskega
sveta je že tretje leto, v Zdra-
vilišču pa v službi sedem let.
NOVI TEDNIK: Za uvod
morda nekaj o tem, kako
ocen,jujete lansko poslovno
leto In dosežene rezultate?
NAPAST: Ne samo po moji
oceni, temveč nasploh je bilo
lansko leto nadvse uspe.šno.
Ustvarili smo preko pet mili-
jard starih dinarjev prometa
in dosegli tudi sklade v zado-
voljivi višini.
NOVI TEDNIK: še kakšna
bistvena značilnost lanskega
poslovanja?
NAPA.ST: Verjetno smo med
redkimi delovnimi organiza-
cijami, ki lani nismo imele
problemov z likvidnostjo, kar
pomeni, da nikoli nismo bili
blokirani, nikoli pa tudi ni
bilo vprašanje pravočasnega
izplačila osebnih dohodkov
preko 650 članskemu kolekti-
vu.
NOVI TEDNIK: S katerimi
problemi so se organi uprav-
ljanja še posebej ukvarjali?
NAPAST: Največ nas je an-
gažirala nova sistematizacija
delovnih mest oziroma nova
analitična ocena. Ni nam
uspelo, da bi to dokončno
uredili že v lanskem letu in
smo to prenesli še v to leto.
Druga naloga, ki nas je pre-
cej angažirala, pa je bilo
sprejetje novega statuta.
NOVI TEDNIK: Sprejeli
ste nov statut. Koliko .je pri
tem sodeloval kolektiv?
NAPAST: Reči moram, da
so bile naše družbeno politič-
ne organizacije kar precej an-
gažirane ob tem, da .so skli-
cevale sestanke, na katerih so
se podrobno pogovarjali o
vseh spremembah in dopolni-
lih našega osnovnega samo-
upravnega akta.
NOVI TEDNIK: Kakšni so
načrti kolektiva za letos?
NAPAST: Maja bomo izro-
čili v pogon novo polnilnico,
ki bo dajala 50 milijonov li-
trov mineralne vode na leto,
vendar se bo morala prodaj-
na služba močno angažirati,
da bo to tudi prodano, saj je
pritisk velikih proizvajalcev
mineralne vode dokaj močan.
NOVI TEDNIK: Kaj pa ho-
telske kapacitete? Jih je do-
volj?
NAPAST: Kljub temu, da
imamo sorazmerno močne
anuitete, razmišljamo o tem,
kako bi prišli do novega ho-
tela, kjer bi imeli moderne
prostore za zahtevnejše go-
ste, posebno za tujce. Hotel
visoke B kategorije je nuj-
nost, vendar bi potrebovali
zanj 5 milijard. Idejni pro-
jekti so v izdelavi, ostalo bo-
mo še videli.
NOVI TEDNIK: Kakšne
osebne dohodke imate v pod-
.jetju?
NAPAST: Mislim, da ne naj-
slabše, pa tudi najboljši men-
da niso. Najnižji osebni do-
hodki lani so bili 976,00 din,
najvišji 4.900,00, v povprečju
pa 1.490,00.
NOVI TEDNIK: Kako skr-
bite za kategorije z na.inižji-
mi prejemki?
NAPAST: Mislim, da bomo
že v letošnjem letu dosegli
minimum 1.000,00 din. Giba-
nje povprečja v podjetju in
gibanje najnižjih prejemkov
nam kaže, da smo kar pre-
cej razmišljali o tem, koliko
bodo plače najnižjih kate-
gorij. Smatra, da ta problem
kar v redu re.šiijemo, pozorno
pa ga bomo seveda spremlja-
k k. tudi. X. hflrinčfti,.. ^^^.^.^
NOVI TEDNIK: Kako ote-
nju,jete delo družbeno politič-
nih organizacij v podjetju, .še
zlasti z vidika sanioiipra\ nih
procesov?
NAPAST: V glavnem mo-
ram reči, da dobro delajo,
saj vedno obravnavajo vse po-
membnejše zadeve, preden
pridejo na sejo centralnega
delavskega sveta. So v pomoč
tudi svetom enot, vendar pa
bi bilo seveda lahko njihovo
delo še boljše. Tako je men-
da povsod.
NOVI TEDNIK: Kaj pa sin-
dikat, ta ima .še posebn(» vlo-
go?
N.\PAST: No, saj sami ve-
ste, je in ni. Prav gotovo ima
pomembnejšo vlogo, kot pa
jo v resnici realizira. Ne mo-
re se izkopati iz nekaterih
drobnih zadev, premalo pa
nastopa kot politični dejav-
nfc_________________ ....   -.
Tone Napast
NOVI TEDNIK: Kako »o
delavci seznanjeni z ustavni-
mi dopolnili?
NAP.\ST: Vem, da so o tem
razpravljale politične organi-
zacije, še zlasti Zveza komu-
nistov, delavci pa so o tem
še vedno absolutno premalo
seznanjeni, zato smo .se od-
ločili, da bomo imeli v apri-
lu posebne sestanke s kolek-
tivom, da bomo podrobno
obravnavali ta vprašanja.
NOVI TEDNIK: Kaj pa do
polnila, ki se neposredno ti-
čejo delavcev v delovnih or-
ganizacijah? Kaj boste ukre-
nili?
NAPAST: Osebno menim,
da pride to v upoštev pred-
v.sem v velikih delovnih sku-
pnostih, kjer imajo samostoj-
ne organizacije združenega
dela resnično lahko obliko,
kot jo predvidevajo določila.
Za nas pa to ne pride toliko
v upoštev.
NOVI TEDNIK: Kako oce-
nju.jete aktivnost članov de-
lavskega sveta?
NAPAST: Mnenja sem, da
ne bi prav nič škodilo, če bi
bila njihova aktivnost še ma-
lo večja, kot je. So posame-
zniki, ki se zelo resno pri-
pravijo na sejo in na njej tu-
di    konstruktivno    delujejo.
NOVI TEDNIK: Kam je po
vašem usmerjen interes de-
lavcev?
NAPAST: Zgolj v to, kolik-
šne bodo plače, kdaj do bo-
bil stanovanje in podobno,
čeprav tega ne moremo po-
sploševati. Kajti zanimajo se
seveda tudi za druge proble-
me podjetja, vendar premalo
čutijo, da so vključeni v ce-
loten proces u.stvarjanja in
dehtve.
NOVI TEDNIK: Kakšna .je
povezanost Zdravilišča s kra-
jevno skupnostjo in turistič-
nim društvom?
NAPAST: Povezanost je te-
sna, kajti mnogo je skupnih
interesov, ki se prekrivajo —
od ureditve kraja naprej.
Mnogo stvari se identificira,
živimo pač za eno stvar —
turizem.
BERNI STRMCNIK
št. 12 — 23. marec 1972
NOVI TEDNIK
7. stran
Prejeli smo
Zanemar-
jena
kultura
»Kulturo delovnemu člo-
veku!« Tako smo včasih govo.
rili. Tudi marsikaj smo na-
redili zato, da bi duhovno
kulturo zares približali našim
delovnim množicam. Gradili
smo kulturne domove na va
SI, urejali smo knjižnice, gle-
dališča so gostovala vsena
okrog po Sloveniji, skoro
vsaka vas je imela svojo lju-
biteljsko gledališko ali fol
klorno skupino. Slovenci, že
od nekdaj znam kot dobri
pevci, smo se trumoma zgri-
njali v pevske zbore in zborč-
ke. Skratka — kultura je bi-
la na najboljši poti, da po
stane zares del nas vseh.
Pa so oa tistih lepih ča
sov minila leta. Mnogo za
stavljenega dela je zaradi ma-
lomarnosti ah zaradi hlapce-
vanju vsemogočnemu »dinar-
ju« zastalo sredi poti. Knjižni-
ce smo zapirali eno za drugo,
kulturni domovi so postali
skladišča kmetijskih pridel-
kov^ amaterske skupine so
se razgubile in mti sledu m
ostalo za njimi. Ostali $mo
Slovenci zgolj in edinole pev-
ci, pa še to najraje v gostil-
nah pri rujnem vincu.
Kaj lahko danes pokaže-
mo?'Kje tahko delovni ljudje
danes črpajo duševno kultu-
ro? Gledališča, kino, koncer-
ti. Kaj malo je možnosti za
kulturno   razvedrilo.
V Celju se je na srečo ob-
držalo vsaj poklicno gledali-
šče. Dasi je bilo včasih tik
na robu prepada, je vedno
znova uspelo ohraniti svoje
sveto poslanstvo. Po zaslugi
teh ali drugih činiteljev Je
Slovensko ljudsko gledališče
v Celju še naprej ohranilo
vrata odprta. Niti pomanjka-
nje denarja ali druge prehod-
ne krize niso mogle omajati
predanosti delu in umetnosti
maloštevilnim gledališčni-
kom iz Celja.
Kaj pa lahko pokažemo v
Celju še drugega, kar naj bi
približevalo kulturo delavnim
ljudem, jih vzgajalo in raz-
svetljevalo?
Priredimo jim vsako leto
nekaj koncertov, še največ
krat koncertov zabavne gla
sbe. Za resno glasbo ni pre-
več zanimanja in zato bi
bili taki koncerti deficitni.
Zal '!!
Knjižnice imamo kar dob-
ro urejene. Toda zanimanje
za dobro knjigo usiha. Nič
čudnega, saj nam vsi časopi-
sni kioski nudijo na vsakem
koraku krimmalke. stripe in
drugo »kriminalno« literaturo.
Kaj tedaj še ostane"^ Kino'
Da včasih je bilo to zadnje
pribežališče tistih, ki Jim je
bila dobra kulturna zbava in
razvedrilo še pri srcu. Toda
dorze.s je spored v naših kine-
matografiji tako nemogoče
sestavljen, da gre človek s
težkim srcem mimo slik in
plakatov. ki napovedujejo
zgolj »kriminalke. »kavboi-
ke« in cenene »limonade«
Rp^ je sicer, da se spored
mora ravnati po povpraševa
nju in zahtevah širokih ljud
skih množic, da bi vsaj "
evpjT! izmed treh kinemnto
grnfnr lahko gledali doher
spored'' Slovenskih kratkih
filmov, nagrajenih na med-
narodnih festivalih, pri nas v
Celju že lep čas nismo imeli
prilike videti. Enako ne ka-
kih drugih nagrajenih fil-
mov, ki pa niso preveč ko-
mercialni, vsaj za občinstvo
v Cel hi ne
Vsi preveč gledamo na
življimje skozi dinar in pozab-
ljamo, da bi morali zasledo
vati tudi tisti daljni, šele čez
dolgo časa dosegljivi cilj. da
bo duhovna kultura postala
iel nas samih
BORUT  ALUJEVIC
Večer gledališke kulture
Celjsko gledališče nas je
prejšnji teden seznanilo s
komedijo Mesec dni na kme-
tiii. Napisal jo je ruski po-
etični realist Turgenjev, ple-
mič, lovec in pisatelj. Veliki
ljubitelj ruskega preprostega
človeka je z drobno in prefi-
njeno ironijo slikal odvečne
ljudi svojega, že umirajočega
razreda, ki ga spoznavamo v
njegovih osrednjih romanih
Rudin, Plemiško gnezdo in
Očetje in sinovi. Slovenci
smo pisatelja spoznavali že v
glasniški dobi, dobili pa tudi
svoj posnetek s Kersnikovimi
grajskimi povestmi. Nič manj
ni vplival na razvoj hrvaške
realistične novele in romana
(Djalski, Draženovski, Koza
rac in Fran Mažuranič).
Življenje, kot ga vidtimo v
komediji, je že zdavnaj mrt-
vo, saj je umiralo vso drugo
polovico 19. stoletja, tja do
Čehova, ki je s svojo drama-
tiko meril njegove zadnje
utripe. Ustavljalo se je v zu-
nanjem, gospodarskem, in
notranjem, družinskem, dihu.
Turgenjev je s komedijo
podal vzdušje v plemiškem
dvorcu Arkadija Sergejeviča
Islajeva, bogatega posestni
ka. V njegovem liku opazimo
zadnje napore veleposestni-
kov, da se reši, kar se rešiti
da. Ves je v "svojih gospo-
darskih preurejanjih in kakor
da ne čuti, kaj se dogaja z
njegovo ženo Natalijo Pe-
trovno. To je še vedno mlada
žena, v njej čutimo življenj-
sko nepomirjenost, saj konč-
no spoznamo, da še ni izzži-
vela svoje erotike — kljub
doraščajočemu sinu Kolji.
Zato hišni prijatelj Rakitin
kar pristaja k njeni osamlje-
nosti in nemirnemu plahuta-
nju. Je nekakšen Pierre Be-
zuhov, le da je v njem več
nepotrpežljivosti in kanček
zlorabe. Rakitin dvori Nataliji,
pa ni nikoli do konca usli-
šan. To razmerje se pK>dre,
ko v družino pride Beljajev,
domači učitelj. Natalija je
takoj vznemirjena in vsa v
ognju. Sledijo mučne scene
med njo, Rakitinom in Ve-,
ročko, ubogo dozorevajoče
rejenko, ki se seveda prvič
ogreje ob domačem učitelju
Nastop Beljajeva nam je da
nes skoraj nerazumljiv, ko
maj si upa misliti, da bi ga
lahko visoka gospa, kot je
Natalija, vzljubila. Njegova
zadržanost je utemeljena sta-
novsko, do obeh ostane indi-
ferenten. Tudi i>otem, ko do-
mači prijatelj, zdravnik Spi-
gelski, in Natalija barantata.
da bi Veročka vzela okorele-
ga soseda Bolšincova! špi-
gelskemu se to izplača, saj
bo dobil za uspelo posredo-
vanje trojko, Natalija pa se
bo iznebila tekmice. Srečen
ni nihče. Rakitin in domači
učitelj Beljajev se umakneta,
odšla pa bo tudi Veročka, ki
bo v2^1a ostarelega Bolšin-
cova.
Zunanjega dogajanja res ni
veliko. Vse je v razpoloženju
in v dialogih. To je dobro
razumel režiser Mile Korun.
Ustvaril je izredno konverza
cijsko in poetično uprizori-
tev. Ostal je zvest Turgenje-
vu in njegovi interpretaciji
življenja. Z zastrtim govorom
in nevsiljivo igro nastopajo-
čih je ohranjal enotno občut-
je in tempo igre od začetka
do konca. Nekateri dialogi so
bili prave mojstrovine. Ome-
niti moramo prefinjeni dialog
med Natalijo in Veročko, ko
se njuno čustvo prepleta z
nezaupanjem, odporom ali
celo s sovraštvom. Tu sta bi-
li Marjanca Krošlova in Jo-
žica Avbljeva res enkratni.
Nepozaben je dialog med špi-
gelskim in Lizaveto Bogda-
novno, družabnico, ko zdrav
ni k preračimano in surovo
zasnubi ostarelo devico in ko
ta ponudbo cinično sprejme.
Sandi Krošl je bil tu glavni
akter. Koliko zagrenjenosti,
cinizma in odpora je bilo v
njegovih monologih! Mija
Mencejeva je bila v odzivanju
kos raznim niansam v tem
nenavadnem odnosu. V osta-
lih vlogah so še nastopili.
Branko Grubar kot Islajev,
Anica Kumrova kot Kol j a,
Marija Goriščeva kot Ana
Semjonovna Islajeva, mati
gospodarja, Marjan Dolinar
kot vzgojitelj Schaaf, Jože
Pristov kot Bolšincov_ Bruno
Vodopivec kot sluga iri Ljerka
Belakova kot Katja. Vloge so
bile spretno vtkane v glavno
igro, le v Grubarjevi igri je
bilo premalo teže.
Scena je bila enostavna in
skromna: modro ozadje za
salon in vrt. Pozornost je bi
la tako res obrnjena vsa v
dialoge. Optični vtisi pa so
bili tako seveda močno okr-
njeni. To je morda edini mi-
nus v splošni harmoniji igre,
kajti prav v kultiviranosti vi-
dimo glavni uspeh predstave
Občinstvo je bilo zadovoljno
in je igralce dolgo pozdrav-
ljalo.
Komedijo je prevedial Josip
Vidmar, lektorsko delo je
opravila Majda Križajeva,
sceno je postavil Avgust La-
vrenčič, kostume pa je začr-
tala Mija .Jarčeva.
JANEZ ERKLAVEC
Kakšna je zbirka?
Švicarski umetnostni zgo-
dovinar in lastnik prodajne
galerije grafik Kurt Miiller je
ob svojem zdravljenju izred
no vzljubil Rogaško Slatino
in druge kraje v njeni okoli-
ci. Ko pa je spoznal tudi lju-
di, ki se trudijo, da bi bilo
zbranega cim vec materiala
iz bogate krajevne in zdravi-
liške zgodovine, se je odlo
čil, da bo poklonil Rogaški
Slatini grafične liste, ki b^
lahko pomenili zanimivo
dopolnilo že obstoječemu
ilustrativnemu historičnemu
gradivu.
In zdaj je že okrog 200 h-
stov v posesti zdraviliškega
arhiva. V tej kolekciji so
zbrane vedute Rogaške Sla-
tine iz preteklega stoletja —
najbolj znanih avtorjev (Kai
ser, Vachtl_ Passini, Mayer
Payne, Reičhert) m drugih
krajev celjskega območja,
največ iz Celja, Laškega in
Rimskih Toplic Vmes so za-
stopani še drugI slovenski
kraji, med katerimi bi bilo
vredno omeniti zlasti Golden
steinov Bled iz leta 1849,
Ljubljano, Ptuj in razne upo-
dobitve naših gradov iz 19.
stol. Zanimive so tudi vedute
Beograda in Dubrovnika. Po
sebno atraktivne pa so lito
grafije Posronjske jame iz
sredine prejšnjega stoletja —
koi pnmer naravne znameni-
tosti, prav tako pa tudi pa-
norame med Rakekom m Se
žano, nastale kmalu po otvo-
ritvi železniške proge leta
1R57. Vredni sta tudi origi-
nalni geografski karti naših
krajev iz zač.  18. stol.
Ta izbor dopolnjujejo gra-
fične upodobitve raznega
cvetja in sad;a ter metuljev
iz konca 18. oz. zač. 19. stol.
Velika privlačnost Miillerja-
vih grafik je v tem, da so vse
izbranih    temah,   da   bodo
izredno kvalitetno restavrira-
ae, naknadno kolorirane ta-
ko, da kot celota učinkujejo
brezhibno, ubrano, ne samo
dokumentarno, ampak tudi
nadvse dekorativno.
Zdaj Kurt Miiller še naprej
zbira grafične liste za Roga-
ško i>latiiiu m sicer po tako
imele svoj pomen kot pre-
zentacija zgodovinskega raz-
voja določenih področij, kar
bi lahko prineslo našemu
zdraviliškemu kraju tudi
nadvse pozirivne pedagoške
rezultate.
M. MOSKON
lan^alovič v Celju
Prihodnji Leden — točneje
v sredo, 29. marca, bo v Ce-
lju na V. abomnujskem kon-
certu v Narodnem domu na-
stopil basist Miroslav canga-
lovič iz Beograda To je eden
naših umetnikov, ki si je
pridobil popularnost doma in
v svetu, saj se je izkazal kot
pevec s čudovito barvitostjo
svojega glasu in kot mojster
interpretacije številnih oper
ni h partij.
Po študiju v Beogradu je
postal 1. 1947 oi>erni solist in
od tedaj dalje je dosegal
uspeh za uspehom: prvo na-
grado 1. 1948 v Beogradu, na-
to 1. 1950 v Franciji. V gle-
dališču narodov v Panzu je
leta 1959 predel nagradn med-
narodne kritike za najboljš-i
izvedbo v sezoni (za vlogo
Mefista v »Faustu«), leta 1900
pa za najboljšo izvedbo »Bo
risa Godunova«. Glavne ba
sov.^^ke vloge v operah »Knez
Igor«, »Don    Carlos«,   »Don
Kihoi;(, »raust« m mnogih
drugih je interpretiral v mno-
giii opernih hišah Evrope,
Amerike in Japonske. Pel je
tudi za mnoge radijske in te-
levizijske programe ter § de-
loval z velikimi simfoničnimi
orkestri. Največje uspehe je
zabeležil na testivalih v Edin-
burgu, Firencah, Praški po-
mladi in na Dubrovniških
poletnih igrah. Je nosilec
številnih odličij in diplom,
skratka umetnik, ki ga bomo
v Celju z navdušenjem p<3-
zdravili.
Njegov koncertni pro^;ram
je obširen ter obsega pesmi
in arije jugoslovanskih in
svetovnih komponistov. Can-
galovič bo poleg večernega
koncerta 29, marca pel še za
celjsko glasbeno mladino v
ponedeljek 27. marca v Na-
rodnem dtomu. Pri obeh na-
stopih bo iwnetnika sprem-
ljala pianistka Zora Mihajlo-
vič. -eg-
Iz dnevnika SLGi
čeprav že vse oznanja, od sončnega vremena do rahle-
ga zamujanja pri predstavah, da se naglo bliža konec gle-
dališke sezone, pa v samem teatru še nič ne kaže. da bi že
mislili izpreči. Po uspehu s Turgenjevim, z njegovo kome-
dijo »Mesec dni na kmetih«, ki je razgrnila pred nas pre-
senetljivo bogato jpaleto pristnih igralskih materialov (reži-
ser je bil po dolgih letih spet Mile Korunj, se že bližamo
Calderonu, najpomembnejšemu dramatiku španskega zlate-
ga veka, njegovi poetični drami »Življenje je sen«. Režira
jo Zvone Sedlbauer, m.ed gosti pa se homo srečali s popu-
larnim Fi.idetom Bibičem in Božom Šprajcem (ki ga že po-
znamo IZ .^.spele vloge v Jovanovičevih »Norcih«j Zgodba
pripoveduje o nesrečnem kraljeviču Sigismundu, ki ga oče
kralj zaradi usodne prerokbe že ob rojstvu pahne v ječo
in ki mu je življenje, ki se mu kasneje ponuja, le varljivi
sen. Vonec sezone, sredi ma;a, bo zaključil dolgo pričako-
vani Jurčičev »Tugcmer«, tokrat v Levstikovi varianti pre-
delave. Delo bi bih morali uprizoriti že v vrhu sezone, pa
se je zakasnilo zaradi pogostega snemanja naših igralcev pri
različnih filmih
Paralelno s Calderonom so že razpisane skušnje. Tugo-
vier, prva slovenska tragedija bo uprizorjena po zanimivem
idejnem konceptu Bojana Stiha, sama odrska postavitev pa
bo v rokah Francija Križa ja ob asistenci tandema Bojana
Stiha in dramaturga Igorja Lampreta. Obeta se nam nad-
"se zanimiva gledališka postavitev. Zgodovinska snov, ki jo
je Levstik kontaminiral s svojimi bridkimi skušnjami slo-
vensk'iga izobraženca in politika, je po štihovi interpreta-
ciji posodobljena, o ničemer pa se ne izneverja Levstiku.
Le še bolj skuša razkrinkavati, deheroizirati, mizerijo slo-
venstva, položenega v roke nesposobne, jalove politične sre-
nje
Pred mesecem je tudi že bil sprejet repertoar za na-
slednjo sezono, v glavnem skuša celjsko gledališče nada-
ljevati pot, ki si jo je utrdilo z zadnjimi sezonami: vsesko-
zi želi ostati živo, ljudsko, odprto gledališče. Odprto za pro-
bleme sodobnosti in živih tokov sodobnega gledališkega
izraza.
7ž
Umetnost vzhodne Afrike
Kako malo Je treba in vendar je to malo veliko, zelo veliko.
Jedilnica gostinskega obrata tovarne gospodinjske opreme
Gorenje v Velenju je svojo steno odstopila razstavi. Vse
kaže, da dobiva Velenje že kar domačinsko pravico za raz-
"davljanje izdelkov in umetnin afriških narodov. Po Foitovi
zbirki, ki ima v mestu ob Paki svoje stalno bivališče, je
Etnograf:^ki inštitut v Ljubljani tokrat pripravil drugo pre-
senečenje — razstavo sodobne umetnosti vzhodne Afrike ali
na Kratko — razstavo Batik. Dela vzbujajo splošno pozor-
nost in pomagajo k poznavanju življenja vzhodnoafrišldli
narodov. Gre pa še za nekaj drugega — kolektiv, ki je po
svojih izdelkih bele tehnike in drugih aparatih znan jk)
vsem svetu, je odprl svoja vrata tudi umetnosti. Tokrat
afriški; prihodnjič pa. ..? Sodelovanje tudi na tem pod-
ročju!
Film
v nimu Ljubezen v troje igra naslovno vlogo priljubljetil
Alain Delon.
Med zanimivejše filme tega tedna v celjskih kinemato-
grafih lahko uvrstimo reprizo Moje pesmi, moje sanje, an-
gleški barvni film Zasebno življenje Sherlocka Hc^Imesa in
francosko barvno dramo Ljubezen v troje.
V filmu Ljubezen v troje je predstavljena in ra«dle-
njeiia zgodba o mladem zakonskem paru, ki živi nedaleč
od Pariza srečno življenje v iskreni ljubezni in raziuneva-
nju. Dogajanje na platnu se zaplete, ko doživlja zaljub-
ljena dvojica veliko preizkušnjo strpnosti in m©dselx>,)ne-
ga razumevanja. On se namreč zaljubi v drugo, vendar je
častveno razpet na obe strani. Pred nami se razgaljajo
čustva obupa, žalosti, cfra.sti. nepomirjenja — vse to pa
vodi v neizbežen tragični konec.
8. stran
NOVI TEDNIK
Št. 12 — 23. marec 1972
Reportažni zapis
ŽIVUENJSKI MINIMUM - ČUDEŽ
Baje se v Ljubljani nek odbor ukvarja z vprašanjem življenjskih stro-
škov ali minimumom za življenje. Baje so naračunali lepo okroglo vsoto,
ki bi se je razveselili mnogi občani, če bi jo dosegli kot redni družinski
dohodek. Menda so naračunali 3.000 dinarjev minimuma za štiričlansko
družino.
Kakšen je življenjski strošek uradno, torej ni znano, saj niti to ni
jasno, kaj bi pod minimum za življenje sploh šteli. Ni jasno, ali sodi v ta
okvir stroškov še kaj več kot izdatki za hrano in prebivanje, najnujnejšo
obleko ter kurjavo. Tudi za navaden v oblicah kuhan krompir je treba imeti
štedilnik in lonec — preprosto povedano, minimalni življenjski stroški
so neizračunljivi, ker so drugačni od posameznika do posameznika, od
ene družinske skupnosti do druge.
Najprej obrazložitev, z>a-
ikaj v tem sestavku ne bo
povsod polnih imen. Zato ne,
ker si ljudje neradi pustijo
gledati v lonec, ker si gospo-
dinje navzlic izredni varčno-
sti še vedno očitajo, da niso
dovolj gospodarne. Tudi zgo-
vorni niso, ker ljudi v spo-
dnji lestvici življenjske rav-
ni že misel na stroške živ-
ljenja vznejevolji.
Oglejmo si za tokrat dva
primera:
KURE, ZAJCI, VRT
IN GARAŠKI
DOPUST RUDARJA.
Rudar iz Laškega rudnika
V. ima nezaposleno ženo in
dva šoloobvezna otroka, še
na misel mu ne pride, da bi
govoril o »nezaposlenosti«
žene. Poleg skromne adapti-
rane hišice  ima  okoli  1.000
kvadratnih metrov zemlje.
Povprečna kot kopač v jami
zasluži okoli 1..500 do 1.800
dinarjev. Za hrano, elektriko
in kurjavo porabi okoli 800
do 900 dinarjev na mesec.
Ostali denar mu poberejo
obroki za posojila, stroški za
šolo dveh otrok, naročnina
za radio, televizor in časopis.
Kako se prehrani ta štiri-
članska družina, ki ne pozna
lakote? Na tisti krpi zemlje
pridelajo vso zelenjavo in so-
čivje, zelje in repo, nekaj
krompirja. Žena redi ducat
zajcev, ki dopolnjujejo v
<)rnaki jedilnik in kakšnih 25
kokoši, ki nesejo jajca in
sem ter tja katera konča v
loncu.
Rudar V. že leta porabi
svoj letni dopust na garaški
način. Ali popravlja hišo, da
je popravilo cenejše, gre ko-
mu pomagat za protiuslugo,
si pri kakšnem kmetu pri-
služi drva, jabolka ali kaj
podobnega za ozimnico. Nje-
gov dom je čudež. Otroka le-
po negovana, oblečena, v sta-
novanju   poleg   kopalnice   z
bojlerjem še pralni stroj,
električni šiedilniK in drugo.
»Življenja v bloki:, brez tega
koščka zemlje, si ne morem
predstavljati. V tej draginji
bi vražje tanko piskali.«
Tako rudar iz Laškega in
njegova diTižina, za katero
velja v soseščini glas, da ni
imovita, a tudi revna ne.
ŠKORNIKOVI
OBRMEJO VSAK
DiNAR
.štiričlanska družina v blo-
ku »107«. Edini zaposleni je
Ivan Škornik, cinkarniški
kurjač. Žena'Jožica je odre-
zala fantoma po kos potice,
ostanek od godovanja, da
sva imela med pogovorom
mir.
Odkar je mož pred štirimi
meseci opravil izpit za kur-
jača, zasluži več. Okoli 1.700
dinarjev. Prej je bilo tudi po
300 in več dinarjev manj.
Poročena sta 14 let, imata v
stanovanju novo samo spalni-
co.V stanovanju je le radio,
ni televizorja, ni pralnega
stroja.
Okoli 1.000 dinarjev gre za
hrano. Stanovimje znese 110
dinarjev, elektrika 60 dinar-
jev, malica za šolarja od 40
do 50, po 100 dinarjev gre za
kurjavo, krompir in ozimni-
co, preračunano na mesec,
200 dinarjev pa je odtegljaj
za obrok. Kupiti je treba
vsak peteršiljček. Meso je na
mizi dvakrat do trikrat na.
Škornikova fanta šta ješča.
teden — ne veliko. V tej
družini si otroka ne režeta
kruha sama, kadar se jima
poljubi.
Hudo je Vsak mesec je
gospodinja za okoh 200 di-
narjev prekratka z denarjem.
Mora si tudi sposoditi. In
ob mesecu vrniti. Iz meseca
v mesec. Sin, ki je šolar, se
težko uči. Lani je za inštruk-
torja šlo po 120 dinarjev na
mesec. Letos ga uči sošolec
odličnjak — tovariško, za-
stonj.
Lani so bili na dopustu.
Možu so kot pridnemu delav-
cu omogočili, da je za 1.000
starih dinarjev na osebo za
dan prebil z dmžino v Cri-
kvenici 10 dni. Tako je bilo
pred dvema letoma, le da je
bil takrat mož sam na morju.
Prej pa 12 let nikjer.
Pol leta zbira škornikova
dinar   po   dinar   za   polog.
1.400 novih dinarjev mora
zbrati, da bodo lahko na kre-
dit vzeli skromno opremo za
dnevno sobe, v kateri je se-
daj miza s stoli, otroška po-
steljica in dotrajana zofa.
Na robu revščine, ki jo
blažita to le potrpežljivost in
razumevanje med zakoncema.
Gorje, če pride bolezen ali
kakšna druga nesreia.
NA TISOČE
IN TISOČE
TAKIH PRIMEROV
Neporočena mati z dvema
otrokoma, uslužbenka s sred-
nješolsko izobrazbo iz Celja,
ne more kuhati kosil doma.
Z otroci je v restavraciji,
zvečer in zjutraj doma. Za
hrano, stanovanje, elektriko,
kurjavo, šolsko malico, hrano
v vrtcu, porabi svojih 1.700
dinarjev plače in otroške do-
klade povrhu. Za obleko, za
dmge izdatke mora iskati
honorarno delo. Ne gre dru-
gače . . .
Delavec ljudske milice ima
ob ženi še dva otroka. Okoli
2.000 dinal-jev doh<Mlka na
mesec ima. Samo za hrano,
elektriko in kurjavo porabi-
jo okoli 1.200 dinarjev. Vsa
sreča, da imajo hišico, nekaj
zemlje, da zredijo prašička
in pridelajo ves krompir, ze-
lenjavo in sočivje.
Kje je torej življenjski mi-
nimum! Pri vseh naštetih pri-
merih je vsak luksuz odštet.
Nikjer avta, nikjer vikenda.
V vseh naštetih primerih o-
sebni dohodek ne znaša pod
1.500 dinarjev mesečno. In še
ob novem letu je bilo v Ce-
lju okoli 2.000 delavcev, ki
imajo dohodke nižje od 1.000
dinarjev. Med temi je veliko
takšnih, ki so edini hranil-
ci celo več kot štiričlanskih
družin. ^
Nedavno se mi je politi-
čni delavec v nekem kolektivu
pritožil, češ da delavci ne-
radi ostajajo v podjetju na
sestankih? Je kaj čudnega.
Hitijo domov, na vrt, za pri-
ložnostnimi dodatnimi zasluž-
ki. Kdor take priložnosti ni-
ma, rad posedi, leže. Manj
kalorij porabi sede in leže.
Engels je ob grobu Karla
Marxa, ki je živel revno, kot
cerkvena miš, med drugim
rekel, da je praznega želod-
ca težko misliti, snovati, biti
ustvarjalen.
Kaj je torej naša naloga?
JURE   KRAŠOVEC
Rado Palir
KAKO SPOLNO VZGAJAMO
z moraliziranjem, pri-
diganjem in zastraševa-
njem bomo pri oblikova
nju ustreznega odnosa do
spolnosti pri naših otro-
cih prej dosegli nasprotje
tistega, kar želimo, kajti
prepovedani sad mika
dvojno. Poleg tega današ-
nja mladina predobro opa-
ža neskladje med beseda-
mi in dejanji svojih vzgo-
jiteljev. To neskladje jo
bega: začne dvomiti v
vzgojiteljske avtoritete in
ne ve več, komu bi ver-
jela in kdo ji resnično
želi odgovoriti na njena
življenjska vprašanja. Nič
manj je ne bega in meče
v negotovost neskladje
med resničnimi vzgojite-
lji in sovzgojitelji — sled-
njih inm mladina v današ-
njem času niokoliko (knji-
ge in sploh tisk, televizi-
ja, radio itd.). ~ Zlasti
nevarno, kar se tiče osva-
janja ustreznih pogledov
na spolnost je neskladje
me<i osnovnimi otrokovi-
mi vzgojitelji — med do-
mom in šolo. Tega ne-
skladja naši starši niso
bili deležni in je v tem
gotovo njihova prednost
pred dana.šnjo mlado ge-
neracijo.
Gotovo smo pozabili po-
metati pred lastnim pra-
gom, ko stahio tožimo
nad našo mladino, češ
kako je pokvarjena, mo-
ralno   izprijena itd.,   pri
čemer imamo v mislih
predvsem njeno /)liberal-
nost« na področju spolno-
sti. Pri tem pozabljamo,
da je naša mladina pred-
vsem takšna, kakršno smo
Jo vzgojili. Ko jo obsoja-
mo, obsojamo predvsem
sami sebe, seveda ne da
bi se t^a zavedali.
Za konec še misei o ci-
lju spoine vzgoje. — Ker
je spolna vzgoja samo del
široke vzgoje oziroma
kultivir?nja osebnosti, sta
si osnovna cilja obeh v
bist\ai istovetna: obliko-
vati vsestransko razvito
osebnofft — osebnost, ki
bo osrečevala druge in bo
tudi sama srečna. Spolna
vzgoja na poseben način
sodeluje pri doseganju
prilagoditve lastnemu te-
lesu in pri sprejetju last-
nega .spola (spolna iden-
tifikacija). Otroka naj pri-
pelje do spoznanja, da so
spolnost in stvari v zvezi
z njo ~ spočetje, noseč-
no.st, rojstvo, tj naj .skriv-
nostne j ši izrazi večnega
snovanja narave — lepe
in vzvišene stvari, ki so
človeku v veliko srečo, če
jih pravilno pojmuje. Ož-
ji cilj spolne vzgoje je
torej pripraviti odraščajo-
č-e človeško bitje za to, da
bo sposobno spolnost
tvorno vključiti v svoje
življenje, z njo srečevati
sočloveka in sebe ter ji
v svetu svojih vrednot
dati mesto, ki ji gre.
Or. Franc Planinšek
ALI SMO ZDRAVI?
Zaradi velike raznoliko-
sti posameznih občin in
področij je v programu po-
sebej poudarjeno načelo,
da morajo biti vsi predeli
pokrajine in občin deležni
čimbolj enakomernega
zdravstvenega varstva.
Glavne naloge iz tega
programa so:
Za dojenčke predvideva-
mo 6 sistematičnih pre-
gledov letno, sistematične
preglede vseh otrok v 3.
letu starosti, preglede
otrok pred .sprejemom v
vzgojno varstvene zavode
ali kolonije (6 ",0 predšol-
skih otrok). Pri dojenčkih
in predšolskih otrocih je
predviden dvakratni letni
zdravniški pregledi zaradi
pri zdravniku specialistu.
Zdravljenje v lx>lnici bo
potrebno pri 1/4 dojen-
čkov ter pri 1/10 predšol-
skih otrok. Patronažne
medicin.ske sestre bodo
obiskale vsakega dojenčka
3 krat letno, vsakega mal-
čka 1 krat letno ter 1/4
drugih predšolskih otrok.
Izvršen bo tudi celotni
program cepljenja proti
nalezljivim boleznim.
Pri šolski mladini pred-
videva program sistemat-
ske zdravniške preglede v
1., 3., 5. in 7. razredu učen-
cev osnovnih šol, vseh va-
jencev, vseh učencev po-
klicnih šol in vseh 3. raz-
redov rednih šol. Od teh
sistematskih pregledov bo
treba v 25 do 30 "o še po-
sebni namenski pregled.
Zaradi bolezni je predvi-
deno letno na 1 učenca
1.5 pregledov, od tega 30"/o
specialističnih pregledov.
V bolnici se bo zdravilo
okoli 7 ''o vseh učencev,
patronažna služba pa bo
obiskala 10 *!'o vseh učen-
cev in mladine. Izvršen bo
tudi celoten program cep-
ljenja proti nalezljivim
boleznim in tuberkulozi.
Zdravstveno varstvo že-
na obsega posebno skrb za
žene v času med noseč-
nost,jo, porodom in žena
z nia,jhnimi otroci. Vsaka
žena naj bi bila med no-
sečnost.io zdravniško pre-
gledana petkrat. V bolnici
bo rodilo 95 "o žena. Po
vsakem porodu ali splavu
je predviden dvakratni
zdravniški pre,gled zaradi
navodila o kontracepciji.
Zaradi odkrivanja gineko-
loških obolenj je predvi-
deno, da bo pregledanih
20 "o žena starih nad 15
let. Zaradi zdravljenja gi-
nekoloških obolenj je
predvideno, da se bo zdra-
vilo v bolnici 6 "/o žena.
Babice bodo obiskale vsa-
ko nosečo ženo vsaj en-
krat, po porodu v bolnici
trikrat, pri porodnici, ki
je rodila doma. pa je pred-
videno 9 obiskov babice.
Zdravstveno varstvo de-
lavcev ima posebno mesto
v programu, kar je uteme-
ljeno z manj ugodnimi
delovnimi pogoji na našem
področju. Predviden je
okvirno takle program
varstva:
zdravstveni pregledi pred
nastopom dela 5 "o akt.
zavarovancev.
Zdravniški pregledi na
zdravju nevarnih del. me-
stih 15 "/o akt. zavar.
sistematski pregledi mla-
dih delavcev 6 '': o aktivnih
zavarovancev
sistematski pregledi za-
poslenih žena 10 "/b aktiv-
nih zavarovank
pt>klicna obolenja 5 pre-
gledov letno na aktiv, za-
varovanca.
Medicinska rehabilitacija
bo potrebna pri 4" o ak-
tivnih zavarovancev.
Predvideni so tudi ogle-
di delovnih mest, ekološke
meritve, varstvena vzgoja
ter drug] preventivni ukre-
pi za izboljšanje varstva
delavcev pri delu.
Za odraslo prebivalstvo
je predvidena vsa potreb-
na zdravniška oskrba v
zvezi z obolenji in potreb-
nimi ukrepi za prepreče-
vanje obolenj.
V zobozdravstveni služ-
bi je poseben poudarek na
sanaciji zobovja in prepre-
čevanju zobne gnilobe pri
otrocih v starosti od 3—6
let ter pri šolski mladini.
Ti ukrepi bodo potrebni
pri 10 do 15", o otrok in
mladine. Za odraslo pre-
bivalstvo, predvidevamo,
da bo potrebno letno
zdravljenje zob pri 60 *'n
prebivalstva.
Med posameznimi obo-
lenji je posvečena posebna
skrb tuberkulozi, pri ka-
teri .je predvideno zaratli
zgodnjega odkrivan,ia obo-
lenj množična fluorograf-
ska akcija za 1/4 prebival-
stva starega nad 30 let let-
no. Rentgenski pregledi in
fluorografski pregledi v
protitubrrkuloznih dispan-
zerjih so predvideni za 10
od.st. prebivalcev letno.
Poleg tega so upoštevani
vsi potrebni ukrepi glede
zdravljenja; iskanja novih
virov, okužb in prepreče-
vanja obolenj.
Kožnih spolnih bolezni
je skoraj vsako leto nekaj
več. Letno je v pokrajini
okoli 50 novih bolnikov za
luesom in 300 novih bolni-
kov za kapavico Delo na
tem področju prevzemajo
kožno-venerični dispanzer-
ji, ki bodo poleg ustrezne-
ga zdravljenja skrbeli tudi
za pravočasno odkrivanje
in preprečevanje teh bo-
lezni.
Nadaljevanje sledi
št. 12 — 23. marec 1972
NOVI TEDNIK
9. stran
Njihovo življenje je materinstvo
JAKOBOVIH DVAJSET OTROK
OSEM RDEČIH
KAPIC
Naše belžnioe so še ved-
no polne naslovov z ma-
terami, ki so rodile več
kot deset otrok. Včasih
pa se zg-odi, da podatki
niso najbolj točni, zato je
romanje za njiimi težav-
ne j še, kot bi si mislil.
Ko sva s kolegom Milen-
kom obiskala Jakobovo
rhamo v Dolu pod Gojko,
sva bila malo v zadregi,
ko sva spoznala, da je tu
več Jakobovih. Po dolih
in rebreh sva se spustila
do prviOi, kjer so nam
povedali, da imajo oni de-
vet zdravih in živih otrok,
od katerih je najstarejša
stara šele 24 let. Tako sva
spoznala Marijo Jakob
Medvedovo mamo imeno-
vano, ki je nabrala skupaj
komaj 51 let. Še vsa krep-
ka nima malo skrbi z
rdečeličnimi osmimi de-
kleti, ki nekatere še obi-
skujejo šolo v Frankolo-
vem. Cvetlični venec de-
klet je .osstavljen iz Mari-
je, Marjetice, Erne, Maj-
de, Pavle, Albine, Jožice,
Anice in Irene. »Zgago«
jim dela samo edini fant,
petOTOjeni po vrsti, ki se
danes šola v g-imnaziji. Pri
Jakobovih, kamor se je
Marija primožila, pa je bi-
lo čisto drugače. Imeli so
osem fantov, petorojena
pa je bila dekle. Pa recite,
da je to samo naključje!
Težkih časov se Medve-
dova mama nerada spo-
minja. Po vojni, ko sta
se z Jakobom poročila,
(»on« je bil borec v Tom-
šičevi birigadi, pa danes
niLma ničesar od tega, ker
je zamudil priče za dvoj-
no štetje) ni t)dlo z roži-
cami postlano. Dekleta so
prihajala ena za drugo, pa
še oslovski kašelj je tedaj
strašil. »Cel lazaret smo
imeli doma, ko sem šla
molst kravo, sem z vime-
ni v rokah zaspala,« se
spominja bistra Medvedo-
va mama.
Danes je vse hi:do že
skorajda pozabila in nje-
na edina skrb so ji dekle-
ta, kako jih bo izšolala
in spravila do kruha. Rde-
če kapice so se ji ob nje-
nem pripovedovanju sme-
jale, saj so na osnovni
šoli v Frankolovem med
najboljšimi. Zavedajo se
same, da si morajo še
zgodaj odmeriti bel kos
kruha.
Ko sva jih zapuščala,
sva z Milenkom trdno ve-
rovala, da jih bo njihova
praiva pot  pripeljala  ne
samo do kosa i>elega kru-
ha, temveč do pogače.
OSAMELOST
SKRBI
Spremljajoč eno iz-
med rdečih kapdc Jakobo-
ve družine številka ena,
naju je pot vodila po re-
brih in globačah spet ma-
lo više, med vinogradi in
prijetnimi potmi, k Jako-
bcmi družini številka dve.
Tu sva našla sama dvoje
starih Ijtidi. NEŽO JA-
KOB, Zoranijevo mamo,
in njenega moža. Oba sta
si naložila že preko 60 let
in s težavo zmagujeta po-
sestvo. Sama sta ostala.
Samota, brez cilja, brez
naslednikov, je ubijajoča.
Zoranijeva mama je rodi-
la 11 otrok, deset je še
živih. Vsi so se razgubili
po svetu in druščino ob
zatonu življenja jima dela
samo vnuk, tasbi, katere-
mu so nameniM posestvo,
ki terja žuljev, odpovedi
in vstajanja s ptiči. Otro-
ci so jima natrosili 21 vnu-
kov, ki se vračajo k babi-
ci in dedku le ob prazni-
kih. Zoranijeva mama se
vsa razživd, ko pripovedu-
je o vrišču in trušču, bi
je vladal doma, ko so bili
otroci še majhni. Spomin
na vojne dni pa ji obraz
pomrači. Srce jd je klala
boleč>ina, ko je odšel mož
kot vodič partizanom ka-
zat pot in se dolge, za njo
predolge dni, ni vrnil.
Strah ji je vzel moč, zato
še danes vsa krhka ko-
maj zmaguje vsakdanje
delo.
Vse je prešlo, tudi to.
Lakota, ko so jo otroci
prosili kruha, a je imela
samo suho sadje, ki je
pomirilo želodčke. — O-
stala pa je samota in skrb
za naslednika. Osem hek-
tarov z-emlje potrebuje ve-
liko deloivnih rok. Teh pa
danes na Zoranijevi doma-
čiji, ki nudi v zgodnjem
pomladanskem soncu že-
ljo po njej, ni. Kmet je
kralj, je zapisal Tavčar.
Da, če ima naslednike, pri-
pominjam jaz.
Dvoje Jakobovih družin.
Dvo.ie domačij v Dolu pod
Go.jko. Isto ime, pa ni
med njimi nobenega so-
rodstva, nobene vezi. Prva
v razcvetu mladih in na-
darjenih deklet, druga
umirajoča, sijoča le v ne-
kdanji lepoti. Pri prvi
upanje, pri drugi strah.
Trenutek pred življenjem
in počitek (ko bi bil!)
pred smrtjo. Začetek in
konec našega bivanja.
ZDENKA STOPAR
Marija Jakob
Neža Jakob
... zmikavte, tatove, krl-
voprisežnike, lažnike, go-
ljufe so privezovali na
sredi trgov k prangarjem,
da šo jih videli in sra-
motili tržani in kmetici...
Tako v srednjem veku.
Povprašajte svoj samou-
pravljalski čut, svoj oseb-
ni moralni kodeks: Koga
iz današnje zgodbe bi
privezali k sramotnemu
stebru? Bodite porotnik in
nam sporočite svoje mne-
nje. ^

Mož s kamionom je postal daleč
naokoli znan po tem, da stakne vse,
kar kdo rabi. Prava »duša od člove-
ka«. Na vseh koncih graditelji hiš stri-
žejo z ušesi, kdaj bo priropotal s svo-
jim kamionom in jih rešil zadrege.
Kako se je začelo? I, pri kozarčku se-
veda.
Bilo je pred letom, ko je bilo hudo
za salonitno strešno opeko. S kupom
tisočakov v žepu je bil mož s kamio-
nom na poti v Anhovo, da bi za ne-
koga pripeljal opeko. No, pa ga pri
tiočilni mizi zasači prodajni referent
trgovine z gradbenim materialom:
— Sam bog te je dal. Naš avto je
crknil. Sehm se, delavci čakajo. Bi
U...
— 2al ne morem. Po Itritino v An-
hovo sem namenjen.
— Kohko?
— Za eno hišo. Dvesto kvadratov.
-- Pri mesni jo dobiš. Za nekoga, ki
je že plačal, je. Pa bo že počakal. Ve-
lja?
Tako je bilo. Tisti dan je solil pro-
dajnega referenta. Zvečer odpeljal
opeko graditelju, naslednje jutro odšel
v Anhovo, kilometrino zaračimal prve-
mu, kritino vrnil drugemu, vtaknil ki-
lometrino v plavo kuverto in šel k še-
fu prodaje gradbenega železa in pod-
mazal s petdesetimi jurji dobavnico za
kamion betonskega železa, ki ga je do-
ma stresel na dvorišče. To jo storil
samo enkrat, kajti že zvečer srečal
graditelja, ki je ves upehan iskal be-
tonsko železo.
»Jutri ti ga pripeljem z Jesenic. Za
gotove pare. Vellja.«
i; Velja«.
Naslednje jutro je vozil pesek, po-
poldne naložil železo in ga peljal spe-
hanemu iskalcu. Zaračunal kilometri-
no, napitnino za nalaganje, poveJal, da
je primaknil tri rdeče za protekcijo,
pospravil denar, polovico spet zložil v
plavo kuverto in hajd k prodajalcu
opeke.
»Ni je. Za zdravilo je m.«
»Kaj pa tale?«
)/Še danes je moramo poslati na-
ročniku!«
»Star petak na komad ti dam.«
»Naj bo, ker si ti.«
Naložili so možu s kamionom. Od-
peljal je opeko domov in nič razložil.
Ni še dobro odprl hišnih vrat, ko ga
nekdo vpraša, od kod in po čem. O,
iz Prekmurja, se je sfulil. On, da, pla-
ča. On je plačal. Of>eko, pet para na
oi>eko več in vožnjo iz Pretanurja.
Mož s kamionom zlepa m šel več
kam dlje iz mesta, če je pri katerem
od njegovih prodajalcev šlo na kislo
in bi radi več, jih je spomnil, da je
zadnjikrat šlo in bi bilo nerodno zanj
ob tako lepi službi, če bi se razvedelo.
In kadar res ni bilo, je bil mož s ka-
mionom slabe volje, da je moral ko-
mu povedati, kako se tudd njemu za-
takne, da tokrat ni mogel »zrihtati«
ničesar. Nazadaje je bilo tudi prav, če
vsak dan ni bil po opravkili. Moral je
sem m tja kaj pripeljati tudi za svojo
hišo, ki je mikavno lezla iz temeljev
pod streho.
Iz tedna v teden
ROMARJI S
ČRNIMI KOZAMI
IZ MEKE
Jugoslovanski muslima-
ni vse pogosteje ix)tujejo
v Meko, najpomembnejšo
božjo pot muslimanskega
sveta. Na Kosovu so nedav-
no ugotovili, da je osem
ljudd zbolelo za črnimi ko-
zami, ki j'ih je po domne-
vi preiskovalcev prinesel
romar s takšne poti. Pod-
vzeli so najstrožje mere
za isolaoijo obolelih, da
se bolezen ne bi razširila
To je po štiridesetiih letih
prvi primer obolelosti za
ornimi kozami v naši dr-
žavi.
SPET POMLADAN-
SKI POŽARI
Navada, da ljudje poži-
gajo zgrabljevino na po-
ljih, vrtovih in celo blizu
gozdov, ima sipet škodlji-
ve posledice. Pri Ilirski
Bistrici je pred dnevi zgo-
relo 600 hektarjev borove-
ga gozda, osem požarov
je bilo v okolici Sežane
in štirje pri Gorici. 0.smiu
je pomagala znana kraška
burja. Bliizu Cirkulan pri
Pbuiju je v ognju, ki ga
je p0'vzro6'"la nepazliivo
odvržena vž^TaPca. iv.onib'!
življenie 72-letni Štefan
Emeršič, ki ie hotel ver-
ietno pogasiti požar, ki
ga je povzročil v gozdu.
Prim.eTi so zgovorni, tcf-ej
pozor!
ZEMLJA
ZA POKOJNINO
KMETOM
v Obrenovcu v Srbiji je
sindikat organiziral akcijo,
naj bd omogočila ostare-
lim kmetom pckojnine
oziroma redni preužitek v
denarju. Ti kmetje naj bi
dali  v najem ald  zakup
vsaj 3 hektarje zemlje
kombinatu »Beograd« ali
kombinatu »Dragan Mar-
kovic«. Zanimivo, da je
kje kombinat ali zacLruga,
ki v takšno reševanje
socialnih problemov osta-
relih kmetov sploh gre.
BOGDAN ŠALEJ
V RODNEM CELJU
Te dm se je aa uou,:>ku
v domovim mudul Bogaan
Šalej s svojo ženo Pa)t.ra-
sio. Bogdan Šalej je Slo-
vencem znan po reporta-
žah m komentarjih iz ar-
žav Južne Amerike. Mladi
ekonomist je' živel v Ce-
lju do mature in bdi zelo
znan in aktiven mladinski
funkcionar. Njegova žena
je po rocai Poctugaiiia un
po poikiijcu ing. arhiitekt.
Bogaan se vrača v Brazi-
Lijo, obeta pa se mu po-
membna služba na pod-
rcoju ekonomiKe, če:prav
namerava še nadalje so-
delovati s časniikom »De-
lo«. Ob obisku v naši re-
dakciji je obljubil tudi
kakšno zanimivost za na-
še bralce.
LETALO INEX
ADRIA STRMO-
GLAVILO
V ADENU
Dva meseca po nesreči
Jatovega letala v Ceško-
slovaškd je bdil 19. marca
črni dan tudi za sloven-
sko civilno letalsko pod-
jetje Inex Adria. Njegovo
letalo DC-9 se je zrušilo
na gori šamzan blizu Ade-
na na jugovzhodni obali
arabskega polotoka. Med
tridesetimi mrtvimi so tu-
di - kapitan letala Srečko
Gazvoda, oba sopilota
Ivan Rizmal in Ceiljan
Franc Mimik ter stevar-
des^i Dorica Klcbcves in
Vlasta. Radič.
sosed sosedu
Spoštovani tovariš inž. Vili Šisligoj,
predsednik delavskega sveta ElViOI
Telefonski razgovor, ki
sva ga vodila v petek, 17.
marca 1972, po svoji vse-
bini in pomenu, zlasti pa
po slogu vašega ravnanja,
zahteva, da vam javno iz-
razim nestrinjanje. Še po-
sebej zaradi tega, ker se-
danji družbeni utrip, čas
po II. konefrenci ZKJ in
proces uresničevanja us-
tavnih dopolnil zahteva,
visoko stopnjo družbene
odgovornosti vseh tistih,
ki delamo v sredstvih ob-
veščanja, a tudi vseh ti-
stih, ki opravljajo po-
membne delovne in samo-
upravne funkcije. Prav za-
to, ker ste predsednik de-
lavskega sveta, sem vas
v petek tudi poklical.
Bil sem obveščen, da
je prišlo v tovarni EMO
do prekinitve dela, do
krajšega zastoja, kakor
ste dejali. Kot urednik
sem želel, da v celjskem
radiu kaj najverneje ob-
vestimo poslušalce in jav-
nost o vzrokih zastoja v
EMO. Poklical sem vas
iz zaupanja in prepričanja,
da bom spregovoril z naj-
od.?ovorne.jšim samoupra-
vljalcem, z izvoljenim
predstavnikom delovnih
l.mdi v EMO. Na vpra.ša-
nje, da mi pojasnite, kaj
so globlji vzroki za zastoj,
pa ste mi nevljudno od-
govorili, da naj naslovim
vpra»aiije na S'*«"^t.prav-
ni sekretariat tovaiiie —
in v tistem hipu ste brez-
obzirno, sicer pa, kako naj
to gesto imenujem, zaiiiju-
čili   telefonski   razgovor.
To sem spoznal še bolj
takrat, ko sem se spomnil,
da ste podoben ounos do
predstavnikov javnih sred-
stev obveščanja izrazili
pred nekaj meseci.
In prav to me najbolj
moti. Ne bom razčlenjal
vašega načina telefonske-
ga razgovora. Dopuščam,
da ste bili vznemirjeni.
Mnogo bolj nesprejemlji-
vo pa se mi zdi, da še
naprej vztrajate pri nepri-
mernem dialogu — kot
predsednik delavskega sve-
ta — s predstavniki sred-
stev informiranja, čas, ki
ga živimo in spreminja-
mo, zahteva od nas vseh
polno mero odgovornosti
in ustvarjalnosti. V po-
sebno odgovoren položaj
pa postavl.ja prav nas, ki
ustvarjamo, iščemo in po-
sredujemo informacije, ki
sooblikujemo javno mne-
nje. Javno mnenje, ki bo
kritično, a ustvarjalno.
Ali mislite, tovariš pred-
sednik, da bomo ta cilj
lahko dosegli, če bo mno-
go takih dvogovorov, ka-
kršen je bil najin?
S tovariškimi pozdravi!
Jože Voi<"a"cl
OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE     OD RINK^C
mini reportaža
PROSTOR, ŽAL TEGA PA NI...
Otovorjena s košarami in torbami
ter košem preko pleč je sključena sto-
pala proti tržnici. Bila je sobota. Pro-
dajni pulti so bili že od ranega sem
skoraj v celoti zasedeni. Le tu in tam
so prodajalke nekoliko preveč komo-
dno razstavljale blago, ki ga v teh, v
pomlad prihajajočih dneh, pač lahko
ponudijo. Po nagubanem licu sodeč
jih je morala imeti krepko preko se-
demdeset.
Prispela je. Prve prodajne mize so
zasedene s prodajalkami skute in sme-
tane. Tu nima kaj iskati. Malo naprej.
Glej, glej, tu bi pa bilo kar dovolj
prostora, da razstavi blago, ga proda,
saj dosti itak nima, in potem hitro
krene nazaj proti domu.
»Je tu še kaj prostora?« de in po-
gleda po ženskah onstran pulta ter
prepričana v pozitiven odgovor odloži
košare.
»Ja, kaj pa prodajate, mam ca?« se
namesto odgovora zasliši vprašanje iz-
za pulta.
hNekaj regrata imam in . . .« Ni do-
končala stavka, ko so ženske kot v sla-
bem pevskem zboru enoglasno zapele
ter se na široko razpostavile ob svo-
jih mizah: »Ne, žal ni prostora. Že me
se stiskamo, da komaj ob mizi sto-
jimo .. .!« Torej nič. Sklonila se je
ženička nad svoje košare, jih dvigni-
la, videlo se je, da s precejšnjo težavo
in stopila naprej proti sredini tržnice.
Pri drugi in tretji mizi tudi po nje-
nem mišljenju ni bilo prostora. Pač,
glej pri četrti, tu pa se bo nekaj ven-
darle le našlo. Ljudi se je trlo, da bog
pomagaj. Enkrat se je nekdo zaletel
vanjo s te, nato zopet z druge strani
in tako naprej. »Bo malo prostora tu-
di še zame?« je vprašujoče pobarala
prvo ženico, ki je stala ob robu pro-
dajnega prostora.
vHm, kaj pa boste lepega prodajali
mamca?« se je culo tudi tod. že je
hotela odgovoriti, da ima nekaj re-
grata, pa se je spomnila, da s tem ne
bo nic. Hitro je s pogledom ošinila po
mizi, iščoč blago, ki ga ni, da bi ga
ponudila ...
»Kaj, nekaj jajčk sem prinesla, dru-
go skoraj omembe ni vredno«, je še
dodala, prepričana, da je zadela v čr-
no. Pa ni. Po mizah jajčk resda ni
bilo, imele pa so jih gospodinje pod
mizomi v košarah in pridno ter nepri-
siljeno, predvsem pa kar precej po ti-
ho, so jih ponujale mimoidočim go-
spodinjam.
r,Ni prostora, ni prostora,« je zapel
ženski pevski zbor, kot da poje naj-
bolj ubrano in razširjeno narodno pe-
sem. Pa je ženička tiho, brez besed
dvignila košare in usmerila korak na-
prej proti tržnici, iščoč svoj prostor.
Izkušnje so bile bridke. Nič ne de, je
pač tako, da je konkurenca huda stvar,
tudi kadar gre za regrat in repincelj,
pa rožmarin in peteršilj. Dvakrat, tri-
krat je še poskusila, pa ni šlo. Nikjer
prostora. Oh, da, prostor bi že bil, to-
da Tli ga bilo zanjo. Pa tako so jo že
noge bolele! Nič ne de, bom že nekako
prodala, si je mislila ...
Pristopil je moški, jo ogovoril, po-
prijel pod pazduho in stopila sta na
stran. Regrat je menjal lastnika — in
to ves. Enako se je zgodilo z jajčki,
pa še peteršilj; skoraj vse je prodala.
Bil je nek ekonom in pokupil je sko-
raj vse, kar mimo pulta, na robu trž-
nice in še prej preden se je ženička
dodobra zavedla ...
Stisnila se je k prvi prodajni mizi,
razpostavila ostanek blaga na prosto-
ru, ki ji ga je odstopila soseda in bolj
kot prodajala je razmišljala o ljudeh,
njih značaju, navadah, besedah in de-
janjih
»Drugo soboto moram priti prej,«
je bolj zase kot za sosedo dejala, ko
je na skrivaj pogledala, če je v robec
zaviti denar za prodano blago še na
svojem mestu . ..
Bil je. Le čemu ga je namenila. . .?
BERNI STRMCNIK
5IIL5ltf|| — ifiunifii!
Na seji občinske skupšči-
ne v Celju so obravnavali tu-
di poročilo Zavoda za šo^gitvo
— organizacijske enote Cel-
je — o delu vzigojnoizobraže-
valnih zavodov v celjski ob-
čini. Ugotovili so, da se to
delo iz leta v leto izboljšuje.
V vzgojno — varstvenih
zavodih za predšolske otroke
(vrtcih) je bilo v preteklem
letu 1.343 otrok. Med njimi
51 takšnih, ki še niso dopol-
nili dveh let. Potrebe po šir-
jenju teih kapacitet so izred-
no velike, saj so delovni po-
goji v sedanjih razmerah iz-
redno težki, številni starši
pa komaj čakajo, da se kje
izprazni kakšen prostor za
njihovega malčka. Za 56 od-
delkov že počasi primanjku-
je vzgojiteljic, ker bo ob no-
vih gradnjab še po\ečalo te-
žave, saj teh kadrov v Slo-
veniji ni preveč. Da bi ta
problem vsaj do neke mere
omilili, je ni:jno potrebno
razpisati več štipendij, kad-
rom pa preskrbeti tudi ne-
kaj stanovanj, saj se drugače
lahko zigodi, da bomo imeli
objekte in otroke, v2gojite-
Ijic pa ne.
Varstvo šoloobveznih otrok
je nekako dvojno. Za nižje —
ker še niso toliko samostoj-
ni, da bi jih starši puščali
doma, ter za višje, kjer je
največ tistih, ki imajo slabe
uspehe. Za te poslednje je
varstvo nujno, prav pa bi
bilo, da bi positalo tudi ob-
vezno, saj bi na ta način
občutno zmanjšali osip.
Izredno lepe uspehe so v
vzgoji in izobraževanju do-
segli z organizacijo malih
šol, saj je ta nadvse korist-
na pripravljalnica otrok za
redno šolo zajela že skoraj
vse predšolske otroke.
V zvezi z delom osnovnih
šol bi omenili, da se učni
rezultati počasi izboljšujejo,
neuspehi pa so še \-edno re-
zultat objektivnih — širših
družbenih in subjektivnih —
razlogov. Zaskrbljujoče je,
da je med neuspešnimi učen-
ci tudi precej tistih, ki so
redno prišli do osmega raz-
reda, in da je veliko učen-
cev brez pravega razloga iz-
ostalo od popravnih izpitov.
Nekaj klasičnih — kot so
prostorska stiska, prenatr-
panost, kadrovski problemi
na poklicnih šolah, nove vse-
binske spremembe itd. osta-
jajo še v naprej. Posebej bi
Fvoudarili, da so nekatere de-
lovne težave pogojene tudi
z izredno visokim številom
vozačev — saj jih je na go-
stinski šoli kar 90 %, v ce-
loti pa kar dve tretjini. Za-
radi tega močno trpijo pred-
vsem prostovoljne aktivnosti
učencev. Ker je vseh vo-
začev neverjetno veliko, je
obem jasno, da njihovih te-
žav srednjih šol v Celju ne
more reševati samo celjska
občina. Medobčinski — pa
tudi republiški dogovor je
zato nujen. Pri vseh teh te-
žavah celjskih srednjih šol
pa moramo na kraju le pou-
dariti izredno pozitivna pri-
zadevanja učiteljev in učen-
cev, saj so učno-vzgojni re-
zultati v večini nadvse dob-
ri in ohrabrujoči.
j. zupančič
mali intervju
VPRAŠUJE ZDENKA STOP AR
ODGOVARJA FRANC ŠELIH
FRANCA ŠELIHA, predsed-
nika kulturne skupnosti v Slo-
venskih Konjicah in nestalne-
ga delegata pri republiški kul-
turni skupnosti, smo zalotiU
sredi največjega dela, a si je
kljub temu utrgal pol urice
časa za sproščen pogovor o
kulturnih prizadevanjih in
sredstvih zanje. Imel je polne
roke dela s pripravo zadnje
kulturne prireditve v okviru
meseca kulture v Slovenskih
Konjicah. To je bilo gostova-
nje celjskega gledališča s
predstavo Umor v katedrali.
O prireditvah, ki so se prete-
kli mesec nizale in uresniče-
vale misel, da približamo kul-
turo ljudem, je tekel najin
pogovor.
»Bogat program ste pripra-
vili za vaš kulturni mesec, se-
stavljen iz domačih sodelav-
cev in gostovanj vrhunske
kvalitete. Bližamo se koncu
prireditev. Kaj ste pri tem
op£tzili?«
»Obisk, lahko rečem, je bil
relativno zadovoljiv. Odvisno
je bilo, kakšna zvrst je bila
zastopana. Koncert domačih
pevskih zborov je bil slabo,
obiskan, na prireditev doma-
čega ansambla pa je vse dr-
lo.«
»Kako so ljudje sprejeli
filmske predstave?«
»Izredno skrbno so poslu-
šali uvodne besede, ki so
spremljale projekcijo Rdečega
klasja. Ko so odhajali, so
ugotavljali, da se je nekaj po-
dobnega dogajalo tudi v na-
ših krajih v preteklosti.«
»Tudi baletnike iz Ljublja-
ne ste povabili?«
»Da, a je bU obisk majhen.
Tisti pa, ki so prišli na ogled
vrhimskih mojstrov, so bili
izredno zadovoljni. Umetniki
so se pohvalih, da je malo
take publike. Kaj hočemo,
ljudi moramo počasi tudi na-
vaditi na takšne stvari, na
kakovost.«
»Pri vas je že tradicija, da
imate vsako leto ob tem času
likovno razstavo, ki je skrb-
no obiskana. Kako je bilo
letos?«
»Likovne razstave imajo pri
nas vedno uspeh. Ljudje so
dovzetni za tovrstno kulturno
poslanstvo, kar nam mora bi-
ti vodilo za vnaprej. Še več
Jih moramo Imeti, ker s tem
vzgajamo tudi okus potrošni-
kov.«
»Mislite, sodeč po letošnjih
izkušnjah, z mesecem kulture
v Konjicah nadaljevati?«
»Govorite o izkušnjah. Da,
bile so, pokazale so, kaj lju-
di zanima, čemu so dorasli,
kaj moramo storiti, da bo v
prihodnje pri nekaterih, zla-
sti vrhunskih prireditvah, več
zanimanja. S programom kul-
turnih prireditev mislimo na-
daljevati, vendar nam bodo
letošnje izkušnje narekovale
temeljitejši premislek.«
ŽIČNICE
VeUka gondolska žičnica,
sedežnice in vlečnice na Gol-
teh redno obratujejo, smu-
ka je še ugodna.
KOPALNI BAZENI
^ Odprti so bazeni na Dobr-
nd, v Laškem in v Velenju.
DELO NA SMEHO-
VEM KLANCU
OŽIVELO
Te dni so se na Smehovem
klancu pri Mestinju sipet za-
čela dela. Po.stavljati so za-
čeli robnike in utrjevati ban-
kine, najbrž pa bo prišlo na
vrsto še asfaltiranje zgornje
plasti ceste, ki ga v jeseni
niso dokončali. Tu in tam je
asfaltna obloga že močno na-
četa in bi to bUo skoraj
nujno.
DOBRO
Uslužbenci gozdnega obra-
ta Brežice, revir Podsreda,
bodo v prvih dneh pomladi
skupaj s pionirji osnovne
šole Bistrica ob Sotli pričeh
s pogozdovanjem tri hekta-
re velikega prostora pri gra-
du Podsreda. Takšno sodelo-
vanje med omenjenim obra-
tom in šolo traja že tri leta,
lani pa so prizadevni poinir-
ji dobili za svoje delo nag-
rado, ki jim jo je pokloni-
lo Gtozdno gospodarstvo Bre-
žice v v^ini 500 ND. Za po-
gozdovanje treh hektarov bo-
do pionirji porabili 9000 sa-
dik in tako bo v bodoče pri
podsredčkem gradu po zaslu-
gi pionirjev in gozdnega go-
spodarstva raslo lepo število
smrek in macesnov.
Takšno sodelovanje pa ni
le koristno za gospodarstvo,
pač pa tudi za učence, saj
se bodo tako navadili spošto-
vati naravo in ceniti njene
plodove.
OBNOVLJENA
STRELSKA DRUŽINA
V Bistrici ob SotU že ne-
kaj   časa   dela   obnovljena
strelska družina, ki šteje
92 članov. Člani so v naj-
večji meri včlanjeni tudi v
Zvezo vojaških rezervnih sta-
rešin, nekaj je lovcev, del
včlanjenih pa je tudi iz vrst
Zveze mladine. Strelci red-
no trenirajo, skoraj popol-
noma sami pa so si zgradili
strelsko lopo, za katero je
delno prispevala sredstva ob-
činska strelska zveza. Vsa
dela pri strelski lopi so
opravili  prostovoljno.
Strelsko društvo Bistrica
ob Sotli je v občini Šmarje
pri Jelšah edino aktivno
društvo, ki ima tudi svoje
strelišče.
SLOVENSKE
KONJICE
REVIJA PEVSKIH
ZBOROV
V nedeljo, 19. marca, je
bil v Vitanju koncert zdru
ženih pevskih zborov konji-
ške občine. Nastopili so:
zbor upokojencev iz Sloven-
skih Konjic pod vodstvom
Jakoba štefančiča, moški
zbor iz Vitanja, dirigi f 1 mu
je Vlado Mohorič, moški
zbor »Ivo štruc« iz Sloven-
skih Konjic pod vodstvom
Franca Rozmana in oktet
prosvetnega društva iz Loč,
katerega je vodil Ignac Mla-
kar, moški zbor »Svoboda«
iz Zreč in mešani zbor »Svo-
bodna iz Zreč_ oba pod vod-
stvom dirigenta Vlada Mo-
horiča. V zadnji točki kon-
certa so nastopili združeni
pevski zbori, katerim so di-
rigirali Jože Štefančič, Vla-
do Mohorič in Franc Roz-
man.
MALE ŠOLE
OŽIVELE
V preteklem tednu so pri-
čele z delom male šole. Do-
ličenci osnovne šole »Bibe Booka« v Šoštanju že vrsto let, zlasti
marca, obiskujejo mamo padlega revolucionarja B. Ročka. Tudi
srčen ter se je razvil v prijazen pomenek. Mladi so z veliko
Rockove mame, ki zdaj pri 84. letih živi sama v enem izmed sU
lenju.
pa ŠB res ia^
čas, ki v njem živimo,
je poln protislovij, resnič-
nih in navideznih, odvisno
pač Od tega, kam zremo,
oziroma kaj nas zanima.
Vsi dejavniki so usmerje-
ni v uresničevanje števnl-
nih odgovornih nalog v
zvezi s stabilizacijo naše-
ga gospodarstva. Uspehov
nam nikakor ne manjka,
čeprav po drugi strani ve-
mo, da marsičesa še ved-
no nismo dosegli.
Prav gotovo je varčeva-
nje z vsem, od reproduk-
cijskega materiala pa tja
do družbenega denarja,
eden izmed bistvenih de-
javnikov, ki bo vplival na
to, kako bomo izpeljali
celotni stabilizacijski pro-
gram. Varčevanje pa si po-
nekod predstavljajo tudi
malce po svoje in kot vse
kaže iz hudo resnih stva-
ri delajo smešnice, ki se
jim ljudje prav radi in od
srca nasmejejo. Za tak
ukrep, ki je dvignil nema-
lo smeha in zabave (da o
drugem ne govorimo), so
poskrbeli tudi na šoli za
zdravstvene delavce v Ce-
lju. Da bi čimbolj smotr-
no gospodarili s sredstvi,
ki jih jim družba daje za
nemoteno delovanje, so
ukinili kupovanje toalet-
nega papirja. Vsaka go-
jenka te šole, od prvega
letnika pa tja do četrte-
ga, kjer sede dekleta, ki
bodo čez nekaj mesecev
10 SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO^
učenje v osnovni so-
ma Jereba steklo nor-
I>a se na drugi os-
šoli srečujejo s teža
Tu oblBkuje malo šo-
učencev, ki so razde-
I dva razreda. Sedijo
:rogu, ker so klopi, v
i dopoldan ali popol-
dvajo starejši učenci
prevelike.   Mala   šola
v vmesnem času med
anskim in popoldan-
turnusom. Gneča je
,'elika, da razredov ne
) niti prezračiti. V ta-
ogojih dela je vsak
podeseterjen.
JUDO KLUB
novo ustanovljeni ju-
uib šteje 60—70 članov,
trenira trener iz Slo-
j Bistrice. Pokrovitelj
kljuba je podjetje Ko-
fci se je obvezalo, da
do klub finančno pod-
. V začetku se nova
a v Slovenskih Konji-
>ač srečuje še z začet-
težavami (manjka jim
ilijon dinarjev za bla-
vendar upajio na po-
se ostalih družbenih in
Snih organizacij.
ISILCI V NOVIH
OBLEKAH
so na občnm zboru
kega društva v Sloven-
Konjicah obravnavali fi
li plan za leto 1972, so
led  drugim  pogovarjali
0 nabavi nove opreme.
;i mislij« tri nove av-
bile in osebno opremo,
iska gasilska zveza   bo
namen prispevala stari
>n,  drugo   pa   mislijo
1 od občanov in druž-
i organizacij.
iilska zveza je organizi-
tudi podčastniški tečaj,
o zaključen 25. marca,
del izpitov so pKxičast-
dobro  opravili,  kbnča-
e 31  tečajnikov.
pa ob prazniku osmega
letošnji obisk je bil pri-
lornostjo sledili besedam
movanjskih blokov v Ve-
(Foto: Boris Mlinar)
Ma v samostojno delo
ovornega poklica, mo-
' imeti svoj zavojček
etnega papirja. Vendar
H dovolj. Točno je do-
tudi lokacija, kje
'a biti ta zavojček,
govo mesto je pod
^jo, na ovojnici pa mo-
biti pripisano še ime
-nke, da ne pride do
^ne  neljube  zamenja-
roblemi financiranja
e za zdravstvene de-
ce v Celju so s tem
'^Pom kajpada rešeni,
izkušnjo pa naj ujk>
^o,jo tudi pri TIS. Mo-
•e bi jo bilo možno pre-
'^i še kam drugam ...
Pri občinski gasiiski zvezi
so že v teku priprave o
stoletnici gasilskega društva,
ki bo v Slovenskih Konjicah
prihodnje leto. Med željami
je bila izrečena tudi ta, da
bi ob velikem jubileju ime-
li vsi gasilci nove obleke, za-
to bodoob zbiranju sred-
stev pokazali vso svojo ak-
tivnost.
V skrbi za pomladek. pa
so na nedavnem občnem
zboru sprejeli sklep, da se
organizira četrto srečanje slo-
venskih in hrvaških pionir-
jev iz vrst gasilskega po-
mladka. Srečanje bo v Slo-
venskih Konjicah 25. junija,
pokrovitelj srečanja pa bo
SZDL.
VOJAŠKI VOJNI
INVALIDI
SO ZBOROVALI
Pred kratkim je bila v Šo-
štanju redna letna skupščina
osnovne organizacije Zveze
vojaških vojnih invalidov.
Predsednik Ivan Gušič, ki že
več let vodli to organizacijo,
je posredoval izčrpno poro-
čilo o delu
V imenu občinske organiza-
cije ZVVI je Martin Tovor-
nik med drugim predlagal,
da naj bi zaradi delegatov za
repubhško skupščino podalj-
šali mandat sedanjega odbo-
ra za dve leti. Ko pa je go-
voril o splošnih in aktualnih
nalogah, je omenil, da si re-
publiški odbor prizadeva
zgraditi v okviru rekreacij-
skega centra v Strunjanu
zimski bazen s toplo morsko
vodo.
Skupščino je pozdravil tu-
di predstavnik občinskega
združenja ZB NOV, Miloš
Volk, ki je udeležence sezna-
nil, da bo v zdravstvenih do-
movih v Velenju, Šoštanju
in šmartnem ob Paki trikrat
na teden delala posebna
zdravstveaa služba za člane
ZB in ZVVI. Vrh tega je po-
vedal, da bo še letos oprav
Ijen prekop iz skupne parti-
zanske grobnice v Šoštanju
na novo pokopališče v Pod-
kraju.
Skupščino so popestrili
učenci osnovne šole »Bibe
Ročka«, ki so pripravili pri-
ložnostni spored s pevskimi
točkami. V. K.
GORENJE
BO GRADILO
OTROŠKI VRTEC
Kolektiv tovarne gospodinj
ske opreme Gorenje bo še le
tos zgradil v Velenju, ob Jen-
kovi ulici, nov otroški vrtec
Zanj bodo predvidoma potro
šili okoli tri milijone dinar-
jev.
V novem vrtcu se bo veseli-
lo 120 otrok. Imel pa bo tudi
oddelek za 20 otrok do dve
leti starosti. -v-
KLUBSKI VEČERI
Klubsko življenje se je v
Velenju v zadnjem času moč-
no razširilo. V več aktivih
in društvih pripravljajo klub-
ske večere. Razen tega bodo
v Velenji: pripravili teden
klubskih večerov. Ker bodo
nanj povabili tudi člane re-
publiške komisije, računajo,
da bodo sodelovali na repub-
liški reviji. -v-
GASILSKI DOM
v Velenju so le formahio
odprli nov gasilski dom. Do-
godek so namreč povezali z
občnim zborom domačega ga-
silskega društva. Njegova
operativna enota ima 64 čla-
nov, imajo pa tri motorne
brizgalne in štiri avtomobile.
^'■elenjski gasilci bodo letos
počastili 75-letnico obstoja.
V svoje vrste bodo povabili
več mladih, sicer pa bodo do
15. junija, ko bo tudi uradna
otvoritev gasilskega doma,
uredili okolico novega doma.
VEČ PREDAVANJ
Na zadnja seji članov pred-
sedstva občinske konference
klubov OZN Velenje so usta-
novili komisijo, ki bo redno
spremljala svetovne dogodke
in Ob njih pripravljala pre-
davanja. Studijska komisi-
ja ima tri člane. Prvo pre-
davanje je pripravil gimnazi-
jec Jože Hudales o Nixono-
vem obisku v Kitajski. Na-
slednje predavanje bo posve-
čeno dogodkom na Cipru.
O FINANCIRANJU
KRAJEVNIH
SKUPNOSTI
Minuli teden so se pri Ob-
činski konferenci SZDL v
Celju sestali predsedniki in
tajniki nekaterih krajevnih
skupnosti, da bi se dogovorili
o merilih za financiranje kra-
jevnih skupnosti v letošnjem
letu.. Na [posvetovanju so
ugotovili, da so lani izobliko-
vali merila sprejemljiva tudd
letos, le da jih je potrebno
ustrezno vrednostno spreme-
niti. Ta merila izhajajo med
dru^gim tudi iz določil statu-
ta občine Celje, ki so jih
potrdila tudi ustavna dolo-
čila. .
OBVESTILO
Zavod za zdravstveno
varstvo Celje sporoča
vsem potnikom iz Jugo-
slavije, ki potujejo v zve-
zno republiko Nemčijo in
na Nizozemsko, da mora-
jo biti obvezno cepljeni
proti črnim kozam ter
imeti ustrezno mednaro-
dno potrdilo. Verjetno pa
bodo takšno potrdilo po-
trebovali tudi potniki za
Švico.
Zavod hkrati obvešča, da
Se lahko interesenti oziro-
ma potniki za te države
cepijo na sedežu zavoda,
v Celju, Gregorčičeva ul.
štev. 5. Tu bodo dobili
tudi ustrezno potrdilo.
S TRGOVCI
O PRESKRBI
Pomanjkanje nekaterih pre-
hrambenih artiklov v celjski
trgovini je spodbudilo občin-
sko konferenco SZDL, da je
pred dnevi organizirala po-
svetovanje, ki so se ga poleg
trgovcev udeležili tudi tržni
inšpektorji. Na posvetovanju
so analizirali stanje v trgovi-
ni in ugotovili, da je trgovi-
na pravočasno terjala od dr-
žavnih rezerv, da se ji dodeli
manjkajoči sladkor, vendar
le-tega ni dobila. Se večji za-
plet pa je povzročilo to, da
so dobavitelji sladkorja ter-
jali, da se ves sladkor plača
vnaprej, torej pred izdobavo.
Trgovina je s skupnimi moč-
mi zbrala potrebna sredstva,
in prve količine sladkorja že
prihajajo, čeprav je redna
dobava ovirana zaradi pro-
metnih težav. Posvetovanje je
bilo vsekakor koristno, še zla-
sti zaradi tega, ker so na
njem trgovci demantirali ves-
ti, da le-ti zadržujejo v svojih
skladiščih določeno blago, ki
pa v resnici tiči pri posamez-
nih proizvajalcih.
POSLANei
O SVOJEM DELU
Poslanci celjskega območ-
ja so se pretekli teden se-
stali na posebnem p>osveto-
vanju v okviru svojega regio-
nalnega kluba. Na posveto-
vanju so obravnavali poročilo
upravnega odbora kluba o
minulem delu. Pri tem so
opozorili, da niso vzpostavlje-
ne zadostne in kvalitetne ve-
zi med poslanci in občino
(posebej velja za Celje), za-
to so se dogovorili o poseb-
nem sestanku s predstavniki
skupščine, na katerem bodo
spregovorili tudi o teh pro-
blemih. Še zlasti so poslanci
opozorili na to, da s strani
vodstev Temeljne izobraževal-
ne skupnosti in Kuitume
skupnosti v C^elju ne preje-
majo vabil za pomembnejše
seje samoupravnih organrv
teh institucij.
SEJA SVETA
ZA FINANCE
Minuli teden so se v 2alcu
sešli na redni seji člani sve-
ta za finance, na kateri so
obravnavali vrsto pomemb-
nih vprašanj, saj je bila to
seja, ki je neposredno pred
zasedanjem skupščine, zato
je svet moral dati stališča in
pripombe k predlogom po-
sameznih odlokov, o katerih
bo razpravljala občinska skup-
ščina. Obravnavali so pred-
log odloka o davkih občanov,
o upravnih in sodnih taksah
ter o predlogu odloka o le-
tošnjem občinskem proraču-
nu. Svet je razpravljal tudi
o predlogu odloka o financi-
ranju vzgoje in izobraževanja
ter o predlogu odloka o stop-
njah prisipevkov za otroško
varstvo.
PROSLAVA
JUBILEJEV
člani planinskega društva
Zabukovica so se v nedeljo
zbrali v svoji postojanki, v
Dragovem domi...' na Homu.
Med številnimi udeleženci
srečanja sta bila tudd jubilan-
ta, in sicer KAREL OCVIRK,
ki je proslavljal 80-letnico in
po katerem se zaradi velikih
zaslug na področju razvoja
planinstva tudi imenuje dom
na Homu, ter JOŽE POTE-
KO, ki je slavil 60-letnico.
Proslava je potekala v pri-
jetnem vzdušji;, poseben pe-
čat srečanju pa je prispevalo
tudi vreme, saj se je vsa
Savinjska dolina kopala v
prečudovitem pomladanskem
soncu.
Obema jubilantoma je v
imenu Planinske zveze Slove-
nije čestital profesor Tine
Orel, ki se je tudi udeležil
slavja na Homi;.
DISCO KLUB
V TABORU
Kljub številnim nasproto-
vanjem, saj mladi v Taboru
niso deležni prave podpore
in razumevanja za svoje delo,
je mladim uspelo dočakati o-
tvoritev disco kluba, ki je
bila preteklo soboto. Kljub
preprekam so mladi našli
dovolj volje in moči, da so
resničili svojo željo in ta-
ko dobdli disco klub, ki lx>
nedvomno pomembna poživi-
tev dela mladih. Pomemiben
pa bo tudi za razvedrilo mla-
dine okoliških krajev in za-
selkov.
ZBOR
KOOPERANTOV
Preteklo nedeljo so imeli
v Taboru' redni letni zbor
kooperanti KK Hmezad Ža-
lec. Na zboru so sprejeli za-
ključni račim za lansko in
program dela za letošnje le-
to. Nekaj malega viška, ki ga
je ustvarila poslovna enota
gre predvsem na račun od-
kupa živine in mleka, sicer
pa je bila lani proizovdnja
slaba. V programu, ki so ga
sprejeli, velja omeniti spre-
jetje prioritetnega reda pri
opremljanju strojnih skupno-
sti z obiralnimi stroji. Med
temeljne naloge v letošnjem
letu pa so zapisali tudi to,
da je potrebno še naprej ši-
riti površine za hmeljsko pro-
izvodnjo ter na njih razvijati
nove hmeljske sorte. Precej
p>ozomosti pa bodo tudi v
tem letu posvetili pitanju in
odkuipu govedi.

listo doi;oldne se je iz enega izmed četrtih razredov
velenjske gimnazije razlegalo petje. Gaudeamus igiiur . .
To pa ni bila generalka za zaključni pohod po mestnil
ulicah, marveč za maturantski ples. Za priprave za za
ključek šolskega leta je še precej časa.
Letos bo dala velenjska gimnazij;, četrto generacije
maturantov Bodo tudi vsi abiturienti? Vsekakor vpra
sanje, ki je aktualno za marsikoga, ne samo za četrto
šolce, marveč tudi za tiste, ki .-,icer spremljajo učne uspe-
he. Gre namreč za ugotovitev, da se četrtošolci ne morejc
pohvaliti z odličnimi učnimi uspehi in da so le-ti, v celot
vzeto, slabši kot v nižjh razredih Zakaj?
Sicer pa — pred mnogimi mladimi, tudi v Velenju
je zrelostni izpit, matura. Kako se nanjo pripravljajo, ka.
jim pomeni, so bila vprašanja, ki smo jih zastavili mla
dim ljudem:
IVAN SUPOVEC — Kaj naj
rečem o maturi, o zrelost-
nem izipitu? Morda to, da je
samo odskočna deska za štu-
dij na višjih in visokih šolah,
da je vmesna stopnica za na-
daljnje delo, ki me čaka in
Se mu nameravam posvetiti.
Seveda me na ta dogodek
vežejo še druge obveznosti,
toda, kaj bi. .. V maturitetni
nalogi sem segel na področje
geologije; odločil sem se
namreč  za rudarski  poklic.
MARGARETA SEHER —
Matura? Po mojem samo za-
ključek srednješolske obvez-
nosti, korak na univerzo, v
poklic in nadaljnje življenje.
Na maturo se pcsebej ne pri-
pravljam, saj računam, da jo
bom oproščena. V maturitet-
ni nalogi sem pisala o krvi.
Pri tem nisem imela poseb-
nih težav, saj je bilo gradi-
va dovolj. To nalogo pa sem
izbrala zategadelj, ker sem se
odločila za študij  medicine.
OTO KUGONJIČ — Zdi se
mi, da matura isgublja na
pomenu in da je že čez ne-
kaj let več ne bo. Tudi ma-
tura je tisti izpit, pri kate-
rem igra sreča veliko vlogo-
Če jo imaš, je dobro, sicer
pa je vse narobe in znanje,
ki ga obvladaš, ne pomeni
veliko. Zato bi se bolj ogre-
val, da bi namesto mature
odločalo zadnje šolsko spri-
čevalo. In moj bodoči poklic?
Tehnična matematika in teh-
nična fizika.
SAŠA ATELŠEK — Pravza-
prav nimam občutka, da gre
v resnici za zrelostni izpdt.
Matura ni preizkušnja celot-
nega znanja. Šele na tmiver-
zl se bo videlo, kaj nam je
dala gimnazija. Tu bomo do-
bili odgovor na vprašanje,
ali smo sposobni samostoj-
nega dela, študija. Za maturi-
tetno nalogo sem izbrala
črevesne parazite. Ta naslov
pa tudi pove, da sem se
odločila za študij medicine.
JOŽE VOGRINC — Po
mojem mnenju matura ni
tista, ki bi lahko poka-i^ala
sliko realnega znanja ob kon-
cu dela v gimnaziji. Zato bi
se prav tako bolj zavzemal
za končno letno spričevalo.
Pa tudi sicer bi rekel, da bi
moralo naše učenje bolj te-
meljiti na logičnem znanju
in ne na reproduciranju sno-
vi. Za maturitetno nalogo
sem si iabral matematično
področje; študiral pa bom
po vsej verjetnosti elektro-
tehniko.
Matura je pred vrati. Da bi tudi po njej m vse dn
p>oslej veljalo — veselimo se življenja.
M. Boži
12. stran
NOVI TEDNIK
Št. 12 — 23. marec 1972
Kmetijstvo

ODPRAVITI VSE, KAR JIH JE DOSLEJ RAZDVAJALO — KMEČKE SEKCIJE PRI URE-
SNIČEVANJU NOVEGA ZAKONA O ZDRUŽEVANJU KMETOV
Sprejetje novega zakona o
združevanju kmetov ne pome-
ni zaključne faze pri ui-eja-
nju organizacijskih vprašanj
kmetov, ampak v nekaterih
kmetijskih organizacijah prej
začetek. Ne bo pa vedno
najtežje tam, kjer v zadnjih
letih niso nič spremenili, ker
so čakali na nove predpise.
Veliko težje bodo kmetje
prišli do svojih popolnih sa-
moupravnih pravic tam, i^jei
so že nekaj izboljšali, zdaj pa
zatrjujejo, da so uredili vse,
kar določa novi zakon.
V obrazložitvi k predlogu
zakona o združevanju kme-
tov je bilo med dragim jk)-
vedano:
»Razlike med zadrugo in
drugo delovno organizacijo
so predvsem v tem, da so
kmetje kot člani zadmge in
kot delovni ljudje v celoti
izenačeni z delavci zadmge,
tako pri upravljanju ^ot pri
delitvi dohodka, z edino tra-
dicionalno posebnostjo o de-
hiri dela dohodka po uspehu
njihovega poslovanja z za-
drugo.«
Kje so to že tako uredili?
Polovica kmetov v zadru-
gah in enako v obratih za
kooperacijo pri dragih de-
lovnih organizacijah bodo ta-
ko široke — ko bo urejeno
vse po novih predpisih! —
da se jim ne bo treba pose-
bej združevati v kakih dmšt-
vih. Razni odbori in odseki v
zadragah in obratih za koope-
racijo bodo lahko opravljali
vse, za kar so si kmetje do-
slej želeli draštva in drage
oblike povezovanja. Tudi za-
varovanje živine. Za boljše
gospodarjenje pa bodo lahiko
združevali svoje delo in de-
lovna sredstva tudi v kmeč-
kih skupnostih, ki bodo po
svojem delovanju precej po-
pobna kmečkim zadragam.
Ne bi pogrevali stvari, za-
radi katerih so v minulih le-
tih nastajala živinorejiska ozi-
roma kmečka drašitva mimo
kmetijskih zadrug. Na kme-
čki sekciji pri republiški kon-
ferenci SZDL so se dogovo-
rili, da slabosti odpravijo.
Odpraviti pa bo treba res
vse, kar je kmete spodbujalo
ali sililo k iskanju novih ob-
lik medsebojnega sodelova-
nja.
Vzroke nesporazumov med
kmetijskimi organizacijami
in kmeti je nekdo pikro oz-
načil z besedami: »šlo je za
kraA-o in tele.« Da, nekateri
so želeli zaslužiti na račun
kmetov. Takih ljudi ni lahko
spreobrniti, zato se bodo po-
dobne želje še ponavljale,
oziroma se bodo trdovratno
p>oskušale ohraniti. Kmetje
se bodo morali bojevati za
svoje pravice. Socialistična
zveza jim obljublja vso po-
moč, oni pa naj bi izražali
svoje želje in upravičene za-
hteve preko kmečkih sekcij.
čimbolj bodo podjetni in
vztrajni, temveč pomoči bo-
do dobili.
V nekaterih občinah že
imajo kmečke sekcije pri ob-
činskih in kraje\-nih organi-
zacijah SZDL, v dragih pa
jih še niso ustanovili. Pravi-
jo, da jim niso potrebne p>o-
leg kmetijskih sekcij. Ali so
potrebne ali ne, naj odločijo
kmetje. Prav kmečke sekcije
bodo lahko storile največ
pri premagovanju ovir in od-
porov, ko bodo morale kme-
tijske in gozdnogospodarske
organizacije prilagoditi svoje
poslovanje novim predpisom.
Morda bo kdo menU, da
preveč govorimo o kmečkem
samoupravljanju. V dragih
gospodarskih organizacijah
ga imajo že več kot 20 let, pa
še vedno ni povsod tako, kot
bi moralo biti. Podobno bo
v mnogih zadrugah, če ga
bodo kmetje podcenjevali.
JOŽE PETEK
Kdo pravi, da pri nas m zaupanja v poštenost ljudi. Last-
nica tega semenjskega premoženja je o tem trdno prepri-
čana, saj bi takle način prodaje lahko imenovali tudi — sa-
mopostrežba. (Foto: B. Strmčnik)
kolektiv
Januš Goleč
s cerkvenega obzidja je vpil nanj stražar in mu zabijal v uho, da ne sme
v vas, če mu je drago življenje! Saj se mu i)ozna že na bisagah, da je zagorski
malhar, ki trosi z beračenjem kugo!
Torej bavbav s kugo ni bil plod hrvaške domišljije, prebridka resnica, si je
ponavljal v mislih pilštanjski izvidnik, ko je obrnil hrbet št. Petru in zavil
preko polj proti Sotli, kjer je bila poražena 1. 1573 nesrečna kmečka vojska,
že tukaj na tako rodovitnih in gosto obljudenih tleh pod Kunšpergom ni srečal
ne človeka, ne živali, niti pes se ni obregnil vanj. Nihče ni delal. Polje in travnik
še niti osnažena nista bila ob povodnji nanešeneiga blata, peska in dračja. S šem-
petrskega cerkvenega zidu je vsaj čul človeški glas, tukaj pa je bilo, kakor bi
stopal po pokopališču med grobovi ob polnoči... Most preko Sotle je bil razdrt.
Za silo je bilo položenih nekaj desk, da je imel pešec dovolj truda s prehodom,
voz in žival pa se nista poslužila teh razvalin gotovo ne od zadnjega razliva
reke. Pa je preplezal Draša ostanke mostu, da bo lahko doma potrdil s prisego,
kako sta si zrla s hrvaško kugo iz oči v oči.
Ko se je postavil z obema nogama na okužena zagorska tla, se je^ skrbno
ozrl na vse strani. Od nikoder človeškega ali živalskega glasu ... Že ozračje je
dišalo kakor iz dežele smrti in v svarilo, naj ne izziva srečanja s čmoprogasto
kravo, ki rogovili in muka po teh krajih! Sedel je pri mostu na naplavljeni hlod,
jedel prekajeno svinino ter kruh in pil, da bi si nagnal več moči in korajže.
Po okrepčilu je razmišljal, ali bi stopil v grad Razbor, ki stoji še danes
nekaj streljajev proč od Sotle in mostu, če je bil zastražen že št. Peter, kaj
šele Razbor. še ustrelil bi kak grajski birič, če bi prosil za vstop. Ta previdni
premislek ga je usmeril po cesti proti Kumrovcu in Zelenjakih, kjer je bila
brv in veliki mlini. Kumrovec, večja zagorska vas z romarsko cerkvico sv. Roka,
kakor izumrlo... Ni zagledal niti enega kumeka ali kume, ki so sicer vedno
stali ob cesti in obsuli vsakega tujca z vprašanji. Graščinski travniki od Raz-
bora do Majke božje na Risvici med cesto in Sotlo vsi v blatu, pesku in razni
navlaki, katero je privalovila povodenj bogve odkod. Pri risviški cerkvi je še bil
zložen visok kup drv. Andrej je uganil. Ker se ni upal nihče z roko nad čarov-
nico in jo privezati sredi drv, straši nedotaknjeni kup še sedaj. Za Marijo
Risvico na križpotu proti Tuhlju in Klanjcu tik ob Sotli mu je še žugalo pogo-
rišče kočure — resnična grmada nedolžne zagorske čarovnice.
Korakal je naprej po cesti pod Cesargradom in se približeval vasi Suhi dol
pred Klanjcem. V Suhem dolu je stopil nekaj korakov s ceste na hribček
do kapelice sv. Križa, od koder je tako mikaven razgled proti Klanjcu in po
obsotelski ravni preko Bizeljskega do Kapel m še dalje. Prostor pri kapelica
je bil posut s svežimi grobovi. Nekateri so bili napol zasuti, kakor bi, bil Itdp^.
prepodil pogrebce, ali pa jim je primanjkovalo časa. V Suhem dolu ni zapazil
in ne slišal nobenega življenja, šele tedaj je ugotovil, da niso prepevali niti
letali ptički po teh izumrlih krajih. Od kapelice je stopil zopet k cesti. Sedel je
na trato ob cestni grapi, vzel čutarico na kolena in resno razmišljal, če se bo
sestal vsaj na Klanjcu z živim človeškim bitjem, ki bi mu zaupalo: Kdaj, kako
in kako dolgo je kosila tod smrt, da je uničila vsako življenje. Srkal je na
dolgo iz čutare, se ponovno zamislil v grozno šibo božjo, katero je sledil že
dolgo, a je še nd srečal, da bi ji pogledal v oči in podal lahko doma njen na-
tančen opis radovednim sotržanom. Ko je odmaknil v tretje čutaro od ust, je
začutil utrujenost v vseh udih. Moralo je že biti prek poldne in mudilo se mu
tudi ni nikamor. Skril je od gorja trudno glavo med obe dlani, še tuhtal o zlu
kuge, pa spanec ga je prestavil nazaj na Pilštajn, kjer bo lahko pripovedoval
mesece, kako gospodari dekla smrti — kuga!
Ni spal dolgo. V polsnu je čutil, kakor bi mu nekdo snemal bisagi ia odve-
zoval od pasu čutaro. Ves preplašen je planil pokonci zakrilil z rokami in odprl
oči. Kriknil je iz polnega grla: »Jezus Marija!« Zakotalil se je po tleh in bil od
strahu in groze brez vsake odporne sile. Držalo ga je za bisagi, za čutaro ter za
pas vse polno človeških rok, ki so trgale z njega z vso močjo tovor, ker jim je
bilo odmotavanje in odvezovanje prepočasno. Pa kaj grabežljive roke, le-ti po-
šastni obrazi, pokriti s cedečimi se gnojnimi bulami, oči vdrte v globoke prepa-
de in iz ust smrad — in smrad ki je dušil Andreja... Ko so mu iztrgale le še
napol žive človeške pošasti brašno in pijačo, so se ruvale ter pestile med seboj,
katera se bo najedla in napila pred smrtjo. Borbe za kruh in vino niso sprem-
ljali obupni glasovi iz človeških grl, le nekako neznansko grgranje.
še najmanj okuženi velikan je bil zmagovalec, stekel je naprej po cesti,
drugi za njim, a so omagali in popadali, ne da bi si bili utešili pred smrtjo glad
s skorjo kruha in si ublažili vsaj za trenutek peklensko žgočo vročino v grlu,
v prsih in trebuhu.
Andrej je srečal v Suhem dolu to, po kar je bil poslan iz štajerske med
zagorske razvaline. Ni bil nič več radoveden, kaka je kuga in kako naj bi jo
prav živo naslikal domačinom. Pobral se je z vso naglico ter se spustil nazaj,
ne naprej proti Klanjcu, ker je že bil videl, vohal in preizkusil živalsko gra-
bežljivost in neusmiljenost kuge. šele na Risvici se je ozrl, če mu ni kuga za
petami, saj njen vonj ga je spremljal, kakor bi si zrla v oči. Bil je zopet čisto
sam, le brez bogato natrpanih bisag in brez duše pK>tovanja — čutare! Ni pre-
klinjal ali godrnjal zaradi ropa, prilastil si je bil nasilnim potom njegov imetek
še kar živ mrlič! Drašek se je pokrižal pri pogledu na osamljeni hram božji,
zatulil v prebridkem joku, srečal in videl je bil prvič v življenju najhujše člo-
veško gorje — čmoprogasto kravo — kugo — morilko vsega življenja! S čim
bolj pošastnim se še Belak ni bil sestal. Že prvo srečanje ga je poučilo dovolj,
da je lalcota kuga in kuga neizogibna, peklensko pekoča in neznansko smrdeča
smrt!
Če bi še tudi imel obe bisagi polni, jesti bi ne bil mogel niti dišeče pečenke,
njegova usta in vsa notranjost je bila polna nepopisnega vonja kuge ter smrti.
Pil bi, pil, reva napol slepa, a nekaj je moral prenašati za pokoro. Nazaj mu je
šla pot mnogo hitreje izpod nog.
(Se nadaljuje)
12 — 23. marec 1972
NOVI TEDNIK
13. stran
TELESNA
VZGOJA IN
5PL0ŠNI LJUDSKI
ODPOR
v smislu dolučil zakona u
rculiii obrambi in /akona
splošnem  ljudskem  odpo-
so dolžne tudi vse šole
ipravljati in usposabljati
adi ro{l /a naloge v prime-
vseljudske obrambne voj-
^a šolah v celjski regiji
t v večji meri posvečajo
rb in pozorii«»st vzgojno iz-
raževalnim dejavnostim
ranibno-vzg(»jnega, idcjno-
liličnega in zaščitno-var-
enega področja. Povsod so
ustanovl.ieni odbori za
lošni ljudski odpor.
)b posodobljanju pouka te-
ne vzgoje na vseh vrstah
bodo v prihodnje prihaja-
v ospred.je vse tiste obli-
in vsebina   dela, ki stre-
0 fizični in psihični pripra-
vnosti mladih tudi obramb-
n sposobnostim in nalo-
n. Prvi koraki so bili na
a področju že zastavljeni
zadnjih letih. Gre za smo-
10 in načrtno poučevanje
ivanja in smučanja, dveh
lieljnih praktičnih in živ-
njsko nujnih znanj. Ti
inji bi si naj pridobil sle-
\ni otrok že v času osnov-
Ulskega šolanja. Učiteljem
se ponujajo še druga
dstva telesne vzgoje kot
osnovne telesne spretno-
atletika. pohodi in izleti,
rtovanje in Izvajanje na,j-
kličnejših tekmovanj, orga-
jacija  orientacijskih   poho-
1 z elementi obrambne
oje, smotrno izkoriščanje
jrtnih dnevov, razširjeno
(o v ŠŠD s posebnim po-
irkom na razvijanje de-
nosti v atletskih, planin-
h, taborniških in strelskih
j»žkih in skupinah. Vrsta
avnosti .je izredno vzgoj-
la pomena, saj ,je z njimi
ižno razvijati v mladih po-
ivne individualne in soci-
|e vrednote, odnos do zdra-
ja načina življenja in iz-
j-iščanja prostega časa,
ivilen odnos do narave in
izbe, l,jubezen do domovi-
; in družbene stvarnosti s
iezovanjem obujanja tradi-
NOB.
^ri vsem tem delu šole pri-
kujejo širšo družbeno po-
ič od družbeno-političnih
»anizacij, .TLA, enot teri-
ialne obrambe, zvezo re-
vnih vojaških starešin,
[. ZB NOV, ZMS, SZDL in
.. Uspehi pri tem delu bo-
otipljivejši, kjer bo pač
• največ skupnega sodelo-
ija. Tako bo tudi šolska
i*sna vzgoja s prevzemom
;tavl.jenih nalog dobila svoj
Ki družbeno-politični po-
ln. K. .lUCi
franc mirnik
v ponedeljek zvečer je
pihitelje leiaakega špor-
fi in Celjutie, ki so ga
ioznuli, pretresla vest o
■mrti Franca Mimika, le-
alca — športnika in na-
adnje pilota pri lnex Ad-
ii. Smrt ga je doletela
la delovnem mestu.
že kot šolar in gimnazi-
ec se je za{pisal letalske-
nu športu, najprej kot
nodelar, pozneje kot ja-
Iralec in motorni pilot v
\eljskem aeroklubu. Ves
\as je dosegal izredne
\portne rezultate na mno-
gih tekmovanjih doma in
\ tujini. Zaradi svoje iz
\edne sposobnosti je že
nlad postal učitelj in
\zgojitelj novih kadrov ta-
\o v Celju, Ljubljani in
) Lescah kot upravnik le-
talskega centra. Bil je in-
Ipektor za jadralno letal-
itvo. Z letošnjim novim
fitom se je pridružil pl-
otom pri lnex Adrii in
cot pilota ga je nekje
la Arabskem polotoku,
ialeč od domovine in nav
iražjih doletela kruta
\mrt.
K (;
PRVENSTVO ŠLO V ŠTORE
Končano je letošnje ekip-
no prvenstvo Slovenije v ke-
gljanju za ženske. Kegljavke
Partizana — Kovinarja Što-
re so dosegle velik uspeh,
saj jim je ponovno uspelo
osvojiti naslov republiških
prvakinj. Tokrat že tretjič
zapored. To in pa dejstvo,
da so se kar tri članice te
ekipe že pi'ed časom plasira-
le na kvalifikacijskem tek-
movanju v državno reprezen-
tanco, je vsekakor dokaz, da
ženski kegljaški šport v Što-
rah dela načrtno in je prav
gotovo na poti k še večjim
uspehom.
Zadnja dva nastopa so
imele štorske kegljavke minu-
lo nedeljo v Ljubljani. V so-
boto so v prvem nastopu
podrle 2371 kegljev. Posame-
zno: Ludvig 433, Urh 422, Ve-
ber 393, Ocvirk 388, Marine
3B8 in K ran j C 367. V nedeljo
pa so dosegle rezultat 2369,
posamezno pa Urh 418, Lud-
vig 406, Marine 406, Kranjc
389, Perper 385 in Ocvirk
365 kegljev.
Najboljša tekmovalka pr-
venstva je bila vsekakor Lu-
dvigova, ki je v šestih nasto-
pih podrla 2582 kegljev, kar
je v povprečju 430 na nastop,
enkrat pa celo 470. Ekipa je
na tekmovanju v Murski So-
boti dosegla tudi nov držav-
ni ekipni rekord z rezultatom
2666 kegljev, to pa je rezul-
tat, ki bi bil dober dosežek
tudi za moške ekipe.     J. L.
Že tretjič zapored zmagovita ekipa štorskih kegljavk
SEMINAR ZA REKREACIJO
Pretekli teden je bil na Golteli
seminai za orsanizatorje lekrca-
ci.je celjskih delovnih kolektivov,
ki ga je orsani/irala komisi.ja za
rekreacijo in oddih pri obč. .sind.
SVL"tu.
Cdeležcneeni seminarja je bila
na voljo TRIM proga, lahko pa
so tudi izpopolnjevali svoje zna-
nje smučanja pri smučarskih u-
čiteljih.
Na teoretičnem delu seminarja
so najprej dokončno sprejeli pro-
gram sindikalnih športnih iger za
letošnje leto 7, nekaterimi dopol-
nitvami v programu in pravilih.
Igre obsegajo 2'i tekmovanj v
konkurenci članov, starejših čla-
nov in članic v 10 panogah (smu-
čanje, namizni tenis. šah. keg-
Ijan.je. nogomet, streljanje, pla-
vanje, odbojka, rokomet in mali
nog(miet). Večina tekmovanj .s<'
bo odvijalo po liga.škem sistemu,
s čemer se zagotavl.ja aktivnost,
ki ho marsikateremu udeležencu
pomenila /e redko obliko rekrea-
cije. Tekmovanja v smučanju,
streljanju, plavanju in kegl.janju
bodo veljala tudi za športno znač-
ko TRl^l.
Veliko govora jc bilo tudi o
nekaterih Ključnih vprašanjih
.športne rekreacije: programiranju,
kadrih in objektih.
thiuovna teza programiranja naj
bi bila »ponuditi program vsako-
mur in za vsakogar«. Zato ni vse-
eno katere akcije se programira-
jo in seveda tudi finansirajo.
TRIM .je oblika, ki naj bi bila
osnova takemu programiranju. S
Trimom bomo pridobili širok
krog ljudi, s tem pa se bo tudi
spremenil odnos do telesne kul-
ture in ustvarjanje pogojev za
njo CJni več.ji krog ljudi l,o zain-
terj-siran za rekreacijo. Vi-č ljudi
bo dalo glas za gradnjo objeHov,
nastavitev profesionalnega kadra,
za finančna sredstva. Piuv ^olo^o
pa oh širjenju programa vsega ne
l)omo mogli plačati z družbenimi
sredstvi, zato naj bi bil delež po-
sameznika večji kot doslej, saj
gre končno le za n.jega samega.
Prav tako bi morali spremeniti
odnos samoupravnih organov de-
lovnih organizacij do teh vpra-
šanj. .Sindikalne organizaci.j,? naj
bi prtHlvsem organizirale in iz-
vajale programe za katere pa bi
morale biti odgovorne TK) v ce-
loti, več.jo delovno storilnost in
varnost pri delu, družabnost ipd. .
V razpravi je sodeloval tudi pred-
sednik občinskega sveta Ivan Kra-
mer, ki .je še p<>sebej pozdravil
navedena stališča komisi.je in jim
dal vso podporo.
Obravnavan je bil tudi problem
pomanjkanja rekreacijskih objek-
tov, ki naj bi .(ih čimprej z zdru-
ženimi sredstvi delovnih organi-
zacij začeli graditi (TRIM steza
na Gričku, ureditev Skalne kl^ti,
rekreacijski center pod Golovcem
ipd.). Tu gre za posredno skrb
IK) za rekreacijo zaposlenih, ko
bodo prispevale za skupne rek-
reacijske površine.
Posebej je bilo govora o akci-
ji TRIIVI. Odbor čaka še predvsem
razdelitev vseh prosjiektov za
športno značko TRIM. Doslej je
bilo za to značko izvedeno tek-
movanje v timučanju, komisi.ja pa
bo organizirala tudi ostala tek-
movanja.
Veliko pozornost bodo posveti-
li tudi propagandi. V ta namen
so podelili .'jOO« nalepk TRIM, v
izd'.'lavi pa je si- posebna nalepka,
ki bo vzpodbujala k izpoln.jevanju
TRIČVI kartona. Pi'i objavljanju
raznih člankov v tovarniških gla-
silih bodo pomagali z materiali
in fotografijami.
\a koncu naj dodamo še to,
da je novi preilstnlnik komisije
znani celjski športni delavec in
kegljač  Lubej Jože.
G. T.
ŠPORT V VOJNIKU
Tudi manjša naselja v oko-
lici Celja imajo v zadnjem
času vedno več uspeha v te-
lesni kulturi. Trg Vojnik je
eden takšnih, še pred nekaj
leti smo videli športnike Voj-
nika igrati na celjskih igri-
ščih, kajti v Vojniku ni bilo
mesta za njih.
Preteklo nedeljo, ob lepem
vremenu pa se je zbralo na
nogometnem igrišču v Vojni-
ku preko 300 gledalcev. Ti so
imeli svoj užitek in rekreaci-
jo. Gledali so svoje fante v
pokalnem nogometnem sreča-
nju. Rezultat ni važen, važno
je, da si je telesna kultura v
Vojniku priborila svoje me-
sto in veljavo. Boljši rezulta-
ti bodo sedaj prišli, kajti po-
goji so dani. Vsaj osnovni
pogoji.
Nosilec vseh športnih idej
v Vojniku je Franc Kimej,
predsednik TVD Partizan, ki
ima v svojem okrilju nogo-
metno sekcijo, smučarsko
sekcijo, igralce namiznega te-
nisa ;n sekcijo gimnastike.
Takole nam je povedal:
— Vse to kar vidite, smo
zgradili v zadnjih treh letih.
Dobili smo nekaj novih ob-
novljenih prostorov ob telo-
vadnici, nogometno igrišče in
rokometno ter košarkarsko
igrišče. Tu pričakujemo v le-
tošnjem letu še asfatno pre-
vleko in vs! pogoji za roko-
met in košarko bodo dani.
Kakšne uspehe pa ste zabe-
ležili v zadnjih letih?
— Zaradi precejšnjih težav
pri pripravi igrišč smo neko-
liko zanemarjali kvaliteto. Se-
daj je boljše. Nogometaši so
v prvem razredu pKKizvezne
lige in imamo poleg 29 član-
skega prvega moštva še mla-
dinsko in pionirsko vrsto.
Smučarska sekcija marljivo
dela, kakor tudi igralci nami-
znega tenisa. V rednih vad-
bah pa vključujemo mladino
v gimnastično sekcijo. Cim pa
bo asfalt na igriščih, bomo
imeli rokometno in košarkar-
sko sekcijo Tu pričakujemo
tudi pomoč v strokovnem
pogledu iz Celja.
NAČRTI IN PROBLEMI?
— Začel bi pri problemih.
Ker nimamo močne industri-
je, nimamo niti mentorja ni-
ti industrijskega ozadja, ki
nam bi pomagalo v finanč-
nem pogledu Kljub temu
nam občinska zveza za tele-
sno kulturo Celje močno po-
ma.ga, da smo lahko dosegli
to kar vidite sedaj. Nogome-
taši si v glavnem krijejo svo-
je stroške iz lastnih virov.
Ostale sekcije pa imajo osno-
vne pogoje Naši načrti so,
da bi sodelovali na vseh ob-
činskih tekmovanjih in dose-
gli še boljše uspehe. O.sebno
pa želim, da bi se v društvo
Franc Kunej
vrnili vsi nekdanji ljubitelji
športa v Vojniku in tako po-
magali k ponovnemu vzponu
.športa v Vojniku. Do sedaj
smo dosegli že mnogo. Mladi-
ne je dovolj in za njo tudi
delamo. Upamo, da naš trud
ne bo zastonj.       J. KUZMA
športne vesl^
HOKEJ NA LEDU
Celjska hokejska sezona je zaključena. Celjani so se vrnili z
zadnjega gostovanja v sezoni V Brnu so igrali na Turnirju pri-
jateljstva in iz.outoi.i z pomlajeno vrsto tri srečanja. Rezultati:
Celje ; Elgartova 1:8, Celje : Dinamo (Weissefnwasser) 1:15 ter
Celje — Brno (mlada rt-prezentanca) 1:6.
Dva najboljša cel.iska mladinca Vojko Bratec in Vinko LesjaJc
pa sta' odšla te dni na evropsko prvenstvo mladinskih reprezentanc.
Po prikazani igri v Bratislavi sta si priborila stalni mesti v naši
najboljši mladinski  repreizentarici
HOKEJ NA TRAVI
s .svojo seeono so pričel: tudi .gralci hokeja na travi. Te dni
so odigrali prijateljsko tekmo med mladim in starim mostovom.
V nedeljo pa napoveaTi.iejo prijateljsko tekmo proti zagrebški Mla-
dosti. Prvenstvene tekme sledijo čez deset dni. Na raapredelnica
so Celjani peti
KOŠARKA
Na zadnjem turnirju za mladince v zimski štajerski Ligi, 90
mladinci Celja pretrpeli dva poraza. V prvi tekmi jih je najprej
premagal sicer siaMi KONUS, kateremu pa so doma<5i skrajno
neobjektivni sodniki poiwlonili zmago. Dovolj je, če povemo poda-
tek, da je bilo raasmerje osebnih napak 40 : 10! V di-ugi tekmi pa
je ZKK Maribor zasiuženo vis6ko premagal indisponirane Celjane.
Tako so mladinci Celja za.sed! 3, mesto v tem tekmovanju, kar
pa vseeno predstavlja usipeh za to mlado ekipo, ki je pravzajprav
lani še skoraj kompletna tekmovala v pionirski ligi.
REZULTATI: KONUS : CEILJE S7:47 (25.27), ZKK M.-VRIBOR :
CEILJE 44:75 (14:,'»i
NOGOMET
Na področju celjsjce nogometne pod7veze so minulo nede:io
odigrali nogometne tekme za jugoslovanski nogometni pokal. Tekme
so se končale z naslednjimi izdi; Šmartno — Olimp 4:3, Žalec —
Velenje 1:0, Boč — Sodniki 4:6, Oplotnica - Efravmja 0:5, Kovinar
—- Straža 1:3, Vojnik — Kladivar 1:7, Ponikva — Opekar 1:0, in
Gamiz,ija Celje — Polzela 7;1 Na sJiki Pred vrati Velenja na tek-
mi Žalec — Velenje.
Teksrt in slika: T. Tavčar
ŠAH
Na tradicionalnem braojpotesnem prvenstvu slovenskih mest in
krajev, ki je bile v nedeljo v Kopru, so med 38 ekipami sodelo-
vale tudi ekipe iz Celja, Velenja, Žalca in Šen-jurja. Po tekmova-
nju, ki je bdlo v tj-eh skupinaii, se je v finale uvrstila le ekipa
Ceija, ki pa v finalu ni uspela obdržati lanskega tretjega mesta
in je pristala na šestem s 33 točkami Najboljši v celjski ekipi je
bi! Ojstrež.
Velenje in Šentjur sta po predtekmovanju sodelovala v prvi
tolažilni skupim in zasedla 10., odnosrio 12. mesto, medijem ko je
bi'1 Žalec v (irugi tolažiln' skupini drugi.
Pertinač
STRELJANJE
Občin'-ko prvenstvo v streljanju za Zlato puščico se je letos
končalo v -/-naku zmage predstavnika Kovinarja iz štor. Franc
Breok.> je prvič osvojil prvo mesto, ko je dosegel na strelišču v
.Storah odličen rezultat 545 krogov od 600 možnih. Zmagal je pred
lanskoletnih zmagovalcem Seršenom ii Celja, ki je zadel 527 kro-
gov. Povedati pa moramo, da je kar deseterica celjskih strelcev
dosegla normo za republiško prvenstvo. To je ponovni dokaz, da
je zimsko delo v Celju pokazalo napredek in da bodo slično kot
lansko leto imeli Celj^ največ finalistov v Sloveniji.
Letošnji zmagovalci in finaliste so: Brečko CKovinar) 545, Ser-
šen (Ce) 537, Dobovičnik (Ce) 536, Hočevar (Tempo) 535, Jeram
(Ce) 535. De&nan (Ko) ,534, Petrič (Tenipo) 5M, Jager (Ce) .527,
Ahtik (Ce) X25, in Založnik (Tempo) 52S krogov.
V prvenstvu je sodelovalo ,^6 tekmovalcev.
V .soboto in nedeljo b: v Ljubljani letošnje pn-o pregledno
tekmovanje najboljših slovenskih sitrelcev z malokalitoirskim orož-
jem. Na tem teskmovanju bo sodelovalo šest tekmovalcev.
Strelci Tempa so letos dosegli izreden uspeh v občinski ligi.
To je re«ultat načrtnega dela preko celotnega zimskega obdobja.
Toda s tem ne nameravajo zakljiičdtj V prihodnjih dneh bodo
ijripravili izbirno pregledno tekmovanje med SOO mladinci podjetja,
da bi iz te inno/jce dobili nOTe talent«. Torej bo na celjske«« ob-
močju sti-eLjanje dobilo do-'olj no\'ih kadrov.
GIMNASTIČNE TEKME
v izvwtl)i celjskega $;imnastič-
ni'ga centra s« se vršila v .soboto
in nedeljo nadaljnja U-kmovanja
v \a,iah na orodju za pionirje,
pionirke, mladince (n mladinke
cel.jskili partizanskih društev. V
soboto ,(«■ bilo pre.uleilno tekmova-
nje pionirskih vrst in posamezni-
kov nižjega razre«la v šitorali. v
nedeljo pa prvenstvo centra «a
mladince in mladinke III. razreda
v Celju. Tekmovanj se je udele-
žilo 50 tekmovalcev iii tekmovalk.
Ki-zullati na.)l>ol,išili:
PIONmjl niž. razr. v piterobo-
ju: vrste: 1. <,elje—mesto . . .
;Jt>l ,4 točk 2. {;alM'r,i«' . . . 236,9
točk posamezniki: 1. Končan An-
drej, (iaberje . . 4(>,0 točk 2. Li-
par /oran, 4'),!) točk 3. Bernjak
I\1ilan,   Celje-niesto   4.'>,8   točk.
PIONIRKE niž. razr v četve-
roboju: vrste: 1. (<'lje—mesto
209,7 točk i. (iaiRTjc 19<i,l točk.
posameznice: 1. Koren Irenta, C
—mesto 36,5 točk 2. >lale Dušk«,
:C..9 točk 3. Borovšek Darja, »5,7
točk.
MLADINCI III. razr. v šestero-
boju: posameznik: 1. Mahelin Pe-
ter. Celje—mesto 53,3 t. aU 88,8
AILADINKK III. razr. v četvero-
boju: posameznice: 1. Keršič Vil-
ma. Gaber.j<> 38,4 točk 2. Zupani«
Ma.ia. 37.1 ločk 3. Belcer Irška,
C*lje—mesto 36,5 točk. U.Jk,
14. stran
NOVI TEDNIK
Št. 12 — 23. marec 197)
Ženin vsakdan
ČRTE? ČRTE!
Se pred kratkim mi je
stric dejal, da je moda za
žensko pogubna. Mislil je
predvsem na materialno plat
tega problema, jaz pa sem se
spomnila svojih rosnih let,
ko sem rasla kot kure, če ji^
hraniš z geomicinom, in so
sorodniki zmajevali z glava-
mi boječ se, da bom preve-
hka.
Bila sem res prava prek-
Ija in na smolo mini še ni bil
v modi. Tako so me dolga
krila  še  podaljševala.
Teta je vpila, naj nosim
črte počez, te naj bi me op-
tično zdebelile in skrajšale,
sama pa jih je iz nasprotne-
ga razloga nosila po diolgem.
Danes se ne boni uk\.i ^
la s tem, katere črte pu>-.i-,
stanjšajo, katere pa jo
belijo, menim, da je to bcjj
stvar diete, pač pa se b<^
zavzela za predlog _ naj ni^
vsaka v omari vsaj eno ('rt,
sto obleko. Z njo bomo sv-,!
jo garderobo zelo popesui;
malo pa je žensk, ki jim o,
te ne bi pristajale.
MAJLkk
Jt. 12 — 23. marec 1972
NOVI TEDNIK
15. stran
Lahko bi zapisali — lole je zgodovinski posnetek. 27. marca bo star leto dni. Otvo-
ritev veleblagovnice T v Gubčevi ulici je ta dan privabila nekaj tisoč ljudi, navzlic
hladnemu \ remenu . . . Veliko pričakovanje in uspehi
Dan T. Rodil se je 27. marca 1971. leta. Čez štiri dni bo praznoval
rojstni dan. Čestitajmo mu. To si zasluži. Že ob rojstvu je shodil s trdnimi
koraki. Ni bil jokav in nič omahljiv. Šel je svojo pot, povsem novo. Presenetil
je in osvojil. Zmagal! Po enoletnem življenju je postal pojem sodobnega
trgovanja. Postal je mladenič, da je kaj. Močan in pogumen.
Tehnomercatorjeva veleblagovnica ob Gubčevi ulici bo čez nekaj dni
slavila prvo obletnico dela in nadvse uspešnega poslovanja.
Največja trgovska hiša v Celju in širšem njegovem zaledju se je hitro
uveljavila. Mestu ob Savinji je prinesla nov utrip, novo življenje. Celje si je
še bolj utrdilo položaj med pomembnimi trgovskimi središči.
Dan T pa ni samo praznik Tehnomercatorjevega kolektiva ali morda samo
tistega njegovega dela, ki je zaposlen v veleblagovnici, marveč praznik vseh,
ki so v to hišo prišli v tem letu, in onih, ki še bodo in ne bodo nikoli odhajali
iz nje razočarani.'
Zato dan T ni samo 27. marec. To je tudi današnji in včerajšnji dan, to
je tudi jutrišnji in vsi naslednji!
Dan T — danes, jutri, vsak dan ...!
TEHNOMERCA-
TORJEVA
LEGITIMACIJA
Delo kolektiva trgovske-
ga podjetja na veliko in
malo TEHNOMERCATOR
v Celju se vsaj navzven
kaže v treh smereh: v po-
slovanju na veliko, v tr-
govini na malo in v tem
okviru še v veleblagovnici
v Gubčevi ulici.
Kolektiv ima nekaj nad
500 članov. Po številu za-
poslenih in seveda po pro-
metu, ki ga ustvarja, sodi
med največje trgovske ko-
lektive pri nas. Pa ne sa-
mo to. sodi tudi med ti-
ste, ki uživajo največji
ugled.
Po ustvarjenem prome-
tu je najmočnejši oddelek
na veliko.
POSLOVANJE
NA VELIKO
Tehnomercatorjev odde-
lek na veliko se ukvarja
predvsem s prodajo teh-
ničnega blaga, elektro ma-
teriala, elektro instalacij-
skega materiala, elektro
materiala široke potroš-
nje, v katerem zavzemajo
gospodinjski   aparati  Cto-
renja pi-vo mesUi, zaiem
elektro akustike, stekla
(močno je zastopan češki
kristal), porcelana, barv,
kemikalij, lakov, gradbe-
nega materiala itd.
Oddelek na veliko je
pravzaprav povsem formi-
ran. Njegove roke sežejo
po vsej Sloveniji ter v za-
hodni in južni del Hrvat-
ske.
14 PRODAJALN
V OKVIRU
TRGOVINE
NA MALO
Trgovina na malo zaje-
ma pri Telmomercatorju
štirinajst prodajaln, od te-
ga osem v Celju, dve v
šmartnem ob Pa ki ter po
eno v 2alcu, Preboldu, Šo-
štanju in Zagrebu.
Za" tr.govino na malo je
2snačilen tale iK)datek —
promet narašča in je bil
v primerjavi z 1970. letom
večji tudi lani. To navzlic
novi veleblagovnici T in
navzlic drugim okoli.šči-
nam!
Kaj to pomeni?
Vsekakor to, da so Teh-
nomercatorjeve trgovine
na malo po zaslugi moč-
nej,še specializacije posta-
le vabljive za slehernega
kupca. In ni hvalisavo, če
zapišemo, da so pritegni-
le lepo število tistih, ki
so doslej iskali razno teh-
nično blago v Ljubljani,
Mariboru in drugje.
Labod v Celju se je spe-
cializiral za vodovodno in-
stalacijsko blago. Močan
je poudarek na napravah
za plinsko ogrevanje. Že
v kratkem bodo preuredi-
li Kristalijo, v asortimen-
tu pa uveljavili kvalitet-
nejšo izbiro porcelana in
kristala.
Plastika, prodajalna na-
mreč, je postala vabljiva
predvsem zaradi oblog za
tla, tapet, pla.stičnih rolet.
Pri vsem tem pa ne gre
le za to, da lahko vse to
samo kupite. Ljudje iz
montažnega .servisa vam
vse te naprave tudi na-
mestijo tja, kamor boste
zahtevali in naročili.
ŠOŠTANJ,
PREBOLD . .
še letos bo preurejena
in povečana .šoštanjska
prodajalna Oprema. Tu bO
na voljo celoten asortd-
ment mešanega tehnične-
ga blaga. V načrtu je tu-
di delna preureditev Žele-
zninarja v Preboldu.
Pri prodajalni Tehnika
na Ljubljanski cesti v Ce-
lju dela tudi RTV servis.
DAN
T
DANES, JUTRI,
VSAK DAN...
Poleg tega je tudi servis
za VSe Iskrine izdelke.
Servis se je uveljavil za-
radi kvalitetnih del in niz-
kih cen. če tega še niste
vedeli, pf>skusite!
GRADBENI
MATERIAL
v šmartjiem ob Paki de-
la tudi poslovalnica na
veliko, ki se tikvarja sa-
mo s prodajo gradbenega
materiala. Tu lahko naro-
čite opečne izdelke, salo-
nit, cement, železnino itd.
NAD MILIJON IN
POL OBISKOVAL-
CEV V VELEBLA-
GOVNICI T
Veleblagovnica T v Gub-
čevi ulici je postala novo
središče trgovskega življe-
nja.
Toda, kaj bi samo pi-
sali!
V enem letu oziroma v
prvem letu njenega življe-
nja jo je obiskalo več kot
milijon in pol ljudi. Bili
so dnevi, in so še, ko to
hišo obišče tudi po 10.000
ljudi!
Te -številke so njeno
.sipričevalo pa zadovolj-
stvo ljudi. Mnogim je po-
stala tisti kraj, ki ga mo-
rajo obiskati skoraj vsak
dan. Nič čudnega. Tu,
pod eno streho, je vse,
kar potrebujejo: od pre-
hrambenih izdelkov do
tehničnega blaga.
Veleblagonvica T pa ni
samo trgovska hiša. V
njej so se zvrstile številne
modne revije pa degusta-
cije in še kaj. Tak je bil
začetek, prihodnost ixi bo
dala še kaj več, pa tudi
novega.
KUPCI OD
VSEPOVSOD
Veleblagovnica T v Gub-
čevi ulici je postala novo
trgovsko središče Celja.
Tako se je tudi prej do-
kaj prometna mirna Gub-
čeva ulica spremenila v
pravcati živ-žav.
Veleblagovnico T so
vzljubili ne le celjski po-
trošniki. Vanjo prihajajo
kupci iz širšega zaledja,
celo s Kozjanskega, Za-
savja, Spodnjega Posavja,
Savinjske doline ...
SPREMEMBE,
NOVOSTI . . .
Tu so uveljavili pravilo
stalnega prilagojevanja
prodaje. Zato spremembe
in novosti niso redke. Po-
trošniki so se razveselili
»kofeterije« v pritličju, saj
vsi res ne gredo do bifeja
v zgornjem nadstropju. U-
godno je presenetil odde-
lek za prodajo blaga po
znižanih cenah. Zdaj pri-
pravljajo oddelek za mla-
dostnike. In še kaj!
V DEVETIH MESE-
CIH — 5.6 MILI-
^    JARD DIN _
Veleblagovnica T je
osvojila potrošnike, V de-
vetih mesecih lanskega le-
ta, kolikor je bila odprta,,
je zabeležila 5.6 milijard
starih dinarjev prometa.
Najmočnejši v tem pogle-
du je bil december, saj
so prodali blaga za nekaj
nad milijardo starih di-
narjev!
ŠE VEDNO
PREMALO
ZAPOSLENIH,
v veleblagovnici T je
zaposlenih 174 ljudi, od
tega 146 prodajalcev oai-
roma prodajalk, številka
je visoka, pa še vedno
premajhna. Zato čakajo
na nove, mlade prodajal-
ce, ki bodo prišli iz šole
in ki bodo zasedli prosta
delovna mesta. Tako se
bo prodajalec še bolj pri-
bližal kupcu in mu sve-
toval pri izbiri blaga.
NAVZLIC VSEMU
— ZADOVOLJIVA
IZBIRA
Trenutno stanje našega
gospodarstva se zrcali tu-
di v založenosti Tehno-
mercatorjevih trgovin. To
velja tako za veleblagov-
nico T kot za vse druge.
Navzlic težavam je izbira
zadovoljiva. To pa naj bo
hkrati tudi opravičilo ko-
lektiva do kupcev, da za-
ložen ost blaga ni boljša.
Navzlic velikim naporom
ne uspejo dobiti vsega ti-
stega blaga, ki bi ga radi
pk>nudili.
PRAZNIČNI DAN
Četudi 27. marec ne bo
zapisan kot praznični dan,
bo  vendarle  praznik,  če
drugače ne, ob spoznanju,
da je ta dan 1971. leta pri-
nesel v celjsko trgovsko
življenje nekaj novega in
velikega. Zato — dan T ne
samo 27. marca, marveč
tudi jutri, pojutrišnjem in
vse dni!
t veleblagovnici T — pri b(»nbonih in kavi v piitličju vedno veliko ijudi ...
16. stran
NOVI TEDNIK
Št. 12 — 23. marec 197:
MED NEBOTIČNIKI
PIŠE IN RIŠE MARJAN BREGAl
23. »Za enakopravnosti« je ponovila Klara. »In to ne
le v besedali, temveč tudi v dejanjili. Naj povem s prime-
rom: če kupi, recimo, mož ženi Icrznen plašč, je treba
vseliakor tudi ženi omogočiti da si kupi kakšno malen
kost — denimo: torbico iz krokodiJje kože!
Ali pa obratno! Ce si žena kupi kakšno zadevico, re
clmo čevlje, ima njen mož vso pravico, da ji tudi on kaj
kupi. Zlato zapestnico na primer . ..«    _  _
Množica je ponorela od navdušenja — zlasti njen žen-
ski del.
»Zmaga je naša!« so poskočili volilni izvedenci. »Živel
naš novi predsednik Paprika!«
»Čakajte, čakajte!« se je zdajci zganil Paradižnik. »Za
hudo pomoto gre. Veste, jaz nisem Paprika, vaš kandi
dat, ampak Paradižnik iz .. .«
»Ne dlakocepi, človek božji!« so ga treščili po ran
Izvedenci. »Ali je ime zdaj važno?« j
»Komu je ploskala množica?« so govorili strokovnjai
dalje, »tebi in tvoji ženi! Torej si ti naš novi predsedn
in tvoja žena prva dama Amerike! Okeee?«
»Okel« je rekel Paradižnik. Kaj pa je mogel drug
ga...
VS.\K DAN: poročila ob 5.00,
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00,
18.00, 19.30 m ob 22.00. Pisan
glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
FETKK, 24. MARCA: 8.10 Glas-
bena maUne.a; 9.35 Od melodije
do melodije; 10.20 Pri vas doma;
11.00 Poročila — Turistični na-
poUci za naše goste iz tujine;
12.3U Kmetijski nasveti — Pi-anci
Cimerman: Izboljšujmo pašo če-
bel s sajenjem rodovitnih rast-
lin; 12.40 Z domačimi ansambli
in godci; 13.30 Priporočajo vam;
14.30 Naši poslušalci čestitajo in
pozdravljajo; 15.35 Glasbeni inter-
mezzo; Ib.OO »Vrtiljalc«; 17.10 Člo-
vek m zdravje; 18.15 »Signali«;
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Mi-
nute z ansamblom Milana Križa-
na, 20.00 Slovenski zborovski skla-
daitojji z evropskimi sodobniki;
20.30 »Top pops 13«; 21.15 Odda-
ja o morju in pomorščakih; 22.15
Besede in zvoki iz logov doma-
čih.
SOBOIA, -^5. M.^KCA: 8.10 Glas-
bena matineja; 9.35 S Pihalnim
orkestrom RTV Ljubljana; 10.20
Pri vas doma; 11.00 Poročila —
Turistični napotki za naše geste
iz tujine; 12.30 Kmeti.ski nasveti
— Ludvik Strobl: Letošnje potre-
be m možnosti semenarjenja v
Sloveniji; 12.40 »Po domače«;
13.30 Priporočajo vam . . . 14.10
Sobo:no popoldne za mladi svet;
15.30 Glasbeni intermezzo; 16.00
»Vrtiljak«, 17.10 Gremo v kino;
18.15 Iz operetnega sveta; 19.00
Lahko noč, otroci! 19.15 Minute
z ansamblom Lojzeta Slaka; 20.00
Sobotni večer z Ninom Robičem;
22.20 Oddaja  za  naše  izseljence.
iNEDELJA, 26. MARCA: 6.0O—
8.00 Dobro jutro! 9.05 Koncert iz
naših krajev; 10.05 Posebna šport-
na oddaja: Svetovno prvenstvo v
smuških poletih »Planica 72«;
11.00 Poročila - Turistični na-
potki za naše goste iz tujine;
13.30 Naši poslušalci čestitajo m
pozdravljajo; 15.05 Nedeljsko šport-
no popoldne; 17.05 Iz opernega
sveta; 17.30 Radijska igra — Ka-
lidasa- »Sakuntala«; 19.00 Lahko
noč, otroci! 19.15 Glasbene raz-
glednice; 20.00 »V nedeljo zvečer«;
22,20 Godala za lahko noč.
PONEDELJEK, 27. M,\RCA: 8.10
Glasbena matineja; 9.05 Pisan
svet pravljic in zgodb; 10.20 Pri
vas doma; il.OO Poročila — Turi-
stični napotki za naše goste iz
tujine; 12.30 Kmetijski nasveti —
Ini. Lojze Briški; Motnje v pre-
hran: jablan z magnezijem; 12,40
Pihalni orkestri na koncertnem
odru, 13,30 Priporočajo vam , , .
14.30 Naši poslušalci čestitajo m
pozdravljajo; 15,30 Glasbeni inler-
mezzo; 16.00 »Vrtil ak«; 17.10 Po-
nedeljkovo glasbeno popoldne;
18,35 »Interna 469«; 19.00 Lahko
noč. otroci! 19.15 Minute z Viški-
mi fanti, 20.00 Stereofonski oper-
ni koncert; 22.15 Za ljubitelje jaz-
TOREK, 28. .MARCA: 8.10 Oper-
na matineja; 9.35 Slovenske na-
rodne; 10.20 Pri vas doma; 11.00
Poročila — Turistični napotki za,
naše goste iz tujine; 12.30 Kme-
tijsk'. nasveti — Inž. Franc Lob-
nik- Posebni ukrepi pri širjenju
koruze na nekoruzna tla in lege;
12.40 Vedri zvoki z domačimi an-
sambli: 13.30 Pr-poročajo vam
14,10 Glasbena tr^bnna mladih;
16.30   Glaabani   intermeazo;   16,00
»Vrtil_ak«; 17,10 Popoldanski sim-
fonični koncert; 18.15 V torek na
svidenje; 19.00 Lahko noč, otroci!
19,15 Minute z ansamblom Maksa
Kumra; 20,00 Prodajalna melodij;
20,30 Radijska igra — Sieglried
Leuz: »Najlepši praznik tega sve-
ta«; 22,15 Iz sodobne romunske
glasbe
SREDA, 29. MARCA: 8,10 Glas-
bena matineja; 9.25 Z orkestrom
Paul Weston; 10.20 Pri vas doma;
lil .00 Poročila — Turistični napot-
ki za naše goste iz tujine; 12.30
Kmetijski nasveti — Inž. Zdravko
Turk: Glavne smernice pri kroje-
nju posekanega lesa; 12.40 Od vasi
do vasi z domačimi vižami; 13.M
Priporoča:o vam ... 14.30 Naši
poslušalci čestitajo in pozdravlja-
jo; 15.30 Glasbeni intermezzo;
16,00 »Vrtiljak«; 17.10 JezikOA-ni
pogovori; 18.15 Slovenske popev-
ke; 19,00 Lahko noč, otroci! 19.15
Glasbene razglednice; 20.00 Sim-
fonični orkester RTV Ljubljana
v stereo studiu; 22.15 S festivalov
jaaza.
ČETRTEK, 30. .M.^VRCA: 8.10
Operna matineja; 9.35 Pesmi in
plesi jugoslovanskih narodov; 10.20
Pri vas doma; 11.00 Poročila —
Turistični napotki za naše goste
iz tujine; 12.30 Kmeti:ski nasveti
— Inž Janez. Verbič: Najboljši
načini pridelovanoa travne silaže
in sena; 13.30 Priporočajo vam;
14.30 Z ansamblom Silva Stingla;
15.30 Glasbeni intermezzo; 16.00
»Vrtiljak«; i7.10 Koncert po že-
ljah poslušalcev; 18.15 Klavir v
ritmu; 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Minute z ansamblom Jožeta
Privška; 20.00 Četrtkov večer do-
mačih pesmi in napevov; 21.00 Li-
terarni večer; 22.15 Iz repertoarja
sodobne glasbe Simfoničnega or-
kestra.
NEDELJA
9.15 GLASBENA ODDAJA (Ljub-
ljana)
9.35 PRVO SVETOVNO PRVEN-
STVO V SMUCA1^SKIH PO-
LETIH — barvni prenos iz
Planice (Ljublj.ana)
12.30 OTROŠKA MATINEJA: Don
Kihot, Boj za obstanek (Lju-
bljana)
13 20 ŠOLA SMUČANJA — 12. od-
daja (Ljubljana)
13,25 MESTECE PEVTON — serij-
ski film (Ljubljana)
14.15 TV KAŽIPOT (do 14,35) —
(Ljubljana)
NEDELJSKO POPOLDNE
16.30 KOŠARKA PARTIZAN : JU-
GO^LASTIKA — prenos —
(Beograd)
18,00 ŠEST 2ENA HENRIKA VIII
— angleški barvni film (Lju-
bljana)
19,30 RIS.'i.NKA (Ljubljana)
19 45 CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.25 3-2—1  (Ljubljana)
20,30 V.\SCANI LUGA — humori-
stična oddaja (Beograd)
21,20 Z.'^BAVNO GLASBENA OD-
DAJA (Zagreb)
21,35 PRVO SVETOVNO PRVEN-
STVO V SMUČARSKIH PO-
LETIH — barvna oddaja —
(Ljubljana)
22.35 POROČILA (Ljubljana)
Drugi spored:
20.00 TV DNEVNIK (Zagreb)
21.00 SPORED ITALIJANSKE TV
PONEDfaJEK
9.05 ODPRTA UNIVERZA (Beo-
grad)
9,35 TV V .^OLI (Zagreb)
10.30 NEMŠČINA (Zagreb>
10,45 ANGLEŠČINA (Zagreb)
11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRA-
ZB'E (Beograd)
14.45 TV V ŠOLI — ponovitev (Za-
greo)
15 40 NEMŠČINA — ponovitev —
(Zagreb)
15.55 ANGLEŠČINA   —  ponovitev
(Zagreb)
16.10 FRANCOŠČINA (Beograd)
16.45 MADŽARSKI   TV   PREGLED
(Poiorje, Plešivec do 17.00)
(Beograd)
17 45 O. Wilde: SREČNI PRINC —
II. del (Ljubljana)
i8.15 OBZORNIK (Ljubljana)
18.30 V   AVTOBUSU   —   serijski
barvni film (Ljubljana)
18.55 MOZAIK (Ljubljana)
19,00 MLADI ZA MLADE (Zagreb)
19,45 KRATEK FILM (Ljubljana)
19,50 CIKCAK (Ljubljana)
20,00 TV  DNEVNIK (Ljubljana)
20 25 3—2—1  (Ljubljana)
20:35 V  OGLEDALU  C.\SA  —  T.
Clarke: BLAZNI JACK — dok.
drama (Ljubljana)
21.45 DIAC50NALE   (Ljubljana)
22.35 POROČILA (Ljubljana)
Drugi spored:
17.35 POROČILA  (Zagreb)
17.40 LUTKE (Zagreb)
18.00 TV VRTEC (Zagreb)
18,15 KRONIKA (Zagreb)
18.30 TV POŠTA (Sarajevo)
19,00 MLADI ZA MLADE (Zagreb)
19.45 PROPAGANDNA  ODDAJA   —
(Zagreb)
20.00 TV DNEVNIK (Zagreb)
21.00 SPORED  ITALIJANSKE   TV
TOREK
9 35 TV V ŠOLI (Zagreb)
10'.40 RUŠČINA (Zagreb)
11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRA-
ZBE (Beograd)
14.45 TV V ŠOLI — ponovitev —
15.50 RUŠČINA — ponovitev (Za-
greo)
16.10 ANGLEŠČINA (Beograd)
16.45 M.AD2ARSKI   TV   PREGLED
(Poiorje, Plešivec do  17.00)
(Beograd)
17.45 F. Bevk  PESTRNA — I. del
(Ljubljana)
18.(» RIS.-VNKA (Ljubljana)
18,15 OBZORNIK (Ljubljana)
18,30 NEPOZABNE  MELODIJE  —
(Ljubljana)
19.00 MOZAIK (Ljubljana)
19 05 REVOLUCIJA    RAČUNALNI-
KOV — II   del (Ljubljana)
19,30 MIKROEKONOMIKA — Gor-
ske kmetije (Ljubljana)
19,50 CIKCAK (Ljubljana)
20,00 TV DNEVNIK  (Ljubljana)
20,25 3—2—1  (Ljubljana)
20,35 ZADEVA P.\RADINE — ame-
riški film (Ljubljana)
22,25 POROČILA (Ljubljana)
22,30 HOKEJ JUGOSLAVIJA :
Francija — posnetek s sve-
tovnega prvenstva v Bukare-
šti   Ljubljana)
Drugi s-i)ored,
17,35 POROČILA  (Zagreb)
17.40 MALI SVET (Zagreb)
18,15 KRONIKA  (Zagreb)
18,30 ZNANOST (Beograd)
19,15 ZABAVNA ODDAJA  (Eeo-
19 45 PROPAGANDNA  ODDAJA   —
(Beograd)
20 00 TV DNEVNIK (Beograd)
20^25 PROPAGANDNA   ODDAJA  —
(Beograd)
20,30 Reflektor   (Beograd)
21.15 SERIJSKI   FILM   (Beograd)
22,05 TV DNEVNIK   (Beograd)
SREDA
8.20 TV J ŠOLI (Zagreb)
16.45 MADŽARSKI   TV   PREGLED
(Pohorle.  Plešivec do   17.00)
(B-^t't-a'11
17,35 DON KIHOT — serijski film
(Ljubljana)
18,00 OBOTRNIK (Ljubljana)
18.15 KOŠARKA   JUrX>PLASTIKA :
CR'''ENA ZVEZDA — prenos
(Zasreb)
19..50 CIKCAK (Liubljana)
20,00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.25 3—2—1  (Ljubljana)
20 3.= TV  KONPERFNCA   (Ljublja-
na)
21 3,=; '^tooomft   ?,T'\n?;ARSKA   •
7P^^ - Dosnetek (T-iubljana)
23.05 FOBOCJM^ .(^t^liaoa)   .
DrugI spored:
20.00 TV  DNEVNIK  (Zagreb)
21.00 SPORED ITALIJANSKE TV
ČETRTEK
9.35 TV V ŠOLI (Zagreb)
10.30 NEMŠČINA (Zagreb)
10.45 ANGLEŠČINA  (Zagreb)
11.00 FRANCOŠČINA (Beograd)
14.45 TV V SOLI — ponovitev —
(Zagreb)
15.40 NEMŠČINA — ponovitev —
(Zagreb)
15.55 Angleščina — ponovitev (Za-
greb)
16.10 Bukarešta: SVETOVNO PR-
VENSTVO V HOKEJU — sre-
čanje JUGOSLAVIJA : POLJ-
SKA — prenos IV (Ljublja-
na)
18.20 OBZORNIK (Ljubljana)
18.35 CARNI SVET 2IVALI (Ljub-
ljana)
18.55 MOZAIK (Ljubljana)
19 00 L. BERNSTEIN PREDSTAV-
LJA: Aaron Copland (Ljub-
ljana)
19.50 CIKCAK  (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK  (Ljubljana)
20.25 3—2—1  (Ljubljana)
20.35 ČETRTKOVI RAZGLEDI: In-
dijska razpotja   (Ljubljana)
21.35 G.   Boccaccio:  O  NEAPELJ-
SKEM RUBINU (Dekameron)
(Ljubljana)
22.15 JAZZ NA EKRANU (Ljublja-
na)
22.45 POROČILA (Ljubljana)
Drugi spored:
18.15 KRONIKA (Zagreb)
18.30 SLAGER SEZONE (Sarajevo)
19.00 KULTURA DANES (Beograd)
19.45 PROPAGANDNA   ODDAJA  —
(Zagreb)
20.00 TV DNEVNIK (Zagreb)
21.00 SPORED ITALIJANSKE TV
PETEK
9.30 TV V SOLI (Zagreb)
11.00 ANGLEŠICNA (Beograd)
14,45 TV V ŠOLI — ponovitev —
(Zagreb)
16,10 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRA-
ZBE (Beograd)
16,45 MADŽARSKI   TV   PREGLED
(Pohorje, Plešivec do 17.00)
(Beograd)
17.35 TAT - Oddaja iz cikla Ve-
liki   n majhni (Ljubljana)
18.15 OBZORNIK (Ljubljana)
18.30 REZERVIRAN CAS (Ljublja-
na)
18,45 ctospodinjski   PRIPOMOČ-
KI: Zmrzovalniki (Ljubljana)
18.55 EKONOMSKA TERMINOLO-
GIJA:   Reprodukcija    (Ljub-
ljana)
19.00 MESTECE   PEYTON   —   se-
rijski film (Ljubljana)
19.50 CIKCAK (Ljubljana)
20 00 TV DNEVNIK  (Ljubljana)
20!25 3—2—1   (Ljubljana)
20.30 KVIZ 72 — prenos (Zagreb)
pribl.
21.40 ITALIJA, KAKOR JE NE PO-
ZN.AMO — dok. film (Ljub-
ljana)
23.15 POROČILA (Ljubljana)
DrUjii ..pored.
17.35 POROČILA (Zagreb)
17.40 OTROŠKI' SPORED (Beo-
grad*
18.15 KRONIKA  (Zagreb)
18.30 FRANCOSKA UMETNOST —
(Zagreb)
19.00 V PETEK OB 19.00 (Zagreb)
19.45 PROPAGANDNA   ODDAJA   —
(Zagreb)
20 00 TV   DNEVNIK  (Zagreb)
2i;0O SPORED ITALIJANSKE TV
SOBOTA
9 35 TV V SOLI (do 1100) (Za-
greb)
15.10 VESLAŠKA    REGATA    OX-
FCRD     CAMBRIDGE barvni
pren(5s EVR (Ljubljana)
15,30 Bukarešta:   SVETOVNO   PR-
VENSTVO V HOKEJU - JU-
GOSLAVIJA : NORVEŠKA IV
(Ljubljana)
16,30 košarka JUGOPLASTIKA :
BEOGRAD  — prenos (Za-
greb)
18,00 OBZORNIK  (Ljubljana)
18.15 ZLATA   SIRENA   -   prenos
otroške prireditve  (Beograd)
19,15 H'TMORISTICNA   ODDAJA -
„_ ia«o«»«i>____________..______
19 45 KRATEK FILM (Ljubljana)
19,50 CIKCAK (Ljubljana)
20,00 TV DNEVNIK  (Ljubljana)
20 25 3—2—1   (Ljubljana)
20,35 GLASBENA KRIŽANKA —
zabavno glasb, oddaja (Lju-
bljana)
21.35 NA POTI K ZVEZDAM (Lju-
bljana)
22,00 TEKMECA — serijski film
(Ljubljana)
22,50 TV KAŽIPOT (Ljubljana)
23,10 POROČILA   (Ljubljana)
Drugi spored
20.00 TV DNEVNIK (Zagreb)
21,00 SPORED ITALIJANSKE T
POSLUŠATE JIH
NAJRAJE
Pozdravljeni! Doslej nam jo je že nekajkrat za-
godel tiskarski škrat, tokrat pa je za spremembo
ponagajal radijski. V času, ko vam to pišem, še ne
vem, kdaj bo na sporedu oddaja, ki je odpadla v
soboto, če pa do tedaj, ko boste to brah, še ne bo,
vam priporočam, da vsak dan pazljivo spremljate
naš spored, saj bi jo bilo res škoda zamuditi. Lest-
vico mi je namreč pomagal voditi priljubljeni Oto
Pestner in verjetno pomeni precejšnjo osvežitev. Pa
tudi v lestvici nam jo je radijski škrat zagodel in
napravil tako zmedo v arhivu, da v kratkem času,
ki ga imamo na razpolago za snemanje naše oddaje,
nismo mogli najti obljubljene Zalij to cveče suzama
sreče Miše Kovača. Res upamo, da bo drugič vse v
redu in vas prosimo za raziunevanje in opravičilo.
Naj vam sedaj povem, kateri LP bo prihodnji te-
den na sp>oredu. Največ glasov je tokrat dobil na
živo posnet LP s koncerta Ike in Tine Tumer. Ta
zanimiv LP vam bomo predstavili v soboto ob obi-
čajnem času.
Na ostala mesta so se uvrstile velike plošče Dra-
ga Mlinareca, McGuirmes Flint. Paula M,cCartneya
in Toma Jonesa. Naj vas spomnim, da lahko vsako
od teh veUkih plošč kupite v prodajalnah trgovske-
ga podjetja Tehnomercator
Poglejmo še, kako je tokrat z nagrajencem tega
podjetja. Malo ploščo po svoji izbiri bo z naročil-
nico, ki jo bo dobil po pošti, lahko dvignil VLADO
ROJNIK iz POLZELE 51.
Iskrene čestitke in ne pozabite nam poslati no
vih kuponov, ki jih boste našli v tej številki Novega
tednika.
BRANKO:
12 — 23. marec 1972
NOVI TEDNIK
*7 stran
Celje

Pretekli teden popoidiie je nenaduma izbruhnil
ogenj na gospodarskem jfk^slopju AL«OJZA ARZEN-
ŠKA, iz Pristave pri Vojniku. Zgorel je gornji del
poslopja, škodo so ocenili na 5.U0O dinarjev. Gasili
so člani Zavoda za požarno varnost Celje. Požar sta
povzročila otroka, ki sta se igrala z vžigalicami.
To je samo eden v dolgi vrsti požarov, ki sc
jih povzročili otroci v svoji neprevidni igri s šibi-
cami. Vendar ta pripomba ne gre na njihov račun
temveč na račun starejših, ki ne ..-nemogoči j o, da
bi otroci našli vžigalice. a
ODNESEL PIJAČO
Neznanec, ki je ponoči vlomil v prodajalno VIS
v Miklošičevi uiici v Celju, je gotovo iskal denar.
To dokazujejo razmetam predali. V prodajni pro-
stor je prišel tako, da je razbil steklo nad vhod-
nimi vrati. Ker ni našel denarja, je odnesel razne
alkoholne pijače, vse skupaj v vrednosti 300 dinar-
jev. j
Čateške Toplice

Pred dnevi je obiskala čateške Toplice skupina
dijakov šolskega kovinarskega centra Bjelovar. Izlet
je bil usoden za 17-letnega DARKA BILIJA, doma
iz Hrgovljanov. Kmalu zatem, ko so odšli v bazen,
je neka dijakinja odkrila na dnu Bilijevo truplo.
Izvlekli so ga. Tudi takojšnja zdravnikova pomoč
je bila zaman. Poskušali so z umetnim dihanjem,
toda dijak je bil že mrtev. Sošolci so pozneje po
vedali, da je bil izredno slab plavalec. ,
GOZD GORI!
OTROCI, ISKRE LOKOMOTIV liM ZAŽIGA-
NJE SUHEGA LISTJA POVZROČAJO ŠTE-
VILNE POŽARE NA CELJSKEM OBMOČJU
Iz vseh krajev celjskega
območja dan za dnem pri-
hajajo obvestila o manjših
in večjih gozdnih požarih.
Prav tako, kot je za ogenj v
gozdu nevarna jesen, je ta-
ko t;udi pomlad, le da to pot
še bolj po človekovi krivdi.
Marsikod zažigajo suho li-
stje in vejevje. Veter zanese
ogenj s travnika, njiv oziro-
ma vrta v obronke gozda in
požar je tu. škoda je nepo-
pravljiva. Le prisebnim m
vedno pripravljenim gasil-
cem gre zahvala, da se po-
žari ne razširijo in ne ogro-
zijo večjih površin ter na-
selij.
Pretekh teden je najprej
zagorelo v gozdu ob Prvo-
majski ulici na Dobravi. O-
genj je uničil petsto kvadrat-
nih metrov. Pozneje so ugo-
tovili, da je zanetil požar
osemletni deček, ko se je
igral  s  šibicami.
Istega dne je verjetno ne-
previdno odvržena cigareta
poklicala rdečega petelina
nad gozd ALOJZA JELENA
iz Podvrha. Domači so med-
tem grabili listje. Vnela se
je trava in povzročila manj-
šo škodo.
Tudi lokomotive so med
povzročitelji požarov. Tako
predvidevajo, da je iskra z
lokomotive zanetila požar bli-
zu vasi Obrežje. Ogenj se je
zaradi vetra izredno hitro
razširil po hribu in resno
ogrozil  tri   zaselke.   Gasilci
iz Laškega, Radeč, Zidanega
mostu. Vrhova, Jagnjeui
ce, Rimskih Toplic, prebi
valci okoliških vasi in več
deset obsojencev KPD Ho-
temež je uspešno lokalizi-
ralo požar, ki pa se je zara-
di vetra znova razvnel. Zno-
va so ga pogasiU.
O požaru poročajo tudi
iz Hramš pri Žalcu. Vnel se
je v gozdu SREČKA KO-
VAČA. Lastnik je zažgal su-
ho lisičje, rdeči plameni pa
so planili vse do roba goz-
da. Na pomoč so prispeli
domačini in celjski poklic-
ni gasilci.
Rdeči petelin ni počival
tudi v laški občini. Ogrozil
je gozd, last Gozdnega go-
spodarstva Celje. Požar so
pravočasno pogasili občani
in gasilci  iz Laškega.
Tudi iz Krškega pvoročajo
o gozdnem požaru, ki sta ga
zanetila otroka s svojo ne-
previdno igro z vžigalicami.
Ko smo se na Upravi jav-
ne varnosti v Celju pogo-
varjali o teh požarih, so
nam povedali _ da vsak dan
pričakujejo obvestila o no-
vih požarih. Žal je še vedno
veliko neprevidnih ljudi, ki
s svojo malomarnostjo pov-
zročijo veliko materialno
škodo, povzročijo drugim de-
lo ter ogrozijo njihovo var-
nost. Zato posebej opozar-
jajo na previdnost vse, ki v
teh dneh morajo v  gozd.
\ m.
REŠITEV IZ PREJŠ-
NJE ŠTEVILKE
SLIKOVNA KRIŽANKA
Vodo ravno: klica, ru-
dar, omara, Ni, K, opešanec,
kolo. amin, Vorošilov, RL, TR,
Nil, Ajaja, okla, geranija, t,
JN, SV, traki. škorec, Radeče.
NAGRAJENI REŠEVALCI'
2reb je razdelil nagrade tako-
le:
1. nagrada : 200 din — Dijakinje
2.C ESš, Vodnikova 10, Celje
2. nagrada : 150 din — Slava Ko-
larič, Ul   5. prekomorske 6, Celje
3. nagrada : 30 din — Rado To-
vornik. Zagorje 13, 63261 Lesično
4. nagrada' : 30 din — Vidko Po-
držaj. Dol   BoS-.jan 54, p. Boštanj
5. nagrada : 30 dm — Dragica
Vodlak, Orla vas 31, 63314 p Bra-
slovče
6. nagrada : 50 din — Mika Pi-
puš,  Levstikova  8,  Velenje
7. nagrada : 30 din — Aleš Gaj.
šek, Dra,pšinova 20. Celje
8 nagrada ■ 30 din — Mojca
Pohar. naselje H. Maroka 16,
68290 Sevnica
9. nagrada : 30 din — Majda Le-
šer. Cesta na Ostrožno 79. Celje
10. nagrada : 30 din — Ivanka
Markovič. Vransko 145
11 nagrada : 30 din — Marjan
Prislan, Šentjanž 51. 63331 p. Na-
zarje
12 nagrada : 30 din — Vlasta
VVaemer. Okopi 13, Celje.
Vsem izžrebancem bomo nagra-
de poslali  po pošti.  Čestitamo!
Vodoravno: tav7entro7a spis,
oniks, keramičarka. Oran, pirat,
Aragon, BA, raven, buhara, no-
ta, nn, kap, Mlakar. Ida, kor,
gost, raz, ej, VI. Ni. kota, ume.
obisk, Pag AN. strast, origoda,
žanr. Danilo, bar, GE. NDR. KA,
Ema, .\K, nabor, tvar. red. kipar,
DP, Alarih. eta, okamnina, tla-
čan. ITISON. radiator, zavese, ta-
pete
humof'
OLIKA
Natakar prinese postrvi: e-
no veliko in eno malo. Ur-*
ban ponudi Andreju: »Pro-
sim, vzemi ti prvi!« Andrej:
»Hvala!« in vzame veliko, le-
po, čvrsto postrv. Urbanu o-
stane mala. Urban: »Vidiš,
kako si neolikan!« reče neje-
voljen. »Ce bi ti meni po-
nudil, naj prv! vzamem, bi
vzel malo po^^trv« Andrej:
»Saj jo imaš, kaj se pa raz-
burjaš!«
poznamo zdravilna* zelišča?
DIŠEČA VIJOLICA - VIOLA ODORATA L.
Dišeča vijolica je vsem
dobro poznana pomladanski,
cvetica, ki nas razveseljuje
te dni s svojo svežo barvo
in prijetnim, nežnim vonjem
Je trajnica, ki ima v zem
Iji mehko, kratko, sivorjav
kasto plazečo koreniko. Iz
nje vsako pomlad požene
šop pi-itličnih, dolgopecljatin
listov ter stebla dolga do
2 dm z lepimi vijoličastimi
cvetovi. Listna ploskev je
temnozelena, nekoliko srča-
sto zaobljena in ima drob
no narezljan listni rob. Cvet
dišeče vijolice je značilno
oblikovan, čašm listi so to-
p>o jajčasti in imajo prive-
ske, ki štrlijo stran od pec-
Ija. Ima pet venčnih listov,
od katerih štrlijo spodnji in
stranska dva, nekoliko dla-
kava venčna lista navzdol,
ostala dva pa navzgor. Plod,
ki se razvije iz cvetov, je
glavica^ polna rumenkastega
semena. Dišeča vijolica cve-
ti v marcu in aprilu. Raste
po tratah, ob plotovih, ži-
vih mejah, gojijo pa jo tu-
di po vrtovih zaradi lepih
nežnih  cvetov.
Zdravilna je cela rastlina
in nabiramo cvetove, liste,
celo rastlino in tudi plazečo
koreniko. Nadzemne dele di-
šeče vijolice moramo čim-
prej posušiti! Sušimo v ze-
lo tenki plasti na topli pe-
či (do 40 stopinj Celzija) ali
pa na močnem prepihu v
senci. Cvetovi vijolic morajo
ohraniti svojo prvotno bar-
vo. Korenike izkopljemo, hit-
ro operemo v hladni vodi in
posušimo  pod  enakimi  po-
goji, kot je navedeno zgo-
raj.
ijit.eča vijolica vsebuje pre-
cej aktivmh učinkovin, la-
ko alkaloid grenkega oku-
sa, ostre saiictlne kislme,
beljakovine, gunu, blauKorje,
sluzi, eterično olje in morda
barvilo cianin. Korenina vse-
buje precej alkaloida viuiii-
na, ki je grenkega okusa m
draži na oruhanje. Zato to
koreniko tudi uporabljajo v
lekarništvu.
čaj iz posušemh delov di-
šeče vijolice deluje dobro-
dejno pri bronhialnem katar-
ju, prehladih, ker pospešu-
je potenje in pomirja nud
kašelj. Pospešuje delovanje
žlez prebavnega trakta in
tukaj lahko uporabljamo tu-
di čajno mešanico iz diše-
če vijolice, piahtice, regrato-
vih korenin, lapuha m scep
te mešanice prelijemo s sko-
delico kropa, postimo sta ti,da
se ohladi in pijemo po po-
žirkih. čaj iz cvetov dišeče
vijolice ima tudi pomirjeval-
ni učinek in deluje pomirje-
valno pri histeriji, glavobolu,
nespečnosti. Poleg vijolice še
vzamemo meliso, majaron in
rman. Ponekod izdelujejo tv>
di sirup, tako da dajo v
večji kozarec plast svežih
cvetov, nanjo plast sladkor-
ja itd. ter postavijo na top-
lo ali na sonce. Nastali si-
rup pijejo predvsem pri ne-
spečnosti in je dober nado-
mestek za različne tablete,
ki jih moderni človek uživa-
v vedno večjih količinaJi
tier se z njimi zastruplja.
BORIS   JAGODIC
Obvestilo
SKUPŠČINA OBČINE CELJE
obvešča vse delovne organizacije in druge
izplačevalce osebnih dohodkov, da jo sprejela
odlok o samoprispevku
občanov
(objavljen v Uradnem listu SRS, št. 10/72
z dne 8. marca 1972).
Po tem odloku začne teči obvezno plačevanje sa-
moprispevka dne 1. 3. 1972 in sicer v višini 1 odst.
od netto osebnega dohodka, če ta presega 1.200.—
dinarjev mesečno.
Prosimo vse izplačevalce osebnih dohodkov, nado-
mestil in pokojnin, da obračunajo samoprispevek
vsem občanom, ki imajo stalno bivališče na ob-
močju naše občine in ga nakazujejo na račun št.
507-842-1062-003 krajevni samoprispevek občine Celje.
Občani, ki so po odloku lahko oproščeni plačevanja
samoprispevka se morajo izkazati s posebno od-
ločbo, ki jo na njihovo vlogo izda posebna komi-
sija skupščine občine Celje.
Občani in delovne organizacije, ki želijo prostovolj-
no prispevati za gradnjo osnovnih šol in vrtcev,
lahko nakazujejo sredstva na račun št. 507-652-118
sklad za gradnjo osnovnih šol in vzgojno varstvenih
zavodov.
Predsednik
skupščine občine
Dušan Burnik, dipl. ing.
§t. 12 — 23. marec 1972
NOVI TEDNIK
19. stra«
v vinogradih so tudi že pričeli z deli. Na posnetku vidimo
kopanje v vinogradu. V večini .se morajo tega dela vino-
gradniki lotiti z delovno silo, ker sc vinogradi v strmih
predelih, tako da je mehanizacija nemogoča ali pa za enega
vino.gradnika predraga. Posnetek je iz vinograda iz Založ
pri Polzeli,
Foto: t. Tavčar
Na glavnem velenjskem križišču, ob stiku celjske, šoštan.j-
ske in koroške ceste, nasproti nove avtobusne postaje, raste
iz tal največji stanovanjski blok v mestu ob Paki. V njem
bo 183 stanovanj. Naročil ga je kolektiv tovarne gospodinj-
ske opreme Gorenje, dela pa izvaja domače splošno gradbe-
no podjetje Vegrad. Dela naj bi končali prihodnje leto.
(Foto: MB)
Tobačno podjetje iz Ljubljane je na upravnem poslopju
Žične že pred časom namestilo avtomata za cigarete in žve-
čilni gumi. Nerodna reč pri tem je le to, da so potem na-
nju pozabili in visita na steni že dolge mesece pozabljena
od vsega sveta in steni v okras ter sebi v napoto .. Ko
bi ju vsaj sneli!
(Foto: B. Strmčnik)
mlinarji
Piše DBAGO MEDVED
400 LET DAJE KRUH
Prvič sem iskal mlinarja, pa sem našel mlinarico. Mislil sem, da se mi bo tudi
tokrat zgodilo isto, pa sem vseeno našel mlinarja. FRANC LEVSTIK mi je dejal, da je
bil njegov mlin nekoč last gospode bizeljskega gradu. Potem ga je prodal grof Lazarini
njegovemu predniku, ki se je tudi imenoval Franc Levstik. To je bilo leta... sicer pa
boste vse lahko prebrali v nadaljevanju tega pisanja.
Ko se peljete iz Podsre-
de proti Kumrovcu, zavi-
jete navzdol po klancu,
kjer se ena cesta odcepi
na Senovo. Tista gre na
desno in navkreber, če ho-
čete v Ktmirovec, greste
pa naravnost in navzdol
pod mogočno podsredsko
graščino In še niste do-
dobra zapustih Podsrede,
ste že pri mostu in čez
most, tako na levi strani,
vas pozdravlja velik jez,
ob katerem je mlin z dve-
ma kolesoma. Potopljena
sta v strugo s spodnjim
lokom in voda ju tako po-
ganja, ne pa da zviška pa-
da nanju. No, in pri ti-
stem jezu je mogočen
hrast, njega dni pa je bila
tam tudi klopca in na njej
so ljudje čestokrat lahko
videli sedeti pesnika, ta-
kratnega kaplana Antona
Aškerca, pa tudi s čolnom
se je rad prevažal po Bi-
strici. Pri Levstikovih, ki
imajo mlin, je ostal lep
spomin na pesnika Ašker-
ca. Francu Levstiku, stri-
cu očeta, katerega sin zdaj
upravlja z mlinom, je dal
Aškerc majhno knjižico z
naslovom Knjižica za kme-
ta. Zdajšnji gospodar
Franc meni, da mu še da-
nes marsikdaj prav pride.
No, pa povrnimo se k mli-
nu.
Mlin je bil nekdaj graj-
ska last in sicer last Bi-
zeljčanov. Imel ga je grof
Lazarini. Ta pa ga je leta
1664 predal nekemu Fran-
cu Levstiku. Takrat je bila
narejena pogodba, v ka-
teri je natanko pisalo, da
prodaja mlin Francu Lev-
stiku, svojemu zelo spo-
štovanemu podložniku.
»Moj oče Jože«, je povzel
gospodar, »je skrbno ču-
val to Ustino, ki je bila ve-
lika in lepo napisana, pa
ko je umrl, je nismo več
našli. Vedno jo je nosil s
seboj v denarnici. Ne vem,
kaj bi dal zanjo, samo da
bi jo našel, pa je ne dam
nobenemu muzeju pod
soncem.« Tako je žalostno
govoril Franc Levstik in
kdaj pa kdaj pogledal že
no Milko. »No, leta 1900
je timrl stari stric Franc
in naročil teti Tereziji, da
izroči posestvo mlademu
Levstiku, ki je bil takrat
na posestvu. To pa je bil
moj oče Jože. Ta stric, ki
mu je predal posestvo, je
bil štiriindvajset let pod-
sredškl župan. Moj oče je
bil oskrbnik na bizelj
skem gradu in je po odlo
čitvi strica Franca prevzel
posestvo ki ga je uprav
Ijal do 19,35. leta. ko sem
ga prevzel jaz. Od takrat
do danes se posestvo ni
spremenilo niti za pedenj.«
Ko je še oče Jože go
spodaril, je bilo pri mlinu
veliko dela. Teči je moral
štiriindvajset ur. Iz tistih
časov je vedel Franc Lev-
stik povedati zanimivo
zgodbo.
»Navadno je oče mlel čez
dan, midva s prijateljem
pa ponoči. Tako sva na-
stavila žito v gurk, pa od
šla malo na vas. Ko sva
prišla nazaj, sva bila že
zaspana in se je zgodilo,
da sva zaspala v mlinu.
Ko so kamni zmleli svoje,
so se vrteli dalje in kar
iskrilo se je, midva pa
spala. V mlin je prišel oče
in naju pošteno prebtm-
kal. Pa je rekel prijatelj
— ne bo me več dobil!
Skonstruiral je opozorilno
napravo z zvoncem. Ko so
kamni zmleli, je pozvonil
zvonec in še vrvica ga je
pocukala za palec na no-
gi, kamor si jo je prej
privezal.«
Prišla je vojna. Za ni-
kogar prijetna. Za mlin in
mlinarje pa so se obetali
sploh slabi časi. V mlin
so hodili partizani in
Franc jim je mlel moko.
Pa so Nemci nekaj zaslu-
tili m mu prepovedali
mletje. Zagrozili so mu,
da mu bodo požgali vse,
če samo enkrat vidijo, da
se mlinska kolesa vrte.
Tako si niso upah nekaj
časa pognati kolesa. Ko pa
so partizani z Bohorja vse
bolj pogosto napadali v
dolino in preganjali so-
vražnika, so se tudi pri
Levstikovih zavrteli mlin-
ski kamni. Proti koncu
vojne so prišli tudi ustaši.
Gospodar Levstik se še da-
nes nasmehne, ko se sfkd-
mni svoje naivnosti, saj se
je šel prerekat zaradi kr-
me z najhujšimi klavci.
V mlinu je skrival tudi
mtmicijo, ki je prišla do
Franc Levstik iz Podsrede:
»še danes se kaj naučim
iz knjige za kmeta, ki jo
je dal Anton Aškerc stri-
cu mojega očeta.«
svoje veljave ob napadu
partizanov na Podsredo
Takrat jo je dal njim, se
veda poleg moke in kruha
Hišo in mlin pa je pri-
zadeta poplava leta 1954
Imeli so samo toliko časa
da so pospravili v mlinu
potem pa na peč. V sobi
so plavale postelje in ena
nočna omarica se je pre
vrnila, v vodo je padle
električna nočna svetilka
ki jec bila prižgana. Gorela
je v vodi ves čas- dokler
ni vsa voda odtekla iz so
be. Tega še danes sami ne
morejo verjeti. Pri hiši se
spominjajo tudi poplave iz
leta 1926
»Ja, kaj bo z mlinom?
Človek se navadi šumenja
vode pa enakomernega ro
potanja. Dokler bo vzdr-
žal jez, bo tudi mlin. Po
tem pa ne vem, kako bo
Ne bo se splačalo, kajti
preveč bi stalo popravilo
jeza. Ce bi mlel noč in
dan, ne bi zaslužil za stro-
ške. Veste, je pa le tako
Voda zastonj teče mimo
elektrika pa stane.«
Tako je povedal gospo
dar Levstik, prijeten rde
celičen mož povsem belih
las. Ko bom šel jaz, bo
šel tudi mlin. Kakor da se
hitra Bistrica želi rešiti
tega bremena, ki ga že ta-
ko izpodriva modernizaci-
ja. Ali pa bo morda izgu
bila zvestega, a predvsem
starega prijatelja? Kdo ve?
Dokler bo jez, bo tudi mlin. Toda Bistrica neumorno ubira pot po strugi iz leta
v leto in tako bo prišel čas, ko bosta oba odslužila — času in gospodarju. Bistrica
pa se za to ne meni.

NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško Slovenske Konjice
Šentjur Šmarje pn Jelšah in ZaJec — Uredništvo; 3elje Gregorčičeva 5 poštni predal 161; Naročnina m oglasi: Trs
V kongresa 10 — Glavni m odgovorni urednik Jože Vollana Tehnicm urednik Drago iVledved - liedakcija Milan Božič
Jure Krašovec NTilan Seničar Zaenka Stopar Milenko Strašek Berni Strmčnik - Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga
CGP oDelo« — Tisk in klišeji CGP »Delo« Ljubljana — Elokopisov ne vračam.o - Cena pcaamezne številke 1 din — Tekoči
račun: .501-1167/2 CGP »DF;t Oc LiuMjana - Telefoni' uredništvo 2.'^-69 in 31-05 mali oglasi tn naročnine 28 00