PILI IN JEDLI, SVETNIKI ZNIZALI PLAČALI PA NIČ PLAČO DIREKTORICI
Stran 5	Stran 18
1 22 NT 0179880
MRVAR NATAŠA ČASOPISNI ODDELEK NUK TURJAŠKA t
Mercator ©@odG@i?. (1
Mercator d.d., Dunajska c. 107, Ljubljana
-	Četrtek. 03. junij 2004 ob 10. uri HIP HURA S PEKOM MATEVŽEM
-	sobota 05./unij 2004 ob 10. uri POLI PRAZNUJE ROJSTNI DAN
UŽITKARIJE - PRIREDITEV ZA OTROKE
KURILNO *C0 OH
olje 03/4902440
CELJE
Želite da so vaša okna bolj varna in hkrati vaš prostor prezračevan tudi ko so zaprta?
inaroi
lULftMH.aom. ure EOCJ.o.o.Tržaška37,Maribor j —
"NOVA" OKNA-
prednost je v k v a11 It e t i MIK a.co Cel je, Gaji 4 2 b . PECelje 034255050
080 12 2-4 www. mik-ce.si
drolje za okolje )
plačilo tudi do 12 obrokov
TRZeZ
JANJA INTIHAR
UVODNIK
Ni še čas za slavje
Nova Ljubljanska banka je dala jamstvo za 28 milijonov evrov vredno prenovo zdravilišča v Rimskih Toplicah. To je zelo dobro. Doslej namreč še nobeden od številnih projektov za oživitév tega že napol razpadlega trupla ni prišel tako daleč. Poleg tega pa je bila prav NLB, ki je tudi eden od pomembnejših vlagateljev, tista, ki je vseskozi imela pomisleke, ali so načrti direktorja in solastnika ljubljanskega medicinskega centra Barsos Saše Baričeviča vredni njenega denarja in zaupanja.
Vendar pa čas za slavje še ni napočil. Vsaj še nekaj ovir stoji pred ljubljanskim zdravnikom, preden bo lahko prvi štiriletki prizadevanj za toplice nazdravil s šampanjcem. S svojim največjim podpornikom in partnerjem Unior Turizmom ter z Zavarovalnico Diglav, Mobitelom, Preventom, Kapitalsko družbo^ Novo Ljubljansko banko in še vedno skritim osmim vlagateljem mora podpisati družbeniški dogovor, v katerem bodo med drugim opredelili tudi enega od najbolj občutljivih področij - razmerja med finančnimi vložki in delitev dobička. Prav tovrstni dogovor je bil namreč tisti, na katerem se je pred leti razletelo partnerstvo Krke in Petrola, ki sta vse do prihoda Barsosa veljala za najbolj resna obuditelja zdravilišča. Ko pa bodo (bodimo optimisti in pozabimo na »če«) vlagatelji na svoja medsebojna razmerja postavili zadnjo piko, potem večjih ovir za začetek prenove ne bi smelo več biti. Podpis glavne pogodbe, s katero bo država zdravilišče dala u brezplačni in dolgoročni najem z možnostjo kasnejšega odkupa, bi morala biti le še gola formalnost. In bodo v jeseni na več kot dvajset hektarov velikem zdraviliškem kompleksu končno zabmeli stroji in bodo leta 2006 s petimi zvezdicami ovenčane hotelske sobe končno sprejele prve goste.
Kljub sicer počasnemu in včasih zdravi pameti nerazumljivemu, a vendarle vzpodbudnem postavljanju temeljev za novi biser med slovenskimi zdravilišči, pa med Rimljani in tistimi, ki že trinajst let z veliko žalostjo pogledujejo v hrib nad Savinjo, še vedno tlita dvom in strah. Bojijo se namreč, da nasprotniki in zavistneži, ki so doslej pod najrazličnejšimi krinkami bolj ali manj uspešno zminiráli vse poskuse za oživitev zdravilišča, še niso rekli svoje zadnje besede. Da so sposobni vsega in da jim je prav malo mar, če nekoč slavno zdravilišče in z skupaj z njim kar vse Rimske Toplice za vedno prekrije plevel, pa so v minulem desetletju pokazali že večkrat.
KRATKE-SLADKE
vem pa, vsaj tako je okoljski minister Janez Kopač odprl energetsko svetovalno pisarno v Žalcu, preprosto zakoračiš v prostor in zadeva je opravljena.
Malo pozno!
Ministra Jakob Presečnik in Franci But sta vse bolj opazna in dejavna na raznih srečanjih v svojih rodnih krajih. Nerodno je le to (in verjetno se tega še predobro zavedata), da pred besedico »ministra« po novem piše »bivša«.
Volilni urnik
Republiška volilna komisija (RVK) je v soboto v dnevnem časopisju objavila seznam list kandidatov za volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament. Volivke in volivci bodo sedem poslank in poslancev v 732-članskem Evropskem parlamentu na splošnem glasovanju izbirali prihodnjo nedeljo, 13. junija, na'voliščih, ki bodo odprta med 7. in 19. uro. Predčasno glasovanje pa bo od torka do četrtka, od 8. do 10. junija, med 9. in 17. uro, na posebnih voliščih na sedežih okrajnih volilnih komisij v prostorih upravnih enot.
Volivke in volivci bodo lahko glasovali za eno listo kandidatk in kandidatov tako, da bodo obkrožili zaporedno številko liste. Če bodo imeli v mislih ne le listo (stranko), pač pa prav določenega kandidata na njej, pa mu bodo lahko dali prednost pred drugimi s preferenčním glasom tako, da bodo ob-
krožili številko pred imenom in priimkom tega kandidata. Kot je še objavila RVK, bodo volilni organi začeli sporočati prve začasne volilne izide že v nedeljo, 13. junija, po 22. uri.
RVK je 18. maja potrdila 13 kandidatnih list, nato pa je bil z žrebom določen njihov vrstni red na glasovnici, kjer bodo navedene vodoravno v dveh vrstah. Ob imenu liste bo v barvah natisnjen logotip oziroma znak, ki ga stranka uporablja in je vpisan v register političnih strank. V zgornji vrsti bodo tako navedene skupna lista LDS in DeSUS, listi NSi in SEG Slovenije, skupna lista SMS in Zelenih Slovenije, liste SDS, Nacionalne stranke dela ter Stranke slovenskega naroda, v spodnji vrsti pa liste stranke Slovenija je naša, Demokratske stranke Slovenije, stranke Glas žensk Slovenije, SNS, ZLSD in SLS.
IS
Evropska zdravstvena kartica
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je 1. junija začel izdajati evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja. Z njo bomo lahko med začasnim bivanjem v kateri od držav članic Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora uveljavljali pravico do zdravstvenih storitev, ki so potrebne iz medicinskih razlogov.
Kartico lahko zavarovane osebe v Sloveniji brezplačno naročijo na samopostrežnih terminalih in na spletnih straneh Zavoda, enako kot je to veljalo za konvencijska potrdila, lahko pa jo dobijo tudi neposredno na
desetih območnih enotah in 45 izpostavah zavoda. Njena veljavnost je 3 mesece.
Pri uveljavljanju zdravstvenih storitev med začasnim bivanjem v drugih državah, s katerimi ima Slovenija sklenjen meddržavni sporazum (Bolgarija, Hrvaška, Makedonija, Romunija) ni trenutno nobenih sprememb, pričakujemo pa lahko, da bosta Slovenija in Hrvaška v drugi polovici junija podpisali dogovor o uporabi evropske kartice zdravstvenega zavarovanja tudi na območju Hrvaške.
MBP
Zelena luč za zdraviliške investitorje
Že tolikokrat prestavljena seja programskega sveta za revitalizacijo zdravilišča Rimske Toplice se je v ponedeljek uspešno končala in prinesla težko pričakovano odločitev. Sprejeli so spremenjen in dopolnjen investicijski program ljubljanskega podjetja Barsos, ki je svetu predložilo bančno garancijo Nove Ljubljanske banke.
(Ne)zaslužen počitek
V teh dneh odmeva nočna seja poslancev državnega zbora. Med ljudmi pa kroži mnenje, da če bi bil Borut Pahor delodajalec, kot se Sika, bi morali poslanci že v torek v službo, ne da pa so še včeraj zabušavah in počivah po napornem nočnem pametovanju.
Spremembe
Vstop v EU je prinesel kar nekaj novosti. Včasih smo ob odpiranju pomembnih pridobitev rezali trakove, rajali na ljudskih veselicah ... Po no-
www.radiocelje.com
KLIK NA PRENOVLJENO SPLETNO STRAN RADIA CEUE
Ravno zaradi te garancije so člani sveta tako dolgo odlašali z odločitvijo. Služba slovenske vlade za strukturno politiko in regionalni razvoj bo zdaj pripravila še aneks k predpogodbi, v katerem bo določen rok (najverjetneje še v tem mesecu) do katerega bodo izvedeni vsi postopki za uskladitev in podpis glavne pogodbe z vlado, ki je že teden dni pred tem predlagala podpis glavne pogodbe o oživitvi zdravilišča Rimske Toplice, za podpfs memoranduma in glavne pogodbe pa pooblastila ministrico za strukturno politiko in regionalni razvoj Zdenko Kovač.
Po trinajstih letih posku-šanja »obuditve« nekoč razkošnega zdravilišča v Rimskih Toplicah zaenkrat kaže, da je bila odločitev vlade julija lani, ko je svoja pooblastila v zvezi s projektom oživitve zdravilišča prenesla na službo vlade za strukturno politiko in regionalni razvoj, dobra poteza. Barsos z družbeniki naj bi s prenovo zdravilišča začel letošnjo jesen, končana pa bo predvidoma konec leta 2006. Celoten obnovitveni projekt, ki je vreden 28 milijonov evrov, bo zdravilišče prekategoriziralo v pet zvezdic, namenjeno pa bo predvsem premožnejšim gostom.
ROZMARI PETEK
Nacionalna raziskava o zdravju
V minulih dneh je več kot 15 tisoč naključno izbranih odrasUh prebival; cev Slovenije, med njimi tudi 2.300 s Celjskega, prejelo vprašalnike o svojem vedenjskem slogu. Gre za nacionalno raziskavo CINDI Slovenija Z zdravjem povezan vedenjski slog.
Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje že dobivajo prve izpolnjene vprašalnike in obenem tiste anketirance, ki še niso odgovorili, prosijo za sodelovanje, saj je prav vsak izpolnjen vprašalnik izjemnega pomena. Od števila vrnjenih vprašalnikov sta odvisni kakovost podatkov in zanesljivost raziskave, poudarjajo.
Podobno raziskavo so izpeljali že leta 2001. Pridobljeni podatki o zdravju prebivalcev v regiji Celje so bih izhodišče za številna predavanja o zdravem načinu življenja v okviru različnih društev in organizacij v celjski regiji ter za pripravo projekta promocije zdravja v lokalni skupnosti Živimo zdravo. Z letošnjo raziskavo bodo izvajalci lahko dobljene rezultate primerjali in obenem tudi že vrednotili učinkovitost vseh teh programov. To pa bo tudi osnova za nadaljnja prizadevanja, s katerimi bi naj vzpodbudili bolj zdrav način življenja.
MBP
državno odlikovanje Doriju
Slovenski duhovnik I; dor Pečovnik - Dori je v či trtek, 27. maja, prejel držai no odlikovanje nemške; predsednika Johanm Raua za posebne zasluge za ljudi in državo.
Odlikovanje mu je na prk ložnostni slovesnosti na Ministrstvu za kulturo in zna nost Zvezne republike Nem čije v Berlinu izročila držav na sekretarka Barbara Kisse-1er, ki je v obrazložitvi odli-t kovanja med drugim povel dala, »da mu predsednik Ran izroča odlikovanje za doptit nos k mirnemu sožitju med ljudmi vseh narodnosti v župi niji sv. Elizabete v Berlinu, zlasti za tiste dejavnosti, ki presegajo delovne obveznosti slovenskega ali nemške! ga župnika. Medsebojno spoštovanje, ljubezen, prijateljstvo, socialni čut, odprtost in pokončnost, odlična organizacija, delavnost in skromnost so lastnosti župnika Pejl čovnika. Po njegovi zaslugi je postala župnija sv. Elizabete v Berlinu močno slovenJ sko jedro, ki se je uspelo1 vključiti v okolje oziroma okolje sprejeti vase in vse ti dejavnosti v Berlinu niso osi tale neopazne.« Poudarila jej da je župnik Dori pravzaprav most med Slovenijo in Nemj čijo na duhovnem in kultur nem področju. Omenila je tudi kvintet Dori, ki ga jej imela priložnost videti in sliJ šati v Nemčiji.
Slovesnosti so se med drugim udeležili Marko Vrevc slovenskega veleposlaništva Berlinu, Lucijan Bnimnjak : Tone Bačovnik, predstavni! slovenske župnije v Berlint dekan Edgar Kotzur, Joachi Opahle, predstavnik berlinsl nadškofije in drugi.
Župnik Izidor Pečovnik j< tako eden redkih tujcev in pt vi Slovenec, ki je dobil oi" kovanje za zasluge v nemšl državi, in verjetno edini, " je za enako delo dobil drža\ odlikovanja domovine in ti jine. Podobno odlikovanje j| namreč decembra 2002 pi jel tudi od tedanjega slovet skega predsednika Milai Kučana za povezovanje-Sl< vencev v Berlinu in za pre-1 poznavnost Slovenije v Nei čiji in svetu.
MARINKA MOŠNlK
KJE SO NASI POSLANCI
Velenjčani v vrhu Evrope
Evropska unija je ta teden obarvana v zeleno, saj se je v torek začel Zeleni teden, največji mednarodni okolj-ski forum, s katerim želijo v Bruslju med svojimi članicami spodbuditi razpravo o okoljski politiki Evropske unije. Letošnja rdeča nit štiridnevnega srečanja je Spreminjanje našega odnosa: premišljene izbire za Evropo, ki bo okolju prijaznejša, uvodni dan pa je bil posvečen pomenu okolja kot političnega vprašanja ob evropskih volitvah. Največ pozornost je pritegnila podelitev evropskih nagrad, letos podeljenih v treh kategorijah -evropska okoljska nagrada, nagrada za aktivnosti v okviru tedna mobilnosti in letos prvič tudi nagrada za čisto marino.
Med več kot sto nominira-nimi podjetji za ugledno evropsko okoljsko nagrado sta se med dvanajst finalistov uvrstili kar dve slovenski in obe iz Velenja. Gorenje je v kategoriji okolju prijazno podjetje med štirimi nominiranci le za las ostalo brez nagrade, saj je komisija v prvem krogu izbiranja Velenjčanom podelila enako število točk kot madžarski podružnici japonske družbe Denso Manufacturing, ki velja za tretjega največjega izdelovalca avtomobilskih delov. V drugem krogu glasovanja pa so dobili točko manj od njih. »V Gorenju smo kljub temu zadovoljni z uvrstitvijo med finaliste, saj to potrjuje našo usmeritev k odgovornosti do okolja, ki ga želimo primerno ohranjati za sedanje in prihodnje rodove, kar je tudi smisel koncepta trajnostnega razvoja,« pravi Vilma Fece iz skupine za varstvo okolja v Gorenju. »Gorenje je edino podjetje iz svoje branže, kar bo zanje gotovo pomenilo velik marketinški uspeh,« je prepričan tudi dr. Anton Gantar, slovenski predstavnik v evropski komisiji, ki je odločala o nagradah. Tudi zanj velja, da je evropsko raven dosegel na podlagi svojega uspešnega dela, saj član komisije postaneš na povabilo iz Bruslja, v njej pa nima vsaka država svojega predstavnika. Glasovanje za evropsko okoljsko nagrado sicer ni v slogu evrovizijskega sosedskega trepljanja, je zagotovil dr. Gantar, vendar se občuti vpliv večjih podjetij z večjo lo-bistično močjo.
To je po svoje občutila El-pa, pravi palček med stotimi nominiranci, ki je kljub temu požela precej občudovanja za svoj sistem dušenja hrupa pri zavornih sistemih na železniških ranžimih postajah. Čeprav ni zmogla lobistične moči francoske korporacije Papeteries Matussiere&Forest - ta je dobila nagrado okoljski izdelek za popolnoma recikliran kred-ni papir - so ravno francoski
železničarji, ki so preizkušali sistem v Zalogu, pokazali precej zanimanja za napravo, ki je zaenkrat edinstvena na svetu. Lastnik podjetja in snovalec inovacij Bojan Pavčnik je med razvijanjem novega sistema, ki predirni zvok, zaradi katerega so železničarji dobivali trajne okvare sluha, udu-ši za 99,9 odstotka, leto dni preživel kar v avtodomu ob ranžirni postaji v Zalogu in preizkušal sistem.
Elpina dušilka hrupa se je lepo ujela s poudarjenim problemom onesnaževanja s hrupom v okviru Zelenega tedna, na katerem je evropski poslanec zelenih Aleksander de Roo predstavil svoj predlog za pravico do zagotovljenega osemurnega spanca. Z njo naj bi bilo prebivalcem EU zagotovljenih osem ur nočnega miru, kar po de Rooju pomeni, da bi recimo morali prepovedati nočne polete letal.
O uresničevanju okoljske politike je s poslanci razpravljala evropska komisařka za okolje Margot Wallstrôm in se nekoliko retorično vprašala, kako to, da »v času, ko imamo znanje, sredstva, politično soglasje in pripravljenost družbe, vseeno ne uspeva uveljaviti trajnostnega razvoja kot celovitega pristopa do oblikovanja politik.« Očitno sta politično soglasje in pripravljenost družbe premalo trdna, ugotavlja Wallstrômova in dodaja, da v času gospodarskega zastoja vrednosti trajnostnega razvoja, kot so skrb za okolje, socialna pravičnost, medgene-racijska pozornost... postanejo odvečni stroški. Hkrati pa je po njenih besedah letna škoda zaradi globalnih klimatskih sprememb že presegla 150 milijard ameriških dolarjev.
Mestna občina Ljubljana je v izboru treh mest (poleg portugalske Almade in španske Las Palmas de Gran Canarie) dobila glavno nagrado za aktivnosti v okviru lanskega tedna mobilnosti 2003. Z njo Evropska komisija nagrajuje lokalne skupnosti za uresničevanje trajnostnega prevoza v mestih in ozaveščanje o koristih, ki jih trajnostna mobilnost prinaša za okolje, zdravje in kakovost življenja v urbanih središčih.
Poslanec britanskih liberalcev v evropskem parlamentu Chris Davies je zatrdil, da bi morala biti EU bolj »okoljsko pogumna«, evropska komisija pa bi po njegovem morala postati največji okoljski lobist. Njegovo stališče je, da bi komisija morala ustaviti vsa izplačila iz kohezijskih skladov državam članicam, ki ne izpolnjujejo okoljskih standardov unije.
SEBASTIJAN KOPUŠAR
Ne mečimo denarja v smeti!
Ifeako leto zavržemo za šest milijard zdravil - Borut Miklavčič pohvalil celjsko bolnišnico
zmanjšanje pravic uporabnikov namreč vsaj v volilnem letu po Miklavčičevem mnenju nikakor ne pride v po-štev.
Borut Miklavčič se je pohvalno izrazil tudi o celjski bolnišnici: »Opazen je viden napredek pri vodenju bolnišnice ter pri obvladovanju stroškov. Celjska bolnišnica letno obravnava 293 tisoč zavarovancev. V zadnjem času je bistveno manj pritožb pacientov. Strokovnost kakovostno napreduje, zato smo se dogovarjali o novih metodah in oblikah dela, ki jih je bolnišnica že predlagala zdravstvenemu svetu v potrditev.«
V celjski bolnišnici tako pričakujejo letos dodatna sredstva za operacije sive mrene, ortopedske operacije ter za preiskave z magnetno resonanco, predlagajo pa tudi povečan obseg zdravljenja rakavih bolnikov ter nove metode pri odkrivanju in zdravljenju bolezni srca in ožilja.
MILENA B. POKLIČ
'kd zmagovalnimi razredi je tudi 3.a Osnovne šole Vojnik, ki v svojem razredu sploh nima osnovnih pogojev ^čiščenje zob. Trenutno namreč bivajo nad prostori Občine Vojnik, edini umivalnik, zgolj s hladno vodo, pa "ajo le v sanitarnih prostorih. Anico Petek, ponosno razredničarko tretješolcev belih zob veseli, da imajo "taci takšno močno voljo in red za umivanje zob vsaj doma. Povprečno si zobe umijejo trikrat dnevno.
Generalni direktor Zavo-
Íza zdravstveno zavaro-ije Slovenije Borut Mi-včič, ki se je prejšnji te-I na obisku v celjski re-pogovarjal z direktorji avstvenih domov in rodstvom bolnišnice, je igotavljal, da je celjska re-jja storila največ pri obvladanju stroškov, da pa bo reba še veliko več narediti iredvsem pri zmanjševanju lepotrebnih stroškov za dravila.
Po podatkih zavoda na-ireč vsako leto zdravila v rednosti 6 do 8 milijard to-irjev končajo v smeteh ali v ežigalnicah. Med njimi je iajveč zdravil »za vsak slu-iaj«, s katerimi se oskrbimo ia primer pred dopusti, za-D se zavarovalnica dogovar-a z zdravniki, da bodo to-rstna zdravila sicer lahko iredpisovali, vendar na bele ecepte - torej jih bo potreb-10 plačati. Po ugotovitvah za-»arovalnice pa so vsaj 15-od-itotne rezerve tudi pri nado-nestilih za bolniški stalež, a kar zavod letno porabi 43
Zadovoljni s pogovori: generalni direktor ZZZS Borut Miklavčič, direktorica celjske bolnišnice Štefka Presker in strokovni direktor bolnišnice doc.dr. Radko Komadina.
milijard tolarjev. S temi pri- tovili nova zdravila in opre-hranki bi lahko pomembno mo. Povečanje prispevnih skrajšali čakalne dobe, zago- stopenj za zdravstvo ali
Jubilejno
čisti zobje
Kako bo v evro čakalnici
S tradicionalno zaključio prireditvijo so prejšnji telen v Celju obeležili že dvajseto celoletno tekmovanje snovnošolcev za čiste zo-e ob zdravi prehrani. Zmagovalni razredi 18 os-lovnih šol so se skupaj s svo-imi učitelji in delavci s po-Btočja zobozdravstvene preventive zbrali v kino dvora-m v Planetu Tbš. S filmsko predstavo in simboličnimi da-jilci so se tako kot vsako le-p oddolžili najbolj prizadevnim otrokom za njihov trud. I Kot poudarja vodja zobozdravstvene preventive v celj-
skem zdravstvenem domu prim. Marta Križnar Ška-pin, so v Celju najbolj ponosni, da so z akcijo prodrli v prav vse šole - tudi v šolo s prilagojenim programom na Glaziji in v Zavod za usposabljanje in varstvo na Dobrni. Pred 20 leti so začeli v polulski osnovni šoli, že deset let pa so vključene vse šole, kar se vsekakor pozna tudi na čistosti zob celjskih otrok. To pa je tudi eden izmed pomembnih dejavnikov za ohranitev njihovega zdravja.
MBP, foto: RP
Kako je slovensko gospodarstvo pripravljeno na vstop v mehanizem evropskih tečajev, kako bo moral biti ta oblikovan ter kdaj ga lahko pričakujemo, so na okrogli mizi, ki jo je v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, območno enoto Celje, pripravilo Društvo ekonomistov Celje.
Štirje sogovorniki, dr. Da-vor Savin, redni profesor na Ekonomsko poslovni fakulteti v Mariboru, mag. Cveto Stantič, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije, Gorazd Balas, vodja za-
kladništva v Hypo Alpe-Adria-Bank in mag. Žiga Debeljak, član uprave Gorenja, so ugotavljali, da koristi uvedbe evra niso sporne, saj ne bo valutnih tveganj, stroškov menjave valut, Slovenija bo postala zanimivejša za tuje investitorje, ERM 2 pa bo »nujno zlo«, ki bo trajalo vsaj dve leti. Zato je izredno pomemben podatek, predvsem za neto izvoznike, kako se bo vstopni tečaj oblikoval oziroma do kakšnih mej bo fleksibilen.
Predvideli so nekaj možnih učinkov, ki jih lahko povzroči dvoletni fiksni tečaj. V primeru, da bo razkorak med domačo in evropsko inflacijo znaten, tečaj evra pa fiksen, se bodo domači stroški materiala in dela dražili, kar bo podjetjem povzročalo precejšnje stroške ali celo izgube. Menjalni tečaj torej v tem dvoletnem obdobju ne bo mogel blažiti posledice, ki jih povzroča razlika med domačo in tujo valuto.
Podjetja zato pričakujejo, da bo država uporabila grški model, kar pomeni, da bo tudi v ERM 2 tečaj še vedno drsel. Nujno bi bilo tudi znižati davek na izplačane plače in sprostiti delovno pravno zakonodajo ter na ta način povečati fleksibilnost na trgu dela, so še poudarili gospodarstveniki.
ROZMARI PETEK
Za koncertno Celje
Javni gospodarski zavod za urejanje javnih parkirišč in gospodarjenje z jaynimi objekti Celje (ZPO) je v zadnjem času zelo aktiven pri organizaciji različnih koncertov. Za jutri so v Celje, natančneje v novo športno dvorano, pripeljali Gorana Bregoviča. Za vse pa je »kriv« Edi Krajnik, ki je pri ZPO-ju zadolžen za prireditve.
Najbolj ponosen je na sprejem celjskih rokometašev. Pravi, da če ne bi dal pobude za sprejem, ta zagotovo ne bi bil tako velik. Ker je sam dal idejo, je sam prevzel tudi odgovornost in se prijavil za odgovorno osebo ter poskrbel za vse od varnosti do ozvočenja na prireditvi. Vendar pa seje njegovo delo pravzaprav začelo na sami prireditvi. Pravi, da niso pričakovali toliko ljudi: »Ko je bilo prenosa konec, smo videli, da je bilo zunaj približno 3000 ljudi, od tega 2000 brez strehe, na dežju ter vetru. Kljub temu pa so gledali in vzklikali kot na tekmi.« Dodaja, da je nato prišel na vrsto on, ko se je dogovarjal za dodatne varnostnike, redarske službe, zaporo ceste, ki prej sploh ni bila načrtovana.
Če je bil sprejem rokometašev uspešen, pa koncerti zaenkrat še niso. In to kljub temu, da je ZPO pripeljal dobre izvajalce - začelo se je na primer
ljudje nehali hoditi na koncerte. Za vsak koncert posebej je bil namreč vedno najemnik, ki je moral najprej plačati najem dvorane, potem pa je varčeval pri stroških -ali pri ozvočenju ali luči - in gih malenkosti, kot na pri-s tem je kakovost koncertov mer, kaj vse želi nekdo ime-padala.« Krajnik pravi, da ga ti v garderobi, je prav želja, da bi koncerte Ob koncu dneva Krajniku
leli v Celje pripeljati izvajalce, ki bi jih Krajnik rad slišal na koncertu. Sicer večina sploh ne igra več, še vedno pa so aktivni Rolling Sto-nesi, ki bi jih tudi rad slišal: »T\i pa dvorana ni primerna. Prostora mora biti za več 10 tisoč ljudi.« In tu pride na vrsto štadion, za katerega pravi, da bi bilo spet treba ogromno vložiti, da bi zaščitili travo. Samo najem podloge je v Ljubljani za koncert Siddharte stal 5,5 milijonov tolarjev. Kljub temu pa o štadionu kot možnosti za velike koncerte resno razmišlja, še posebej sedaj, ko naj bi zgradili še dve tribuni. In prvi koncert? »Slišal sem nekaj želja, da naj bi prišel Ramazzoti. Ampak to je tudi projekt približno 150 tisoč evrov.«
Z denarjem se Krajnik kot ekonomist ukvarja že celo življenje. Začel je kot direktor enega od TOZD-ov v Agri-ni, potem pa je prišel na Celjske sejme, kjer mu je bilo, kot pravi, zelo všeč. Motila pa ga je izgradnja hale L, ker bo še dolgo neizkoriščena. Dodaja, da bi nova športna dvorana morala stati prav tam, kjer je sedaj ta hala. Tudi če v novi športni dvorani ne bi bilo nobenega koncerta, bi imela vsaj športno funkcijo, medtem ko je sejemska sedaj 10 mesecev na leto prazna. »To je tako, kot če bi imel poršeja v garaži samo zato, da bi bili sosedi jezni,« še pravi Krajnik.
Sicer pa ima že sedaj veliko izzivov. Eden izmed njih je prav gotovo ugoditi vsem muham nastopajočih, ki prihajajo v Celje. Tako se nekateri izmed njih na jutrišnjem koncertu sploh ne smejo videti, ker se ne prenašajo najbolje. Razen na odru, seveda. Poleg tega je še veliko dru-
pripeljal nazaj v Celje, gnala, da bi jih začeli organizi-
tako prija odhod domov \ Dramlje, kjer živi z ženo i
rati na ZPO-ju, povod pa je dvema hčerama. Rad je v nabila izgradnja nove dvorane, ravi in čistem okolju, tako da
Zagotavlja, da bo vsak koncert v novi dvorani kakovosten, čeprav priznava, da je bil zvok na Balaševiču slabši. Pravi, da so se takrat še učili in dodaja: »Res pa je, da je dvorana športna, čeprav se da tudi taka dvorana zvočno prirediti in izboljšati zvok do 40 odstotkov.« Razmišljajo o zavesah, za dober primer pa navaja tudi blejsko hokejsko dvorano, kjer imajo zvočne krogle iz stiropora pod stropom. Vendar pravi, da gre tu za zelo veliko denarja.
Veliko denarja pa bi najverjetneje porabili, če bi že-
nikoli ne bi šel živet nazaj blok. Doma imajo tudi psa, ki je bil pogoj ene od hčera, preden so se iz Celja preselili v Dramlje: »Rekla je, da brez psa ne bo šla živet na vas.« Doma pa so imeli tudi ptiča, ki je menda zelo veliko govoril: »Marsikatera ženska je kar utihnila, kar je tudi čudež.«
Mogoče ne bo ravno čudež, bo pa veliko sreče in dela potrebnega, da bo Krajniku uspelo spraviti Celjane nazaj na koncerte. Vendar ostaja optimist.
ŠPELA OSET
Comet znova pred stavko?
V zreškem Cometu približno mesec dni po koncu stavke še vedno vre. Vsaj tako bi sodili po napovedi KNSS Neodvisnost, ki je na novinarski konferenci napovedal možnost nove stavke. Po mnenju sindikalistov ostaja sporen predvsem motivacijski sistem, v upravi Co-meta pa njihove navedbe zavračajo.
Na ponedeljkovi novinarski konferenci, ki so jo sklicali v Ljubljani, so sindikalni predstavniki pojasnili, da je uprava Cometa, v skladu z dogovorom, motivacijski sistem poslala v preverjanje Inštitutu za delo. Inštitut naj bi podal mnenje do 15. maja, njegovo vsebino pa naj bi posredovali tudi sindikatu. To se po besedah predsednika sindikata Neodvisnost Draga Lombarja ni zgodilo, sindikalisti pa menda razpolagajo z informacijo, da je inštitut motivacijski sistem zavrnil in naložil upravi Cometa, da ga mora popraviti. Predstavnik
KNSS Neodvisnost za mariborsko območje Milan Mesarič je poudaril, da bodo v zreškem Cometu organizirali še eno, tokrat ostrejšo in učinkovitejšo stavko, če uprava ne bo spoštovala dogovorjenega. Med drugim tudi podpisani dogovor, da je najnižja izplačana osnova bruto plača za poln delovni čas v Cometu v višini 105 tisoč tolarjev bruto, na kar se obračunajo različni dodatki.
Na izjave so se že v ponedeljek odzvali v upravi Cometa, kjer zatrjujejo, da spoštujejo dogovore, sklenjene med stavko in po njej. »V Cometu obljubljeno najnižjo bruto plačo (in ne osnovne plače v višini 105 tisoč tolarjev) zagotavljajo osnovna plača po novem plač-nem sistemu, povečana za 2 tisoč tolarjev, ter dva dodatka k izplačani plači v skupnem znesku 10.285 tolarjev. Najnižja bruto plača bo tako po marčnem izračunu znašala najmanj 125 ti-
V Cometu so minuli teden objavi tudi podatke o poslovanju v prvih tre mesecih. Pred stavko so od prodaj iztržili 2,17 milijarde tolarjev čisti prihodkov. To je dobrih 10 odstotka manj kot v enakem obdobju lani i 11 odstotkov manj, kot so načrtov» li. Po pričakovanjih naj bi v d trimesečju dosegli boljše rezultat^ vendar pa bo realizacija naročil z radi stavke praktično nemogoča.
soč tolarjev, prejelo bi jo manj kot 1 delavcev, medtem ko bi ostali dobi več. Za drugačen način povečanja pla se uprava nikoli z nikomer ni dogov< rila,« je v odgovoru zapisal poslovni s< kretar Cometa Zdravko Ivačič ter dq dal, da mnenja Inštituta za delo v druž bi še niso dobili.
U
Stavke v Preboldu zaenkrat ne bo
Delavci Tekstilne tovarne Prebold so minuli teden dobili obljubljen preostanek februarske, v petek pa tudi 35 odstotkov marčevske plače. Stavka, ki je bila napovedana za torek, je tako odpadla.
Uprava je dobila približno 650 milijonov tolarjev bančnega posojila, tako da so plače lahko izplačali. Vodja stavkovnega odbora Milan Jambrovič nam je povedal, da naj bi uprava tudi obljubila, da bodo dobili naslednja izplačila pravočasno, torej 8. junija. Forto Turk iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije pa pravi, da je zaostajanje plač za delavce že nevzdržno: »Delavci so v Preboldu sicer navajeni vsega hudega, saj so vedno dobili zelo malo denarja.« Ob tem T\irk dodaja, da je tekstilna industrija očitno v zadnji fazi životarjenja.
Delavci kljub temu upajo in zaupajo v TT Prebold, kar
Ceneje do pomoči na domu
Za uro po sklepu celjskega mestnega sveta le še 713 tolarjev
Cena ura pomoči na domu bo v Celju po sklepu mestnega sveta domala prepolovljena. Doslej so uporabniki te pomoči plačevali po 1.130, odslej je cena 713 tolarjev na uro. Sprejem takšnega sklepa so narekovale sprejete spremembe Zakona o socialnem varstvu, ki med drugim določa, da mora občina financirati najmanj polovico cene pomoči na domu.
Za storitve pomoči na domu v Celju že leta vzorno skrbi center za pomoč na domu, ki deluje pri domu upokojencev. Osnovna naloga centra je pomoč pri organizaci-- Št. 22 - 3.
ji življenja ostarelih in invalidnih oseb, ki ne živijo v domu upokojencev ali pa čakajo na sprejem vanj. Gre zlasti za pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, za gospodinjsko pomoč pa tudi za pomoč pri vzdrževanju socialnih stikov.
V občini Celje je bilo po zadnjem popisu prebivalstva 7.363 prebivalcev, starejših od 65 let, kar je dobrih 15 odstotkov vseh prebivalcev. Za mnoge med njimi je pomoč na domu edina možnost, da ostajajo v svojem okolju. Pó lanski hudi podražitvi storitev pa je ostalo med uporabniki te pomoči le še 219 oseb, drugače, skoraj tretji-I. juni] 2004 -
na dotedanjih uporabnikov se je pomoči odrekla, ker je finančno ni več zmogla.
V Celju so s pomočjo na domu začeli skozi javna dela, že dve leti pa je urejena sistemsko. Čeprav je že lani občina zagotovila denar za plače, prispevke in gmotne stroške za vodjo, koordinatorja, operaterja in pet redno zaposlenih oskrbovalk, delno pa še za 15 oskrbovalk, se je cena te storitve povišala na 1.130 tolarjev. Spremembe v zakonodaji pa so sedaj omogočile znižanje cene, ki sicer znaša 2.736 tolarjev na uro. Občinska in republiška subvencija sta omogočili ceno 713 tolarjev na
uro, to pa je naredilo ster tve bistveno dostopnejše. 2 tiste, ki tudi te cene ne zmo rejo, a potrebujejo pomoí ostaja še možnost, da lahki na centru za socialno delo vlo žijo zahtevek za zmanjšanji ali celo oprostitev plačila t storitve. Tako si lahko pomo na domu zagotovijo tudi up rabniki z nižjimi prejemki!
Center za pomoč na dom zagotavlja pomoč upravičei cem v občinah Celje, Dob na. Štore in Vojnik, v vsd teh občinah in tudi na širšeO območju pa zagotavljajo ti di pomoč na daljavo - s tel' fonsko linijo Lifeline z reši nim rdečim gumbom.
BRS
Območno združenje RK Žalec že od leta 2002 zaposlenim v TT pomaga pri reševanju socialne stiske. Mi teden so delavcem z najnižjimi dohodki ponovno razdelili 200 paketov z živili in pralnim praškom. »Zavedam se, da je to simbolična pomoč, saj bi jo marsikdo potreboval vsak mesec,« je povedala sekretarka 00 Maj Pilih.
pa je po Turkovih besedah popolnoma razumljivo, saj so bili včasih večinoma vsi delavci iz Prebolda in so na tovarno navezani: »Tu so pustili vse svoje življenje in vse, kar so se naučili v tekstilu.
so se naučili v tovarni. Poleg tega zaposlitev v Preboldu v bistvu ni, saj je šla v stečaj tovarna MIK Prebold, SIP trenutno ne zaposluje, tovarna nogavic Polzela pa ima sama težave z odvečno
delovno silo, tako da prost ra za te delavce ne bo.« Ž sedaj pa je tudi v TT Prebo dela malo, saj je naročil d< volj le za nogavice.
Š
Foto: Dl
bo vroče v Strenskem
Jedli in pili, pa nič plačali
Več kot 700 tisoč tolarjev za hrano in pijačo - Kdo bo plačal?
Klub študentov celjske regije (KŠCR) je znova finančno presenetil. Tokrat z neplačilom gostinskih storitev na volitvah 2. aprila v Golovcu, na katerih je bil izvoljen Luka Lukman. V KŠCR-j u trdijo, da storitev sploh ni bila opravljena, Gorenje Gostinstvo pa ostaja brez 600 tisočakov.
30. marca je Milanu Bokalu, vodji Restavracije Golovec, Marko Romanič, dolgoletni sodelavec in tudi funkcionar KŠCR-ja, dal 100 tisoč tolarjev akontacije za gostinsko storitev na volitvah, ob tem pa sta podpisala tudi potrdilo, da je bila akontacija resnično plačana.
Kot smo že poročali, je na volitve v Golovec prišlo več kot 500 ljudi. »Omogočili smo jim, da so lahko koristih tudi prostore v kuhinji, da so lahko v računalnik vnašali podatke iz volitev,« pojasnjuje Bokal. Na volitvah se je tudi jedlo in predvsem pilo. Bokal pravi, da sta se z Romaničem zmenila, da bodo hrano in pijačo naročali do limita 400 tisoč tolarjev. Dogovorjeno naj bi bilo tudi, da bo razliko od akonta-
cije do končnega zneska z gotovino poravnal Danijel Kociper, ki se je pred časom pojavljal kot predsednik KŠCR-ja. V Golovcu so tisti večer popili in pojedli za 704.320 tolarjev. Kocipra ni bilo. Bokal pa je na račun zapisal le njegovo ime in verjel, da mu bo ta čez dva dni, v ponedeljek, vse plačal.
Gorenje Gostinstvo je na KŠCR poslalo račun, ki pa so ga zavrnili in v dopisu zapisali: »Pri vas nismo naročili gostinskih storitev in računa vsekakor niste izstavili pravi osebi.« Gorenje Gostinstvo, ki očitno ni vedelo, da je v KŠCR-ju popolna zmeda glede predstavnikov kluba, da ne omenjamo zakonitih zastopnikov, je na KŠCR še enkrat poslalo dopis, v katerem so zapisali, da iz listin, ki so bile osnova za naročilo in gostinsko storitev, izhaja, da KŠCR je pravi naslov in zavezanec za plačilo, ne glede na to, če se je vodstvo kluba zamenjalo. KŠCR je odgovoril, podpisan je bil Lukman, da je račun neutemeljen.
T\idi nam je zatrdil isto, Romaniča nismo uspeh priklicati, Kociper pa je dejal,
da nima o tem nikakršnih informacij in da ni bil takrat tako ali tako za nič odgovoren. Čeprav je bil član nadzornega odbora KŠCR-ja. Poleg tega pa Kociper pravi, da bi lahko kdo njegovo ime zlorabil in ga pač zapisal na račun.
Zanimivo je tudi to, da nam je Lukman na omenjenih volitvah dejal, da pijača ni bila zastonj in da so morah zanjo študentje sami plačevati. Bokal pa pravi, da se je le nekaj pijače plačalo pri šanku, vse ostalo pa je naročal Romanič, ki je tudi dvigoval limit. Kot dokaz navaja, da so takrat v celem dnevu (volitve so bile šele ob 19. uri) iztržili le 76 tisočakov.
ŠPELA OSET
Na volitvah so si kar privoščili. 150 tisočakov so bili vredni narezki, poleg piva, vina, pa tudi nekaterih brez alkoholnih pijač, pa so pili tudi traminca (2.500 tolarjev za 0,75 litra) in celo pozno trgatev sivi pinot (2.916 tolarjev za 0,75 litra).
Tovornjak z dvigalom je trenutno še vedno v Strenskem in čaka na nadaljnja navodila in ukrepe občinskih služb, policije ali pa izvajalca del. V petek je občina čakala na ustrezno ukrepanje policije, saj je cesta v občinskem odloku kategorizirana kot javna pot, policija pa je po neuradnih informacijah tr-
dila, da razmerja med lastniki niso v njeni pristojnosti.
Zahteve
Minule dni so na občini potekali razgovori, kaj narediti. Najprej so od lastnice pričakovali odškodninski zahtevek, da bi se potem lažje pogovarjali o morebitni zamenja-
vi zemljišč ali ustreznemu plačilu. Lastnica jim tega ni dala, saj je svoj predlog za sklenitev poravnave občini poslala že lani septembra, vendar ji do sedaj nanj še niso odgovorili. Ponedeljkovi razgovori na domu Pajtakove zato niso obrodili sadov, saj lastnica ni bila več pripravljena menjati zemljišča, pač pa jih
Nekaj krajanov Strenskega pri [Umskih Toplicah se že od začet-|ta gradnje čistilne naprave pritožuje zaradi pretežkega tovornega prometa skozi kraj. Opozarjajo na nepravilnosti občine, za poškodbe ceste ter plačila geodetskih meritev in izvedenskih lenj pa pričakujejo 10 milijo-IV tolarjev avansa. Krajani so se že večkrat pritoževa-iin skušali dokazati svoje lastništvo i cestah, ki so naenkrat postale precej Jožeta Cepina, zastopnika kra-' so tako že skušali na silo odpe-iti z njegove zemlje, na kateri je šal in na ta način oviral težki tovor-ii promet. Konec tedna pa je zaplet mova dosegel vrhunec. Občinska prava Laško je namreč po enome-lečnem premoru izdala novo dovo-jenje za izredne prevoze na tem ob-liočju. V njem je zapisano, da bo pradi prevoza zaprt promet za osta-la vozila, krajanov pa o tem ni nič (bbvestila. Lastnica dela ceste Stani-ilava Pajtak je zato preprečila prelože težkih tovornjakov. »Že zjutraj »m klicala policijo, pa ni hotela pri-n,« pripoveduje Pajtakova, »ko pa se
E tovornjak zagozdil ob ozki cesti ni šel ne naprej ne nazaj, sem ime-dovolj. Nisem jim dovolila pre-a po mojem delu ceste,« še pri-'eduje, »policija pa je potem prišla iraj v trenutku.«
Zgodba o gradnji čistilne naprave Laško še ne bo končana
pri
Škoda vse večja
je usmerila na Marjana Štrtaka,
odvetnika, ki krajane zastopa v tem sporu.
V	torek je odvetnik Štrtak predstavnikom občine oddal zahteve svojih strank: plačilo avansa v vrednosti 10 milijonov tolarjev za kritje stroškov, ki so jih krajani imeli z iskanjem dokazil, izvedenskih mnenj in geodetskih meritev; vsem vozilom izvajalca gradnje čistilne naprave Gradbene dejavnosti Hrastnik prepovedujejo promet; z vsemi, ki so kakorkoli povezani s problematiko ceste in gradnjo čistilne naprave, želijo čim prej imeti sestanek; končno želijo tudi"videti pogodbo med koncesionarjem WTE in Gradbenim podjetjem Hrastnik, saj jih zanima, kje so v pogodbi predvideli prevoze.
V	sredo so se pri laškem županu sestali predstavniki vseh prizadetih strani in se skušali dogovoriti za rešitev. V času zaključka redakcije sklep še ni bil znan, so pa v pogovoru predstavniki krajanov poudarili, da je doslej ocenjene škode že za 48 milijonov tolarjev, medtem ko je direktor Gradbenega podjetja Iztok Slanšek njihove dnevne stroške zaradi zastoja ocenil na 500 tisoč tolarjev, po njegovem pa je ogrožena izgradnja celotne čistilne naprave.
ROZMAR1 PETEK
Slovesnost v Termah Dobrna ob predaji čeka za mamotom
Terme Dobrna za mamotom
Slovensko združenje za boj proti raku fojk Europa Donna že od začetka leta zbira sredstva za nakup 80 milijonov tolarjev Ted nega mamotoma. V akcijo so se med prvimi vključile Terme Dobrna, ki so prispevke za novoletna darila poslovnim parterjem namenile Europi Donni.
Za nakup mamotoma, naprave, s katero i ženskam lahko bolj enostavno, manj bo-«fe in bolj zanesljivo diagnosticirali ter hkrati jjdi odstranili raka na dojki, so se Terme "obrna odločile že zaradi svojega poslanska, saj so znani predvsem po tem, da pri
njih okrevajo ženske po raznih posegih. V začetku aprila so v Termah zato pripravili slikarsko kolonijo, na kateri so na temo 600 let Zdravilišča Dobrna ustvarjali priznani umetniki. Slike so bile do konca maja razstavljene v prostorih Term, nato pa so jih uspešno prodali na dražbi. Ves izkupiček je šel v fond Evrope Donne, ki se je tako povečal za dobre tri milijone tolarjev in znaša že skoraj 20 milijonov tolarjev. Ček so izročili na petkovem slavnostnem plesu na Dobrni.
RP
Foto: TP
Bo zdrahe v steklarni rešila vlada?
Mali delničarji obtožujejo Roberta Rudolfa, Albina Šrimpfa in Davorina Škrinjariča
Na ponedeljkovi izredni skupščini Steklarne Rogaška niso zamenjali članov nadzornega sveta, kot so pričakovali mali delničarji, saj je proti glasoval pravni pooblaščenec družbe Rogaška Crystal, ki je 83-odstotna lastnica steklarne. Predstavnika malih delničarjev Stjepan Križnik in Miran Strmčnik, ki sta tudi predsednika tovarniških sindikatov, pa sta uro pred skupščino pripravila novinarsko konferenco, na kateri sta poskusila pojasniti, zakaj bi bilo potrebno »določene vodilne odstraniti iz sistema«. Povedala sta, da pomoč pri iskanju resnice pričakujeta od vlade.
V pismu, ki sta ga v imenu malih delničarjev in 980 zaposlenih poslala vladi, predsednika Antona Ropa naprošata za pomoč in oblikovanje posebne vladne komisije, ki bi opravila neodvisno revizijo podjetja. Revizijski hiši Deloit-te&Touche, ki že nekaj časa pregleduje poslovanje med družbami znotraj sistema v letih od 2000 do 2003, mali delničarji očitno ne zaupajo. Pred kratkim je v javnost prišla informacija, češ da je direktor steklarne Davor Šenija, ko je bil
tudi direktor družbe Kristal Samobor, v podjetju zlorabljal položaj in sklepal fiktivne posle z namenom pranja denarja. »Mi zaupamo Šeniji in ga podpiramo,« sta poudarila Križnik in Strmčnik. »Poslovanje v prvem kvartalu letošnjega leta je bilo pozitivno, plače imamo redne, naročila so in to je vse, kar nas zanima.« Sindikalista tudi pravita, da je odvetnik, ki je opravljal pregled Samobora, ožji sodelavec člana nadzornega sveta Roberta Rudolfa.
Bolj »sumljiva« se jima zato zdi uprava holdinga oziroma družbe pooblaščenke Rogaške Crystal, ki po njunih trditvah ne stori nič za sanacijo Steklarne Rogaška in dogovorjeno odprodajo premoženja. Krivci za 12 milijard tolarjev dolga so po mnenju malih delničarjev člana nadzornega sveta Robert Rudolf in Albin Šrimpf ter januarja odstavljeni direktor Steklarne Davorin Škrinjarič, ki je zdaj predsednik uprave povezanega podjetja Rogaška Les. Šrimpfu očitata dve delovni mesti, saj je poleg člana uprave holdinga tudi direktor družbe Rogaška Crystal hotelirstvo in turizem. »Prodaja Lesa ali Hotela Slovenija zato ni v njihovem in-
Stjepan Križnik in
in Strmčnik
teresu. Dokler bo Šrimpf član uprave holdinga in predsednik nadzornega sveta Steklarne, do prodaje nepotrebnega premoženja ne bo prišlo,« sta prepričana predstavnika malih delničarjev.
Križnik in Strmčnik tudi trdita, da je za vse špekulacije in nepravilnosti v podjetju kriv prejšnji direktor Davorin Škrinjarič, njegovo početje pa je odobraval Robert Rudolf. Albin Šrimpf pa naj bi bil potem-
takem le poslušen izvajalec njunih navodil. Od vlade zdaj pričakujeta, da bo imenovala posebno komisijo in »končno poiskala resnico, od katere nekateri tako bežijo in podtikajo svoje napake drugim.«
Mogoče bo nejasnosti resda rešila šele vladna ali kakšna druga komisija, saj podtikanj v Steklarni kar ni konec. Med novinarsko konferenco predstavnikov malih delničarjev je iz pisarne predsednika
uprave holdinga Emila Štuklja prišla izjava za javnost, v kateri »spodaj podpisani« (podpisa ni bilo niti enega!) trdijo, da so zgroženi in se ne strinjajo z izjavami Križnika in Strmčnika. Po lokalnih medijih pa je pred kratkim krožila tudi vest, da zaposleni zbirajo podpise proti podpori priljubljenega direktorja Šenije, vendar tudi o teh podpisih še ni ne duha ne sluha.
ROZMARI PETEK
Spet bodo šivale - vendar ne vse
V prostorih Konjiške konfekcije v stečaju bo ponovno stekla proizvodnja
V Konjiški konfekciji, podjetju, ki je od 5. maja v stečaju, so se ta teden pričeli pripravljati na ponoven zagon proizvodnje; kdaj se bo ta tudi dejansko pričela, pa je še težko predvideti.
Prvotna pričakovanja, da bo proizvodnja stekla že 1. junija, se niso mogla uresničiti zaradi potrebnega spoštovanja z zakoni določenih rokov. Kot je povedal stečajni upravitelj Branko Đorđevič, je storil vse, kar je v njegovi moči, da so bili vsi postopki speljani v kar najkrajšem času. Podjetje je v stečaju od 5. maja, sklep o prenehanju delovnega razmerja pa so delavke prejele 20. maja. Žal zakon določa, da se jim lahko delovno razmerje prekine šele 15 dni po vročitvi sklepa. To pa pomeni, da se bodo lahko delavke prijavile na zavod za zaposlovanje šele po 4. juniju in Šele potem se bodo lahko ponovno prijavile za sprejem na delo pri najemniku prostorov Konjiške konfekcije.
Stečajni senat okrožnega sodišča v Celju je namreč odločil, da se lahko do odprodaje
vseh nepremičnin znova zažene proizvodnja. To pa ne pomeni, da bodo delo dobile vse delavke. Novi najemnik prostorov, eden izmed večinskih lastnikov Konjiške konfekcije Heinz Walter iz Nemčije (v njegovi lasti je strojna oprema), se je namreč odločil, da bo zaposlil le 20 do 30 od 59 delavk. Zaposlovati jih namerava postopno.
Preden bo katera izmed delavk dejansko spet zaposlena, bo minilo za delavke še kar nekaj dolgih, bolečih dni. Da pa Heinz Walter misli resno, pričajo pogodbeno zaposlene delavke, ki so že pričele čistiti in urejati prostore za ponoven zagon proizvodnje.
Vse ostale delavke, ki še niso dobile plač za delo, ki so ga opravile januarja, pa so v vse težjem položaju. Imajo sicer pravico do izplačila odpravnin in zaostalih osebnih dohodkov za pretekle mesece, vendar bodo po oceni stečajnega upravitelja Branka Dordeviča najverjetneje poplačane šele iz jamstvenega sklada, ki bo namesto njih postal upnik Konjiške konfekcije in bo poplačan iz ste-
čajne mase. Ta pa ne bo velika, ker je »predmet prodaje samo objekt in zemljišče, ki pa je pod hipoteko«.
Realno lahko delavke pričakujejo poplačilo svojih ter-
jatev konec oktobra, saj je šele 8. septembra razpisan narok za priglasitve terjatev na sodišču. Tiste delavke, ki tudi v prihodnjih tednih ne bodo dobile dela, bodo ta čas mo-
rale preživeti s socialno pomočjo, najbolj prizadetim samohranilkam pa bodo pomagali tudi s sredstvi konjiškega proračuna.
MILENA B. POKLIČ
RTC
Krvavecv rokah Unioija
Večmesečna prizadevanja zreškega Uniorja za prevzem Rekreacijsko turističnega centra Krvavec so bila uspešna. Unior je namreť uspel z javno ponudbo za odkup 94,3-odstotnega de leža tega centra.
Lastnica deleža. Banka SKB, je sprejela Uniorjevo ponudbo, ki je veljala do 31. maja. Za delnico je bil Unior pripravljen odšteti 100 tolarje* v gotovini, vseh delnic pa je bilo 1.155.734. Ko se je Unioi lani pričel dogovarjati s SKI banko, je ta imela v lasti 68 odstotni delež družbe in pre cej terjatev v RTC Krvaveç ki pa jih Unior ni bil priprav ljen prevzeti. Zato je banki svoje terjatve do družbe v vi šini 1,9 milijarde tolarje! spremenila v lastniški delež
S prevzemom Krvavca žel Unior Tlirizem razširiti svo jo ponudbo in povečati pre poznavnost na domačem ir tujem trgu. Ko bodo vsi po stopki končani, se bodo naj prej lotili temeljitih vzdrže valnih del na žičniških in dru gih napravah, v pripravi pa imajo že tudi projekt za zamenjavo dvosedežnice Vrt Krvavca. Skupna vrednost teh naložb je ocenjena na 165 mi lijonov tolarjev.
Uniorjeve namere ves čás podpira tudi občina Cerklje, ki je sprejela Uniorjevo vizi jo nadaljnjega razvoja smu Carskega centra na Krvavcu Od njega pričakuje, da bo to di nosilec razvoja turizma 1 občini, sama pa že pripravlja projekt za izgradnjo hotela Prenočitvenih zmogljivosti jť namreč na območju Krvava premalo.
ABANKA
doArii
Srebrnina, rosa trave... modni nakit AdAmAS z« m srca...
i Žalec, Šlandrov trg 32 Celje, Ljubljanska 10
Z veseljem vam sporočamo, da odpiramo nove prostore Glavne podružnice in poslovalnice Abanke v Celju, v poslovnem centru Celeia park, na Aškerčevi 10. Pričakujemo vas vsak delavnik med 8. in 17. uro, ob sobotah pa med 8. in 11. uro.
Prisrčno vabljeni!
Abanka, Aškerčeva 10. 3000 Celje, tel.: 03 425 81 40
[etOll partner i wjboUšim okusem
GOSPODARSTVO
250.000 -200.000 -150.000-100.000-
Raven bnito plač po občinah celjske legije za leto 2003
Lani več izgub
Le v Laškem povprečna bruto plača nad slovenskim povprečjem - Lani v stečaj 30 gospodarskih družb in 57 samostojnih podjetnikov
Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) je predstavila poslovne izide in premoženjsko finančni položaj gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov za lansko leto, ki poslujejo v celjski regiji (zajeli so 23 občin). Gospodarske družbe so leto zaključile s pozitivnim neto finančnim učinkom, saj je bil obseg čistega dobička večji od obsega čiste izgube. Z neto dohodkom pa so poslovno leto zaključili tudi podjetniki.
2.983 poslovno aktivni! [gospodarskih družb je ustvarilo 836,4 milijarde tolarjev prihodka, kar je več kot leto iprej, na tujih trgih pa so gospodarske družbe dosegle 204,6 milijarde tolarjev prihodkov. Ker je bilo odhodkov manj, so gospodarske družbe poslovno leto zaključile s pozitivnim finančnim učinkom v višini 13,6 milijarde tolarjev. Čisti dobiček je znašal 27,9 milijarde, čista izguba pa 12,1 milijarde tolarjev. Čeprav je delež čistega dobička višji, je padel delež prihodka in se povečal delež izgub. Zato AJPES že četrto leto beleži manj ugod-trende ekonomske moči v celjski regiji.
Najmočnejšo dejavnost v •regiji predstavljajo predelo-'alne dejavnosti, v katerih so istvarili kar 43,1 odstotka 'seh prihodkov, zaposlujejo
pa kar polovico vseh zaposlenih v regiji. Na drugem mestu je trgovina s 30,4 odstotka vseh prihodkov. Tretje po ustvarjenem prihodku je gradbeništvo, ki pa je »krivo« tudi za skoraj 15 odstotkov vseh izgub v regiji. Gradbeniška dejavnost je tako poslovno leto v celoti zaključila negativno.
Pozitiven neto finančni učinek so po besedah vodje izpostave AJPES Darje Lipič-nik ugotovili v 17 občinah, največji v občinah Celje, Zreče, Laško, Žalec in Slovenske Konjice. Z negativnim finančnim učinkom je poslovno leto zaključilo 6 občin, med njimi so najslabši rezultat dosegle gospodarske družbe iz občine Rogaška Slatina. Sicer pa je 763 gospodarskih družb zaključilo poslovno leto s čisto izgubo. V teh družbah je bilo zaposlenih več kot 7.000 delavcev. Največ izgub so pridelali v predelovalnih dejavnosti, sledijo pa poslovne dejavnosti in gradbeništvo. V lanskem letu je družbam na področju trgovine uspelo skoraj prepoloviti obseg izgub in zmanjšati delež v regijskih izgubah, ki je za lani znašal 8,7 odstotka.
Pod državnim povprečjem
Realno se je povečal obseg dodane vrednosti, iz katere se najprej pokrivajo stroški
DADE BF.HR1NG
Every minute of every day™
I Smo vodilno, mednarodno podjetje s področja klinične diagnostike. V Sloveniji smo prisotni že preko 30 let. Za potrebe j pisarne v celjski regiji in kontaktiranje s centralo na Dunaju
I zaposlimo
TAJNICO
Zahtevani pogoji so:
-	aktivno govorjenje in pisanje v nemškem jeziku
-	pasivno govorjenje in pisanje v angleškem jeziku
-	V. ali VI. stopnja izobrazbe ekonomske smeri
-	poznavanje računalniških programov MS Office (Word, Excel in Power Point)
-	dobro poznavanje vodenja računovodstva za d.o.o.
Vloge z dokazili in življenjepisom v slovenskem in nemškem jeziku pošljite v 8 dneh na naslov:
DADE BEHRING Austria, GmbH
Podružnica v Ljubljani P.P. 94
1001 LJUBLJANA
za plače in amortizacijo, preostanek pa je namenjen odplačilu kreditov, vlaganjem v razvoj, dividendám ipd. Najvišjo ustvarjeno dodano vrednost na zaposlenega imajo v občini Laško, kjer znaša skoraj 7 milijonov tolarjev. V petnajstih občinah je dodana vrednost na zaposlenega 4 milijone tolarjev, po besedah Lipičnikove pa precej zaostaja občina Kozje, kjer znaša dodana vrednost na zaposlenega le 2 milijona tolarjev.
Od 1. julija bo AJPES na spletnih straneh vzpostavila register posestnih zastavnih pravic na premičninah. S tem bo omogočena večja varnost pri sklepanju kreditnih poslov. Po besedah Lipičnikove se je v tujini (predvsem na Norveškem) register dobro obnesel, saj se je povečalo število poslov.
Ker dodana vrednost vpliva tudi na višino povprečne bruto plače, je tudi najvišja povprečna bruto plača v občini Laško, pravi Lipičniko-va: »To je tudi edina občina, ki v višini povprečne bruto plače presega slovensko povprečje.« Vse ostale občine imajo nižje povprečne bruto plače, najnižjo imajo v občini Rogatec (pod 150 tisoč tolarji), povprečna bruto plača v regiji pa je lani znašala 199 tisoč tolarjev.
Najboljši so majhni
Rezultati poslovanja samostojnih podjetnikov kažejo, da so podjetniki, ki imajo od 2 do 9 zaposlenih, ustvarili največ prihodkov od prodaje (48,5 milijarde tolarjev, to je 40,2 odstotka), hkrati pa so poslovali tudi z največjim obsegom sredstev (35,3 milijarde tolarjev, to je 41,2 odstotka). Sicer pa je AJPES obravnaval 5.279 podjetnikov, od tega jih je pet srednjih. Lipičnikova pravi, da je število srednjih dokaj veliko: »V celi Sloveniji je le 16 srednjih podjetnikov, tako da je pet kar veliko za eno regijo.«
Pri 5.279 majhnih podjetnikih je lani delalo 6.837 delavcev. 4.505 majhnih podjetnikov je poslovno leto zaključilo z dohodkom, pri čemer so najvišji delež dohodka pridelali v predelovalni dejavnosti. 720 majhnih podjetnikov je končalo leto s čisto izgubo, največje izgube pa so iméli v trgovini. Pri 5 srednjih podjetnikih je bilo zaposlenih 527 delavcev, ustvarili so 8,6 milijarde tolarjev, vseh pet pa je imelo čisti dobiček.
Sicer pa je v lanskem letu šlo v stečaj 30 gospodarskih družb, od tega 11 v predelovalni dejavnosti, in 57 samostojnih podjetnikov, od tega 15 iz trgovine.
ŠPELA OSET
*yp)lektro
Mariborska c 86 3000 Celje
r-	»	„	Tel: 03/42-88-000
^^^ T U R N S E K Fax: 03/42-88-115
■	Izvedba elektroinstalacij in strelovodov
■	Projektiranje, nadzor in meritve
■	Prodaja svetil
INFO: instalacije@turnsek.net
IZPOSOJA in NAJEM
vseh vrst dvižnih odrov in dvigal dvigala@turnsek.net
Na področju Celja, kjer je izgrajen kabelsko razdelilni sistem, vam nudimo priklop kabelskega interneta že od 5.900 SIT na mesec.
Vsem naročnikom kabelsko razdelilnega sistema pa nudimo tudi sprejem digitalnih TV in radijskih paketov.
INFO: internet@tumsek.net
Umiritev padanja tečajev
Padanje tečajev na Ljubljanski borzi se nadaljuje, čeprav so se padci v primerjavi s prejšnjim tednom nekoliko umirili. Indeks SBI20 je od prejšnjega petka izgubil 0,7 odstotka, četrtkova vrednost pa je znašala 4.446 indeksnih točk. Delnice prostega trga so se povprečno pocenile za 0,6 odstotka, delnice investicijskih družb, ki so vključene v indeks PIX, pa za 1,7 odstotka. Indeks obveznic BIO je izgubil 0,2 odstotka vrednosti in je v četrtek znašal 117 indeksnih točk.
Najprometnejše so bile po nekaj tednih spet delnice iz borzne kotacije, pri čemer so večino posla ustvarili s svež-nji in aplikacijami. Vlagatelji so sklenili za 1,3 milijarde tolarjev prometa z delnicami Krke, ki so na tedenski ravni izgubile 1,4 odstotka, četrtkov enotni tečaj pa je znašal 67.831 tolarjev. Skoraj polovico prometa z omenjeno delnico je bilo ustvarjenega v sredo, ko je z aplikacijo lastnika zamenjalo 7.200 delnic. Krki so po prometu sledile delnice Petrola, katerih tečaj se je od petka do četrtka znižal za 1,6 odstotka na 62.904 tolarjev. Nekoliko bolje se je godilo ■ delnicam Gorenja, ki so na tedenski ravni izgubile »le« 0,4 odstotka. Po sredinem padcu za 1,7 odstotka so vlagatelji v četrtek tečaj nekoliko popravili. Razlog je bila objavljena novica o nakupu črnogorske tovarne hladilnih aparatov Obod. Trenutno potekajo pogajanja s črnogorsko vlado, razplet pa naj bi bil znan junija. Širjenju na območje držav bivše Jugoslavije pa se še vedno aktivno posvečajo v Mercatorju. Predsednik uprave podjetja je bil minuli teden v Makedoniji, kjer si je ogledoval možne lokacije za postavitev Mercator-jevih centrov. Vlagatelji se na dogodke niso pretirano odzvali, tečaj je upadel na 38.100 tolarjev.
Pregled tečajev med 25. In 31. majem 2004
62.000.00
-3.59
Enega največjih tedenskih padcev (2,8 odstotka) so doživeli delničarji Kolinske. Še vedno je namreč aktualna zgodba o povezovanju z Drogo. Večji lastniki združitvi sicer ne nasprotujejo, nekateri pa vendarle opozarjajo na možnost finančnega izčrpanja podjetij. Drogi napovedujejo za 200 milijonov nižji čisti dobiček, kot so ga izkazali v nerevidiranih poročilih, in sicer zaradi previsoko ovrednotenih naložb.
Poskus prevzema Mitola se nadaljuje, zanimivo pa je, da se še ne ve, kdo je prevzemnik. Podjetje Cadtech, ki je oddalo objavo o prevzemu, se namreč ne ukvarja z enako dejavnostjo kot Mitol, ampak je registrirano za servis računalnikov, preprodajo podjetij in nepremičnin ter za turistične storitve.
Indeksi med 25. In 31. majem 2004
118.03
0,25
Delnice investicijskih družb so vse po vrsti padle že drugi teden zapored, ponovno pa so bile najprometnejše delnice Triglava steber 1 investicijska družba, s katerimi so borzni-ki opravili za 660 milijonov tolarjev prometa, četrtkov enotni tečaj pa je kotiral pri 345 tolarjih. Tlidi tokrat so se najbolj odrezale delnice Mercate in Mercate 1 pooblaščene investicijske družbe.
GORAZD BELAVIČ ILIRIKA, Borzno posredniška hiša d.d.
gorazd.belavic@ilirika.si
www.novitednik.com
Imamo prenovljeno internetno stran
št22-3iunii20M-m

Kličejo ga Tona. Poznajo ga vsi gasilci na Zreškem, saj ga ni, ki ne bi šel skozi njegovo šolo. Pri 75 letih je edini v Gasilski zvezi Zreče-Vitanje, ki z gasilstvom živi že 50 let. Kar 36 let je namenil vzgoji mladih gasilcev, od tega 28 let v bivši skupni občini Slovenske Konjice.
Je gasilski častnik 2. stopnje ter prejemnik številnih priznanj, tudi mednarodnih. Prejšnji teden je zbirki dodal bronasti grb Občine Zreče, v kratkem bo prejel kipec gasilca, visoko priznanje slovenskih gasilcev. »Za čine in medalje mi ni. Želim si le, da bi vzgojili čim več mladih gasilcev, da bi bilo čim manj požarov in nesreč,« komentira zaslužena priznanja.
Anton Cvelfer je eden tistih, ki imajo gasilstvo v krvi. Že njegov stari oče Alojz
Vidner je bil ustanovni član v Ločah, gasilci so bih stric in bratje, gasilke so njegove hčere. »Še pet let nisem bil star, ko sem že imel veliko veselje do svojega kasnejšega poklica.« V gasilstvu se je nenehno izobraževal in izpopolnjeval. Postal je poklicni gasilec in vodja požarno varstvene službe v Uniorju: »Večkrat sem šel iz fabrike prej v gasilski dom kot domov ...«
Najraje poučuje. »Vodil sem tečaje za izprašane gasilce. Vedno pa mi je bilo v veliko veselje delo z mladimi. Vsi ti fantje, ki so v Zre-čah, so šli skozi mojo šolo. Najbolj sem ponosen, da se je sedanji poveljnik Marjan Jelenko tako dobro izkazal. Spomnim se, kako si je kot otrok vedno zategoval pas in kako sem mu govoril, da bo gotovo postal oficir ah policist. Res je policist, predvsem
NASI GASILCI
Glasujem za:............................................................... |
Stanuje:.....................................................................
Aktiven v gasilskem društvu:..........................................
Moje ime in naslov: ......................................................
NENAVADNI ZBIRATELJI
Spomin na šolske klopi
Marjan Marinšek s Kozjanskega je prav gotovo eden izmed najbolj zanimivih zbiralcev najrazličnejših predmetov, v knjigah pa tudi zgodb. Doma ima več kot deset različnih zbirk, vse pa kličejo po ustreznih prostorih in predstavitvi širšemu občinstvu. Z zbiranjem se je zastrupil v prvem razredu osnovne šole davnega leta 1947, ko ga je omamilo njegovo prvo berilo. Dodal je še prva berila, ki so jih uporabljali njegovi bratje in starši.
»Tako se je začelo,« je pojasnil nastanek zbirke, ki danes nima primerjave doma ah v svetu. Doslej je zbral že več kot tisoč dvesto najrazličnejših prvih beril. Najprej je zbiral slovenska, potem prva berila republik v bivši Jugoslaviji in evropskih ter iz-veenvropskih držav vse do manjšin Eskimov in Indijancev. Prvič jih je predstavil leta 1985 v Velenju in pred leti v avli Cankarjevega doma v Ljubljani, leta 2000 pa je izdal knjigo Moje prvo berilo.
v kateri so v besedi in sliki predstavljene vse knjige.
Med najbolj zanimivimi prvimi berili so tista iz časov, ko je še živel libijski kralj, kurdska prva berila, berila iz časov etiopskega in romunskega diktatorja, s patriotsko noto opremljena tjerila s Kube in zelo skromna berila iz Afrike. Najbolj razkošna in blesteča prva berila na odličnem papirju so tiskali v bivšem Hong Kongu, Singapur-ju in Maleziji. V Sloveniji ni več prvih beril od leta 2000, ko so jih zamenjali sodobnejši didaktični pripomočki.
Ob prvih berilih se je Marjan Marinšek lotil še zbiranja prvih računic, ki so bile včasih poslikane in ilustrirane. Do zdaj ima približno sto zelo zanimivih primerkov.
Ima tudi lepo zbirko kamnitih tablic, približno dvesto osemdeset primerkov, ki so jih včasih uporabljali za »hitro« učenje, saj so vsebino napisali in po uporabi zbrisali. Petdeset jih je posodil folklorni skupini Lipa v Rečici pri Laškem, kjer bo Erika Kra-
šek z otroki pripravila folklorni ples na temo teh tablic.
Med mnogimi zbirkami ima tudi zbirke o Rdeči kapici (okoli sto primerkov knjig in lutk), Robinzonu (okoli dvesto primerkov) in Ostržku (tristo knjig in lutk, tudi iz dežele Ostrž-ka v Toscani v Italiji). Razstavo Ostržek med otroki vsega sveta bo pripravil od 7. do 10. junija v knjižnici v Velenju v času Herben-steinskega srečanja slovenskih pisateljev v Velenju. Maja je v hotelu Slovenija v Rogaški Slatini predstavil svojo filmsko zbirko knjig, slik popularnih filmskih igralcev in filmskih lističev od 1 do 350. Ima vse!
Doslej je zbral tudi okoli petsto peresnic, ki so nastale sredi 19. stoletja. »Ko gosje pero ni bilo več v uporabi, so izumih peresnice. Prve so bile v glavnem iz lesa, mnoge tudi lepo poslikane. Veliko so jih naredili doma. Imele so drseči pokrov, bile so tudi na
ključek, dvonadstropne, pn katerih se je zgornji del zavrtel na osi. Peresnice je bilo treba hitro spreminjati, v Sloveniji pa so jih največ izdelali v tovarni meril v Slovenj Gradcu. V tujih državah so imeli tudi okrogle peresnice,« razlaga veliki zbiratelj Marjan Marinšek, ki pove, da ima doma tudi mnogo stare šolske opreme za prve razrede od enojnih klopi za sedenje in pisanje z luknjami za črnilnike, kateder, tablo, velika in mala računala, stare šolske torbice, ki so bile lesene, papirnate, kartonaste in usnjene, že takrat so otroci nosili tudi »rukzake« ... Poleg zvezkov so uporabljali »črne« in kamnite tablice.
»Že najmanj deset let si prizadevam, da bi lahko vso
Vsi so šli skozi njegovo šolo
Anton Cvelfer iz Zreč že 50 let živi za gasilstvo - Vzgoja mladih mu je najljubša
Pišite nam!
V tej rubriki predstavljamo ljudi, ki v svojem prostem času zbirajo najrazličnejše predmete ah živa bitja. Da bi jih lažje našli, se na vas, bralce, obračamo z vabilom za sodelovanje. Če ste sami med njimi ah poznate koga, ki se s tem ukvarja, nam pišite, sporočite ime in naslov zbiralca in z veseljem bomo prišli poglećiat zbirko ter jo predstavili še drugim. Naš naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med vašo pošto bomo vsak teden izžrebali tistega, ki bo nagrajen s hišnim darilom NT&RC.
bil. Preden smo odšli na plažo, sem otrokom obširno razložil, kaj bomo delali, na kaj je treba paziti. Eden izmed dečkov, Miran, je stekel naprej in kar skočil v vodo. Na glavo, na skalo. Neverjetno srečo je imel, saj si je le presekal kožo. Na rokah sem ga nesel v ambulanto ... Ne veste, kako mi je bilo hudo, kako nisem vedel, kaj bi, ko so prišli starši. K sreči se je vse dobro končalo.« Ta dogodek pred davnimi leti se mu je dosti bolj zapisal v spomin kot zadnji požar, ki ga je gasil še pri 63 letih. Če mu takrat ne bi stisnilo prsta, kazalca na desni roki, ki ga sedaj ovira pri pisanju, bi se nanj še spomnil ne.
Veliko mu pomeni tudi pisanje. Odkar so leta 1995 ustanovili Gasilsko zvezo Zreče-Vitanje zapisuje prav vse, kar se dogaja. Vsak dan, do najmanjše podrobnosti. Tako natančen arhiv je zlata vreden. Seveda je aktivno sodeloval tudi pri nastanku knjige o 50-letni-ci gasilstva v Zrečah. »Ko smo pred 40 leti dobili prvi gasilski avtomobil, smo kar noreli od veselja,« se spominja tistega 13. junija. Potem se spomni še te- ; ga pa onega, a odločno zaključi: »O meni pa ne preveč pisati.« Saj pravzaprav res ni potrebno. Ga vsi poznajo in cenijo.
MILENA B. POKLIČ
Izbiramo »naj« desetino
Ivan Zupane st., Šmarje pri Jelšah (1.257)
Ivan Buser, PGD Ponikva (993)
Jože Gajšek, PGD Lokarje (935)
Ivan Jezernik, PGD Nova Cerkev (726)
Mirko Lešar, PGD Lopata (356)
Olga Lešar, PGD Lopata (332)
Roman Očko, PGD Rečica pri Laškem (200)
Srečko Očko, PGD Rečica pri Laškem (161)
Edi Doberšek, PGD Planina pri Sevnici (136)
David Krk, PGD Andraž (124)
Nagrajena bralka, ki je minuli teden glasovala za gasilce, je Andreja Trupi iz Sp. Rečica pri Laškem. Na oglasnem oddelku NT&RC bo dobila hišno darilo. Glasujte še naprej!
to šolsko opremo za prvi razred za stalno razstavil v neki stari, opuščeni šolski stavbi v Kozjanskem parku, a še nisem uspel,« je malo razočaran Marjan Marinšek.
Ob zbiranju, rednem delu in igranju v glasbeni skupini Moj dom (zbira tudi stare citre!) piše tudi knjige. Doslej je pisal o življenju na Kozjanskem, jeseni
NAŠI GASILCI
Anton Cvelfer s skrbno vodi
pa odhčen poveljnik. Skupaj s predsednikom Jožetom Koširjem sta naredila čuda.«
O mladih govori z živo zagnanostjo. O tistih, ki so danes že odrasli gasilci, in o tistih, ki jih še vedno večer za večerom uči za življenje in gasilska tekmovanja: »Rad bi, da se otroci kaj naučijo, da uspejo.« Zdaj se vozi na Gorenje, kjer imajo lep, nov gasilski dom. Jutri bo na Gorenje verjetno odšel zadnjič. Tako zaenkrat razmišlja. A to
- št. 22-:
lim, z roko pisanim arhivom
mu kar težko verjamemo, saj je tudi potem, ko ni bil več uradno predsednik mladinske komisije, z delom nadaljeval. »No, zdaj sem neke vrste duhovni vodja,« se nasmeji-
Rad se spominja tudi številnih kolonij, na katere je odhajal z mladimi. Kar 15-krat je bil vodja konjiške kolonije na Debelem Rtiču in ravno tam se mu je zgodilo tisto, česar se vsi vzgojitelji bojijo. »Čisto navaden dan je . junij 2004 -
bo izdal knjigo Med cvetjem in trnjem, v kateri bo trinajst nevsakdanjih zgodb ljudi iz Velenja in okolice, ki so mnogo doživeli in nikoli bili prav pri vrhu slave in medijske popularnosti. Popisal bo tudi zgodbo o človeku, ki je »zbiral« žene, saj je bil petkrat poročen!
TONE VRABL
Smo v Evropi in moramo plavati
S Petrom Vriskom, predsednikom KGZ3, o odkupni ceni mleka, položaju kmetijstva in tudi njegovi plači
V	minulem tednu skoraj ni bilo poročil brez Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in njenega predsednika Petra Vriska. Volitve, mleko, kmetijstvo ... Teme nenehno zbujajo pozornost javnosti, v ponedeljek pa je bila zaradi sestanka vseh vpletenih na udaru odkupna cena mleka. To postaja velik problem v celotni Evropi, Peter Vrisk pa je pojasnil še nekatera druga aktualna vprašanja v kmetijstvu.
V	ponedeljek je kmetijski minister dr. Milan Pogačnik predlagal, naj bi odkupna cena ostala nespremenjena, premija v višini 2,47 tolarja za liter, izplačana aprila prihodnje leto, pa naj bi pripadla mlekarnam. O predlogu se bodo v KGZS dokončno opredelili sredi junija. »EU se je priključilo deset novih članic z nizkimi odkupnimi cenami, Poljska na primer s skoraj polovico nižjo, kot jo ima Slovenija. V naše trgovine prihajajo poceni siri, vse to povzroča pritisk na slovenskega kmeta. V KGZ vztrajamo, da cena mleka ne sme pasti,« pravi predsednik Peter Vrisk. »Treba je vedeti, da stroški v kmetijstvu nenehno rastejo - tako cena goriv, krmil, lanska suša je povzročila podražitev krmnih dodatkov. Navzven se vidijo sodobno urejene velike kmetije - za vsako pa stojijo krediti, ki so jih kmetje jemali v dobri veri, da bo cena mleka omogočala njihovo vračilo. Seveda se zavedamo, da mlekarnam ni lahko. Trgovine so se koncentrirale, na slovenskem itrgu imamo le še nekaj velikih >trgovskih< I Igralcev, ki dobivajo ponudbe iz tujine. Po-ilrebno bo veliko modrosti, da bomo zadržali proizvodnjo mleka, da bodo preživele [mlekarne in da bo cena proizvodov takšna, da bo slovenski potrošnik posegal po doma-iem mleku.«
Ena od rešitev, ki jo je nakazal minister Pogačnik, je večja podpora mlečni indû-striji ...
Mleko je najpomembnejši kmetijski proizvod v slovenskem prostoru. Če se bo zgodita kaj katastrofalnega, kmetije ne bodo mogle preživeti, kar bo pomenilo dodaten pri-rask na delovna mesta. Htdi zato vztrajamo, da država poišče neke vzvode pomoči. Minuli teden sva bila z ministrom Pogačnikom pri predsedniku vlade Antonu Ropu, kjer smo se dogovorili za uvajanje šolskega mleka, torej povečane porabe mleka v šolah. Seveda ne moremo biti zadovoljni s propagando ministrstva za zdravje, češ da je polnomast-no mleko škodljivo. Možnosti so še pri večji iprodaji mleka, promociji blagovnih znamk ... Vsak v verigi se je obvezal, da bo' nekaj Storil.
Nekateri kmetje grozijo, da bi raje zlivali mleko stran, kot pa ga dajali po nižjih cenah. Se vam zdijo takšni radikalni ukrepi smiselni?
Kadar je nujno potrebno, so potrebni. Če pa ni nujno, je odprta vprašanja bolje reševati z dogovori. Končno smo kmetje največji lastniki mlekarn, tudi Mlekarne Celeia v Arji vasi. Torej so pogovori povsem drugačni, kot če bi se pogovarjali s tujim delniškim kapitalom. Težko si predstavljam, da bodo italijanske mlekarne prihajale k nam, jfe imajo dovolj svojega mleka. Ker nenazadnje smo, v nasprotju z večino evropskih [držav, zadržali odkupno ceno mleka.
Pravzaprav bi morala pogovor začeti s čestitkami za ponovno izvolitev na mesto Predsednika KGZS. Pa vendar ni šlo brez Zapletov. Kako komentirate izjavo protikandidata Cirila Smrkolja, da je bila na volitvah poteptana demokracija?
Tisti, ki izgubijo, najdejo vedno veliko razlogov, zakaj so izgubili. Trdim, da se je v preteklem mandatu v KGZ veliko naredilo, smo ena najbolj uspešnih zbornic v evropskem prostoru. Je pa zbornica pomembna inštitucija na državni ravni ter največja nevladna organizacija kmetov. Včlanjenih je 172 tisoč fizičnih in 1.300 pravnih oseb. Nekateri jo jemljejo kot moč, ki bi se jo dalo izrabiti v svoje namene, tudi politične. Sam zagovarjam stališče, da zbornica ne sme postati poligon za merjenje moči političnih strank. Želel bi, da se v KGZ tudi v prihodnje ukvarjamo z dejanskimi problemi kmetijstva in podeželja, ne pa s politikantstvom. Sicer pa je že na volitvah nepolitična kmečka lista, kjer sem sam kandidiral, dobila daleč največjo podporo, pa tudi v petek sta moj program podprli dve tretjini izvoljenih svetnikov.
Zagotovo ste v zbornici analizirali letošnje volitve. Čemu pripisujete tako slabo, komaj 13-odstotno volilno udeležbo?
Pred Volitvami smo v zbornici opravili anketo in že takrat ugotovili, da udeležba ne bo visoka. Seveda so razlage različne, med njimi tudi nezaupanje zbornici. Vendar ankete, ki jih izvajamo vsako leto, jasno kažejo, da tri četrtine članov podpirajo delo KGZS, več kot polovica pa jih podpira tudi obvezno članstvo. Če tega ne bi bilo, nihče ne bi želel plačevati prispevka, ki je osnova za preživetje in funkcioniranje zbornice. Vse zbornice v evropskem svetu imajo obvezno članstvo. Nenazadnje, tudi
obrtna in gospodarska - le tako ima država kompetentnega sogovornika v obrtništvu, gospodarstvu in kmetijstvu. Imamo kar nekaj zaslug, da pogajanja z EU niso slabo izpadla: leta 2007 bodo imeli kmetje stoodstotne subvencije kot v državah EU. Po drugi strani pa smo uspeli zadržati strokovne službe, 4ci so ključni element, da slovenski kmet pride do denarja.
Kakšne so napovedi za slovensko kmetijstvo?
Sam sem bil do EU skeptičen oziroma se mi je zdela evforija neupravičena. Vendar se je za to odločilo 90 odstotkov Slovencev - torej, kar bo Evropa prinesla, bo prinesla, svoj del bremena pa bomo morali nositi tudi kmetje. Sedaj smo v vodi in moramo plavati. So možnosti, da večina preživi, vendar bo prihajalo do koncentracije zemljišč. Klasičnega propada, da ljudje ne bi mogli preživeti, čeprav bi želeli kmetovati, skoraj ne bo. Pogosteje se bo dogajalo, da bodo mladi ugotovili, da se jim na majhnih kmetijah ne splača kmetovati. V teh primerih se bodo odločili za prodajo ali najem. Ta proces že sedaj teče.
Je pravilen občutek, da je po vstopu v EU kmetijstvo najbolj na udaru? Lahko pričakujemo še kakšno presenečenje?
Cena posameznega proizvoda je družbeni dogovor, realne resnice ni. Odloča struktura, ki je močnejša. Vendar bo samo poseljena pokrajina ščitila tudi nacionalni interes. V današnjem grobem kapitalizmu je sicer govorjenje o nacionalnem interesu nekaj sta-rokopitnega, vendar bi bilo žalostno, da bi po desetih letih samostojnosti ugotovili, da
je tuj kapital preplavil Slovenijo. Tudi tistim, ki živijo v mestih, ne sme biti vseeno, če bo Zgornja Savinjska poseljena ... Država s tem, da nekaj malega doda, ne gre za velike denarje, omogoča, da ljudje ostanejo na podeželju. Vendar za razmislek ni časa, v parlamentu pa se o tem ne govori. Na srečo smo v KGZS še dovolj močni in smo lahko obdržali stanje, v katerem velikega praznjenja kmetijskih področij še ni bilo. Vedeti pa je treba, da tudi v Evropi kmetom ni lahko. Nemška kmetija s 50 hektarji, od tega skoraj polovica hmelja, preživi le še enega človeka.
V javnosti se vse pogosteje zasledi, češ kaj se pa gredo ti kmetje ...
Ibdi znotraj kmečkih struktur so različni pogledi. Nekateri bi šli na nož, vsaka dva meseca na cesto. Treba je biti previden - za radikalen ukrep morajo biti močni vzroki, kot dve leti nazaj, ko je EU tik pred podpisom pogodbe ponujala samo četrtino subvencij. Razumem, da se vsaka struktura bori za svoj obstoj - poglejmo zdravnike, učitelje ... Torej imamo tudi kmetje pravico, da v okviru demokratičnih norm glasno povemo svoje mnenje.
Kmetom so na voljo različne oblike pomoči in slišati je očitke, da nekateri to izkoriščajo. Se strinjate?
Pogoji so zelo jasni. Če prošnja za subvencije ni pravilno izpolnjena od pike do vejice, je zavrnjena in ni denarja. V pravnem redu EU skoraj ni pogojev, da bi denar dobil nekdo, ki mu ne pripada. Pravila igre so jasna in ostra. So pa lahko različni pogledi, češ da manjši kmetje ne potrebujejo denarja, ker ne bodo preživeli. V Sloveniji je 80 odstotkov polkmetij -kar pomeni, da ljudje zemljo obdelujejo po službi. Če ima nekdo voljo, zakaj mu ne bi dali subvencij in bi ga prisiljevali, da opušča kmetovanje? Hvala bogu, če imajo ljudje voljo, hodijo v službo in s plačo preživljajo kmetijo zato, ker imajo radi svojo zemljo. Zakaj bi jih odvračali od tega? Dileme so tudi med ravninskimi in hribovskimi kmeti. Mislim, da je sistem EU dobro zamišljen, nikoli pa ne bo tak, da bi se z njim strinjali prav vsi. V Evropi se je odprlo veliko možnosti, vendar pa jih mora človek poznati, ob obilici dela sesti in napisati vlogo.
Mnogi vam očitajo, da kot predsednik zadružne zveze in zbornice sedite na dveh stolih pa visoko plačo in še marsikaj ... Kako odgovarjate na te očitke?
Zadružni in zbornični sistem bi morala biti bolj povezana. Kot predsednik sem peljal stvari vzporedno in na terenu so že vidni pozitivni učinki. Mesto predsednika zbornice je ena najbolj vidnih funkcij v slovenskem prostoru. Stalno se je treba pojavljati, kar ni ravno najbolj prijetno, je pa izredno odgovorno in težavno. O moji plači je vsa leta veliko govora, pojavljajo se strašni zneski. Če bi bilo to res, bi bil tako bogat, da mi ne bi bilo treba več delati. Vendar je KGZS v sistemu javnih uslužbencev, kjer je zakonsko določeno, kaj komu pripada. Moja plača nikoli ni bila skrivnost, vsake toliko časa pa jo kdo želi izkoristiti kot pompozno zadevo, češ kmetijstvo je tako ubogo, predsednik ima pa tako plačo. Gre za približno 500 tisoč neto, ki si jih zaslužim. Delo ni lahko in privoščiti si ne morem niti najmanjše napake. Ljudje mi zaupajo in podpirajo moje delo, kar navsezadnje kažejo tudi rezultati.
URŠKA SELIŠNIK
Otrokom slikamo počitnice
Včeraj zvečer je bil v dvorani Narodnega doma v Celju slovesen zaključek druge dobrodelne akcije NT&RC ter 12 akademskih slikarjev - Z zbranimi sredstvi bomo na morje popeljali 70 socialno ogroženih otrok
V sklopu dobrodelne akcije medijske hiše NT&RC, katere rdeča nit je letos Naslikajmo morje otrokom, je 12 priznanih akademskih slikarjev ustvarilo 35 slik, ki so bile v Narodnem domu v Celju na ogled včeraj, 2. junija, popoldne. Akcija je sklepni del doživela s slovesnostjo ter s prodajno razstavo. Od 4. do 15. junija si je likovna dela, ki so še naprodaj, mogoče ogledati tudi v Galeriji Mozaik v Gosposki ulici v Celju.
V drugi humanitarni akciji medijske hiše NT&RC (med prvo, ki smo jo pripravili pred dvema letoma, smo zbirali denar za nakup ultrazvočne sonde za celjsko bolnišnico) so tokrat prvič sodelovali izključno povabljeni akademski slikarji. Likovna dela za humanitarno akcijo so ustvarjali priznani akademski slikarji Ivana Andrič - Todič, Simon Kajt-na, Enver Kaljane, Narcis Kantardžič, Maja Kocmut, Štefan Marflak, Darko Me-rin, Andrej Pavlič, Darinka Pavletič - Lorenčak, Brigita Požegar Mulej, Viktor Šest in Rok Zelenko, ki so se povabilu k sodelovanju z veseljem odzvali. Vsak od njih je za namene akcije ustvaril tri dela, za razliko od likovne kolonije pred dvema letoma, ko so ustvarjali na temo Celje, pa so slikarji tokrat teme, ki so jih navdihovale pri delu, izbirah sami.
Ultrazvočni aparat bo
Čeprav gre za dobrodelno akcijo velikih razsežnosti, predstavlja povabilo socialno ogroženih otrok na morje le del v sklopu humanitarnih akcij NT&RC. Drugi del letošnjih dobrodelnih dejavnosti je usmerjen v zbiranje sredstev za nakup ultrazvočnega aparata za novorojenčke na odseku za neonatalno pediatrijo v celjski bolnišnici. Gre za uspešno akcijo, v kateri je v petih mesecih, od 2. januarja do 2. junija, 107 darovalcev prispevalo nekaj več kot 11 milijonov tolarjev.
Akcija se je na pobudo pri-marij Zlate Felc, dr. med., začela 2. januarja ob tradicio-
V sredo dopoldne do v Narodnem domu postavljali prodajno razstavo. Foto: AŠ
nalnem obisku NT&RC v celjski porodnišnici s čestitko materi, ki je prva rodila v novem letu. Čeprav so v začetku razmišljah o aparatu v vrednosti osem milijonov tolarjev, pa bodo lahko zdaj ob večji vsoti kupih kvalitetnejšega in za daljše obdobje.
Včerajšnjo slovesnost ob zaključku dobrodelne akcije NT&RC v Narodnem domu je povezoval novinar Tone Vrabl. Prireditev je odprla ministrica za kulturo Andreja Rihter, slavnostni govorniki ob njej pa so bili župan Mestne občine Celje Bojan Šrot, likovna kritičarka Marlen Premšak ter Vesna Lejič, pomočnica direktorja in vodja marketinga NT&RC, ki je v imenu medijske hiše prim. Zlati Felc za nakup ultrazvočnega aparata za novorojenčke v celjski bolnišnici predala ček v vrednosti 200 tisoč tolarjev.
NT&RC je skupaj z Glasbeno agencijo Petan pripravil dobrodelni koncert, ki je imel izredno dober odziv, nenazadnje tudi pri mnogih letošnjih dobitnikih občinskih priznanj, grbov Mestne občine Celje, ki so v celoti ali delno denarni del namenih v dobrodelne namene.
Akcija je bila na prireditvi v Narodnem domu sicer
formalno zaključena, kljub temu pa bodo v bolnišnici hvaležni za vsak prispevek, ki ga bodo še dobili. V bolnišnici tudi pripravljajo sprejem, na katerem bodo podrobneje predstavili uspešno akcijo za nakup aparata za zdravje novorojenčkov.
22. junija na morje
Sinočnja zaključna prireditev v Narodnem domu je bila hkrati posvečena jubileju Radia Celje, ki letos praznuje 50. obletnico delovanja, ob čemer.je spomladi prejel tudi srebrni grb Mestne občine Celje. Pravi rojstni dan radia, ki že pet desetletij igra pomembno vlogo v informiranju poslušalcev Celja in širše okolice, bo sicer 19. septembra, v NT&RC pa smo se odločili, da jubilej proslavimo predvsem s široko zastavljeno humanitarno akcijo Naslikajmo počitnice otrokom. »Razveseljiv je predvsem dober odziv slikarjev pa tudi vseh tistih, ki so oziroma nameravajo slike odkupiti, saj bodo s tem omogočili odhod na morje približno 70 otrokom iz Čelja in okolice,« je povedala Vesna Lejič, pomočnica direktorja in vodja marketinga NT&RC.
Ravnateljem osnovnih šol Celja in okolice smo že po-- Št. 22 -3.
slali dopis s prošnjo, naj v svojih šolah izberejo predstavnika učencev, ki izhajajo iz socialno ogroženih družin, vseeno pa se lahko pohvalijo s šolsko uspešnostjo, saj naj bi otrokom odhod na morje pomenil tudi nagrado za pridno delo v šoli. Šli naj bi torej predvsem takšni, ki morja letos sicer najverjetneje ne bi videli. V šolah so se na povabilo zelo pozitivno odzvali in tako bo 70 otrok 22. junija zjutraj krenilo v Celjski dom v Baški na otoku Krku, ki je že vrsto let priljubljeno letovišče Celjanov in ga upravlja družba Celeia d.o.o.
V kulturnem delu prireditve so nastopili Ansambel Koda ekspress, 10-letni Aljaž Bastič iz Trbovelj, Sandra Petek ter 12-članska plesna skupina Frka, ki deluje pod okriljem Plesnega foruma Celje in je zaplesala odlomek uspešne predstave Kralj Urban.
Več o slovesnem zaključku dobrodelne akcije boste lahko prebrali v naslednji številki Novega tednika, ko bodo, upamo, prodana že vsa likovna dela, dokončno pa naj bi bilo znano tudi, koliko otrok se bo odzvalo povabilu in se nam pridružilo pri odhodu v Baško.
ALMA M. SEDLAR TONE VRABL
SPONZORJI
triglav
MESTNA OBČINA CELJE
DELO
3 UMOR £> Trimo
#21%
DONATOR
CENTER
I NTER SRAR
®
V MTKMPAW /i TVM »LEŽE
ADUT
Zaljubljeni mesec maj so v centru Interspar v Celju zaključili s prireditvijo Zaplešimo skupaj. V osrednjem prostoru centra je pretekli petek zaplesalo okoli dvajset otroških in mladinskih plesnih skupin, ki so predstavile od show dancea in aerobike do hip hop koreografij. Sodelovali so mladi najrazličnejših starosti plesnih šol Top-Fit, Plesni val, BodiPop in Kaly, pridružilo pa se jim je tudi nekaj mladih pevk, ki so obiskovalce očarale s svojimi glasovi.
Četudi še ni prave vročine, so v centru Interspar pripravljeni tudi na višje temperature in konec šole -v četrtek, 17. junija, pripravljajo svojim obiskovalcem pravo sladoledno uživanje, ob koncu šole pa še marsikatero presenečenje.
TMa? àuet }e moj- CCO*K
Hladilna torba
241
Hišni sejem nizkih cen!
Od t. do 19. 6. 2004, ERA Center Žalec.
Obiščite nas in izbiraj'te med izjemno veliko ponudbo malih gospodinjskih aparatov, akustike, izdelkov za gospodinjstvo, vrt in okolico.
Ustvarjamo otrokom prijazno okolje.
Otroštvo je čas. v katerem je vsak trenutek izpolnjen z novimi izkušnjami. Ko navidezno sproščena igra prinaša v Mjenje sve a spoznanja. Ko prešeren smeh po neprevidnem koraku čez pozabljen avtomobilček v hipu zamenja jok. Ko spoznamo, da ni nič tako prijetnega kot topla slab ljudi, ki znajo imeti radi. Trudimo se. da bi razigran smeh zapolnil otroška srca. Da bi jih izkušnje našle brez bolečih padcev. Da bi vsak otrok lahko bil otrok v prijaznem okolju.
Zvt j:Prijatelji Mladine'
\eSlovenije

Specialna olimpiada v Celju
Center za varstvo in delo Golovec je organizator letošnjih letnih državnih iger Specialne olimpiade.
Igre bodo med 11. in 13. junijem v Celju zbrale 60 ekip iz vse Slovenije, povabljene pa so tudi ekipe iz Nemčije, Avstrije, Italije in z Madžarske. Skupaj naj bi
CM^' MASTNAK OGRAJNI SISTEMI DVORIŠČNA VRATA
ALUMINIJ BETON
riAsntnl us
350 520
tekmovalo 260 športnikov z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, ki jih bo spremljalo približno 70 trenerjev.
Specialna olimpiada je društvo, ki skrbi za šport oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. V Sloveniji je v društvo vključenih več kot 1.600 športnikov, ki se ukvarjajo z letnimi in zimskimi športi, sodelujejo pa tudi na svetovnih igrah. Mladi z motnjami v duševnem in telesnem razvoju bodo v Celju tekmovali v atletiki, plavanju, namiznem tenisu, kolesarstvu, balinanju, košarki, malem nogometu in judu. Poleg športnih tekmovanj pripravljajo organizatorji še številna zabavna in kulturna dogajanja.
Start na
Sonček že
evropski denar
V Celju v pripravi trije veliki urbanistični in vsebinski projekti, ki bi jih EU lahko sofinancirala
Celjski mestni svet je soglasno in s pohvalami sprejel predstavljene prioritetne projekte Mestne občine Celje, za katere meni, da so primerni za sofinanciranje iz strukturnih pomoči EU.
»Vrata do evropskih skladov so odprta, Slovenija bo lahko letno dobila okoli 429 milijonov evrov, kos pogače pa si bodo odrezali le tisti, ki bodo imeli dobre in skrbno pripravljene projekte,« je v predstavitvi poudaril mag. Miran Gajšek. »Projekti so veliki, a mogoče jih je sofinancirati z lastnim denarjem, z denarjem
investitorjev, z naložbami finančnih institucij in s pomočjo evropskih denarnih skladov, ki spodbujajo gospodarski in zlasti socialni razvoj v novih članicah unije.«
Priprave treh projektov, ki se osredotočajo na razvoj industrijske cone vzhod, reur-banizacijo mestnega jedra in razvoj izvenmestnega območja s poudarkom na turizmu, pripravlja projektno sestavljena skupina, ki jo vodi Robert Kramer. Najpomembnejši v tem sklopu je projekt industrijske cone vzhod, ki izhaja iz regionalnega razvojnega
programa in vsebuje izgradnjo Tehnopolisa na območju stare cinkarne, gradnjo pro-metno-logističnega terminala Čret ter razvoj industrijskih in trgovinskih dejavnosti, ki so že na tem območju. V tako imenovanem Tehnopolisu pa naj bi zrasla uprava omrežja tehnoloških parkov Savinjske regije, podjetniški inkubator, manjši inštituti in laboratoriji, srednjeročno pa naj bi tam našle prostor tudi celjske fakultete.
Pri reurbanizaciji mestnega jedra se osredotočajo zlasti na obnovo Knežjega dvor-
ca, v katerem bo svoj prostor našla razstava o Celjskih, pa tudi na dela v samem mestnem jedru, kjer je v pripravi nov lokacijski načrti na Starem gradu in pri vsebini dejavnosti v Celjskem domu.
Program izvenmestnega razvoja pa temelji na razvoju turizma, zlasti na Šmar-tinskem jezeru. Celjski koči, v bodočem parku Mini Slovenija, ki ga bodo gradili v bližini avtocestnega počivališča na Lopati, na sistemu gozdnih učnih poti in na Lu-novi kmetiji.
BRANKO STAMEJČIČ
20
V soboto se je v hali A Celjskega sejma zbralo več kot 500 članov društev cerebralne paralize iz vse Slovenije, njihovih sorodnikov, znancev in prijateljev. Gre že za tradicionalno srečanje, ki ga vsako leto pripravi drugo društvo, letošnje pa je bilo še posebej slovesno, saj je celjski Sonček obenem praznoval 20-Ietnico svoje ustanovitve.
Društvo za pomoč prizàde-tim s cerebralno paralizo Celje je nastalo na pobudo staršev prizadetih otrok in ob sodelovanju strokovnih sodelavcev, predvsem iz zdravstva. Ob ustanovitvi je štelo 45 članov, danes je včlanjenih že 510. Začetki delovanja društva so bili usmerjeni predvsem v dajanje pobud in izrekanje zahtev po ustanovitvi razvojnega oddel-
let
ka v okviru takratnega zdravstvenega centra Celje. Društyo je začelo organizirati tudi letovanja družin na morju, ki so kmalu prerasla v terapevtske kolonije. V društvu so postala zelo priljubljena tudi druga srečanja, na katerih se člani med sabo bolje spoznajo in navežejo nova prijateljstva ter poskušajo vsaj ta čas pozabiti na svojo drugačnost. Po desetih letih delovanja so člani društva ce-: rebralne paralize v prostorih v Gregorčičevi 6 v Celju dobili urejen varstveno-delovni center Sonček. Tako v njem sedaj omogočajo dnevno varstvo in ustrezno prilagojeno zaposlitev dvanajstim članom društva, obolelim za cerebralno paralizo, šest njihovih članov pa prebiva v bivalni skupnosti v Što-rah. Za delovanje varstveno-de-lovnega centra in bivalne skupnosti skrbi šest redno zaposlenih strokovnih delavcev, dva sodelavca v Sončku pa opravljata javna dela.
V vseh teh letih je celjsko društvo postalo sodoben varstveno-delovni center, kar jim brez pomoči in sodelovanja številnih ljudi odprtega srca zagotovo ne bi uspelo, je prepričan predsednik Sončka Matej Velenšek. Poleg sredstev Zveze Sonček je celjsko društvo v zagotovitev prostorskih in dru-, gih tehničnih pogojev za nemoteno delovanje zagotovilo več kot 15 milijonov tolarjev. Veliko denarja so Sončku darovali tudi celjski rotarijci, podjetje Kovintrade, humanitarna zavoda Žarek iz Celja in Vid iz Kranja ter Celjski sejem.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
V soboto so v prostoru sejmišča Golovec potekale številne športne aktivnosti, predstavitve društev, klorne skupine in srečanja.
Za srečo je treba skrbeti
EKOS CELJE d.o.o. Ribarjeva 3, 3000 Celje
VAŠ NOVI KONCESIONAR ZA OPRAVLJENJE DIMNIKARSKIH STORITEV
Novovaščani na Pohorju
Člani Društva za temeljno telesno vzgojo, šport in rekreacijo Nova,vas so bili na tradicionalnem zaključnem izletu na Pájkovém domu na Mariborskem Pohorju.
S tem so zaokrožili še eno uspešno sezono druženja in rekreacije v telovadnici OŠ Frana Roša, kjer vadijo člani vseh starostnih skupin. Izlet so dopolnili tudi s pohodom na Bellevue ter športnimi in družabnimi igrami, ki so razveselile zlasti najmlajše. Manjkalo ni niti dobre hrane in pijače, za kar je poskrbel lastnik Pajkovega doma Andrej Komerički. AB
Petdeset let po maturi in veselo srečanje v hotelu Štorman
Pol stoletja po maturi
Leta 1954 je 21 učencev tedanjega Delavskega teh-nikuma v Celju opravilo zaključni izpit in s tem pridobilo srednješolsko izobrazbo. Postali so strojni tehniki. Danes, petdeset let po maturi, so se spet zbrali, seveda v mnogo manjšem številu.
Srečanje ob 50-letnici je bilo v torek v hotelu Štorman v Celju, kamor je prišla dobra desetina nekdanjih maturantov-strojnikov. Večina Celjanov, en sošolec iz Kamnika, dva živita v tujini, v Nemčiji in Švici. Nazadnje so se dobili pred štirimi leti, ob 50-letnici ustanovitve šole, ki je bila sprva le oddelek za odrasle (večerna šola), torej so jo obisko-
vali fantje, ki so se pred tem že izučili za kakšen poklic. To je bil povojni čas, ko je bila industrializacija v polnem razmahu, strokovnjakov pa malo. Mnogi učenci, ki so opravili maturo, so šolanje nadaljevali na tehniških in drugih fakultetah ter se kot strokovnjaki uveljavili v različnih službah.
Srečanje v hotelu Štorman je bilo spet veselo. Najstarejši nekdanji maturant je danes star 76 let, najmlajši okroglih 70. Seveda so spet obujali spomine' na učilnico v prostorih tedanjega učiteljišča, pa na učitelje, ravnatelja in sošolce, od katerih jih je danes živih le še 13. Vmes so pomodrovali tudi o vzrokih, zakaj je med
današnjo mlado generacijo tako malo zanimanja za tehniške poklice.
MBA
DVI tednik
Pomoč bo še lažja
Rotaract klub Celje so minulo soboto v Narodnem domu na slavnosti ob t.i. charterju tudi mednarodno ustanovili. Klub je od lanskega avgusta deloval pod okriljem Rotary kluba Celje, v slabem letu pa je 19 mladih izpeljalo že kar nekaj odmevnih dobrodelnih projektov. Sobotne slovesnosti se je udeležilo veliko gostov iz tujine, nekaj pa jih je v Celju ostalo cel vikend.
S sobotnim charterjem je celjski klub uradno postal tretji v Sloveniji, poleg ljubljanskega in mariborskega. Kljub temu, da so mladi celjski rotaractovci v slabem letu (delovanja naredili že veliko, je mednarodna ustanovitev zelo pomembna predvsem zaradi prepoznavnosti v svetu in s tem seveda tudi sodelovanja pri projektih, pravi Gregor Deleja.
V tem slabem letu je klub izpeljal nekatere odmevne projekte. Pomagali so svojim vrstnikom in mladim iz socialno revnejših okolij, gostili otroke iz Mladinskega doma Malči Beličeve, večino svojega delovanja pa so namenili celjskemu Zavodu Vir, ki deluje na področju preventive in preprečevanja odvisnosti od drog. Tudi v soboto so podelili dve donaciji. Eno je dobil plavate Danijel Pavline za udeležbo na letošnjih paraolim-pijskih igrah, drugo pa Zavod Vir, ki deluje na področju preventive in preprečevanja odvisnosti od drog. ŠO
Anin 103. rojstni dan
V celjskem domu upokojencev so te dni slavili. Njihova varovanka Ana Mu-lej je 29. maja dopolnila 103. leto življenja, kar jo zagotovo uvršča med najstarejše Slovence.
Anin stotretji rojstni dan so v domu upokojencev proslavljali kar trikrat, nazadnje v ponedeljek, ko so jo z obiskom počastili tudi predstavniki Mestne občine Celje, ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter njeni bivši sokrajani z Babnega pri Celju.
Ana Mulej se je rodila v kmečki družini na Babnem z dvanajstimi otroki. Bila je sedmi otrok po vrsti, ob rojstvu pa je že imela šest bratov. Ko se spominja svojega otroštva, rada poudari, da je bilo čudovito, da je imela zlata starša, od katerih se je naučila skromnosti, skrbnosti in delavnosti. Življenje na Babnem v časih pomanjkanja ni bilo lahko, zato je morala že zelo zgodaj prijeti za vsako delo na posestvu, kasneje pa prevzeti še vso skrb za starše. Poročila se ni nikoli, a danes rada pove, da je imela veliko snubcev, spominja pa se, da ji je eden izmed njih, po tem, ko ji je neuspešno dvoril, napovedal, da se ne bo nikoli omožila, ker je preveč skrbna in zaverovana v delo. Danes se tudi rada pošali, da je visoko starost dočakala prav zaradi tega, ker ni bila nikoli poročena.
Stanovalka doma upokojencev je postala pred dobrimi tremi leti, v domu se do-
Ana Mulej se je v zadnjem letu rada pohvalila, da jo je ob 102. rojstnem dnevu obiskal in ji voščil župan celjske mestne občine. »Prišel je, četudi ga nisem povabila,« je rada poudarila. Tako je bilo tudi tokrat, ko jo je spet obiskal župan Bojan Šrot s svojim najožjim vodstvom, rekoč: »Draga Ana, tudi letos sem se sam povabil, obljubljam pa, da se bom v prihodnjih letih spet in vam, tako kot danes, zaželel, da bi bili zdravi in ostali še naprej ta-
bro počuti in ob vsaki priložnosti pove, kako so vsi z njo prijazni, kako lepo skrbijo zanjo. Zdravje in počutje ji še vedno omogočata, da je v vsem samostojna, vedno dobre volje in takšna je bila tudi v minulih dneh kot slavij enka.
Daje bilo slavje takšno, kot se za 103. rojstni dan spodobi, je z veliko posluha in pozornosti poskrbelo vodstvo
V. Prekomorska po 60 letih
Letos mineva 60 let od ustanovitve V. Prekomorske irigade in 40 let, odkar ji je Mestna občina Celje podelila lomicil. Ob teh dveh jubilejih so v Muzeju novejše zgodovine Celje v torek odprli fotografsko razstavo Prekomorska mladost ter izdali posebno brošuro o brigadi.
Odprtja razstave so se udeležili tudi nekateri člani brigade (Tone Žnidarič, Stane Vengust...), v katero so vstopili še mladoletni. Torkovo srečanje je bila tudi priložnost, da so
Ljubitelji telenovel z ansambom Mikola
T\tdi v Celju je kar nekaj takšnih, ki radi gledajo španske telenovele. Tako bi vsaj [lahko sklepali po zadnjem 'množičnem odzivu za izlet, ki so ga pripravili v uredništvu tednika Hopla, ki edini ie vnaprej objavlja kratko jisebino teh nadaljevank. V Štirih dneh bivanja na Ma-jfen Lošinju, seveda za na-8rado, so doživeli marsikaj iPrijetnega, gotovo pa si bodo udeleženci (tudi s širše-6i Celjskega) izlet zapomnili po t. i. »slovenskem ve-feru«, ki so ga pripravili trite člani ansambla Mikola in s'cer sam vodja Stanko Mi-[ola, Ivo Gajšek in Dušan Štarkel. To je bil žur do ju-tanjih ur.
MM
ko optimistični in dobre volje.« Z najlepšimi željami je v Celje in dom upokojencev na ponedeljkovo slavje prišel še Davor Dominkuš, državni podsekretar pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, šopek cvetja pa ji je izročil tudi predstavnik Krajevne skupnosti Med-log. Preden so razrezali torto velikanko, pa je stotrilet-nica korajžno zapela: O, moj preljubi dragi dom ...
MBA
Foto: ALEKS ŠTERN
doma upokojencev z direktorico Bojano Mazil Šolinc na čelu, za ponedeljkovo srečanje s slavljenko pa tudi njeni številni sodelavci in varovanci doma. Člani domske literarne skupine so v krajšem kulturnem programu recitirali prav za to priložnost izbrane pesmi, nastopila pa sta tudi pevski zbor stanovalcev in pevski zbor zaposlenih Doma upokojencev Celje.
skupaj obudili spomine na pohod od Splita do Edinburgha, na osvobajanje številnih dalmatinskih mest ter na proslave in mitinge, ki jih je prirejal kulturni oddelek brigade.
Brigada je tudi danes, po vseh teh letih, dobro organizirana. Svoje medvojne aktivnosti nadaljuje z drugačnim delom - ohranja brigadno skupnost, spomin na slavne dni, uspešno se povezuje z Območnim združenjem zveze borcev Celje, v sklopu katerega izvaja številne aktivnosti. BA
MESTNA OBČINA CEUE
Trg celjskih knezov 9, Celje objavlja začetek akcije
naj mesto cveti
Tekmovanje za najbolj urejen objekt z okolico v Mestni občini Celje organiziramo pod imenom »Naj mesto cveti«. S projektom želimo v mestni občini spodbuditi urejanje in vzdrževanje zasebnih in javnih objektov. Na tekmovanje se lahko prijavi pravna ali fizična oseba, ki je lastnik ali najemnik objekta oz. v večstanovanjskih stavbah predstavnik stanovalcev. Na tekmovanje se ne morejo prijaviti osebe, ki bodo sodelovale v natečaju kot člani ocenjevalnih komisij. Tekmovanje bo potekalo v naslednjih kategorijah:
-	stanovanjska hiša
-	stanovanjski blok
-	kmetija
-	objekt javnega pomena
-	objekt gospodarske družbe oz. samostojnega podjetnika Vse prijavljene objekte bosta neodvisno ocenili dve tričlanski komisiji.
V okviru vsake kategorije bo ob posebni prireditvi podeljenih pet denarnih nagrad in sicer:
1.	nagrada 100.000 SIT
2.	nagrada 50.000 SrT
3.	nagrada 25.000 SIT
4.	nagrada 15.000 SIT
5.	nagrada 15.000 SIT
Nagrajenci v preteklem letu bodo ocenjeni, vendar dve leti ne morejo biti denarno nagrajeni. V kolikor bodo njihovi objekti z okolico še vedno najbolje urejeni, bodo objavljeni na podelitvi nagrad in v medijih.
Vse dodatne informacije dobijo zainteresirani na Mestni občini Celje, Oddelku za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 8, 3000 Celje, tel. ŠL 42 65 613 oz. na spletni strani občine Celje http://www.celje.si. Pisne prijave pošljite do vključno petka, 18. junija 2O04 na naslov Oddelka za okolje in prostor ter komunalo.
PRIJAVNICA
PRIJAVITELJ
(ime in priimek oz. naziv družbe) OBJEKT
Kategorija (označi s križcem):
□	stanovanjska hiša □ stanovanjski blok Q kmetija
□	objekt javnega pomena Q objekt gospodarske družbe oz. samostojnega podjetnika
Ulica: ........:............................................r..................
Hišna številka
Poštna številka .......................................................
KS oz. MĆ:...............................................................
Telefonska št	.................................
Strinjam se, da v času od meseca junija do septembra 2004 ocenjevalni komisiji opravita oglede prijavljenega objekta brez predhodne najave.
ŽALEC I iOŽTAHJ | POLZELA
Korak za korakom do čistega okolja
Sabine Tauses in Cvetke Pušnik.
ŇĚŘČ
V Žalcu so odprli prenovljeni zbirni center za odpadke in energetsko svetovalno pisarno
Linhartovo srečanje v Šoštanju in Gaberkah
Srečanje gledaliških skupin Slovenije, katerega poslanstvo je vzpodbuditi razvoj in kakovostno rast ljubiteljske produkcije, bodo Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Zavod za kulturo Šoštanj in Kulturnica Gaberke pripravili konec tedna v Šoštanju in Gaberkah.
Na že 43. Linhartovem srečanju se bo za dve nagradij nagrado za najboljšo predstavo v celoti in nagrado za naj bolj inventivno predstavo, potegovalo 11 predstav. Sreča nje bodo začeli danes, v četrtek, ob 17. uri v šoštanjsken kulturnem domu. S Celjskega bodo že danes nastopili igral ci Gledališča pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki, in sicel ob 19. uri v gasilskem domu v Gaberkah s predstavo Mrtvi ne plačujejo davkov. Jutri bo v Kulturnem domu v Šoštanji ob 16. uri nastopila še skupina Have Fun Club celjske giro nažije Center s představo Look Back in Anger. Srečanje bo do z razglasitvijo rezultatov zaključili v nedeljo ob 22.3( uri v Gaberkah.	UÍ
Razstava polzelskih likovnikov
V mali dvorani Kulturnega društva na Polzeli so člani likovne sekcije KUD Polzela pripravili razstavo, na kateri se je od 21 članov sekcije s svojimi deli predstavila tretjina članov.
Svoja dela so razstavili Borisav Hol, Marija Jelen, Kristina Kočevar, Irena Pevnik, Sla? Pavšek, Anica Tamše in Savina Vybíhal. Na ogled so postavili 26 del v različnih tehnikah * motivi Polzele in okolice. Vsa dela bodo po izboru žirije razstavljena tudi na Zlati pale" 2004, ki jo bo Zveza likovnih društev Slovenije tretjič pripravila v Slovenski Bistrici. M
Št. 22 - 3. junij 2004
Ob odprtju zbirnega centra za odpadke so učenci žalskih šol predstavili svoje raziskovalne naloge, posebej pa so se predstavili tudi učenci I. OŠ Žalec, ki je razglašena za eko šolo.
Občina Žalec je od petka bogatejša za zbirni center za odpadke ob žalski Surovini in svetovalno energetsko pisarno v občinskih prostorih. Tako zbirni center kot svetovalno pisarno je odprl minister za okolje, prostor in energijo Janez Kopač.
Center ob žalski Surovini deluje že od leta 2000, v občini pa so že ves čas zelo zadovoljni s pozitivnimi odzivi občanov. Tudi zato so se odločili za posodobitev centra ter prenovili dvoriščno površino, opremo in zgradili novo nadstrešnico. Naložba je veljala 43 milijonov tolarjev, ki so jih zbrali iz republiške takse za obremenjevanje okolja. Poslej lahko 20 tisoč občanov odpadke brezplačno oddaja na posebej urejenih mestih. Center je med tednom odprt od 9. do 18. ure, ob sobotah pa do 13. ure. Ob petkovem odprtju, ki so ga obogatili učenci žalskih osnovnih šol, je minister Kopač poudaril, da je Žalec med prvimi mesti v Sloveniji, ki se ponaša s tako urejenim centrom za zbiranje odpadkov, čeprav naj bi po novih predpisih podoben center usposobili v vsakem večjem kraju.
Izgradnja zbirnega centra, kamor v povprečju odpadke dnevno odlaga od 40 do 50 občanov, je pomemben korak
k okolju prijaznejšemu ravnanju z odpadki, saj preprečuje nastajanje divjih odlagališč, omogoča ponovno uporabo sekundarnih surovin in zmanjševanje odpadkov na odlagališčih. Naložba je pomembna tudi za žalsko občino, ki nima svojega odlagališča komunalnih odpadkov in je v celoti vezana na celjski regijski center. Tudi zaradi prepolnih deponij pa je minister Kopač poudaril, da naj bi do leta 2013 v Sloveniji pre-
delali že 60 odstotkov vseh zbranih odpadkov.
V energetski svetovalni pisarni bodo vsem občanom Spodnje Savinjske doline na voljo informacije o učinkovitejši in cenejši rabi energije. Pisarno so odprli v okviru projekta »en-svet«, ki ga ministrstvo za okolje izvaja s pomočjo agencije za učinkovito rabo energije, v Sloveniji pa deluje 33 podobnih pisarn. V njej naj bi iskali informacije predvsem občani, ki jih zanima učinkovita in varč-
Projekt »en-svet«, ki vključuje delo energetskih pisarn, v ministrstvu za okolje izvajajo od leta 1991, doslej pa so izdali več kot 23 tisoč pisnih nasvetov. Za projekt ministrstvo, ki skrbi za plačilo dela in izobraževanje energetskih svetovalcev, vsako leto nameni 90 milijonov tolarjev.
na raba energije, ter tudi občinske strokovne službe za pripravo energetskih programov. V žalski pisarni, ki bo odprta vsako sredo od 15.30 do 17. ure, bo neodvisno, brezplačno in strokovno pomoč nudil Nikolaj Torkar, ki sicer deluje tudi v energetski pisarni v Celju.
US, foto: TT
Med mladimi raziskovalci
Minuli teden so v Domu II. slovenskega tabora otroci iz žalskih vrtcev in osnovnošolci predstavili raziskovalne naloge, ki so jih med šolskim letom izdelali v okviru projekta Mladi raziskovalec 2004.
Učenci in najmlajši v vrtcih so pripravili 29 raziskovalnih nalog, ki so jih predstavili v šestih vsebinskih sklopih. V prvi skupini so predstavljah naloge, ki so jih mladi raziskovalci izdelali s področij živalstva, vodnjakov in otroških igrišč. V drugo skupino pa so uvrstili naloge s področja varstva narave in prometne varnosti ter prikaze, kako so včasih živeli in ustvarjali ljudje v žalski občini. Predstavitev so spremljali recenzenti, župan Lojze Posedel pa je vsem raziskovalcem in njihovim mentorjem podelil priznanja. Projekt Mladi raziskovalec v Žalcu ni tekmovalne narave, gre bolj za spodbujanje učencev k sodelovanju na raziskovalnem področju.	US, foto: TT
Zlatoporočenca Kruleč sta dokaj dobrega zdravja, še vedno rada delata na kmetiji, najbolj pa ju osrečuje zbrana družina.
Vsega je krivo kolo
Za skupno življenje Antonije in Franca Krulca je bilo usodno kolo, ki ga je Franc pred več kot pol stoletja puščal pri Mlinarjevih, ob tem pa zelo rad srečeval Antonijo.
Pred 50 leti sta se mlada dva tudi k poroki v Rožno dolino peljala s kolesi, v dneh, ko sta slavila zlato poroko, pa je bilo seveda drugače. Zvezo sta potrdila v petrovški baziliki, kjer je zlato mašo bral pater Ivan Arzenšek, civilni obred pa sta matičarka Maja Korošec in žalski župan Lojze Posedel opravila v gostišču Cizej na Studencih. Franc se je ro-
dil leta 1925 kot drugi od še stih otrok na hribovski kmeti ji v Hramšah. Pomagal je star šem, šel skozi tegobe 2. sve tovne vojne, po vrnitvi s slu ženja vojaškega roka pa se je zaposlil v Betonu, kasnejšem Ingradu, kjer je dočakal tuđ upokojitev. Antonija se je ro dila leta 1929 v številni Mli narjevi družini, kmetijo pa sta po poroki s Francem tudi prev zela in na njej skrbno gospodarila. V zakonu so se rodil trije otroci, Danica, Cvetko in Jože, zdaj pa se veselita ob šte vilnih vnukih in pravnukinji TI
Polzelski likovniki se bodo predstavili tudi na Zlati paleti.
Mozirje pred samoprispevkom
Zbran denar bi namenili za adaptacijo šole, gradnjo športne dvorane in obnovo trškega jedra
j- V Mozirju in bližnji okolici je v teh dneh zelo živahno. Poleg precejšnjega števila gradbišč se v krajevni skupnosti pripravljajo na referendum za uvedbo samoprispevka, o katerem bodo krajani hkrati z evropskimi volitvami odločali v nedeljo, 13. junija. ; Mozirjani se nameravajo z denarjem, zbranim s samoprispevkom in ob pomoči dr-iave, lotiti dveh večjih gradenj. Šola kljub uvedbi de-yetletke ne izpolnjuje osnovnih prostorskih pogojev, hčencem se obeta dvoizmen-ski pouk, telovadijo pa v večnamenskem prostoru. Tudi kato je pomanjkanje športne dvorane že stara mozirska [tana. Druga večja naložba, ki se je nameravajo lotiti, je obnova trškega jedra.
»Pri šoli bi še letos dogra-îdili dve učilnici, prihodnje leto pa naj bi se podoba sedanje stavbe spremenila. Gre predvsem za adaptacijo stare telovadnice, kjer bi dobi-
Župan Ivan Suhoveršnik upa, da se bodo krajani Mozirja odločili za uvedbo samoprispevka.
Ii nekaj novih prostorov, zlasti knjižnico. Prav tako prihodnje leto bi morah začeti z gradnjo nove telovadnice, ki bi bila končana v letu 2006,« pravi župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik, ki se je aktivno vključil v raz-
Poletje
\ / ITI
v Celju MFSTT1
ZAVOD ZA KULTURNE PRIREDITVE CEUE
GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI, LIKOVNI SALON, KONCERTNA POSLOVALNICA, MEDNARODNI MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL
Trg celjskih knezov 8, 3000 CELJE Tel: 03 42 65 156; fax: 03 42 65 164; e-mail: zkp@siol.net
Zavod za kulturne prireditve Celje
vabi k sodelovanju v projektu
Poletje v Celju - knežjem mestu 2004
Konceptualna shema projekta, ki se bo odvijal v mesecih juliju ii avgustu, se bo tokrat osredotočala na tri umetniška polja: glasbene, likovne ter plesno scenske dogodke. Prednost pri izbiri bodo imeli:
Prijava za proiekt Poletie v Celiu - knežjem mestu 2004 mora
•	Naslov prijavitelja projekta z imenom in priimkom kontaktne osebe
•	Reference prijavitelja in izvajalcev projekta
•	Natančen opis projekta
•	Natančno izdelano finančno konstrukcijo
•	Pričakovan delež Zavoda za kulturne prireditve Celje, nosilca projekta Poletje v Celju - knežjem mestu 2004
Med prijavljenimi projekti bodo izbrani tisti, ki bodo ustrezali kriterijem programskega odbora Zavoda za kulturne prireditve Celje, in bodo potrjeni s strani Odbora za prireditve Mestne občine Celje.
Prijave sprejemamo na naslov Zavoda za kulturne prireditve Celje do 10.6.2004. O rezultatih bodo izbrani izvajalci obveščeni Po pošti najkasneje do 16.6.2004. Z izbranimi izvajalci bomo sklenili pogodbe o sodelovanju.
prave o samoprispevku. »Drugi veliki projekt je ureditev trškega jedra v Mozirju, saj je sedanje stanje preprosto nemogoče. Neurejen promet, ni pločnikov, zlasti ob konicah je v trgu velika gneča. Projekt je dobro pripravljen, po njem bi uredili pločnike, jedro pa naj bi dobilo podobo izpred 70 let. Ponovno bi zgradili kapelico in postavili trško lipo, predvidenih pa je seveda še več izboljšav.«
Naložbe v milijonih
Da gre za dve prepotrebni naložbi, so se strinjali tudi krajani na zborih, ki so jih pripravljali v minulih mesecih. V občini Mozirje sta dve krajevni skupnosti - na Rečici so samoprispevek odplačali lani, tako da bo referendum samo v KS Mozirje. »Krajani so prisluhnili projektom, prav se mi zdi, da so bili kritični in dodali kakšno idejo. Hkrati so večkrat iz-
postavili različne potrebe tudi v okoliških krajih,« je omenil župan Suhoveršnik in izrazil pričakovanje, da bodo krajani Mozirja in okolice 13. junija glasovali za samoprispevek. Tako bi obe naložbi zaključili v letu 2006, ob tem pa bi ostalo dovolj »prostora« tudi za druge, manjše naložbe, ki so v občini prav tako potrebne.
Vrednost prenove šole, dograditev športne dvorane in obnove trškega jedra je blizu milijarde tolarjev, s samoprispevkom, ki bi ga razpisali za dobo petih let, pa bi zbrali 60 milijonov tolarjev na leto. Mozirjani bodo na referendumu glasovali o vsakem projektu posebej, in sicer je za šolo namenjenih 1,3, za trško jedro pa 0,3 odstotka od bruto plač. V praksi to pomeni, da bi zavezanec, ki je leta 2002 prejel 100 tisoč tolarjev bruto mesečnega dohodka, plačal 1.600 tolarjev samoprispevka.
IZ OBČINSKIH SVETOV
Sprejet rebalans
PREBOLD - Po pričakovanjih so svetniki minuli četrtek sprejeli zaključni račun občine za lansko leto in rebalans proračuna za letos. V rebalansu so 12 milijonov namenili za socialne pomoči, od tega kar polovico za pomoč zaposlenim v Tekstilni tovarni Prebold. O položaju tovarne so svetniki prav tako razpravljali na seji in sprejeli sklep, da bo občina sofinancirala izdelavo programa za prestrukturiranje gospodarstva Prebolda. Zdi pa se, da je prišla ideja za program prepozno. Namen programa ni le ta, da bi se začelo razpravljati o prestrukturiranju, ampak da se poiščejo ljudje, ki bi bili sposobni preboldsko industrijo oživiti in predvsem Preboldčanom dati delo.
Nova stavbna zemljišča
PREBOLD - Svetniki so sprejeli Odlok o prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Prebold. Gre za enega najpomembnejših dokumentov občine, ki ga je izdelalo domžalsko podjetje Regijsko razvojna družba. Predstavniki so na predstavitvi povedali, da je
Skupina KZA Žalec na Gosposvetskem polju
Obisk na Gosposvetskem polju
Člani KZA Žalec so letni izlet tokrat pripravili na Koroško, kjer so si ogledali prestol na Gosposvetskem polju, nato pa so žalski popotniki obiskali še veliko slovenskih krajev.
Po zanimivi poti jih je vodila Hermina Šegovc, sicer pevka v najstarejšem slovenskem narod-nozabavnem ansamblu Štirje kovači. V klubu tako uspešno nadaljujejo z ogledom posameznih delov Slovenije, letos ob vstopu v EU pa so si ogledali še kraje s koreninami slovenstva. V prihodnje naj bi se popeljali še med Slovence v Italijo in na Madžarsko.	TV
Prebold ena redkih občin, kjer jim uspe toliko želja pri usklajevanju na ministrstvih tudi uresničiti. Tako bo v občini Prebold kar 113 novih stavbnih zemljišč, ugodenih pa je bilo kar 80 odstotkov vseh zahtev s strani občine. Kljub temu nekateri svetniki z načrtom niso bili zadovoljni in menijo, da je stavbnih zemljišč še vedno premalo. Sicer pa se pri izračunu števila stavbnih zemljišč upošteva demografija, torej število prebivalcev na nekem določenem območju in naraščanje števila prebivalstva.
O komunalnem prispevku
TABOR - Svetniki so na ponedeljkovi seji med drugim sprejeli odlok o komunalnem prispevku za območje občine Tabor. Ta po novem znaša od 250 do 750 tisoč tolarjev. Komunalni prispevek je odvisen od stopnje opremljenosti stavbnega zemljišča. Pomemben je tudi faktor za izračun, ki je bil sprva v odloku različen glede na lokacijo stavbnega zemljišča. Večina svetnikov pa se ni strinjala, da bi tisti, ki bi želeli graditi v bolj oddaljenih krajih, morali plačati več, kljub temu, da je bolj oddaljene kraje težje komunalno opremiti. Tako so na koncu sprejeli, da bo za isto opremljenost ista višina komunalnega prispevka, ne glede na to, kje v občini se zemljišče nahaja.
Natura 2000 v Taboru
TABOR - Svetnik Matej Demšar, ki sicer dela na zavodu za varstvo narave, je ostalim svetnikom predstavil program Natura 2000. Gre za evropsko ekološko omrežje območij za ohranjanje pomembnih vrst in habitatnih tipov. V občini Tabor bodo namreč ostenja Posavskega hribovja postala zaščiteno območje, saj tam živita dva para planinskega orla, sokol selec pa naj bi imel 12 gnezdišč. Demšar je opozoril predvsem na problem plezalcev in tudi padalcev, ki lahko s svojimi dejavnostmi ptiče motijo. Dodal je še, da bi se s plezalnimi in padalskimi društvi lahko dogovorili, problem pa ostajajo tisti, ki prihajajo sami. ŠO
V KLOLOSEIU OD 3. |UN1]A
KOZJE ŠMARJE P. J.
Dvanajst Martinovih pastirskih praznikov
Na 13. binkoštovanju na Pilštanju so ob prangerju posadili dren, simbolno drevo Kozjanskega
Trg Pilštanj, ki je večino dni v letu skoraj povsem prazen, je bil noč pred binkoštno nedeljo tako živahen, kot je Celje ob rokometnem prazniku. Ob 4. uri zjutraj se je začel tradicionalni pastirski praznik, ki ga predano pripravljajo domačini, med udeleženci pa je največ pohod-nikov, ki pridejo od vsepovsod, nekaj okoličanov in veliko mladih, ki noč, preživeto v nočnem klubu, končajo z obiskom pastirskega praznika.
Ob zidove starih in večinoma praznih trških hiš postavijo stojnice z eko pridelki s kozjanskih kmetij, obiskovalcem pa ponudijo dobrote, ki so jih pred sto in več leti uživali pastirji med pašo živine na spodnjih treh velikih travnikih. To so pečena jajca z dodatki cvetov bezga, akacije, slanine in drobnjaka ter drnulov čaj z dodatkom ali brez.
Ko se je noč začela poslavljati, je prvi prignal kravo Ci-
ko na pašo Martin Cepin z Drenskega Rebra, ki je vsekakor rekorder med udeleženci, saj je sodeloval na vseh pastirskih praznikih, razen prvem. Prvič je postal bin-koštni kenik pred dvema letoma, zmagovalka krava Rič-ka pa je kmalu po zmagoslavju žalostno končala. Na poti domov se je prehladila, dali so jo zaklati in zanjo dobili dvajset tisočakov. Martin, ki obiskuje drugi letnik kmetijske šole v Šentjurju, se je letos na pot odpravil že ob pol treh zjutraj, s kravo pa sta prehodila štiri kilometre in uspela.
Martin je na rogovilo zabil palico kot simbol, da je res prišel prvi, bil pa je brez vžigalic za prižig gašperčka, da bi lahko pripravili pastirski zajtrk. Iz zadrege mu je pomagal lanski binkoštni kenik pastir Tone Jazbinšek in kmalu je ob pastirski kolibi prijetno zagorelo.
Zatem je z dvema kozama prišel Janko Obrez iz Šmar-
Že ob pol sedmih zjutraj se je pridružil Pilštanjskim gospodarjem in grofu Pilštanjskemu bivši kmetijski minister Franci But, ki je dopoldne ob prangerju posadil trški dren.
jete pri Celju in zaprosil za domačini vedno bolj uspešno sprejem med pilštanjske pa- tržijo. Obiskovalci so si og-stirje, ki so mu to tudi dovo- ledali pastirske igre in krajevne znamenitosti ter se seznanili s pripravami na praznovanje 600 let trga Pilštanj, ki bo 21. avgusta.
Žal je bil že popoldne na binkoštno nedeljo trg Pilštanj tak, kot je sicer, do-
Osrednje osebnosti 13. binkoštovanja na Pilštanju so bile (od leve) binkoštni kenik Martin Čepin, binkoštna luknca Miha Užmah, Jože Ivane z najlepše okrašeno kravo in lanski binkoštni kenik Tone Jazbinšek.
. Jože Ivane z Gubna je prišel v družbi nečaka Blaža, ki je bil s tremi leti najmlajši pastirček, in nečakinje Tanje ter krave Čete, ki je kasneje dobila zvonček kot kravja miss.
Nehvaležni naslov binkošt-ne luknee si je za leto dni z zadnjim prihodom na pašnik prislužil Miha Užmah iz Krivice. Ko smo ga povprašali po imenu krave, je odgovoril, da ne ve, ker si jo je izposodil.
Prvič je zbrano družbo pozdravil grof Pilštanjski, ki ga je odigral župan Andrej Koc-man, spremljala pa ga je vir-štanjsko-obsoteljska konjenica. Zapeli so Pilštanjski gospodarji, z roso pa sta se umivah Karmen Gajšek in Nina Gnus.
Ob prangerju sredi trga je kandidat SLS za evropski parlament Franci But posadil dren, znamenito kozjansko drevo z drnulo, ki jo pridni
mala prazen. Kdor je prišel zgodaj zjutraj, je imel kaj videti, kar pa je zasluga res prizadevnih domačinov, združenih v turističnem in kulturnem društvu. Kdaj bo pilštanjski biser svetil dlje kot samo nekaj prijetnih ur?
TONE VRABL
Raziskovalni tabor Sv. Lovrenc
V Kozjanskem parku so konec maja pripravili tradicionalni raziskovalni tabor, ki je tokrat potekal v okolici Sv. Lovrenca v občini Laško.
Deset raziskovalcev je zbiralo podatke o manj poznanih rastlinah, sovah in malih sesalcih, netopirjih in drugem na območju Velikega in Malega Kozja, Lisce, Jurkloštra, Marofa, v dolini Gračnice, v okolici; Razborja, Polane, Okrogli-ce, Bohorja, Planine pri Sevnici, Paneč in drugje. To je območje, ki trenutno uradno še ni v sklopu Kozjanskega parka, bo pa to postalo v naslednjih letih. Raziskovalni tabor je vodilo pet mentorjev, ostali udeleženci pa so bili že izkušeni študenti višjih letnikov biologije. Zbrani podatki bodo služili pri pripravi gradiva za projekt Natura 2000, koristi pa bodo imeli Kozjanski park, mladi v izobraževanju, veliko pa bodo pridobile tudi lokalne skupnosti za svoj razvoj. Raziskovalci so bili v oskrbi prijazne družine Mlakar, kjer bodo v naslednjih dneh odprli kmetijo odprtih vrat.
TV
Ob Sotli so praznovali
Četrt stoletja Območne	ke Slatine. Sicer pa so pode-obrtne zbornice Šmarje pri	lih posebna priznanja 43 obrt-Jelšah, ki deluje na območ-	nikom, ki so delovali že v čaju Obsotelja in Kozjanske-	su ustanovitve žbornice ter ga, so obeležili zelo slove-	vztrajajo vse do danes, sno. V petek so v Kulturnem	Na proslavi sta predsednik centru v Rogaški Slatini	Obrtne zbornice Slovenije Mi-pripravili proslavo ter od-	roslav Klun in predsednik prli priložnostno razstavo,	šmarske zbornice Franci Že-
Na razstavi, ki bo odprta	rak podelila več različnih priz-
do konca tega tedna, je na og-	nanj. Zlati plaketi šmarske
led simboličnih 25 shk, ki	zbornice sta prejela Stanislav
pričujejo o letih razvoja in	Šramel iz Šmarja pri Jelšah
delovanja omenjene zborni-	(drugi predsednik zbornice, za
ce. Zbornice, ki na začetku	dolgoletno delo v njenih or-
delovanja niti ni imela svoje	ganih) ter izdelovalec orgel An-
pisarne, kot je na otvoritvi	ton Škrábl iz Rogaške Slati-
povedal njen prvi predsednik	ne, ki je lanski slovenski pod-
Anton Kamenšek iz Rogaš-	jetnik leta. Škrábl je aktiven v
zbornici, kjer je obenem član obrtniškega pevskega zbora.
Predsednik republiške zbornice je podelil šmarski zbornici za lepo obletnico posebno darilo, saj je zlato plaketo prejela že pred nekaj leti. Bronasto plaketo pa je za njeno uspešno vodenje podelil predsedniku Žeraku.
Naslednji dan, v soboto, je sledila v Rogaški Slatim 22. revija obrtniških zborov Slovenije. Med dvanajstimi zbori iz vse Slovenije je iž naših krajev nastopila pojoča skupina obrtnikov šmarske zbor-
BRANE JERANKO - Št. 22 -3.
Vsak teden zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. Letno izide 52 številk Novega tednika, naročniki jih plačajo le 44 (če redno plačujete naročnino, vas bo Novi tednik stal mesečno le 1.300 SIT, če bi ga kupovali v prosti prodaji pa 1.500 SIT). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje.
POZOR, tudi letnik 2004 s prilogo TV-OKNO!
Vsak teden 48 barvnih strani televizijskega sp zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
Mllj'IIIHII
Ime in priimek:
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Kraj: Ulica:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
podpis:
ROGAŠKA S.
Javnega zavoda mladih (še) ne bo
Trnova p
Mullerjevi zbirki stare evropske grafike se obetajo boljši časi, vendar ne povsem brez zapletov. Za rešitev zbirke je Občina Rogaška Slatina v začetku leta ponudila v brezplačni najem poslovni prostor ob Zdraviliškem parku, ki se bo imenoval Anina galerija.
Občina trenutno pripravlja projekt, za katerega se je izkazalo, da bo finančno zahtevnejši, kot so mislili sprva. Projekt poteka v sodelovanju z delniško družbo Zdravilišče Rogaška, ki naj bi po dogovoru poskrbela za kader
Dt zbirke
ter materialne stroške. Sla-tinčane pa je presenetilo pismo iz ministrstva za kulturo, od koder so pričakovali strokovno pomoč, pri čemer iz Ljubljane odgovarjajo, da nimajo denarja.
Sicer pa je Miillerjeva zbirka kulturni spomenik, ki je darilo hvaležnega švicarskega gosta zbiralca. Zbirka, v kateri so tudi dela največjih starih mojstrov, se je po lastninjenju znašla v lasti omenjene delniške družbe. Dolga leta je bila na ogled v sla-tinskem grafičnem muzeju, ki ga je delniška družba zaprla.	BJ
Iz Celja po krožišču
V Rogaški Slatini si že vrsto let prizadevajo, da bi prišlo do ureditve glavnega mestnega križišča, kjgr se stikata regionalna cesta iz celjske smeri ter notranja obvoznica.
Gre za tako imenovano križišče pri Elektru, kjer bodo v bodoče med drugim krožišče, kolesarska steza in javna razsvetljava. Vrednost celotnega projekta je ocenjena na 129 milijonov tolarjev, od česar bo prispevalo prometno ministrstvo 60 odstotkov ter preostanek občina. V uradnem listu je bil pred nekaj tedni objavljen razpis za izbiro izvajalca del. Z deh naj bi predvidoma začeli jeseni ter jih zaključili v prihodnjem letu.
Po ureditvi velikega križišča na Podplatu je v tej občini črna točka pri Elektru še bolj očitna.	BJ
Kino se vrača
V Rogaški Slatini bo po štirih letih oživel kino. Slatin-čani so ga imeli dolga leta v zdraviliškem domu, kjer zasebni prostor po prenovi služi za druge namene.
Želja po obuditvi kina je vse močnejša, odkar je dokončana velika dvorana v kulturnem centru, kjer ima besedo občina. Ta se je že dogovorila z občanom Tobijem Medvedom, ki je predvajal filme v nekdanjem kinu, da bi to počel tudi v novem. Občina bo sklenila pogodbo z izvajalcem za petletno obdobje z možnostjo podaljšanja. Predstave bodo ob sobotah in nedeljah, z njimi pa nameravajo začeti oktobra letos.
Pri tem se pojavljajo dvomi o profitabilnosti, zato se je občina obvezala, da bo višina najemnine dvorane odvisna od števila obiskovalcev. Teh v starem kinu ni bilo prav veliko, le po 34 na predstavo. BJ - Št. 22 - 3. junij 2004 -
Na slovenskem Računalniškem pokalu Logo, ki je bil že sedmič zapored, so se najmlajši računalničarji iz naše regije odlično izkazali. Zmagali so v dveh od štirih različnih starostnih skupin.
Tekmovanje, ki je bilo v soboto v Rogaški Slatini, je namenjeno računalničarjem, ki obiskujejo vrtec ah prve tri razrede osnovne šole. Udeležilo se ga je 77 otrok iz slovenskih vrtcev in osnovnih šol, ki so se na tekmovanje uvrstili po predhodnih izbirnih tekmovanjih.
SLIKOPLESKARSTVO IN POLAGANJE PODOV IZ PLASTIČNIH MAS IN PARKETA
Tekmovali so v parih. Med predšolskimi otroki sta bila najboljša Emil Žgajner in Žiga Anderlič iz Vrtca Rogaška Slatina ter med prvošolci Katja Lipovšek in Tjaša Mazej iz Osnovne šole Lava Celje. Med učenci drugih razredov sta zmagala učenca iz Škofje Loke, med tretjimi razredi pa iz Žirov.
Tekmovanje je pripravila Zveza za tehnično kulturo Slovenij e v sodelovanju z Vrtcem Rogaška Slatina in podjetjem RRT.
BJ
Foto: MV
Leto dni nesoglasja med mladinskim svetom in občinsko upravo - So predsednikove pritožbe upravičene?
Zmagi računalničarjev s Celjskega
V	Rogaški Slatini se že leto dni vleče nesoglasje med predsednikom tamkajšnjega mladinskega sveta Andrejem Del Fabrom, ki je tudi občinski svetnik, ter občinsko upravo. Predsednik si namreč vneto prizadeva, da bi bil mladinski center organiziran kot javni zavod, in hkrati želi, da bi bil bistveno večji.
Tako je Mladinski svet Rogaška Slatina že 25. maja lani na občino naslovil omenjeni predlog ter ji za ureditev večjih prostorov predlagal več objektov v zasebni lasti. V mladinski svet, ki je nevladna organizacija, je vključenih več mladinskih organizacij, od mladinskega odseka kostrivniških planincev in Plezalnega kluba Rogaška do akademskega pevskega zbora. Kluba Mladega foruma ZLSD, KUD Glas in KD Vitis.
Jeseni je nato prišlo do sestanka med predstavniki mladinskega sveta in občine, kjer so sprejeli več zaključkov. Občinska uprava se je takrat I obvezala: obstoječemu mladinskemu prostoru v kulturnem centru bo omogočila večjo možnost uporabe inter-neta z ureditvijo nove ADSL-linije, kupila bo še tri računalnike (doslej so imeli mladi le dva) ter začela s plačevanjem materialnih stroškov. Mladi so bili namreč oproščeni plačila najemnine, ma-! terialne stroške pa so morali do januarja letos plačevati še sami.
V	občinski stavbi omenjajo, da so vse obljube izpolnili, saj bodo v teh dneh nameščeni še računalniki. Občina je v letošnjem občinskem proračunu tudi povišala sredstva za mladinske projekte za več kot polovico. Glede predlagane ustanovitve javnega zavoda mladinski center pa je bil letos spomladi pripravljen poseben delovni dokument.
Mladinski center v Rogaški Slatini je v prostorih imenitnega kulturnega centra. Organizirani mladi zahtevajo večje prostore ter ustanovitev svojega javnega zavoda.
Sicer pa so občinska upra- nih del. Med očitki slatinske gaška Slatina v bistvu zgolj občinske uprave mladinskim funkcionarjem pa je prav dejstvo, da je javno delo za potrebe mladinskega sveta v Rogaški Slatini odobreno že od marca letos, vendar je delovno mesto nezasedeno.
Šmarski vzor
Za razliko od slatinske organizirane mladine morajo v Šmarju za mladinske prostore plačevati najemnino ter tudi materialne stroške, vse skupaj iz občinskega denarja za mladinske programe. Sla-tinska občina je doslej financirala vse programe, ki so bili prijavljeni na občinske javne razpise, s tem da mladinski svet letos ni prijavil niti enega samega programa.
Vir nezadovoljstva slatin-skih mladinskih funkcionarjev je kot kaže v dejstvu, da so mladi v sosednjem Šmarju pridobili lani mladinski klub s 180 kvadratnimi metri prostorov (k temu je treba prišteti še dvorano za koncerte), ki jim jih je občina predala v prenovljenem pritličju odslužene nekdanje šole. Slatinski mladinski funkcionarji pravijo, da imajo mladi v Kulturnem centru Ro-
va in občinski svetniki na seji občinskega sveta, ki je bila pred nekaj dnevi, odločno odklonih ustanovitev mladinskega centra kot javnega zavoda. Osnova za njegovo delovanje bi bila seveda proračunska sredstva ustanovitelja. V Sloveniji je že enajst takšnih javnih zavodov, pri čemer odločujoči v Rogaški Slatini menijo, da si nakazovanja direktorske plače prvemu človeku zavoda in podobnih stroškov zaenkrat še ne morejo privoščiti. Pravijo, da bi mladinski center v obliki javnega zavoda kot samostojna pravna oseba pomenil zelo visoke stroške, zato je odločitev preuranjena.
Podpirajo pa ustanovitev mladinskega društva, ki bo lahko kandidiralo na državnih javnih razpisih, česar mladinski svet resnično ne more. V sosednjem Šmarju pri Jelšah, kjer je lani odprti mladinski center po mnenju poznavalcev lahko drugim za vzor, je namreč center organiziran kot društvo.
Šmarski mladinski center vodi zgolj koordinator z visoko izobrazbo, ki je zaposlen v okviru programa jav-
»pisarno« ter zahtevajo bistveno več prostora.
V občinski upravi odgovarjajo, da zaenkrat ni poročil, da bi bil obstoječi mladinski prostor, ki meri 49 kvadratnih metrov, premajhen (sprejme lahko do 30 obiskovalcev). Slatinski organizirani mladini je v isti stavbi prav tako na voljo poseben prostor (v izmeri 70 kvadratnih metrov), kjer vadi več mladih glasbenih skupin. Prav tako omenjajo, da imajo mladi, dokler ne bo najdena boljša rešitev, možnost koriščenja drugih javnih prostorov v kulturnem centru, kjer so za širše potrebe sejna in velika dvorana ter dve sejni sobi, v mestu pa še dve veliki športni dvorani.
Želja slatinske mladine po »pravem« mladinskem centru je zelo močna, saj jo je v posebni anketi izrazilo kar 94 odstotkov vprašanih. Visoki odstotek ne čudi, najbolj presenetljiv pa je podatek, da kar polovica mladih ne pozna nobenega od sedmih društev, vključenih \ mladinski svet.
BRANE JERANKO
Zmagovalca med predšolskimi otroki Slatinčana Emil Zgajner in Žiga Anderiič
Svetniki s sklepi znižali plačo Kovačevi
Direktorica JZ Zdravstveni dom Šentjur Draga Kovač bo po 1. juniju zaslužila manj -Pomanjkljivosti le pri obračunu dodatka za poslovno uspešnost
Šentjurski občinski svetniki so ob obravnavi poročilo o reviziji poslovanja v JZ Zdravstveni dom Šentjur za leto 2003 sprejeli osem zavezujočih sklepov, s katerimi želijo zagotoviti preglednejše poslovanje zavoda, s povečanjem števila svojih predstavnikov v svetu JZ pa posredno prevzemajo na svoja pleča za slednje tudi odgovornost, ki so se je doslej otepali.
Revizijo poslovanja v JZ Zdravstveni dom Šentjur so pred časom naročili pri voj-niškem podjetju M - Revizija in svetovanje tudi zaradi izjemno visoke plače direktorice zavoda Drage Kovač, ki je lani mesečno zaslužila okoli 1,7 milijona tolarjev
bruto. Presenetljivo ob obravnavi poročila kakšne posebne razprave ni bilo, razen čudenja, kako so v zdravstvu sploh mogoča tako visoka izplačila, ko pa je v izobraževanju in kulturi metodologija izračuna plač zelo natančno določena.
Ne glede na ugotovitve podjetja M - Revizija in svetovanje iz Vojnika je temeljno vprašanje o plači direktorice Drage Kovač še naprej brez odgovora. Ni namreč čisto jasno, s čim oziroma kako je utemeljena nadpovprečna poslovna uspešnost v JZ, s katero je direktorica, ki je bila lani med najbolje plačanimi posamezniki v javnem sektorju v državi, med drugim tudi utemeljevala svoj zaslužek. Če-
Draga Kovač
prav kriteriji za poslovno uspešnost v javnem zdravstvu niso jasno določeni, iz revizijskega poročila izhaja, da leta ne odstopa od povprečja v državi. Kovačeva je imela v svoji individualni pogodbi s konca leta 2001 določen tudi
del plače za delovno oziroma poslovno uspešnost v višini 50 odstotkov osnovne plače, čeprav bi skladno z veljavnimi predpisi smel znašati le 20 odstotkov le-te. Tako je v obdobju od lanskega oktobra do decembra iz tega naslova prejela 1,44 milijona tolarjev, v celotnem letu pa kar 6,5 milijona tolarjev.
Ob obravnavi poročila so svetniki sprejeli osem zavezujočih sklepov, po katerih bodo preko poletja spremenili ustanovitvene akte JZ in v njih opredelili tudi opravljanje tržne dejavnosti, vključno s cenikom storitev, ter povečali število predstavnikov ustanovitelja v svetu JZ. Direktorico Kovačevo so tudi zadolžili, da mora skupaj
s svetom javnega zavoda s 1. junijem uskladiti količnike vseh zaposlenih z veljavno zakonodajo, kar bo tudi podlaga za kasnejšo uskladitev po zakonu o plačah v javnem sektorju. Z zakonskimi določili ter uredbo ministrstva za zdravje se mora s 1. junijem uskladiti tudi njena individualna pogodba, na računsko sodišče pa se-bodo v Šentjurju obrnili tudi za mnenje glede vrnitve previsokih izplačil Kovačevi v preteklem letu. Preko poletja, do 1. septembra, pa bo imela Kovačeva čas, da pripravi poročilo o tem, kako v zdravstvenem domu upoštevajo priporočila revizijske družbe za preglednejše poslovanje.
IVANA STAMEJČIČ
Z OBČINSKIH SVETOV
^0R0DinRnni894
Bežigrajska 10, Celje
CMCelje
Gradimo za vas
Znova za Jančiča
ŠENTJUR - Svetniki so soglašali, da delo v OŠ Dramlje tudi v prihodnjem mandatu vodi dosedanji ravnatelj mag. Stanislav Karel Jančič. Na razpis sta sicer prispeli dve popolni vlogi, a so svetniki podprli Jančiče-vo kandidaturo z utemeljitvijo, da se je že " doslej izkazal za dobrega ravnatelja.
Ploštajneijeva na čelu LPC
ŠENTJUR - Delo Lokalnega pospeševalnega centra Kozjansko bo do leta 2006 kot direktorica vodila mag. Zlata Ploštajner, ki
pripravlja doktorat iz ekonomskega razvoja in javne uprave na univerzi v Clevelan-du, kjer je pred desetletjem tudi magistrirala. Po rodu Šentjurčanka, ki so jo lani imenovali za koordinatorko priprav razvojne strategije občine, je strokovnjakinja s področja urbanizma, v okviru Urbanističnega inštituta Slovenije zaposlena kot raziskovalka in univerzitetna profesorica na Fakulteti za družbene vede. Ob kandidaturi za vodilno mesto v LPC Kozjansko je predložila program dela ter vizijo razvoja, oboje pa bo svetnikom tudi predstavila na septembrski seji.
IS
Na
Jagnjenici zaenkrat brez vrtin
Občina Radeče je spet padla skozi rešeto. Tokrat pri izvajanju poskusnih vrtin na Jagnjenici, v tako imenovani turistični coni 2, kjer naj bi bila termalna voda.
Občini namreč do dne, ko je potekel rok za dopolnitev prijave na razpis o izvajanju testnih vrtin, državi ni uspelo predložiti dokumentacije o soglasju lastnika zemljišča, kjer je predvideno nahajališče termalne vode, ter potrdilo sovlagatelja o izka-zilu bonitet. Celoten projekt, vreden 179 milijonov tolarjev, je padel v vodo in testnih vrtin na Jagnjenici ne bo do naslednjega razpisa države, saj občina nima denarja, da bi projekt v celoti financirala sama.
Nedvomno pa bi bila pridobitev za kraj velikega pomena, so prepričani domačini. Novo kopališče bi prineslo nova delovna mesta, večjo prepoznavnost kraja, priložnost za domače obrtnike in podjetnike ... Uresničitev slednjega naj bi onemogočil lastnik zemljišča, kjer so nameravali vtrtati, saj je po besedah radeškega župana Ranca Lipoglavška postavljal »nemogoče pogoje«. »Mogoče je po eni strani prav tako,« se tolaži župan, »saj je bolj smiselno vlagati v obnovo zdravilišča v Rimskih Toplicah, ki že več let propada, kot pa nedaleč stran začeti na novo, čeprav sem prepričan, da bi bila termalna voda na Jagnjenici velikega pomena za celotno občino.«	BA
Upokojenci po svetu
Ena od dejavnosti v Društvu upokojencev Šentjur, ki jo zadnja leta še posebej skrbno negujejo, so izleti izven meja domovine.
Letos, ko se jim je pridružilo še 14 upokojencev iz Vojnika (na sliki), so se z dvema avtobusoma odpravili v Grčijo in jo v predohmpijskem času prekrižarili podolgem in počez. Že zdaj izbirajo cilj za prihodnje leto; ah bo to Sicilija, Sardinija in Korzika ali London, Dunaj in Budimpešta pa bodo določili konec poletja. IS junij 2004 -:-1
Na sliki od leve igralci in drugi, ki so sodelovali v igri Na kmetih: Ervin Rajh, Mateja Žavski - Bahč, Franci Leskovšek, Gregor Rabuza (delno zakrit), Emest Rajh, Dušan Planko, David Jokič, Matej Gračner, Mojca Vidic, Jani Leskovšek, Aleksandra Zalokar, Marko Vodišek in Jožica Salobir.
Na kmetih v Dobju
Pred petimi meseci so se člani dramske skupine pri Kulturnem društvu Dobje, ki je bilo ustanovljeno pred 90 leti, pod vodstvom Jožice Salobir lotili najnovejše igre Vinka Modern-dorferja Na kmetih. Premiero so imeh v soboto pred binkoštno nedeljo, povsem polna dvorana pa je igralce in režiserko pozdravila z bučnim aplavzom. Igro bodo ponovili v soboto, 5. junija, ob 20. uri v domačem kulturnem domu.	TV, foto: FS
SL. KONJICE
Resnica ali nesramnost
Opozicija očita konjiški vladajoči koaliciji nevestno poslovanje in problematično kadrovanje - Župan: »Pljuvati po drugih je nesramnost, v svojo skledo pa neumnost!«
Bolj kot ne prikrito nezadovoljstvo svetniških skupin Nove Slovenije in Aktivne Slovenije v konjiškem občinskem svetu je privrelo na dan na skupni novinarski konferenci obeh skupin. Na njej so svetniki Stane Podplatan, Anton Noner, Stanko Kolar in Tadej Slapnik očitali vladajoči koaliciji nevestno ravnanje z javnimi sredstvi in politični klientelizem. Župan Janez Jazbec očitke odločno zavrača.
Nezadovoljni svetniki so navedli konkretne primere. Po besedah Staneta Podpla-tana (NSi) se lastniki stano-
vanj v treh blokih na Liptov-ski ne morejo vknjižiti v zemljiško knjigo, ker ni urejeno lastništvo zemljišča. Lastnica zemljišča je kmetijska zadruga, ki je pred mesecem vložila proti občini Slovenske Konjice 60-milijonsko odškodninsko tožbo ravno zaradi odprtih vprašanj v zvezi z zemljišči. Eno izmed spornih je na primer tudi zemljišče, na katerem je že urejeno novo polje konjiškega odlagališča komunalnih odpadkov.
Tožba zadruge proti občini pa naj bi bila le ena izmed tožb, ki jih je opozicija ocenila na 500 milijonov
tolarjev. Najtežja je 300-mi-lijonska odškodninska tbž-ba med Bis-Tradeom, občino in javnim komunalnim podjetjem. »Če upoštevamo odločbe in sklepe sodišč, bo občina odškodnino morala plačati. 300 milijonov pa predstavlja kar dvajsetino občinskega proračuna.« Ob tem je Stane Podplatan še opoz;oril na sklep sodišča, ki je začasno zadržalo prenos upravljanja kotlovnice Prevrat na javno komunalno podjetje, kar pa je bilo občinskemu svetu zamolčano.
In kako na te očitke odgovarja župan Janez Jazbec?
»Poskusi, da se kdorkoli okoristi na račun občinskega premoženja, ga zlorabi ali dobi apetite, so bili in bodo. V naši občini jih ni ravno veliko, zaenkrat tudi nismo izplačali nobene odškodnine in se bomo z odgovornostjo, znanjem in pravno zaščito borili, da tako ostane.«
Iz precej daljšega županovega odgovora smo izbrali še en zgovoren odstavek »Mladi gospodje, ki z lahko to izrekajo velike in napač ne številke kot grožnjo, ki da visi nad občino, se mo rajo odločiti, ali bodo zastopniki občine, kar se od njih kot svetnikov pričaku-
je, ali bodo pljuvali v skupno skledo in lovili v kalnem. To ne samo, da je neolikano, je tudi nedostojno, neodgovorno in v dobri družbi tudi nedovoljeno. Je že tako, da v skupnosti kaj velja tisti, ki ima kaj pokazati z rezultati dela in teh je v ekipi, ki vodi občinsko politiko, hvala bogu, velika večina. V to smer, mladi gospodje, gre naravnati kompas in vabljeni ste zraven! Delo se ceni, tudi v politiki, in prav je tako!«
Opozorilo svetnika Antona Noner ja (AS), da koalicija pri imenovanju v delovna telesa občinskega sveta
imenuje ljudi zgolj po strankarski pripadnosti, saj so zavrnili že kar nekaj nespornih strokovnjakov, ni bilo deležno komentarja. Tudi kopičenje funkcij pri posameznikih ne. Tipičen primer, na katerega so že opozarjali tudi na seji občinskega sveta, je konjiški podžupan in svetnik Darko Rataje, ki nastopa tudi v vlogi člana občinskega odbora KVIAZ, člana občinskega odbora za finance in člana nadzornega sveta javnega komunalnega podjetja. Povrhu pa je še direktor javnega zavoda za šport.
MILENA B. POKLIČ '
Trak pri novih rezervoarjih pitne vode v Loški Gori sta prerezala podpredsednik sveta KS Zreče Ludvik Gačnikar in zreški župan Jože Košir.
Pitna voda za praznik
Zreški teden, ki ga pripravijo vsako leto ob občinskem prazniku, so letos zaključili s pomembno pridobitvijo. V Loški Gori so v ponedeljek predali v uporabo dva nova, povezana rezervoarja, s katerima so kar za 60 odstotkov povečali količino pitne vode, s katero se oskrbujejo Zreče.
Pridobili so 240 kubičnih metrov vode in jih dodali obstoječemu sistemu petih rezervoarjev s skupno kapaciteto 540 kubičnih metrov. Nova rezervoarja so gradili dve leti, stala pa sta slabih 26 milijonov tolarjev. Čeprav vode sedaj v Zrečah ne manjka, pa mislijo tudi na prihodnost. Študijo o možnih novih vodnih virih so že naročili.	MBP
Betonski
TLAKOVCI
Častna občanka iz Nemčije
Občina Dobrna bo letos podelila naziv častnega občana Katarini Zewe, delovni upokojenki iz Nemčije. Tako je na zadnji seji soglasno odločil občinski svet, ki meni, da bo naziv podeljen resnično zaslužni osebi.
Katarina Zewe, ki preživi na Dobrni po osem mesecev na leto, pripelje letno po približno osem tisoč gostov iz Nemčije, pri čemer ni obu-
pala niti v turizmu nenaklonjenem osamosvojitvenem obdobju. Po njeni zaslugi je lahko obdržal službo v najtežjem obdobju dobrnskega in slovenskega turizma marsikateri zaposleni.
Kot omenjajo v obrazložitvi, ima 77-letna upokojenka velik posluh prav tako za številne druge potrebe Do-brnčanov. Pomoči dobrodelne gospe so bili tako med drugim deležni v šoli, vrt-
cu, zavodu, cerkvi ter študirajoči.
Poleg tega izjemnega priznanja so letošnjo zlato plaketo Dobrne namenili prosvetni delavki Her ti Rošer. Ro-šerjeva je že dva mandata na čelu kulturnega društva ter je približno dve desetletji skrbela za dobrnsko knjižnico. Listine občine Dobrna bodo podelili Štefaniji Oberstar, Olgi Božnik ter Ludviku Olenšku.
Oberstarjeva, ki je specialna pedagoginja v dobrn-skem zavodu, je med najbolj zaslužnimi za razvoj dobrnskega zavoda za usposabljanje ter predsednica turističnega društva. Božnikovi so namenili priznanje za prizadevno blagajniško delo v dveh društvih, Olenšku pa za polstoletno petje v moškem pevskem zboru.
BRANE JERANKO
V Vinski Gorici so slabe volje
Občina Dobrna je v ponedeljek sprejela velike spremembe občinskega prostorskega načrta, ki v prihodnje zagotavljajo številna nova stavbna zemljišča. Občinska uprava smatra to kot velik uspeh, vendar so nekateri občani tudi slabe volje.
S spremémbami so iz kmetijske rabe izvzeli za dolgoročne potrebe dobrih 20 hektarjev kmetijskih zemljišč, večinoma za potrebe
turistične infrastrukture ter strnjene stanovanjske gradnje. Na Dobrni so namreč uspeli urediti kar pet novih strnjenih poselitvenih območij.
Pred sprejetjem se je pojavilo veliko pobud občanov, pri čemer v občinski stavbi trdijo, da so ugodili vsem, ki so v skladu z zakonodajo ter so na omenjenih območjih. Zanje je bilo že pred ponedeljkovo zadnjo besedo občinskega sve-
ta izdano pisno pozitivno mnenje vlade.
Vsem seveda ni bilo mogoče ugoditi, zato je med vlagatelji odklonjenih pobud precej nezadovoljstva. Vladnega sklepa pač ni mogoče spremeniti, omenjajo v občinski stavbi. Najbolj glasni so v delu vasi Vinska Gorica, kjer se je v preteklosti že pojavila osnova strnjene gradnje.
Vse pobude, ki ne ustvarjajo razpršene gradnje ter bo-
aluminij komen
IREHAU
PREDST. CELJE. LAVA 7e
Tel.: 03 425 49 38 Fan: 03 425 49 39 GSM: 051 343 225
www.aluminijHnontal.si
VGRAJUJEMO IN ZAMENJUJEMO PVC, ALU OKNA, VHODNA VRATA, ROLETE, POLKNA, ZIMSKI VRTOVI, STEKL. FASADE
do prihodnjič lahko pridobile status poselitvenega območja, bodo lahko rešene med naslednjim spreminjanjem prostorskega reda, omenja novo možnost za ne-zadovoljneže občinska uprava. To naj bi se zgodilo čez tri leta. Pri vsem skupaj naj bi imela prednost prav razprostranjena Vinska Gorica, južno od predvidene gradnje vodnega parka. Z njim se bodo tam gotovo pojavile nove prostorske razmere ter celo višje cene zemljišč.
»Če je veliko ljudi čakalo dvajset let, bodo morali nekateri zdaj še tri leta,« skuša umiriti nezadovoljstvo nekaterih pobudnikov župan Martin Brecl. »T\idi za Vinsko Gorico je občina storila vse, kar je bilo mogoče.«
BRANE JERANKO
GAL
ERi U Cy\
OKVIR
IZDELUJEMO VSE VRST! OKVIRJEV ZA SLIKE Stanetova J8a, Celje Telefon: 03/5 485 028
Svetišče v območju Uran
Bojana, Aleš, Živa - družina Uranjek iz Celja, ki se je začela z glasbo, z njo diha in od nje živi
Pred dvema letoma sta bila Bojana in Aleš Uranjek še Ve-lenjčana, zdaj živita v Celju, v samem osrčju mesta v starem meščanskem stanovanju, ki sta ga temeljito obnovila, preuredila in ga opremila z veliko ljubezni in okusa. Lansko spomlad je v njun svet vstopila še Živa in ga obogatila s tisočerimi novimi podrobnostmi, ki dopolnjujejo in osmišljajo družinsko življenje in srečo. Vse pa se je začelo pred desetimi leti...
... ko se je zgodil energetski preskok in spoj brez prekinitve.
Aleš in Bojana sta se pogosto srečevala v velenjskih lokalih, na glasbenih koncertih, na zabavah in drugih družabnih prireditvah. Ona gimnazijka, on že zrel mladec, za katerim se je ozrlo oko marsikatere mlade Velenjčanke. Predvsem pa glasbenik, član takrat že uveljavljene in popularne slovenske glasbene skupine Šank rock. In ko je Aleš igral kje v Velenju, ga je Bojana poslušala, gledala in občudovala kot glasbenika. Kar precej sta se družila, prijateljevala, se pogovarjala o marsičem, predvsem o glasbi. »Impresioniralo me je, ker se je zelo dobro spoznala na glasbo in ker je bila sploh zelo razgledana, pa seveda zelo čedna,« se Aleš spominja, Bojana pa: »Ko sva še prijateljevala, mi je ob neki priložnosti rekel, da se ne bo nikoli več zaljubil, jaz pa sem kar kmalu spoznala, da bi bil on pravi zame, kot občudoval-ka Šank ročka pa razmišljala, kako bi bilo fino, če bi bilo moje življenje povezano z glasbo.« Da se zarečenega kruha največ poje, je Aleš kar kmalu


URANJEK
spoznal. Usoda? »Zadnja leta vse bolj verjamem vanjo in če ti je nekaj namenjeno, se ti bo to tudi zgodilo - vse v svojem času,« pritrdi Aleš.
odhajam!«
V obdobju prijateljevanja s skoraj deset let mlajšo Bojano je bil Aleš tipičen predstavnik rokerske scene, ki ga Bojana takole opiše: »Lasje skoraj do riti, potetoviran, v raztrganem džinsu in bulerjih.« Nekega dne pa je spoznala, da ni le njegova občudovalka, ampak da je tudi zaljubljena vanj, Aleš pa si je moral priznati, da ga je ponovno zadela Amorjeva puš-
čica. In postala sta par. In kar kmalu sta začela živeti skupaj.
»Mama, odhajam!« se je Bojana nekega dne poslovila od svojega doma in se preselila k Alešu, ki je imel stanovanje pri svojih starših. »Sem ji glede tega kar postavil ultimat, včasih je treba tako,« Aleš hudomušno pripomni, Bojana pa doda: »Moja starša sta zaradi Aleševega izgleda imela sprva pomisleke, ko sta ga bolje spoznala, pa sta popolnoma spremenila mnenje o njem
in danes ga kujeta v zvezde.« T\idi Bojana ga. Kaj pri Alešu najbolj ceni? »V vseh pogledih je pošten in iskren,« odgovori. In katere lastnosti Aleš ceni pri Bojani? »To, da je pri-padna družini, da je razgledana, iskrena do mene in drugih ... pa še lepa je!«
Njegova komercialistka
To, da se je Aleš vpisal na elektrotehniško šolo, je bila napaka. Ves čas je vedel, da
to ni zanj, da je njegoi glasba. Že v prvem rai osemletke se je v glasbe li učil kitare, v sedmenl redu je že samozavestno jal po bobnih, v srednj veselo igral v šolskih in gih velenjskih »bendih koncu srednje šole je ui vil glasbeno skupino rock. »Zbrali smo se É ki smo prej igrali v raznil dičih po Velenju in že k začetku mislili resno. Vsi nas je združevala ljubez
Dan, ko sta se vzela... 7. september 1996 na velenjskem gradu.	Kaj si bo Živa tokrat izbrala iz ponudbe na kuhinjski polici?
-- Št. 22 -3. junij 2004 -
Družinska sreča z malo Živo, staro le nekaj uric.
in želja po igranju, postno vsi naenkrat odš-sko, se vsi naenkrat vr-sredi osemdesetih let prvo ploščo z naslo-ridite na žur. Ja, med . smo igrali tudi na Bo-osnovnošolski valeti,« e glasbene korake opi-š.
na je, med tem ko je $ šankrokovec, hodila lazijo, se vpisala na fa-postala komerciahst-le zaposlila kot poslo-ja nekega velenjskega »Že takrat je vedela, j slej ko prej potrebo-nercialista,« se pošali je v tistem času usta-vojo agencijo za glas-enedžment z imenom kgencija _bbdrži roko« slovnimi karierami ta-ičnih in uspešnih ter nih imen v popularni kot so Tabu, Tinkara Zaklonišče prepeva, Čukur, Alya in seveda d Šank rockom. »Mo-enje je pod vplivom Jran. Ker sem rojen v nju vodnarja, je moj Uran, pišem se Ura-Jranjek se zdaj piše tuja družina, ki živi od je Uran. Energija Ura-spremlja vsepovsod,« Aleš, ki ima zdaj res komercialistko, svojo Bojano, levinjo po ho-J>u.
9.1996 in O. 5. 2003
Iveh letih skupnega živ-e Bojana in Aleš la za poroko. Zgodila p. septembra leta 1996
pred matičarjem na velenjskem gradu, poročni priči pa sta bila njena najboljša prijateljica in njegov najboljši prijatelj iz tistega obdobja. Nevesta vsa v belem, ženin v črnem oblačilu. Po poročnem obredu se je slavje nadaljevalo na hišni terasi pri Bojani-nih starših. Odločila sta se za razmeroma skromno poročno slavje in povabila le najožje člane obeh družin ter nekaj dobrih prijateljev. Kasneje sta se žakonca Uranjek še enkrat selila, tokrat v hišo Bojaninih staršev, nazadnje pa sta se v
letu 2002 preselila v Celje in potem dočakala še en pomemben, najpomembnejši dogodek, rojstvo hčerke Žive.
Rodila se je 10. maja lani, po sedmih letih zakonskega življenja. Kako je Živa postala Živa? »Pred njenim rojstvom sva imela na spisku vrsto imen za deklico, saj sva vedela, da bo punčka. Nekega dne malo pred porodom pa sva sedela v nekem lokalu in nekje v ozadju zaslišala, kako je nek moški poklical svojo prijateljico: Živa! Z Alešem sva se samo spogledala in že vedela, da bo najini hčeri ime Živa,« je o izbiri imena povedala Bojana, Aleš pa dodal: »Ime sva resnično zadela v nulo, najina punčka je zelo živahen in radoživ otrok. In že zdaj se vidi, da je glasbeno nadarjena, kar naprej tolče po tipkah klavirja, gleda in posluša program MTV, od domačih pevcev ji je trenutno najljubša Alya, pa seveda ves čas zraven pleše in poje.«
Bojana Uranjek je rodila v porodnišnici v Postojni in Aleš je bil ves čas z njo, tudi pri samem porodu. In kako rad se pohvali: »Jaz sem Živo prvi videl!«
Kača na levici
Nekakšen zaščitni znak šan-krokovca Aleša Uranjeka so ta-tooji, precejšen del njegovega telesa je poslikan. Prvič se je dal tetovirati pred približno enajstimi leti, takrat je na delu njegove leve roke nastal kitaj-
Planet Uran
Planet Uran, ki ga je šele leta 1781 odkril W. Herschel, je tretji največji planet našega Osončja, od Sonca pa je oddaljen nekaj manj kot 3 milijarde kilometrov, torej bolj kot naša Zemlja. Z odkritjem Urana, ki brez teleskopa ni viden, se je meja Osončja razširila za približno 1.450 milijonov kilometrov, tolikšna je namreč razdalja med Saturnom in Uranom. Uranovo leto traja približno 84 naših let, njegov dan z nočjo vred pa 10 ur in 49 minut. Uranova atmosfera je zelo podobna Jupitrovi in Saturnovi, sestavljena je iz metana in verjetno tudi iz nekaj amonijaka. Na celem planetu Uran, okoli katerega kroži najmanj 15 lun, je enaka temperatura, okoh 80 Celzijevih stopinj. Zanimivo je, da Uran rotira v nasprotno smer od ostalih (doslej odkritih) planetov v Sončnem sistemu. Energija, ki jo izžareva Uran, utemeljuje razvojni princip in Uranovi vplivi na Zemljo in Zemljane so močni. Pravijo, da je to planet presenečenj in vsega, kar pride in se dogaja nepričakovano. Uran vlada nad čisto kreativnostjo, ne mara utečenosti in vzorcev in kadar pride neka stvar pod njegov vpliv, vse postavi na glavo. Je popolnoma radikalen, gre svojo pot in naredi vse na individualen način; vse spreobrne, kar se mu zdi preveč tradicionalno, preveč enolično ali ortodoksno. Uran povzroči vstajo, ljubi neodvisnost in najraje šokira. Spremenil bo vse, kar se mu ne zdi več vredno obdržati in se znebil vsega izrabljenega, zastarelega. Ljudje, ki imajo v osebnem horoskopu močan položaj Urana, so ponavadi pionirji, uti-ralci novih poti množic. Planet Uran vpliva tudi na socialna področja in humanitarne interese.
ski zmaj. Po letu dni je sledilo novo, obširnejše tetoviranje, to je bilo v času, ko je bil Aleš s Šank rockom v Ameriki, kjer so snemali ploščo. Takrat je obiskal enega največjih ameriških mojstrov za tetovažo, ki mu je na desni roki narisal nekakšno pošast. Šest let za tem je nastala nova plošča Šank ročka in ta dogodek je Aleš obeležil z novo tetovažo, ki je zajela celotno levo rokó vse do vratu; tokrat je bila to kača. Zadnji, četrti tatoo (kitajska pismenka), pa je na vratu in pomeni harmonijo telesa in duha.
Zakaj tetoviranje, kaj mu to pomeni, ga vprašamo. »Snemanje plošče je bilo zame vedno nekaj blazno pomembnega, vsakič je bil to nov, prelomni dogodek.« Kako dolgo nastaja tatoo? »Postopek druge tetovaže v Ameriki je bil izjemno dolg, trajal je tri dni, tri dni po sedem ur.« Pa pismenka na vratu? še vprašamo. »Lani, ko se je rodila Živa, je bil zame spet prelomni življenjski dogodek, pa je na vratu nastala kitajska črka oziroma pismenka, ki po starodavnem kitajskem verovanju pomeni ravnovesje duha in telesa. Ko se bo spet kaj zelo pomembnega zgodilo, pa bo spet nastala nova slika. Tega marsikdo ne more razumeti, zame pa vsako novo tetoviranje pomeni samopotrditev, to mi dvigne samozavest. Veste, to tudi zelo boli.«'In kaj na vse te poslikave gleda Bojana? »Imam srečo, da je to Bojani všeč,« odgovori Aleš Uranjek, ki se ves čas med pogovorom ozira po svoji hčeri, ki se med tem na tleh veselo igra. Da je še vedno zaljubljen v svojo ženo, pa izraža s pogledi, ki jih Bojana zelo dobro razume.
Delo na dvoje
Uranjekova sta si stanovanje lepo uredila, kar leto dni pred vselitvijo so bih ti prostori pravo malo gradbišče, da bi končno nastal prijeten dom, v katerem se odvija družinsko življenje in kjer je dovolj prostora za Živino igro.
Delo si Bojana in Aleš lepo porazdelita, marsikaj pa počneta skupaj. Bojana svojega moža pohvali: »Aleš zna vse narediti, predvsem pa je zadolžen za vsakdanje Živino kopanje. Rad tudi kuha, pospravlja. Je mojster za zrezke, na sto načinov jih zna pripraviti, sploh pa je veliki improvizátor, iz tistega, kar najde v hladilniku, vedno kaj okusnega skuha.« Izvemo še, da je Aleš tudi mojster za piknike. »Tudi to je treba delati z občutkom,«
Pogost družinski prizorček
se odzove na ženino pohvalo. Bojanino »delovno mesto« je doma, z agencijo Uran je veliko dela, vsakdanjih opravil, da se Aleš lahko posveča svojim nalogam, glasbenim projektom in vsem, kar je z njimi povezano. Da ima Bojana svoj mir, se Aleš odpravi z Živo na sprehod, najpogosteje v mestni park.
Živi se oba veliko posvečata in veliko razmišljata o vzgoji. »Otroka vzgajava po občutku, ne po knjigah, priročnikih in podobnih receptih. Vsak otrok je svoja osebnost,« razmišlja Aleš.
Družina Uranjek bo letos dopustovala po delih. Junija jo bodo mahnili v hotel v Žu-sterno, kasneje pa se bodo podali v Dalmacijo: v Split in Trogir, da bi sê na koncu ustavili še na Zlarinu, otočku nasproti Šibenika in tam preživljali skupne dneve v neokrnjeni naravi ter daleč stran od civilizacije in ponorelega sveta. Tega časa se Bojana in Aleš zelo veselita: biti ves čas skupaj in imeti ob sebi svoj največji zaklad, hčer Živo.
M AR J ELA AGREŽ Foto: ALEKS ŠTERN in arhiv družine URANJEK
Delovno mesto Aleševe komercialiske Bojane v domačem okolju
Bojana in Aleš sta bila tudi modela za celjskega frizerskega mojstra Kristijana in njegov studio Kristijan Styling. Na prireditvi, s katere je fotografija, ju je Kristijan ostrigel kar v živo, na odru pred publiko.
š,-22 3 iu",i20M-m
Poletje 1996. Spomin na izlet v Split, Bojanino rojstno mesto.
		
22	KULTURA	NOVI TEDNIH
Izvolite, naj vam
Uspela sezona SLG Celje - Zgovorne številke - Znan nov repertoar
Ansambel Slovenskega ljudskega gledališča je v sezoni, ki se izteka, odigral 190 predstav, od tega 154 doma in 36 na gostovanjih. V domači dvorani si je predstave ogledalo 35.000 obiskovalcev, na gostovanjih 7.200, predstave gostujočih ansamblov pa je videlo 12.000 gledalcev.
To pomeni, poudarja ob koncu sezone upravnik gledališča Borut Alujevič, da so dane obveznosti do ustanoviteljev izpolnjene in da je bilo občinstvo deležno še nekaterih dodatkov. Sezono 2003/04 ocenjuje za uspešno.
Manj so v gledališču zadovoljni s financiranjem. Kot poudarja Borut Alujevič, dobiva sicer gledališče redno denar za plače, vseeno pa imajo težave z denarjem za opremo predstav, saj tehnologija hitro napreduje, čemur bi moralo gledališče slediti z nakupom sodobnejših svetlobnih teles in druge elektronske in računalniške opreme. Vse
to morajo zagotavljati z lastnim denarjem, kar gre na račun programa. Ali pa bodo kakšno od predstav morali odigrati pri petrolejkah, pravijo v gledališču, da bi tako opozorili ljudi in fi-nancerje, v kakšnem gmotnem položaju je celjska gledališka hiša in v kateri vek se vrača.
Gledališče nima denarja niti za redna vzdrževalna dela, ki so jih ponavadi opravljali čez poletje, ko je ansambel na zasluženih počitnicah, je še slišati iz gledališča. Menda so tudi že inšpektorji dvignili prst. Opozorili so na električno napeljavo, ki postaja nevarna, in zagrozili, da bodo gledališče zaprli. Napake so v gledališču sicer že sanirali, vendar spet z milijonom iz lastnih sredstev.
Zaradi objektivnih razlogov letos tudi ne bo obljubljene predstave na prizorišču na Starem gradu, kjer naj bi odigrali žlahtno komedijo leta Na kmetih. Zato pa se lahko pohvalijo, da bo
Program za novo sezono, ki ga bomo podrobneje predstavili v prihodnji številki, je pripravila umetniška voditeljica mag. Tina Kosi. Na odru že nastaja Partljičeva komedija Moj ata, socialistični kulak, prav tako se začenjajo vaje na Odrupododrom za dve monodrami, komediji Osamljena ženska in Seks? in Izvolite, naj vam tekne! Eno najboljših del mladinske književnosti. Dvojčici, bo gledalo mlado občinstvo. Sledile bodo postavitve tekstov Blázinec, Terorizem in Igra s pari. Za konec prihodnje sezone pa napovedujejo Let nad kukavičjim gnezdom.
prve dni nove sezone ta uspešnica doživela jubilej, 50. ponovitev, ki ga je Ronja, razbojniška hči, slavila minuli teden na domačem odru.
MP
Koncert z Anjo
Komorni moški zbor Celje prepeva že 55 let, kar bodo proslavili z jutrišnjim letnim koncertom v celjskem Narodnem domu, na katerem se jim bo pridružila tudi znana slovenska violinistka Anja Bukovec. V teh dneh je zbor izdal tudi zgoščenko s sedemnajstimi slovenskimi umetnimi in ljudskimi pesmimi, s katerimi so pokazali sadove svojega dolgoletnega dela.	BA
Srečanje književnikov
Velenje bo prihodnji teden v znamenju 3. slovenskega književniškega festivala, ki ga Velenjska knjižna fundacija pripravlja skupaj z mariborsko Študentsko založbo Litera.
Organizatorji so tudi letos pripravili izbran strokovni, izobraževalni, umetniški in družabni program z aktualnimi simpozijskimi omizji, literarnimi pogovori, gledališkimi predstavami, koncerti, književnimi branji, priložnostnimi razstavami idr. V torek bodo tudi prvič podelili festivalsko priznanje - častni naslov zasluženi mentor/ urednik mladih/uveljavljaj očih se slovenskih literatov, prihodnji petek pa še Pretnarjevo nagrado mednarodno zaslužnemu razširjevalcu - ambasadorju slovenske književnosti, ki jo bo prejel avstrijski prevajalec Ludvik Hartin-
ger.
BA
Zlato runo v Celju
Dogovori o sodelovanju dveh gledališč, Slovenskega ljudskega gledališča Celje in Beograjskega dramskega gledališče, ki sta jih napletla Tina Kosi, umetniška voditeljica SLG Celje, in Nebojša Bradič, direktor Beograjskega dramskega gledališča, se uresničujejo.
Po uspelem gostovanju celjskega ansambla v Beogradu in Zrenjaninu konec aprila letos bo celjsko občinstvo v ponedeljek, 7. junija, ob 19.30 videlo predstavo Zlatno runo (Zlato runo), ki bi sicer morala biti na sporedu že 16. maja, a so jo morah gostje zaradi bolezni v ansamblu odpovedati.
Zlato runo je napisal eden izmed največjih srbskih piscev druge polovice 20. stoletja, Boris Pekič (1930-1992), intelektualec in humanist, ki se je med prvimi vključil v politično-kulturo-loško borbo za demokratizacijo države. Zadnje desetletje svojega življenja je preživel kot zelo cenjen evropski in svetovni pisec v Londonu. Njegova dela so prevedena v številne svetovne jezike.
Dora Plestenjak in Domen Slana (na desni) med obiskovalci otvoritve razstave.
DOMEN SLANA V GALERIJI MIK CELJE
Galerija Mik Celje je prejšnji teden odprla že svojo četrto letošnjo razstavo ali skupno 21. po vrsti. Uvodno razstavo v leto 2004 je pripravil akademski slikar France Slana, ki trenutno razstavlja v mariborski galeriji Mik, sledili so Milan Rijavec in družina Knez, do septembra pa bodo v galeriji na ogled olja in akvareli Domna Slane.
Škofjeločan Domen Slana, sin slikarke Dore Plestenjak, se na platnu rad poigrava z vodo v njenih najrazličnejših oblikah. Narava je vedno najbolj dominantna v njegovih slikah. Reke, brzice, izviri, vodne kapljice se spogledujejo s sončnimi žarki in so očarljiva pripoved vodne primorske pokrajine. Pogosti so tudi motivi šopkov različnih barv in oblik. Njegove slike so polne optimizma in barv, od katerih se težko umakne pogled. V galeriji Mik Celja so trenutno na ogled tudi nenavadno oblikovani stoli in ptički, prav tako delo Domna Slane. Uporablja les v kombinaciji z železom, vse pa zaznamujejo nenavadne likovne posebnosti. S svojim etnološkim videnjem predmeti dosežejo novo sporočilnost, v njih pa zaživijo že davno pozabljeni spomini.
Vse izdelke nostalgičnega avtorja si lahko do 9. septembra ogledate v Galeriji Mik Celje, vsak dan od 8. do 17. ure.
Predstava Zlato runo se dogaja na mitski, racionalni in pragmatični ravni in obravnava človeka in njegovo težnjo za brezsmrtno in čisto dušo ... Delo je na oder postavil Nebojša Bradič. Igrajo: šminkerja Nebojša Glogovac, zdravnika Vojin Cetkovič in Agatodenoma Nebojša Duga-. lič.
V Slovenskem ljudskem gledališču Celje pričakujejo, da bo celjsko občinstvo beograjske gledališčnike sprejelo prav tako lepo in prisrčno, kot so Beograjčani Celjane, in da bo dvorana polna, kot je bila tudi v Beogradu in Zrenjaninu. Pri tem računajo na udeležbo številnih ljubiteljev gledališča srbske narodnosti, ki jih v Celju ni malo. MP
Firštov koncert za konec
Ljubitelji koncertne glasbe so v torek lahko prisluhnili še zadnjemu koncertu Celjskega godalnega orkestra v tej sezoni, na katerem so skupaj s solisti - čem-balistko Ireno Kralj (na sliki), violinistom Jernejem Brencetom in violončeli-stom Wolfgangom Panho-ferjem - zaigrali Firštov Koncert za violino, violončelo in komorni orkester.
Irena Kralj, sicer redna članica Celjskega godalnega orkestra, je najprej zaigrala Bachov koncert za čembalo in godalni orkester, v drugem delu pa sta Brance in Panho-fer izvedla Koncert za violi-
no, violončelo in komorni orkester, ki ga je dirigent Ne-nad Firšt napisal prav za njiju. »Z umetnikoma že nekaj let uspešno sodelujem, poznamo se že vrsto let, oba sta že igrala nekaj mojih skladb in že večkrat sta dokazala, da dobro obvladata tudi nekoliko bolj zahteven program, kot je slednji«, pojasnjuje razloge, zakaj se je odločil ravno za njiju.
Poleg omenjenega so poslušalci na 5. abonmajskem koncertu prisluhnili še Ivančičevi Simfoniji v G-duru in SchoiH bergovi Jekleni brigadi.
BA Foto: Aš'
Glasbena šola Skladateljev Ipavcev Šentjur
uvaja v šolskem letu 2004/05 program
KLASIČNEGA PETJA.
Sprejemni izpit za vse, ki bi se želeli vpisati, bo v petek, 4. junija 2004, ob 16. uri v Glasbeni šoli Šentjur.
Spodnja starostna meja za dekleta je 13, za fante pa 16 let, višina glasu ni pomembna.
Kandidati naj pripravijo pesem slovenskega ali tujega avtorja ter
Dodatne informacije dobite na tel. št. 746-16-22.
Vljudno vabljeni!
50F1RST
99 min., (50 First Dates), romantična komedija Režija: Peter Segal Igrajo: Adam Sandler, Drew Barrymore, Rob Schneider. Sean Astin, Lusia Strus, Dan Aykroyd
ZORA ZIVIH MRTVECEV
100 min., (Dawn of the Daad), grozljivka Režija: Zack Snyder Igrajo: Sarah Polley, Ving Rhames, Jake Weber, Mekhi Phifer, Ty Burrell. Michael Kelly
NAKRATKO
Joli z naj časom sezone
Moskva: Svetovna dvoranska rekorderka Jolanda Čeplak je zmagala na evropskem atletskem klubskem pokalu skupine A. S časom 1:58,80 je na 800 m v dresu grškega prvaka Panaliniusa dosegla tudi najboljši izid sezone na svetu. Olimpijska zmagovalka in svetovna prvakinja Maria Mutola iz Mozambika ima četrti čas sezone (2:00,38). Drugi dan evropskega atletskega klubskega pokala je Če-plakova v teku na 1500 m osvojila drugo mesto (4:04,44) za Turkinjo Elvan Abeylegesse. Joli bo znova nastopila 13. junija v nemškem Erfurtu.	(PŠ)
Cankarjeva ob medaljo
Celje: Celjska kajakašica Lučka Cankar je na tekmi svetovnega pokala v spustu na reki Soči za las ostala brez stopničk, saj je tekmo v sprintu končala na četrtem mestu. Zmagala je Nemka Alexandra Heidrich. Cankarjeva je zelo zadovoljna z omenjenim dosežkom, saj je izenačila svojo doslej najboljšo uvrstitev v svetovnem pokalu in premagala tudi aktualno svetovno prvakinjo. Pri kaja-kaših je v hudi konkurenci 25-letni Celjan Pavli Kurah zasedel 17. mesto. Študent Fakultete za šport se je po nekajletnem premoru zaradi poškodbe hrbtenice uspešno vrnil v veslaški šport.	(PŠ)
Srebotnikova do 3. kroga
Pariz: Velenjčanki Katarini Srebotnik ni uspelo ponoviti predlanske uvrstitve v osmino finala odprtega prvenstva Francije. Po prepričljivi predstavi proti Zimbabvijki Cari Black v 1. krogu Roland Garrosa tudi proti ameriški kvalifikantki ni dovolila presenečenja. V 2. krogu je namreč s 6:4 in 6:3 premagala Shenay Perry. Vendar v 3. krogu jo je zaustavila 23. postavljena igralka, Kolumbijka Fabiola Zuluaga. Prvi niz je sicer pripadel Velenjčanki (7:5), nato pa je pobudo prevzela njena tekmica (6:2, 6:3). Med mešanimi dvojicami Katarina in Bob Bryan v 1. krogu nista imela težav s francosko navezo Aloro -Bachelot in zmagala s 6:1 in 6:4. Srebotnikova in Tina Križan pa sta svoje skupne nastope zaključili v 2. krogu proti Japonkama Asagoe in Fujivara (6:2, 6:2). (PŠ)
Milutinovič drugi
Maribor: Na tekmi za evropski pokal v ju-jitsu, na katerem je nastopilo več kot 200 borcev iz 14 držav, se je odlično odrezal Celjan Dragan Milutinovič (PKBV Celje). V kategoriji do 77 kg je osvojil drugo mesto, kar je bil najboljši dosežek Slovencev. Njegov klubski kolega Peter Bevc je v kategoriji do 85 kg zasedel peto mesto. V dvorani Tabor so največ točk zbrali Francozi, Slovenija je bila šesta.	(PŠ)
Tekvondo v Hruševcu
Šentjur: Tekvondo klub Ahac je v sodelovanju z osrednjo zvezo organiziral 7. prvenstvo AHAC Open ea člane in mladince v ITF verziji. Udeležilo se ga je 131 tekmovalcev iz 16 klubov, tudi iz BIH in Slovaške. V dvorani Hruševec je bila v ospredja mladinska konkurenca, saj sta selektorja Tomaž Barada in Vahid Drapič izbirala kandidate za SP, ki bo meseca julija v Italiji. Za TK Ahac so zmage priborih Elvis Mahmutovič in Alojz Dobovišek (člani), Aljaž Polutnik in Denis Drapič (mladinci) ter Sabina Brumec (mladinke). Prva mesta so osvojili še Mitja Potočnik in Sabina Bec (Sun Braslovče), Petra Zagorič-nik in Izabela Hohnjec (Hyong Celje) ter Darko Pasarič (Slavko Šlander Celje).	(JT)
Celjanom super pokal
Grevenbroich: Super pokal je na tridnevnem turnirju pripadel rokometnemu klubu Celje Pivovarna Laško. Tako starejši dečki kot kadeti so namreč osvojili prvi mesti. Varovanci Vlada Murka so v finalu premagali Duisburg s 14:7, kadeti pa pod vodstvom Stanka Anderluha Loter-hausen s 17:10. David Razgor je bil najboljši igralec turnirja med dečki, najboljša vratarja pa Bojan Božič in Aljoša Čudič (kadeti).	(JŽ)
Pri Fedrci najboljše Marjetice
Celje: Športno društvo Fedrca s strokovnim vodjo Igorjem Uranjekom je tretjič pripravilo zaključni turnir mlajših deklic v odbojki. Kar 77 jih je vključenih v redno vadbo po osnovnih šolah. Glede na prvi turnir so zelo napredovala. Prehodni pokal je osvojila ekipa Marjetice s I. osnovne šole. Na letnem bazenu bo Fedrca z ZPO in MOC organizirala ligo v odbojki na mivki. Prijave bodo sprejemali na bazenu ali na telefonski številki 041 264 221.	UŽ)
Servis - prodaja motorjev in črpalk IMP-ELKO-KSB-ABS-GRUNDFOS-FLYGT
3000 CELJE, LAVA 7; e-mail: se-ku@sioLnei tel: 03/545 32 10, fax: 03/490 24 60, GSM: 041/681 780, 041/638 7JI
ŠPORTNI KOLEDAR
SOBOTA 5.6.
Z dvema pokaloma iz Beograda
NEDELJA 6.6. NOGOMET
Dve ekipi nogometne Sole Mali šampion sta minuli konec tedna sodelovali na turnirju togometnega kluba Royal iz Beograda, na katerem se je pomerilo osem ekip, v glavnem iz »eograda in bližnje okolice- V Celje so se 11- in 12-letni nogometaši pod vodstvom trener- 2. SL, Velenje: Rudar - září Milašina Milovanoviča in Bojana Majala vrnili zadovoljni z uvrstitvijo na četrto in gorje Kranj: Triglav - Dravi-kugo mesto, TC "la (16.30). ____Št. 22 - 3. juni] 2004
Najuspešnejša sezona
Laščani brez zmage v finalu končali sezono
okrepiti tako kvalitativno kot kvantitativno. Moštvo se namreč po letu dni vrača v ritem tekem sreda - sobota. Zanesljivo bo Pipan v ekipo potegnil še kakšnega mladega domačega igralca, saj talentov v klubu ne manjka, sedanji in bodoči trener pa je znan tudi po tem, da mladim zaupa in jim daje priložnost. Vse to bi naj prineslo v Tri lilije tudi v prihodnji sezoni košarko, kakršno smo gledali v pravkar končani. Ta pa je v dvorano pritegnila bistveno več gledalcev kot v prejšnjih dveh sezonah. To je pravi pokazatelj, da so v klubu na pravi poti, na kateri morajo le vztrajati. Prvi novinec je 23-letni ljubljanski branilec Marko An-tonijevič (prej Krka), ki je podpisal dveletno pogodbo.
JANEZ TERBOVC
Kljub temu, da so v za-jučnih obračunih za na-državnega prvaka do-lli tako imenovano »metod Uniona Olimpije (po-iz 0:3), v Laškem niso in morejo biti nezadovolj-s sezono, ki se je konč-D končala po mnogih pre-jnitvah.
Rezultat, ki ga je doseglo poštvo Aleša Pipana, je vreden vseh pohval in je daleč pajboljši v zgodovini kluba. Nenazadnje so Laščani osvojili prvo lovoriko v zgodovini kluba (pokal Slovenije), uspeli so se vrniti v evropski |»kal Uleb (šesto mesto v Jadranski ligi) in brez težav prišli do velikega finala slo-mskega prvenstva. Zato ne idijo besede Mira Firma, Isednika upravnega od-r ira kluba, po zadnji tekmi finala končnice: »Čeprav je bil finale hitro odločen, je ocena minule sezone lahko lamo ena: odlično!«
Poškodbe krojile sezono
I Ko se je pred letom dni za krmilo pivovarjev vrnil Aleš Pipan, je bilo kaj kmalu jamo, da v Laškem ne bomo i gledah raznoraznih Ame anov in eksotikov iz ne-ošarkarskih držav. Najprej iskal okrepitve moštva v jmačih klubih, pripeljal v ško Sašo Dončiča, Igorja Uča, Nemanjo Jelesijevi-in Nebojšo Joksimoviča, ele nato se je začel ozirati ez mejo, predvsem na pro-store nekdanje skupne drža-e. Vse to je prineslo dve stva-' klubu so se držali okvir-zmanjšanega proračuna,
Pipan je s sodelavci dobil igralce, ki so bili pripravljeni delati po njegovem ritmu, vse v želji, da se dokažejo tudi na višji ravni. Večina strokovnjakov je priznala, da so Laščani igrali daleč najlepšo košarko, kljub neizkušenosti pa so se znali izvleči tudi v najtežjih srečanjih (spomnite se številnih podaljškov, ki so jih dobili). In to kljub težavam s poškodbami, saj je ekipa med sezono ostala brez dveh ključnih igralcev, organizatorjev igre Primoža Broliha in Vladimir ja Miškoviča. Vprašanje je, kaj bi se zgodilo v finalu, če bi samo eden od njiju lahko pomagal moštvu. Ttidi ostali igralci so imeli kar precej težav s poškodbami, kar pa je tudi posledica številčno skromnega kadra.
Medtem ko v večini košarkarskih klubov s Celjskega vlada popolno zatišje, pa je dobra novica prišla iz Zreč. Vodstvo Rogle (neumorni Roman Matavž) je namreč uspelo s pomočjo sponzorjev (tudi nekaterih novih) poravnati večji del obveznosti do igralcev in trenerjev, tako da Rogla »gre naprej«. Tako bo, sicer neuradno, trener Matjaž Čujež ostal na krmilu Rogle. Iz kluba odhajajo Grum, Živanovič, Želj in najverjetneje tudi Strnad.
Vizija je znana
V klubu so že začeli razmišljati o novi sezoni. Don-čiču, Miletiču, Jelesijeviču in Dojčinu (slednji bo zaigral
za beograjski Atlas) se bodo iztekle pogodbe, zato bo potrebno sestaviti novo moštvo, pri čemer posegi ne bodo tako koreniti kot lani. Po operaciji kolena se vrača Brolih, ogrodje ekipe pa ostaja skupaj. Okoli njega bo Pipan gradil na novo. V klubu ima odprte roke, seveda v okviru proračuna. Odločitev glede nastopanja v pokalu Uleb še ni sprejeta. Če se bo vodstvo le odločilo za »Evropo«, bo potrebno ekipo vsekakor
Evropski vrh tudi za kegljavke
Celjanke postale evropske prvakinje - Marika Kardinar v finalu podrla 590 kegljev
Le teden dni je minil, odkar sta se dve celjski keg-ljavki s svetovnega prvenstva v Romuniji vrnili z zlatima medaljama, pa je tu že nov, doslej največji uspeh. Na zaključnem turnirju evropske lige prvakinj je Mi-roteks najprej v polfinalu ug-nal nemško Victorio Bamberg s 6:2 (3359:3302), nato pa v finalu še hrvaško Podravko s 5:3 (3377:3339).
Pred polfinalom z Nemkami so bili v celjskem taboru nekoliko skeptični; štiri tekmovalke so bile utrujene po SP, tako da niso bile v najboljši formi, manjkala je Andreja Razlag zaradi smrti strica, ostale pa niso imele »v nogah« težjih preizkušenj. »Bali smo se, da ekipa ni uigrana, da ni v pravi formi. Poleg tega za Bamberg, lanskega prvaka, nastopajo najboljše kegljavke iz Nemčije, Madžarske in Češke. Vsekakor so bile favoritinje pred polfinalom, toda na našo srečo se je razpletlo drugače. Moja dekleta so odigrala odlično, Nemke pa dosti slab-
še, kot so sposobne. Rezultat je bil vseskozi izenačen. Šele v zadnjih 30 lučajih se je odločalo in odločilo o zmagovalcu,« je pripovedoval trener Lado Gobec. V drugem polfinalu so Hrvatice presenetile Romunke in se uvrstile v finale. »Potem smo bili favoriti mi. Pričakovano smo povedli z 2:1, zmagah sta Barbara Fidel in Marika Kardinar, zelo tesno in le za nekaj kegljev pa je v setih z 1:3 izgubila Jožica Šeško. V drugi skupini so se Hrvatice močno popravile, odlično sta igrali njihovi reprezentantki, naši Biserka Petak in Mira Gro-belnik pa nekoliko slabše. Je pa zato blestela Nada Savič. Znova se je odločalo v zadnjih 30 lučajih. Takrat je steklo tudi Biserki, napravili smo še menjavo Grobelniko-ve z Rado Savič, ki je odigrala odlično. Zasluženo smo s 5:3 premagali Podravko in postali evropski prvaki,« je bil navdušen celjski strateg, ki ima precejšen delež za zadnji in večino prejšnjih podvigov. Že v soboto bo s ka-
Il . * » %
ftl

Kegljavke celjskega Miroteksa, zmagovalke lige prvakinj.
detsko reprezentanco odpotoval na SP na Poljskem. »Ražen ene so vse izbranke iz našega kluba. 1\idi Barbara Fidel ima možnost nastopa, ker je mednarodna zveza
spremenila pravila in lahko kot kadetinja nastopa na dveh prvenstvih zapored. Zaradi obveznosti v šoli pa bo najbrž izostala. Ekipa bo okrepljena z Nado Savič.
Upam, da bodo tekmovalke dobro odigrale in da bomo uspeli ujeti kakšno medaljo, tako kot je bilo v navadi doslej!«
JASMINA ŽOHAR
Odličen zaključek
Gorica prvak, Šmartno in CMC Publikum nad dnom - Celjani z novim trenerjem v pokal Intertoto
Avantura trenerja Jani- tvo ni imelo pomoči vods-ja Zavrla je končana, Hu- .tva kluba. Katastrofalne na-dinjo zapušča celo besen pake obrambe so se zgodi-zaradi dirigiranja z vrha- le, ko sta »počili« liniji pred
glede sestavljanja moštva. Liga spodnje šesterice je bila za Publikum po eni strani povsem odveč, po drugi pa je prikazala nemoč in neznanje nekaterih fantov ter odvisnost moštva od odličnega Simona Sešlarja, ki bo skušal izvleči na dan potenciale Dareta Vršiča. Konec sezone je minil brez Marijana Pušnika in Dragana Čadikovskega, za katera bomo brez dvoma še slišali.
V Celju sta se ogromno naučila. Med novimi možnimi učitelji je tudi Ivan Mat-kovič, ki pa cene kar tako ne bo spustil.
Petarda za Dravograd
Publikum je deseti. Dosegel je največ golov, na obeh tekmah je premagal prvaka. S Sešlarjem, Lungujem, Korenom, Čadikovskim, Gobcem, Maletičem, Križnikom, Brulcem je jeseni igral (daleč) najbolj všečen nogomet, kar je bila Pušnikova naloga. Ob očitni sodniški zaroti (enajstmetrovke, kartoni, »alergija« na vsak Pušnikov premik s klopi ...) pa moš-
hitro je v pozabo padel spektakel z Maccabijem. Sezona je bila klavrna, a ponudila poduk. Pri Publiku-mu pa je zanimivo to, da ima vselej lepšo bodočnost kot preteklost. V nedeljo je pahnil Dravograd v nižji rang, čeprav se v trenutnem kaotičnem stanju (zaradi licen-ciranja klubov) skoraj ne ve, kdo bo igral v 1. ligi, in tudi, kdo bo tekmec v pokalu Intertoto, ko tuzlanska Sloboda čaka na usmiljenje UEFA. 19. junija ob 20. uri naj bi celjski štadion gostil predstavnika BIH, pet dni prej pa se bodo začele priprave na novo sezono. Če bo Publikum prost, bo 29. junija gost belgijskega Genka.
Obstali! Ali pa ne?
Šmartno je sezono zaključilo z zmago nad Ljubljano. Na 32 srečanjih je po desetkrat zmagalo in igralo neodločeno, dvanajstkrat pa izgubilo. »Po tem ko smo se lani ukvarjali z mislijo o povezavi članskih ekip Rudarja in Šmartnega in ko je ta načrt padel v vodo, smo morah čez noč spremenili načrte in tu-
di ekipo. V drugačnih pogojih kot smo jih načrtovali, je bil naš cilj obstanek v ligi. Cilj smo dosegli, v ligi za obstanek zasedli tretje mesto, zato lahko rečem, da smo sezono uspešno zaključili. V prošnji za hcenciranje smo predložili dravograjski štadion v primeru, da dela na našem štadionu do nove sezone ne bodo končana,« pravi predsednik Šmartnega Jože Krajne. Govorice o tem, da Šmartno nima dovolj cven-ka za 1. ligo, pa se vse bolj širijo.
Slavje?
Zadnji krog v 2. ligi prinaša derbi v Velenju. Rudarjevo prvo mesto že dlje časa seveda ni ogroženo, obstaja pa še želja po zmagi pred proslavitvijo. A tekmec je Zagorje, ki še ima možnosti za preboj na drugo mesto. Več bi jih imel, če Velenjčani ne bi izgubili v Črnomlju pri Beli krajini, ki bi z novo zmago (v Izoli) imela zagotovljeni kvalifikacijski tekmi z Dravo. Predsednik Rudarja Herman Arlič priznava težave: »Za nami je čudovita sezona, v kateri smo si priborili prvoligaški status in v pokalu izločili državnega prvaka Gorico. Res pa je, da si še nismo zagotovili potrebnih fi-
Lestvica 1. SNL:							
1	Gorica	3?,	IS	11	6	55:29	56
2.	Olimpija	32	16	7	9	56:3*>	55
3.	Maribor	32	15	9	8	41:34	54
4.	Koper	32	13	11	8	41:32	50
.S.	Mura	32	14	7	11	53:54	49
6.	Primorje	32	12	12	8	59:36	48
7.	Ljubljana	32	12	6	14	38:53	42
K		3/	11	8	IH	47:53	41
9	Šmartno	32	10	10	12	52:48	40
11).	Publikum	32	11	ft	15	61:52	39
11.	Drava	32	7	7	18	35:60	28
12.	Dravograd	32	/	4	21	35:73	25
PANORAMA
NOGOMET
2. SL
32. krog: Bela krajina ■ Rudar 1:0; Štrbac (15). Dra-vinja - Izola 1:1; Hudarin (17); Hanc (58). Vrstni red: Rudar 69, Bela krajina, Zagorje 62, Dravinja 51, Aluminij 50, Livar 46, Krško 35, Svoboda, Triglav 31, Izola 27, Brda 19, Sežana 14.
3. SL - sever 25. krog: Zreče - Pohorje 0:0. Kozjak - Šoštanj 0:6, Stojnci ■ Šmarje pri Jelšah 3:0. Vrstni red: Šoštanj 51, Palo-ma 50, Stojnci 45, Železničar 43, Šmarje pri Jelšah, Ma-lečnik42, Bistrica 41, Ormož 37, Hajdina 36, Pohorje 35, Zreče 33, Pesnica 23, Središče 20, Kozjak 0.
MČL - Celje 17. krog: Laško - Tristar3:Q (b.b.), Šentjur - Vojnik 1:0, Rogaška - Mons Claudius 0:2, Kovinar - Oplotnica 3:0 Vransko - Ljubno 0:1. Vrstni red: Mons Claudius, Op lotnica 35, Kovinar 33, Rogaška 31, Šentjur 28, Ljubno 21, Vransko 20, Tristar 16, Laško 10, Vojnik 3. MALI NOGOMET 1. celjska liga, 10. krog: Telsim - Živex 2:3, Vigrad ■ Fantasy 1:2, Marinero - Ka-limero 0:1, Zeus • Frangms 3:0, Pelikan - Kompole 6:3, Kondor - Kobre 4:2, Veflon ■ Maček 2:5. Vrstni red: Pelikan 27, Vigrad 24, Fantasy 23, Kondor 21, Zeus 18, Kom pole 16, Maček 15, Veflon, Kalimero 12, Živex 11, Fran-gros 10, Kobře 8, Marinero 6, Telsim 3.
1. liga občine Štore: Živex - Mulej 2:6, Laška vas -dar 2:2, Štore - Marinero 4:4. Vrstni red: Pečovje, Sokoli 13, Mulej 7, Živex 6, Laška vas 5, Štore 4, Marinero 2.
KOŠARKA
1. SL - moški
Finale, tretja tekma: Union Olimpija - Pivovarna Laško 92:83 (70:64, 45:51, 17:26); Rahimič 28, Bažda-rič 23; Dojčin 21, Dončič 1 Joksimovič 17, Lazič 13, Je lesijevič 9, Jokič 5.
Izidi 32. kroga 1. SNL za uvrstitev od 7. do 12. mesta: CMC Publikum - Dravograd 5:1 (3:0); Plastov-ski (5), Lungu (31),Vršič (42), Gobec (59), Baldova-liev (87); Ljubanič (67); Šmartno - Ljubljana 3:1 (3:0); Ristič (28., 11-m), Ni-šandžič (33,38); Marič (74); Drava - Domžale 3:1.
nanc za nastopanje med elito. Združevanje s Šmartnim skorajda ne pride v poštev, morda kot zadnja možnost. Takšne stvari se v 90 odstotkih ne obnesejo. Prihodnji dnevi bodo še zanimivi. Velenje si zasluži moštvo, ki se ne bi zgolj borilo za obstanek!«
JASMINA ŽOHAR DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
ÉHl
Vladislavu Lunguju je uspela mojstrovina - natančen lob s 40 metrov.
Obiskovalci so lahko videli okoli 600 motorjev, največ občudovanja pa je bil deležen v krzno odet motor.
Filipčič trener Celeie Žalca
Izpolnite kuponček Faraonovi zakladi in ga pošljite na naslov: Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje.
Sodelujte v radijski igri vsak torek med 11. in 12. uro!
Žalske rokometašice bodo odslej nastopale pod novim imenom, kar je sprejela skupščina kluba. Kvalifikacij za ligo prvakov se ne bodo udeležile. Ekipo bodo tvorile dosedanje igralke Celeie in mlade Žalčanke. Tiste izkušene, ki so pod okriljem predsednika Boštjana Ribi-! ča, športnega direktorja Iztoka Ščurka in trenerja Igorja Razgorja priborile največji uspeh kluba, drugo mesto v DP, pa imajo proste roke. t T\idi vsi trije zgoraj omenje-I ni so zapustili klub, ko je ta I bil na višku moči, saj je postalo jasno, da zasedba ni imela
prave podpore občinskih struktur in da Žalec resnično nima želje po kakovostnem ekipnem športu. Novi predsednik kluba je postal Marjan Golob, trener pa Aleš Filipčič, Celjan, ki je doslej že devet sezon deloval v žalskem klubu.
Pred 40 leti sta se v Celju združila dva moška rokometna kluba, ŽRK Celje in Partizan Celje. Temu dogodku v spomin bodo posvečeni tekmi in druženje vseh, ki so igrali v celjski članski ekipi med leti 1964 in 1975. Pod Golovcem se bo v nedeljo ob 11.15 začela tekma med igralci obeh tedanjih klubov. Za ŽRK Celje
so tedaj nastopali Tone Gor- I šič. Križnik, Čepin, Požun, Kac, Orač in drugi, za Partizan pa Presinger, Janez Gor-šič, Koren, Krelj, Niko Mar-kovič, Telič ... Sledila bo še tekma Stari - Mladi (Marguč, Peunik, Šafarič; Vlado in Miha Bojovič, Mrovlje, Luskar ...). Celjski navijači Florijani bodo deseto obletnico obstoja proslavili jutri na levškem letališču, prav pa bi bilo, da bi dva dni kasneje poskrbeli za »zvočno kuliso« nekdanjim asom, ki so nenazadnje postavili temelje sedanjim uspehom.
DEAN ŠUSTER - Št. 22 - 3.
AAAAMAA ^ AAAAAAAA
CEÏIE
AAAAAAAA
Med eno od iger so se morali motoristi približno 30 metrov peljati z jajcem na žlički v ustih.
Motorji, dobra glasba in erotika
Od petka do nedelje je bil Avtopoligon Ljubečna v znamenju motoristov. Okoli 600 ljubiteljev motorjev se je zbralo na 3. motu zboru, ki ga je organiziral Moto klub Panter"s.
Kot vsako leto je prišla v soboto najprej na vrsto panoram-1 ska vožnja, je povedal pred-! sednik Moto kluba Panter^ Bo-
jan Plemenitaš. V popoldanskih urah so sledile razne igre z motorji, zvečer pa seveda zabava z znanimi ansambli. Obiskovalci so lahko zaplesali ob zvokih skupin The Drinkers, Flash, Abadon, XXX, Stranci, Dolly Bell in Razvaline. Za moške predstavnike so pripravili tudi pester erotični program in strežbo zgoraj brez.
»Če odštejemo dež, je prireditev uspela. Vsako leto se trudimo pripeljati boljše glasbene skupine in kvalitetnejši erotični šov. Panoranska vožnja je minila brez nesreč, čeloma organizacija pa brez izgredov. Naslednje leto obljubljamo še boljši motoristični žur,« je zaključil Plemenitaš.
JASMINA ŽOHAR
VELIKA NAGRADNA IGRA NOVEGA TEDNIKA, RADIA CELJE IN CASINOJA CELJE
ïmmow
ZAKLADI
Poiščite zmagovito kombinacijo igralnih kart, ki se skrivajo pod 32 piramidami zakladnice faraonov v CASINOJU CELJE, na Ljubljanski 16, v bivšem hotelu Merx. Poiščite eno od kart zmagovite kombinacije pokra tedna!
jggj- • f: RÉÉLíÀ' •• s Sk- ''	FARAON		—T"--.W -1' - , ( ..i y-mĚrm %
lm	/ tS » Jn		
	CApI CEL	1 NO ÍE	
Skrito kombinacijo bomo iskali vsak teden na Radiu Celje, srečneže, ki bodo kombinacijo odkrili, pa čakajo lepe nagrade!
Prvi teden bomo iskali POKER V ASIH
Marija Kamenik na prostosti
Pripor Kristijana Kameníka v Srbiji omogočil svobodo Mariji Kamenik
Izvenobravnavni senat Okrožnega sodišča v Celju je v ponedeljek odločil, da ni več razlogov za podaljšanje pripora Mariji Kamenik, ki je na nadaljevanje sojenja zaradi domnevne preprodaje mamil čakala v priporu od marca lani, ko so jo avstrijski policisti aretirali v bližini slovensko-av-strijske meje.
Kot je pojasnil Andrej Pavlina, predsednik Okrožnega sodišča v Celju, je senat med odločanjem, ali še obstajajo zakoniti razlogi za podaljšanje pripora Mariji Kamenik, ugotovil, da razlogov glede na trenutne okoliščine, povezane z nadaljevanjem procesa, ni. »Senat je odločal na podlagi predhodnega sklepa o tem, da soobdolže-nega Kristijana Kamenika, ki mu v Beogradu pripor vsak teden podaljšujejo, iz procesa ni mogoče izločiti, zaradi česar je sojenje Mariji, Konradu in Kristijanu Kameniku ter Sašu Fijavžu in Alojzu Založ-
niku preloženo za nedoločen čas. V tem trenutku namreč ni mogoče predpostavljati, kdaj se bo sodni proces v Sloveniji lahko nadaljeval. Ker lahko pripor traja le najkrajši možni čas, je senat sklenil, da se pripor za Marijo Kamenik odpravi,« je pojasnil Andrej Pavlina in dodal, da sklep odpravi pripora še ni pravnomočen in da se ima tožilec nanj še možnost pritožiti. Kot je povedal Pavlina, je v tem trenutku nemogoče na-
povedati, kdaj naj bi se sodni proces, v katerem poskušajo članom družine Kamenik in soobdolženim domnevne preprodaje mamil, so-
diti že od leta 2000, lahko nadaljeval.
V torek smo po telefonu govorili tudi z Marijo Kamenik, ki podrobnejših izjav za medije očitno ni pripravljena dajati. Po kratkem pojasnilu je z besedami: »Lahko sprašujete, ampak jaz nimam kaj odgovarjati...« prekinila telefonsko zvezo.
Andrej Pavlina je zatrdil, da Kamenikove do nadaljevanja sojenja organi pregona ne bodo spremljali, bodo pa v primeru, da se ne bi odzivala na sodne pozive, ko se bo proces ponovno začel, če bo to potrebno, za njo razpisali tudi tiralico.
ALMA M. SEDLAR
KOTIČEK ZA VARNO VOŽNJO
Vožnja skozi krožno križišče
Starejši vozniki, ki so izpit naredili že pred leti, se ob novostih v cestnem prometu večkrat ne znajdejo. Zato bodo dobrodošli nasveti o tem, kako se pravilno obnašati na cesti, da ne bomo ogrožali sebe in drugih. Za začetek rubrike nasvet o vožnji skozi krožno križišče, ki muči veliko šoferjev.
Gre za križišče prednostne s stransko cesto, pri čemer je prednostna speljana v zaključenem krogu. Promet v križišču se odvija v nasprotni smeri urinega kazalca. Ker je vstop v krožni promet označen z znakom križišče s prednostno cesto, velja, da imajo vozila, ki vozijo v krogu, prednost.
Pri izvozu iz krožnega križišča se pravočasno in pravilno razvrstimo v za to primeren prometni pas. Pozorno spremljamo prometno situacijo okrog sebe. Če nameravamo zapustiti krožno križišče pri prvem izvozu, lahko ostanemo na zunanjem desnem prometnem pasu. Če ne nameravamo zapustiti krožnega križišča v prvem izvozu, zapeljemo v notranji prometni pas (krog), če je na razpolago in če je prost. S tem omogočimo varnejše in tekoče vključevanje in izključevanje vozil iz krožnega prometa. Če
zaradi gostote prometa ne moremo varno zapustiti krožnega križišča (ustavitev v križišču je izjemno nevarna), še enkrat odpeljimo krog in ga poskušajmo zapustiti, ko bo situacija varnejša.
Če vas zanima karkoli v zvezi z varno vožnjo, lahko pišete na Novi tednik, Prešernova 19, Celje in zastavite vprašanje.
Vključevanja v krožno križišče ni treba nakazati s smernikom (v nekaterih evropskih državah je to že uzakonjeno). Pri vsaki nadaljnji spremembi prometnega pasu in pri zapuščanju krožnega križišča pa je uporaba smernikov obvezna. Zaradi vožnje v krogu bodimo pri spremembi prometnega pasu pozorni na »mltve kote«. Naša vzvratna ogledala so namreč nastavljena za vožnjo po ravnini.
Število križišč s krožnim prometom se je v zadnjih letih precej povečalo in jih bo v bodoče še več. Razlogi za to so večja prepustnost križišč, umirjanje prometa, tako da je manj možnosti za hujše nesreče, izgradnja in vzdrževanje sta cenejša od klasičnih semaforiziranih križišč.
MARKO KRAŠOVEC
Pogrešajo Marjana Pučka
V Žalcu že od 24. maja pogrešajo Marjana Pučka, ki je bil pogost gost Dnevnega centra za odvisnike Želva.
Kot nam je pojasnil Zoran Gradišnik, novi pooblaščenec za odnose z javnostmi OKC Policijske uprave Celje, so o tem, da Pučka pogrešajo, s centra Želva na policijo sporočili 29. maja. »Policisti so začeli zbirati informacije v zvezi z izginotjem, vendar zaenkrat podrobnejši podatki o tem, kaj se je zgodilo s pogrešanim, še niso znani,«je še pojasnil. Natalija Zupančič, vodja dnevnega centra Želva je povedala, da je bil Marjan Pučko v centru pogost gost in da v dneh pred izginotjem pri njem niso opazili nenavadnega vedenja. Vseeno naj bi imeli tisti, ki pogrešanega poznajo, ob njegovem izginotju slab občutek. Pučko, ki je živel v Žalcu,-naj bi bil veliko dolžan različnim upnikom, ki naj bi ga večkrat izsiljevali in mu grozili. Policisti podrobnejše informacije še zbirajo, obljubili pa so, da bodo-javnost obvestili takoj, ko bo o izginotju pogrešanega Marjana Pučka znano kaj novega.	AMS
[Zono
KANA d.o.o. Žalec, generalni zastopnik za GEHWOL ter opremo za pedikúře in COMPRESSANO - oporne nogavice za žile ter s pedikúrami v Celju - Zdravstveni dom in v Žalcu
Zaradi širitve dejavnosti vabimo k sodelovanju nove sodelav-
❖	Vodjo Storitev: za vodenje storitev in predstavitve, višja ali srednja zdravstvena šola in najmanj pet let delovnih izkušenj
❖	Pedikerke: za delo v pedikuri Celje in Žalec, s končano srednjo zdravstveno, kozmetično ali pedikersko šolo. Nudimo možnost dodatnega izobraževanja na področju nege nog.
❖	Komercialista-ko: za delo na sedežu podjetja, zaželena V. ali VI. stopnja ekonomske izobrazbe ter aktivno znanje nemškega jezika
❖	Čistil ko: za čiščenje poslovnih prostorov
Za vsa delovna mesta nudimo sklenitev delovnega razmerja za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas ter s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja dva meseca. Sprejetim delavcem bo podjetje nudilo dobre delovne pogoje, razgibano delo v dobrem kolektivu in stimulativen osebni dohodek. Začetek zaposlitve t. 9. 2004. Vašo prijavo z predstavitvijo delovnih izkušenj pošljite do 20.06.2004 na naslov Kana d.o.o. Žalec, Savinjska c. 45, 3310 Žalec, s pripisom » prijava za prosto delovno mesto«.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni oz. povabljeni na razgovor v roku 30 dni po končanem zbiranju prijav.
HALO, 113
Otroci na cesti!
V	prometni nesreči, ki se je zgodila v petek zvečer na lokalni cesti v naselju Florjan, so se poškodovali trije otroci. 12-letnika iz okolice Velenja, ki je vozil neregistrirano kolo z motorjem, na katerem je prevažal 14-letnega sopotnika, je pričel prehitevati 15-letni voznik neregistriranega motornega kolesa iz okolice Mozirja prav v trenutku, ko je ta zavijal k dovozu do stanovanjske hiše. V trčenju, ki je sledilo, sta se voznik motornega kolesa in sopotnik na kolesu z motorjem hudo poškodovala, voznik kolesa z motorjem pa je utrpel lahke telesne poškodbe.
Alkoholizirani motorist
Konec tedna se je hudo poškodoval še en voznik motornega kolesa in sicer v prometni nesreči, ki se je pripetila v soboto zvečer na glavni cesti Aija vas - Velenje. Med vožnjo proti Velenju je izven naselja Črnova z motornim kolesom zapeljal preko sredinske črte in oplazil nasproti vozeči osebni avto. Po nezgodi je voznik motornega kolesa nadaljeval z vožnjo do Velenja, kjer je ob zaustavitvi vozila zaradi poškodbe noge padel po vozišču. Poškodovanega so odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico, policisti pa so ugotovili, da je vozil pod vplivom alkohola.
Umrl na kraju nesreče
V	četrtek ob 21.45 uri se je na regionalni cesti izven Paške vasi smrtno ponesrečil 30-letni voznik osebnega avtomobila, ki je vozil iz smeri Šmartnega ob Paki proti Gorenju. V desnem ostrem ovinku je zapeljal na levo smerno vozišče, po katerem je iz smeri Gorenja pripeljala 42-letna voznica osebnega vozila. Vozili sta silovito trčili, pri tem pa se je voznik, ki ni bil privezan z varnostnim pasom, tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče umrl. Voznica osebnega vozila in njen 17-letni sopotnik sta se lažje poškodovala, saj sta oba uporabljala varnostne pasove. To pa je bila letos že 12. žrtev cest na našem območju.
V znamenju okradenih kontejnerjev
V	noči s četrtka na petek so bili na delu vlomilci v gradbene kontejnerje na območju Celja in Žalca. Vlomih so v dva kontejnerja na gradbišču priključka avtoceste v Medlogu, od koder niso ničesar odnesli. Večji plen, orodje v vrednosti okoli 350 tisoč tolarjev, si je prilastil neznanec, ki je vlomil v gradbeni kontejner ob cesti Celje - Laško. Plen podobne vrednosti si je prisvojil vlomilec, ki je tatinsko srečo preizkusil na delovišču ob jezeru v Vrbju.
Prav tako je bilo v tem času vlomljeno še v dva kovinska kontejnerja in dve manjši kovinski uti na gradbišču v Ar-novskem gozdu na območju Žalca, kjer pogrešajo različno električno in zidarsko orodje ter plinsko jeklenko. Lastniki omenjene opreme so skupno oškodovani skupno za okoli 500 tisoč tolarjev.
Manj sreče je imel vlomilec, ki je v minulem tednu skušal . vlomiti v metadonsko ambulanto v Velenju. Ob pol drugi uri zjutraj so ga prijeli velenjski policisti jn mu odvzeli prostost. Svoje početje bo moral pojasniti še sodniku.
Moške zadeve
V	četrtek ponoči je na številko za prijavo nujnih dogodkov poklical občan, ki je prijavil sumljivo početje mlajših moških ob stari Cinkarni v Celju. Policisti so na kraju početja našli improvizirano peč za kurjenje plastične izolacije električnih kablov in večjo količino kablov. V nadaljnji preiskavi so ugotovili, da je bilo pred tem vlomljeno v bližnjo elektro delavnico, od koder bi lahko zbrani kabli izvirali. Ker je bilo v zadnjem času na širšem območju Celja storjenih več podobnih tatvin, so policisti sumljivim osebkom, ki so jih zalotili ob pripravi nenavadnega tabornega ognja, odvzeli prostost.
Skozi okna v avtomobile
Kot je videti, pa prav nič ne bo izučilo voznikov, ki razne dragocenosti še vedno puščajo na vidnem mestu v parkiranih avtomobilih. S tem olajšajo delo vlomilcem, ki tudi v minulem tednu niso počivali. V noči na petek je nekdo vlomil v osebni avto Na zelenici v Celju, iz katerega je odnesel avtoriT-dio s CD-predvajalnikom, vrednim okoli 70 tisoč tolarjev. Fantomski vlomilci so z delom uspešno nadaljevali tudi v dopoldanskem času in vlomih še v tri osebne avtomobile. Iz prvega, parkiranega v Oblakovi ulici, je neznanec odtujil 15.000 tolarjev vreden avtoradio. Iz drugega, parkiranega v Gregorčičevi ulici, je ukradel mobilni telefon, vreden 75.000 tolarjev, iz tretjega, parkiranega na Cesti v Trnovlje, pa je prav tako odtujil avtoradio s CD-predvajalnikom, s čemer je lastnika oškodoval za 25.000 tolarjev.
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 12. junija na goro čarovnic - Slivnico in Veliki Javorník. Odhod ob 5.00 uri z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prijave do 7. junija na tel. 03 545 29 27 ah 040 324 669.
Planinsko društvo Solčava sporoča, da se Matkov škaf zelo lepo oblikuje. Vabi vse planince, da se udeležijo pohoda k škafu 6. junija. Domačini bodo pripravili golaž.
MODRI TELEFON
Izkoriščanje?
Bralko, ki je brez zapo slitve, je zavod za zapo slovanje vključil v enomesečni delovni preizkus pri podjetnici. Po mesecu dni ji je podjetnica povedala, da je žal ne potrebuje. Po tistem je bralka v uradu za delo izvedela, da je v poročilu podjetnice zapisano, da med preizkusom ni dosegala norme. To ni res, zato jo je to prizadelo ter želi izvedeti, čemu zavod takšnih dejstev ne preveri. Je mogoče, da je posredi izkoriščanje ljudi v stiski?
Pomočnica direktorja Zavoda za zaposlovanje v OS Celje, mag. Alenka Rum-bak, odgovarja: »Delovni preizkus sodi med programe zaposlovanja, s katerimi želimo brezposelnim osebam povečati možnosti zaposlitve. Traja do enega
meseca, s tem, da delodajalec ne prevzema obveznosti nadaljnje zaposlitve in mu torej ob zaključku ni potrebno iskati izgovorov, zakaj vključeni osebi ne nudi zaposlitve. Mnenje delodajalca o uspešnosti ali neuspešnosti vključene brezposelne osebe ne vpliva na njegove siceršnje možnosti vključevanja v programe zaposlovanja, saj na zavodu dobro vemo, da so delodajalci različni ter da so med njimi tudi takšni, ki ponujene možnosti izkoriščajo. Ukrep je namenjen preizkusu delovnih veščin, izkušenj, spretnosti in delovnih navad vključene osebe, obenem pa lahko tudi ta oseba dobi neposredno informacijo o konkretnem delu in tudi o delodajalcu. Brezposelna oseba z vključitvijo pridobi pravico do nadomestila življenjskih stroškov v
višini 30 % minimalne plače (ob enomesečni vključitvi), povrnitev stroškov javnega prevoza, zavod poravna stroške zdravniškega pregleda in stroške programa delodajalcu v višini 15 % minimalne plače. Delovni preizkus ocenjujemo kot uspešen ukrep, saj pogosto vodi v nadaljnjo zaposlitev.«
BRANE JERANKO
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190.
RADIO CELJE
PREJELI SMO
Betonske hruške sredi stanovanjske soseske
Kot prebivalka Plečnikove ulice že dlje časa opozarjam na določene probleme in nevarnosti, ki jih povzroča izdatno povečan promet v stanovanjskem naselju na Jožefovem hribu. Povečanje prometa je predvsem posledica razmaha dejavnosti v Domu sv. Jožefa in vsakodnevnih voženj avtomobilov različnih avto šol, ki ulice v naselju uporabljajo za svoje redne poligone učenja vožnje. Situacija je postala nevzdržna z gradnjo novega objekta ob Domu sv. Jožefa, saj po omenjeni ulici sredi stanovanjske soseske poteka tudi ves težak tovorni promet.
Cifra je padla!
Odslej kličite ceneje!
Vsi klici v omrežju Si.mobil - Vodafone samo 5 SIT/fTlifl
IŇovE NAROČNIŠKE PAKETE|
3i«ntr5iT
Sony Ericsson T610
25.000 SIT
•	vgrajena digitalni fotoaparat in video kamera
•	infrardeči vmesnik
•	Bluetooth
•	XHTML brskalnik
•	reža za spominsko kartico
•	polifonična zvonjenja
•	deluje na 5 kontinentih
Si.mobil d.
•	vgrajen digitalni fotoaparat
•	bliskavica
•	barvni LCD zaslon
•	polifonična zvonjenja
ufcwtrat
Samsung SGH-X600 15.000 SIT
•	vgrajen digitalni fotoaparat
•	bliskavica
•	barvni LCD zaslon
•	polifonična zvonjenja
10 Ljubljana I www.si
Ujemi svet
Tako v prvi vrsti izražam resno in globoko skrb zaradi pretečih nevarnosti za vse stanovalce, pešce, sprehajalce, predvsem pa vse otroke in šolarje, ki so na teh poteh, kjer ni niti urejenih pločnikov, vsakodnevno prisotni. Kako je možno spregledati odgovornost takšne vrste? S povečanim prometom, predvsem težkega tovora (tovornjaki, avtobusi), se uničuje cesta, ki ni primerna za takšne obremenitve, zaskrbljujoče pa je tudi dejstvo, da se s tem povzroča trajna škoda na zasebni lastnini. Predvsem krajani s svojim bivanjem soustvarjamo
in oblikujemo to bivalno okolje, zato takšnega poslabšanja bivalnih razmer v nekdaj mirnem in varnem naselju ne moremo spregledati in dopuščati.
Zato predlagam, da se z vso resnostjo in odgovornostjo ukrepa in uredi samostojen pristop do objektov na vrhu hriba, po katerem bo potekal promet na način, ki ne bo motil stanovalcev, voznike avtomobilov avto šol pa opozarjam na sklep o prepovedi voženj po Plečnikovi in Zvezni ulici.
TANJA ROŽENBERGER ŠEGA, Celje
POZOR, HUD PES
Antiestetika
Predvidevam, da ste po teh nekaj prispevkih doumeli bistvo in subverzivnost nove znanosti psihoavtologije, poleg tega pa upam, da so bile določene analize tudi koristne pri izbiri avtomobila in življenjske filozofije. Kot ima vsaka znanost svoj trd oreh, ga ima tudi psihoavtologija. V primeru slednje gre za določitev tipa avtomobila, ki ga vozi oz. je primeren za dva skrajna pola našega družbeno-poli-tičnega prostora. Govorim o skrajno levo usmerjeni slovenski populaciji in seveda njenem nasprotju, desnici. Danes se posvečam levim, tistim ta pravim, nekdanjim partizanom.
Seveda tudi tu ne moremo posploševati, pa vendar se v zadnjem času opažajo rahlo deviantne smernice, glede na prepričanje, za katero so se nekoč borili ti, danes že osiveli fantje. Ob zadnjih praznikih, ki so počastili vstajo in 1. maj, sem namreč osupel spoznal, da na parkirišču stoji kar nekaj daewoojev, predvsem nekoliko zastarelih modelov ne-xie. Potuhnil sem se v bližnje grmovje in začel opre-zati za lastniki. Spoznanje je bilo šokantno, razburljivo, razsvetljujoče. Za lastnike so se izkazali praporo-nosci, junaki polpretekle zgodovine, junaki osvobodilne vojne, antifašisti, borci za pravično stvar. Enega izmed njih sem celo dobro poznal. Vnet borec za socializem, enakost med ljudmi in podobne zadeve, ki so danes ljudem seveda povsem tuje, obskurně, celo predmet posmeha. Za slednjega sem natančno vedel, da je njegova »avtobiografija« konsekventna, bistra kot planinski izvir, polna neupogljive volje, da nikoli ne sede na sedeže avtomobilske znamke, ki prihaja iz dežele nekdanjih okupatorjev. Spominjam se, da je bil njegov prvi avtomobil zaporožec, temu je sledil moskvič, vem pa, da je rad pogledoval tudi po volgi, a se mu ta že nekoliko perverzna strast po
MOHOR HUDEJ
udobju ni nikoli uresničila. Zakaj zdaj torej nexia, sem se vprašal. Ena izmed metod psihoavtologije je meditacija, zatorej sem medi-tiral. Rezultat je bil nedvoumen, borci se za nexio odločajo v skladu s svojim prepričanjem, ki jim nalaga smotrnost pri nakupih, nev-padljiv izgled avtomobila, določeno mero neudobja, ki ga prenašajo junaško; avto izpolnjuje tudi standarde v zvezi s poreklom, prihaja namreč iz dežele, ki so jo okupirali zavezniki, torej iz prijateljske dežele, poleg tega pa gre tudi za oblikovalsko estetiko, ki nemalo spominja na nekdanje modele avtomobilov, izdelanih v Sovjetski zvezi, rečeno naravnost, gre za antiestetiko. Tam pa, kjer ne gre za estetiko, gre za mnogo resnejše zadeve, torej za življenje samo, trdo, neizprosno, boleče, viharno, zatorej trd bodi mož neizprosen. V tem grmu torej tiči zajec. Borci ohranjajo z nexio svoj kontinuiran boj za osvoboditev od vsakršne perverzne estetike, nepotrebnega razkošja in malomeščanske nadutosti, obenem pa skrbijo za zavezniški proletariat in ne prezrite, da gre za enega izmed najbolj uporniških proletariatov na svetu, za korejskega, ki skupaj s Studentarijo bije boj za svobodo. Žalostno, sem pomislil, tam v grmovju, da pri nas ne prodajajo pick-up različice nexie, ki sem jo večkrat opazil na azijskih cestah, saj bi le-ta model še bolj ustrezal prepričanju proletar-cev, da človek ne sme biti suženj avtomobila, pač pa avto njegov. Avtomobilska alie-nacija je namreč na pohodu in zdravilo zanjo poznajo borci, ki vozijo nexio.
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 3. junija
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.10 Med zaprašenimi bukvami, 10.00 Novice, 10.30 Dopoldanski prepih, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 18.00 Klonirano - servirano, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Poglejte v zvezde - z Gordano in Dolores, 20.00 Na krilih ljubezni (love songs), 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
PETEK. 4. junija
5.00 Začetek jutranjega programa. 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Podoba dneva, 11.55 Zaključek oddaje Do opoldneva po Slovensko, 12.00 Novice, 12.15 Besedne norosti, 13.00 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice. 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Album tedna, 18.30 Na kvadrat, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 20.00 20 vročih RC, 22.00 Petek za metek (oddaja z Gorazdom in Mitjo), 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
SOBOTA, 5. junija
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Čisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ri Uni, 13.00 Ponovitev oddaje Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
B ■ '
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 8.00 Poročila. 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Po končanih čestitkah ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom, 19.00 Nedeljski glasbeni veter, 24.00 SNOP -skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna. 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Top 5 glasbenih želja, 17.00 Kronika, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
TOREK, 8. junija
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Iz županove pisarne (oddaja vsak zadnji torek v mesecu), 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje (kviz), 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 20.00 Radio Balkan, 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP -skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slove-
SREDA, 9. junija
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Čebelica in črna pika, 13.00 Poudarjeno, 13.30 Mali 0,14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Filmsko plamo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek (vsako drugo sredo v mesecu oddaja Full Cool Demo Top), 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
Vse se je začelo z Marjanom Kraljem .
Celjanka Nataša Leskovšek je v slovenskem medijskem prostoru zagotovo ena najmlajših odgovornih urednic radia. Pa s svojo šibko kilažo najbrž tudi ena najbolj drobnih. Pa tistih, ki kar naprej nekaj iščejo, spreminjajo in izumljajo, da bi bil radijski program čim boljši in čim bolj pisan na kožo poslušalcev. Teh je v zadnjem času vse več in Nataša je na to zelo ponosna.
Da bo nekoč novinarka, je vedela že v srednji šoli, da bo radijka, pa že mnogo prej. To so slutili tudi njeni starši, ki so jo še kot majhno punčko pogosto zalotili, ko se je »igrala« radijsko napovedovalko. Tega obdobja se Nataša živo spominja: »Doma sem si prisvojila majhen kasetofon, se postavila v vlogo radijske napovedovalke in voditeljice, se snemala in pri tem posnemala zdaj že pokojnega Marjana Kralja, slovensko radijsko legendo, ki je takrat na nacionalnem radiu vodil priljubljeno oddajo s čestitkami in pozdravi poslušalcev. Seveda sem vse tisto, kar sem posnela, potem vzneseno poslušala in zasanjano zrla v prihodnost, povezano z radijskim mikrofonom.« Njene sanje so se začele udejanjati v osemletki, ko je sodelovala pri šolskem radiu in glasilu Pisana želva, v gimnazijskem obdobju pa je že prav dobro vedela, kam jo bo poneslo v bližnji prihodnosti in kam jo bo peljala poklicna pot. Ko je bila v tretjem letniku gimnazije, se je odločila, da se preizkusi tudi v praksi, opravila avdicijo za napovedovalce na Koroškem radiu in začela soustvarjati oddajo, namenjeno študentom. Ker so bile te vožnje - vozila se je z avtobusi - preveč naporne, si je pot skrajšala tako, da se je spet prijavila na avdicijo, tokrat na Radiu Velenje, kjer so iskali mlade in nadarjene moderatorje. Spet je uspela. »V Velenju sem začela spoznavati pravo radijsko delo, prav dobro pa se spominjam avdicije, ko smo se pred komisijo znašli kar trije, ki smo kasneje resno zapluli v radijske vode. To smo bih moja zdajšnja radijska kolegica, novinarka Simona Brglez, pa Andrej Hofer, ki že lep čas dela kot radijski in televizijski voditelj na RTV Slovenija, in jaz.«
Sledil je študij novinarstva, ko je še vedno delala na velenjski radijski postaji, od drugega letnika dalje pa tudi na Radiu Fantasy v Celju kot moderatorka in novinarka. Naslednji korak se je zgodil aprila leta 2000, ko je začela opravljati pripravništvo na Radiu Celje. Po obdobju pripravništva je postala novinarka v medijski hiši Novi tednik&Ra-dio Celje, že septembra 2001, po objavljenem razpisu, na katerega se je prijavila, pa odgovorna urednica Radia Celje. Le redko katere sanje imajo tako kratko pot do uresničitve.
Kot odgovorna urednica se je z vsem žarom lotila sprememb. »Že kot pripravnica sem spoznala, da je treba radijski program posodobiti, ga preoblikovati, informativni del dvigniti na višjo kakovostno raven, nekatere oddaje ukiniti in uvesti nove, temeljito prevetriti glasbeni del programa, predvsem pa na splošno uvesti več dinamike ter k sodelovanju pritegniti nove sodelavce, nove radijske glasove, napovedovalce, voditelje, tonske tehnike. Tako je postopoma nastajala nova podoba radia in programa, ki so ga poslušalci sprejeli za svojega,« se spominja reformatorskega obdobja zadnjih treh let. Seveda pa s tem, kar je dosegla, še vedno ni zadovoljna, največja med njenimi poklicnimi željami pa je uvedba drugega programa Radia Celje, Iti bi bil pretežno izpolnjen z na-rodnozabavno glasbo in njej primernimi oddajami. O svojih sodelavcih pa: »Smo odlična radijska ekipa novinarjev, moderatorjev in tehnikov, ki znamo tudi v prostem času ustvarjalno povezovati prijetno in družabno s poklicnim in koristnim.«
MAR J ELA AGREŽ Foto: GREGOR KATIČ
NE PRESLISITE NA RADIU CELJE
ČETRTEK, 3. JUNIJA, OB 12. 15: ODMEV
POROKE ISTOSPOLNIH
Konec aprila so si v nevladnih organizacijah, ki si že od leta 1997 prizadevajo za ureditev položajev partnerjev istega spola, oddahnili, saj je vlada potrdila predlog zakona o is-tospolni partnerski zvezi in ga poslala v parlamentarno proceduro. Zdaj številne stranke izražajo svoje zadržke in dvome, pravice gejev in lezbijk pa zaenkrat še ostajajo neurejene.
Zakonski predlog sicer določa pogoje in postopke registriranja in prenehanja istospol-nih zvez, ureja premoženjska razmerja med partnerjema, dedovalne pravice in sorodstvene vezi, posvojitev pa ne dopušča. Mnenja različnih strani bomo predstavili v oddaji Odmev, svoje pa boste lahko povedali tudi poslušalci. Na naši spletni strani www.radioce-lie.com je objavljena tudi anketa na temo poroke istospolnih partnerjev. Rezultate bomo objavili v oddaji Odmev, ki jo bo vodila Alma Maruška Sedlar.
20 VROČIH RADIA CELJE
TUJA LESTVICA
1.	SUMMER SUNSHINE-THE CORRS (5)
2.	FUCK IT (I DONT WANT
YOU BACK)-EAMON	(4)
3.	STAYTHE SAME - GABRIELLE (2)
4.	EVERYTHING-AlANIS
5.	MYBAND-D12	(2) SAVE THE POPULATION - RED HOT
CHIUPE
13)
7.	STOLEN CAR (TAKE ME DANCING)-STING	|5)
8.	IASTDROP-KEVINLYTTLE
9.	OUR LIVES-THECALLING
10.	DIPÍTLOW-CHRISTINAMIUAN (1)
(4)
5.	GLEJ KAKŠEN D/N - PARTY-ZANI (3)
6.	DVIGNEŠ ME-NI DE	(7)
U	(2
IK 'N BAND (1 PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: TRICK ME-KEUS CHOCOLATE - KYUE MINOGUE PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
NEKI SlADKEGA - BIG FOOT MAMA TVOJ DOTIK (REMIX) - PLATIN
Anej Podlesnik, Vipavska 19. Celje Metka Marolt. Čopova 23, Celje Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje.
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsak petek ob 20. uri.
VRTILJAK POLK I VALČKOV
CELJSKIH 5 plus
1. VERJEMI IN ZAUPAJ -
KVINTET OORI 2 NAJLEPŠE VtŽE - VITEZI CELJSKI (1)
3.	BOM Z DRUGIM ZAPLESALA -ZAPELJIVKE
4.	SMISEL LJUBEZNI-HLAPCI
5.	ZAHVALA MAMI - 7. RAJ Predlog za lestvico:
DANES JE SONČEN DAN - POLKA PUNCE
(7)
SLOVENSKIH 5 plus
1.	MNOGO ZDRAVJA-POGUM (
2.	NA BLEDU JE V REDU-SLAPOVI (
3.	POLJUB V SLOVO - SLOVENSKI MUZIKANTJE	(
4.	MOJ DOM-BREŽIŠKI FLOSARJI (
5.	20 LET-BRODNIKI	( Predlog za lestvico:
ČAKAL SEM OB POTOKU - ŠTIRJE KOVAČI
NEDELJA, 6. JUNIJA, OB 10.10: ZNANCI PRED MIKROFONOM
EN GODEC NAM GODE
Ivan Sivec je po bratih Avsenik napisal še eno zanimivo knjigo o znanem slovenskem predstavniku narodnozabavne glasbe Lojzetu Slaku z naslovom En godec nam gode. Letos mineva tudi 40 let od ustanovitve ansambla Lojzeta Slaka. Prvi je uspešno pot Lojzetu Slaku napovedal nihče drug kot Slavko Avsenik! Z Lojzetom Slakom se bo pogovarjal Tone Vrabl.
NEDELJA, 6. JUNIJA, OB 18.00:
NEDELJSKI GLASBENI VETER
NEW SWING QUARTET
Skupina New Swing Quartet pripravlja zaključek praznovanja 35. obletnice delovanja. Velik koncert bodo pripravili 10. junija v prenovljeni dvorani kina Union, o njihovi zgodbi o uspehu in prihodnjih načrtih pa se bo s celotno skupino pogovarjala Simona Brglez.
Nagrajenca:
Marija Škorjanc. Strmca 36. Laško Irena Petek, tindek 4, Frankolovo Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Rada Celje. Lestvico Celjskih 5 lahko poslušatevsak ponedeljek ob 2215 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje.
!
91,1 95,1 95,$ 12
NASVETI
IZ NOVIM TEDNIKOM
V treh tednih 50 kilogramov manj!
Tri tedne že naša skupinica pridno zmanjšuje telesno težo in v tem času je skupaj odpravila že nekaj več kot 50 kilogramov. Pri tem so udeleženci opustili nekaj nezdravih in »lenobnih« navad, se privadili na redno vadbo v fitnesu in ustvarili nova prijateljstva.
Naštejmo nekaj novih, zdravih navad naših udeležencev: namesto z avtom se do prijateljice odpravijo peš, domači orbitrack ne služi več kot obešalnik pač pa znova opravlja svojo prvotno funk-jcijo, sendvič za malico je zamenjalo jabolko, sedenje pred televizorjem sprehod v naravi... Nič čudnega torej, da kilogrami »bežijo«. Veste, kaj našo skupinico še dodatno motivira? Tekmovalnost, kdo bo shujšal več in si na ta način priboril tudi nagrado Novega tednika.
Ta teden smo poleg rednega tehtanja pri delu v skupi-
ni spoznah tudi, kakšna je naša samopodoba. Zunanji videz prav gotovo ne pomaga pri krepitvi samopodobe, kljub temu pa našo osebnost ne sestavlja zgolj videz. S pogovorom z Jožico Barbarič, specialistko klinične psihologije, ki ima svojo zasebno psihološko svetovalnico v Ce-lju, smo ugotovili, da imamo cel kup dobrih lastnosti. Kadar na njih malo pozabimo, pa si je dobro prebrati nekaj kratkih pozitivnih misli za izboljšanje samopodobe. »Večina udeležencev je že poskusila različne shujševal-ne diete, za njimi so mnoga razočaranja in ta rušijo sa-mozaupanje, človek postane bolj negotov,« pravi Jožica Barbarič, »takšna skupina.
kot je ta, pa lahko zelo pomaga pri dvigovanju samozavesti in oblikovanju nove samopodobe. Medsebojna podpora članov na eni strani, na drugi pa malo tekmovalnosti je tisto, kar jih najbolj spodbuja.«
Naša skupinica že hitro pridobiva nazaj del izgubljene samopodobe. Znaki so namreč več kot očitni, saj se veliko šalijo, spodbujajo drug drugega, dodatno energijo pa jim dajejo vidni in merljivi rezultati pri hujšanju.
ROZMARI PETEK
Tedensko lahko akcijo hujšanja spremljate tudi na Radiu Celje - vsako sredo ob 13.15.
Kratke pozitivne misli za izboljšanje samopodobe:
1.	Pomemben sem toliko kot drugi.
2.	Ljudje so mi naklonjeni.
3.	Nihče mi nič noče.
4.	Ni treba, da bi se počutil slabo. Imam vso pravico, da sem to, kar sem in se zaradi tega dobro počutim.
5.	Če naredim nekaj narobe, še ne pomeni, da sem naredil največjo napako v življenju. Ljudje razumejo napake, ker so te nekaj človeškega.
6.	Ni me treba biti sram zato, kako sem se vedel v preteklosti. Pomembna je sedanjost.
7.	Imel sem nekaj bolečih izkušenj v svojem življenju. Spomini na te izkušnje nimajo več moči nad mano.
8.	Ne potrebujem nobenega odobravanja za to, kar storim ali rečem - prepričan sem vase.
JOŽICA BARBARIČ, spec, klinične psihologije
90,6 95,1
m™
95,9 100,3
••>»*• ■ .. .j. w

tuzma
PROMETEJ ZDAJ NA STANETOVI ULICI!
Trgovina z materialom in pripomočki za likovno ustvarjanje - Prometej Art & Hobby je v Celju prisotna že devet let, s 1. junijem 2004 pa bo delovala na novi lokaciji - na Stanetovi 19!
Si želite tudi sami poslikati in s perlicami okrasiti majico za to poletje? Mogoče izdelati nakit, ki sodi zraven ah pobarvati hlače v drugo barvo? Če vam je takšno ustvarjanje izziv, zavijte v trgovino Prometej Art & Hobby, kjer boste našli material, ki ga potrebujete in tudi kakšno dobro zamisel!
Ponudba trgovine je pestra in zanimiva za vse generacije. Obsega bogato paleto barv za blago, steklo, les in druge podlage. Na voljo so umetniške oljne, akrilne in akvarel-ne barve, veliko raznovrstnih papirjev in slikarska platna. Kupite lahko čopiče, modelime mase in mase za ulivanje, sestavne delčke za nakit, perlice in še in še pripomočkov in dodatkov, ki jih pri ustvarjanju potrebujete.
Predvsem otroci poznajo tudi Prometejeve ustvarjalne delavnice. Letos poleti bosta dve tedenski delavnici za osnovnošolce; ena od 5. do 9. julija in druga od 23. do 27. avgusta, vsak dan od 9.00 do 14.00. Jeseni pa se bodo spet začele delavnice, ki potekajo enkrat tedensko, tako za predšolske otroke kakor za osnovnošolce. Za odrasle bodo organizirane eno- in dvodnevne ustvarjalne delavnice z različnimi vsebinami (oblikovanje nakita, krasi-tev lončevine, poslikava stekla, mozaik ...).
Veliko idej za izdelavo uporabnih in dekorativnih predmetov in natančna navodila za delo ponuja tudi Atelje -revija za ljubitelje ustvarjanja, ki jo založba Prometej izdaja že šesto leto.
Vabljeni torej v Prometej Art & Hobby na Stanetovi 19 v Celju!
UA
Prometej Art & Hobby d.o.o.
Stanetova 19, Celje
Tel.: 03 4930 613
Fax: 03 4930 614
www. pro metej -ar thobby. si
Torek: Imela sem prav! Zvezde so mi bile naklonjene in dobila sem angino! Glede na stari zakon zablojenih literatov, da se lastnemu dnevniku (z rahlimi izjemami v nekaterih podrobnostih) ne laže, naj priznam, da ne vem, ali je šlo ravno za angino. Vsekakor pa je bil razlog za to, da danes nisem šla na srečanje skupine Hujšajmo z NT&RC, ki se že tretji teden srečuje na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, dovolj tehten, da se mi ni bilo potrebno stehtati...
Sreda: Absolutno preveč dela imam, da bi lahko mislila še na hujšanje. Občutek imam, da bo projekt hujšanje za nekaj časa odrinjen na stranski tir - za razliko od vseh ostalih pridnih članov naše skupine. Ponosna sem nanje (pa tudi nekoliko zavidam jim), ker vem, da v času, ko se smilim sama sebi, pod strokovnim vodstvom dr. Jane ter Top-Fitove inštruktorice Nataše pridno obiskujejo fitnes, pazijo, kaj jedo in si to pridno zapisujejo v svoje dnevnike. Meni gre bistveno slabše - stanje lahko rešijo samo dooo-oolgeeee počitnice!
Četrtek: V tako besni delovni vnemi in iskanju letalske vozovnice sem, da za kaj drugega ni kaj prida časa! Mineva teden dni od ugriza klopa in z veseljem v srcu spoznam, da se mi po telesu še niso pojavili rdeči madeži, ki bi nakazovali na kakšno življenjsko nevarno bolezen! Popoldne pride prijatelj M., obseden od Azije, in sploh ni vprašanje, kje se bova srečala. Kitajska restavracija, celjski nadomestek resničnega Pekinga ali londonskega China Towna, kjer te iz vsake izložbe gledajo mrtve, pečene glave pekinških rac. Bljek! Samo zaradi strahu, da mi ne bi v krožnik s tofujem podtaknili pečene podgane, se odločim, da bom spremenila načrtovani cilj potovanja. Prekličem rezervacijo za Peking in se namenim drugam. Destinacija: Azija, ampak dežela, v kateri so prebivalci pretežno zelenjavojedci.
Petek: Včeraj sem sicer skočila na Anski vrh, drugače pa moje gibanje (in s tem tudi splošno počutje) zamira. Privoščim si zdravo vegetarijansko kosilo: ocvrti sir, od katerega maščoba kar teče. Ampak v slovenskih restavracijah bi bilo zelo utopično pričakovati, da si kot vegetarijansko hrano predstavljajo kaj drugega ... Potem se pa še ljudje čudijo, od kod smo vegetarijanci debeli???
Na moj dnevnik se odzove prijateljev brat, ki me spomni, da bi moralo biti »hujšanje užitek po Lacanu in ne mučenje po Kristusu«. Na srečo me je obsedenost s psihoanalizo že zdavnaj minila. TUdi ta mi je namreč namesto pričakovanega duševnega miru prinesla le še nekaj dodatnih kilogramov ... Videti je, da je ob vsem filozofiranju, ki ga namenjamo hujšanju in hranjenju, formula že od nekdaj (in še vedno) zelo preprosta: vnesti manj kalorij, kot jih porabimo. Oziroma jih porabiti več, kot jih vnesemo. Le zakaj je potem tako težko shujšati? In predvsem: le zakaj to tako dolgo traja?
Sobota: V roke mi je prišel tretji del ene kultnih knjig mojega otroštva. Raznih nerodnosti in nesreč polno življenje Jadrana Krta, zdaj starega 30 let, ki že 17 let redno piše dnevnik, me vzpodbudi. Torej le nisem največja luzerka na tem svetu! Jadran, ki zdaj dela kot kuhar (strokovnjak za drobovino, fej!) v neki londonski restavraciji, je oče dveh otrok, nikakor pa se ne more znebiti odvisnosti od sadnih bonbonov! Zgleduje se po svoji literarni junakinjo Bridget Jones in v dnevnik pridno beleži statistiko, v kateri si za razliko od Bridget, ki je štela predvsem seks in kalorije, meri število pojedenih bonbonov, popitega alkohola ter (im)potenco. Tudi na slednjo menda bistveno vplivajo kilogrami, ampak na srečo se mi vsaj s tem ni potrebno ukvarjati. Kakorkoli, statistika (če ni ravno tista za izpit na faksu) mi je všeč, zato bom poskusila še jaz. Hrana: preveč. Alkohol: premalo (torej: nič). Finančno stanje: v minusu. Prepiri: 3/5. Seks: 9/10. Gibanje: 0/20. Splošno počutje: -1/0. Dokaj klavrno, mar ne? Skušala bom izboljšati povprečje do zaključka naše shujševalne delavnice ...
Nedelja: Kronično sem utrujena in zadnji čas je, da nekaj v svojem življenju spremenim. Morda za začetek način razmišljanja? Ali raje kar delovanja?
Ponedeljek: Novega delovnega dne se zaradi občutno lepšega vremena sploh ne razveselim. Zadnje fizično gibanje je bilo zabeleženo v petek, ko sem se z usposobljenim kolesom peljala v službo in nazaj. Počutje ob tem je bilo odlično, ampak presenetilo me je spoznanje, da je biti kolesar na celjskih ulicah življenjsko nevarno. Kolesarji, ki vozijo v nasprotni smeri po tvoji stezi, po kateri se v vseh smereh sprehajajo tudi pešci, očitno prepričani, da so nekakšni nedotakljivi Terminatorji. Kolesarske steze so posejane z drevesi (kar je sicer lepo, ampak prostor za kolesarje bi lahko bil potem kje drugje), v središču mesta, kjer so te policisti še pred petnajstimi leti preganjali, če si bil s kolesom, so zdaj parkirane vrste avtomobilov in srečo imaš, če te kateri od njih ne povozi. Novemu števcu in sedežu za kolo (to je bila moja prva vožnja brez žuljev!) se bo morala tako kmalu pridružiti še čelada ...
Ah, dragi moj dnevnik, ki me podpiraš v procesu hujšanja, ki razumeš vse shujševalne vzpone in padce, le kam drvi ta nori, nori svet???
(Se nadaljuje) Piše: ANČKA OCVIRK
lfadba v fitnesu II.
Pri treningu moči so dogajanja bolj zapletena kot pri aerobni vadbi. Na stopnjo prilagoditve organizma vplivajo številni dejavniki, kot so število ponovitev, zgradba mišice, raven moškega spolnega hormona testosterona. Namen treninga je postopno zvišanje upora proti teži, uporabljeni pri treningu.
Najbolj viden učinek vadbe je povečana masa mišice, ki trenira. Takšen pojav imenujemo hipertrofija mišice. Gre za posledico povečanega števila in velikosti mišičnih vlaken - miofibril. Lahko govorimo tudi o povečanju števila enot aktina in miozina, ki sta najpomembnejša dejavnika, ki povečata moč mišice. Če enakemu treningu izpostavimo moškega in žensko, bodo pri moškem mišice bolj hipertrofirale kot pri ženski, razlog je testosteron. Največji učinek ima trening, ki ga se-
Da se pri anaerobnei vadbi v telesu ustvari mlečna kislina, je pravilno odgovoril tudi Luka Gobec iz Celja, ki bo prejel kupon za 14-dnevno brezplačno vadbo v Senior klubu ali Fit-nosečnici v Top-Fitu.
stavlja malo ponovitev vaj ob visokem uporu. Ob treningu moči se vezivno tkivo (hrustanec, ligamenti, kite), povezano z mišico, zadebeli in je s tem bolj odporno na velike sile, ki se razvijejo. Pri treningu moči nemalokrat pride neposredno do mišične bolečine, ki je posledica tvorbe mlečne kisline. Le-ta stimu-
Nagradno vprašanje
So dogajanja v telesu pri treningu moči bolj ali manj zapletena kot pri aerobni vadbi?
IME IN PRIIMEK: NASLOV:
lira živčne končiče ob mišičnih vlaknih, po treningu pa jo deloma razgradijo mišice in deloma jetra. Pozna bolečina, ki nastopi dan do tri po treningu, pa je posledica mi-kro poškodb v vezivnem tkivu ob mišici in poškodb mišičnih ovojnic.
Gibljivosti določenega sklepa (pogosto usmerjen v določene predele, kot so spodnja hrbtenica, kolki, medenični obroč, rama) je odvisna od kit in ligamentov ob sklepu in elastičnosti same mišice in kože. Najbolj varno je počasno raztezanje do rahle bolečine. V tem položaju zadržimo vsaj deset sekund. Hitri pretirani gibi lahko privedejo do poškodb v mišičnih vlaknih in vezivu. Med raztezanjem ne pozabite na dihanje.
Kupon nalepite na dopisnico in jo pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, dobitnika za 14-dnevno brezplačno vadbo v Senior klubu ali Fit-nosečnici v Top-Fitu, centru za zdravje in rekreacijo v Ipavčevi 22 v Celju.
HUJSANJE
8 - 12 kg MMMČno Dr. PIRN AT
127/252 32 55,01/519 35 SI
TEDENSKI ASTROLOŠ«
NAPOVED II
Četrtek, 3. junij: Venera in Sonce v Dvojčku predstavljata igrivost in dvojnost narave. Hidi četrtkov dan bo energija zračno obarvana s prevladujočim vplivom polne Lune v Strelcu. Velja opozorilo, da moramo ravnati previdno na vseh področjih. Naj ne bosta negativnost in slaba volja tisti, ki bosta prevladovali temu dnevu.
Petek, 4. junij: Dober dan za sprejemanje pomembnejših odločitev, vendar pazljivo, da zaradi nejasnosti in zapletov ne zapadete v spor. Medsebojni odnosi bodo tisti., ki bodo v tem obdobju bolj izpostavljeni kot običajno. Premisliti moramo', kako ravnati drugače, kot smo to naredili v preteklosti.
Sobota, 5. junij: Kar nekaj napetih trenutkov se bo zvrstilo v sobotnem dnevu, zato je priporočljivo, da dan preživite kar se da sproščeno in se ukvarjate z zadevami, ki so vam ljube. Težave in probleme tokrat postavite na stran. V večernih urah bo ljubezen izražena močneje, zaradi tega bo tudi želja po romantiki velika.
Nedelja, 6. junij: Odločnost bo velika, vendar se bodo pojavljale tudi večje notranje napetosti, ki izhajajo iz naše podzavesti. V mislih se bodo vračale zadeve iz preteklosti, ki niso bile dokončane ali so kako drugače nejasne. Resnica se mora tokrat pokazati v vsej svoji obliki.
Ponedeljek, 7. junij: Luna v znamenju Vodnarja bo kriva, da bo naše razpoloženje spremenljivo. Na poslovnem področju je potrebno nameniti veliko pozornosti natančnosti in tudi medsebojni komunikaciji. Ta dan bo domišljija delovala z vso svojo silovitostjo, zato se je potrebno truditi, da ločimo, kaj je realno in kaj ne.
Torek, 8. junij: Srečala se bosta Sonce in Venera. To je prelep vpliv, s pomočjo katerega bomo lahko izrazili svoje želje in potrebe. Paziti se moramo površnosti, svoja čustva pa izraziti na pozitiven način. Živčna obremenjenost bo zaradi močnega vpliva Dvojčka povečana.
Sreda, 9. junij: Luna bo v sredo prestopila v Bika in otoplila naša čustva. Marsikdo bo doživel lepo presenečenje, še posebno je izpostavljeno finančno in ljubezensko področje. V popoldanskem času in večernih urah je potrebno biti pazljiv zaradi napetega kvadrata Lune in Sonca.
Astrologinja GORDANA
ASTROLOGINJA GORDANA
Regresije, bioterapijè, astrologija, jasnovidnost: 090 41 26 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 404 935 ASTROLOGINJA DOLORES Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 519 265
OD KOD PRAZNIKI?
Telovo
i
Telovo je praznik sv. reš-njega telesa in krvi, ko cerkev slavi spremenitev kruha v Kristusovo telo, kot jo je Kristus prvič opravil v če-trtêk pred svojo smrtjo na križu. Kristjani verujejo, da je Jezus pri zadnji večerji, tisto noč, ko je bil izdan, postavil evharistično daritev svojega telesa in svoje krvi, da bi s tem daritev na križu mogla trajati skozi vse čase, dokler ne pride. To dejanje, ki do konca sveta zagotavlja Kristusovo prisotnost na zemlji, je središče vsake mašne daritve ter temelj katoliške vere sploh.
V Kristusovo telo spremenjeni kruh, evharistija, se hrani v cerkvi v tabernaklju. Praznik so uvedli šele v 13. stoletju, prej so poznali čaščenje evharistije samo v zvezi z mašo. Odločilen povod za uvedbo praznika naj bi bilo Kristusovo razodetje redovnici sv. Julijani iz Liegea v sedanji Belgiji. Papež Urban IV. je leta 1264 zaukazal, naj praznik obhaja vsa cerkev. Praznik se uvrsti na četrtek po nedelji Svete Trojice. Letos pade na 10. junij. Prazniku pravimo tudi telesni dan,
veliko telovo, sveto telo, praznik božjega telesa, pran-ganje in obnašanje.
Na telovo so bile včasih po celi deželi procesije, kjer je prišel na dan ves blišč cerkve. Iz tabernaklja je bilo v bleščeči monštranci povzdig-njeno Najsvetejše, ki ga je duhovnik v spremstvu ministrantov, pevcev in vernikov v razkošnem sprevodu za bandero in ob streljanju mož-narjev in pušk ponesel med hišami, polji in travniki. Na krajih, kjer so brali evangelije, so postavili štiri oltarje in jih okrasili z brezovimi in lipovimi vejami. Pri vsakem oltarju so verniki slovesno peli prošnje za varstvo pred strelo in hudo uro, kugo, lakoto, vojsko in vsakim zlom, pred naglo smrtjo, prošnje za sad zemlje in zoper sovražnike cerkve. Na poti, kjer je šla mimo telovska procesija, so v okna in pred vrata hiš prav tako zatikali brezove in lipove veje ter postavljali goreče svečke po okenskih policah. Tako so delali skoraj povsod na Slovenskem, tudi v naših koncih (Dobrna). V ljudski veri so namreč veje, mimo katerih je
Piše: PAVLA KL1NER
šla telovska procesija, blagoslovljene in vsebujejo obrambno moč proti boleznim in nezgodam. Te vejice so zatikali tudi v njive zoper hudo uro in slabo letino. Z njimi pa so pokadili tudi obolelega človeka ali žival. Na Dobrni so jih dali v podboje hlevskih vrat, da se živine ne bi prijela nalezljiva bolezen. Prav tako so na ta dan po vseh vaseh in mestih postavljali mogočne mlaje in slavoloke, ki so jih o kresu podrli in zapili.
Sijajnih telovskih procesij že dolgo ni več. Svoj konec so v glavnem vzele že z drugo svetovno vojno. Obnoviti jih po tem času ni bilo več mogoče. Še vedno pa živijo v knjigah, ki govorijo o prazničnih običajih pri nas. Vzemite jih kdaj v roke in doživite blišč in radost, ki so jo občutili naši predniki.
Z zelenim v zeleno
S tem, zadnjim kuponč-kom pred žrebanjem, ki bo v sredo, 9. junija v času oddaje Zeleni val (med 11. in 12. uro), si boste morda zagotovili sedež v naši zeleni karavani, ki bo krenila na drugi izlet Z zelenim v zeleno.
V našem bobnu (škafu) se je zbralo veliko kupončkov, ki ste jih pridno izrezovali. Tisti, ki ste pozorno prebrali navodila v prejšnji številki Novega tednika, ste lahko na kupon napisali še eno osebo, za katero želite, da potuje z vami na izlet na rožnate travnike in obronke gozdov, kjer boste pod vodstvom zeliščar-ke Fanike Burjan prepoznavali čudežno moč zdravilnih zeli in si izmenjali izkušnje in znanje.
Izlet načrtujemo 19. rožnika in upamo na lepo vreme. Vremenski napovedi za tisti dan se boste izžrebani izletniki primerno obuli in
oblekli. Na vas je tudi, da boste pravočasno poskrbeli, če iz kakršnegakoli razloga ne boste mogli z nami. Tako bomo mesto v avtobusu odstopili komu drugemu. Vse ostalo pa bo v naši domeni: kratki postanki za nabiranje znanja in za prigrizek, čaj, sprehod po naravi, druženje z gosti in še kakšno presenečenje vas bo čakalo na cilju, ki bo le okrog 15 kilometrov oddaljen od izhodiščne točke.
torej iz Celja, od koder bo krenila naša zelena karavana s 40 potniki.
Hvala vsem, ki ste nam š kupončki izrezanimi iz Novega tednika poslali pozdrave in tudi pohvale za oddajo Zeleni val, namige in nasvete. 19. junija, ko bomo cť dan skupaj, bo dovolj priložnosti za takšna kramljanja.
Do takrat pa lep pozdrav, Veselimo se skupaj!
MATEJA PODJED
Kupon št. 3 (kuponi do vključno 3. junija)	
Ime	
Priimek	!
Naslov	
Telefonska številka	
Kupon pošljite na dopisnici na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19,3000 Celje, j s pripisom Za izlet z Zelenim valom. j	
Nazdravimo vsem narodom Evrope, pošljimo 2 milijona
razglednic in odprimo srca prijateljem, znancem, sorodnikom in poslovnim partnerjem, s katerimi odslej gradimo skupno prihodnost. Izkupiček projekta je namenjen perspektivnim športnikom in športnikom invalidom. Serije petih razglednic, z že plačano poštnino za Evropo, dobite v vseh enotah Pošte Slovenije, prodajalnah Mercator in na bencinskih servisih OMV Istrabenz. Cena kompleta je 1000 SIT.
Slovenija
POŽIVI-J A ro
Diagnostični center
v Zdravilišču Laško
Center za obolenja debelega črevesa, zadnjika in danke
Preventivni pregledi, celovita diagnostika in terapija
Zdravniki specialisti uporabljajo najsodobnejše aparature
Zdravilišče Laško Zdraviliška c. 4,3270 laško Informacije: 03 734 57 00 e-mail: info@zdravilisce-lasko.si
Zdravje ni naključje, za zdravje je potrebno skrbeti
-m
Akajska ponudba vtlja v vseh prodajalnah skupine Menaror, Meitatorjevih franši
na do prodaje zalog. Cene so v SIT. Poslovni sisran Mcrator, dd., Dunajska 107,1000 Ljubljana.
Brez dvoma *À55let....
Mlada modna
interakcija
Pripravila: vlasta cah
Uspešen oblikovalski podmladek tudi s Celjskega	žerovnik
Tea Lipovšek
Eden osnovnih pojmov v be-havioristični sociologiji - interakcija ali skupno delovanje, vzajemno prepletanje ... je bila tema letošnje modne revije maturantov Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani.
Novopečeni modni kreatorji, 33 deklet in trije fantje, so se pod vodstvom mentorjev Darje Vidic, Mojce Rus, Sabine Puc in Saše Jamnik prvič predstavili slovenski javnosti. Svoje modne vizije, pogojene z mladostnim entuziazmom, inovativnim pristopom do novomodne estetike ter drzne sproščenosti, so strnili v parado duhovitih, ro-I mantičnih, futurističnih ... modnih zgodb.
Element prepletanja tekstilij, usnja, plastike, kovine ... se je pojavljal v domiselni navezi s črno-belimi in barvnimi kontrasti. Všečni so bili kreatorski utrinki s slamicami, asimetričnimi pletenicami, vzorčenji kot origami, oblekami v stilu charl-stona, ki so jih »skupaj držale« zgolj resice. Prepletanje je mlade umetnike navdihnilo tudi v obliki kovinskih verižic, pisanih trakov, ki so sestavljali krilca podobna tistim, ki jih nosi-
jo tahitijske plesalke. Očem zanimivi so bile tudi ročne posli-kave v obliki patchworka ali patchwork črno-bele sestavljanke, pa vesoljsko kovinske krinoline, po katerih so vijugale »žile in zračni mehurčki«. Kot preprosti in efektni reciklažni detajli so se izkazali gumbi, po-šiti čez oblačilo, ali drobna kot mozaik razbita in na krinolina-sti rob pošita ogledalca. Pa obleka iz resic, skvačkanih zgolj iz verižnih pentelj.
Med mladimi modnimi oblikovalci iz vse Slovenije so bile opazne in s spontanim aplavzom nagrajene tudi kreacije deklet s Celjskega: Tee Lipovšek, Barbare Jureš in Helene Horvat. Tea Lipovšek se je poigrala z oranž-no-zelenim prepletanjem, ki ga je zaključila z »razcvetenim« krauza ovratnikom. Barbara Jureš je združila prepletajočo čr-no-belo geometrijo in asimetrijo, Helena Horvat pa se je odločila za romantično prepletanje trakov in tila.
Za konec še nasvet bodočih slovenskih ustvarjalcev mode za poletne dni: upajte si in vnesite nekaj igrive svežine tudi v vsakdanje oblačenje!
Foto: STANE JERKO
CVETOČA POMLAD
Vodnik po naši regiji

Izšel je Vodnik od Rinke do Sode, ki bo usmerjal turiste po savinjski regiji. Vodnik poudarja predvsem etnološki vidik, pri čemer predstavlja različne zanimive objekte, muzejske zbirke, rojstne hiše znamenitih Slovencev, različne kmetije, prireditve in podobno.
Gre za projekt, ki je namenjen trženju vsega omenjenega ter je nastal v sodelovanju med celjskim podjetjem Fit media in 26 občinami naše regije. Kot je na javni predstavitvi poudaril direktor Jože Volfand, je kljub različnim interesom znotraj regije prav tako očitna želja po skupnem nastopu. .
Vodnik je posebej dobrodošel zaradi dejstva, ker država savinjsko regijo bistveno manj promovira kot klasične slovenske turistične cilje. Izšel je v pet tisoč izvodih s slovenskim in angleškim besedilom. Kot je bilo povedano, bo vodnik posredovan tudi slovenskim turističnim in diplomatskim predstavništvom na tujem ter predstavništvom sosednjih držav v Sloveniji. Knjižico bogatijo številne fotografije.
Predstavitve so se udeležili predstavniki agencij Kompas in Orel, ki so pripravili več tudi nekajdnevnih paketov po naši regiji. Pri tem je bila javno izražena želja, da bi jima sledili še drugi. Predstavitev je bila pred nekaj dnevi, v etnološko zanimivem turističnem Sorževem mlinu v Polžah pri Novi Cerkvi. Zbrane je zato pozdravil tudi župan Vojnika Beno Podergajs.
Sicer pa je turistični vodnik od Rinke do Sode že četrti projekt predstavitve turistične de-stinacije z omenjeno blagovno znamko, ki ga je pripravila Fit media. Tako je v preteklih letih izšel zemljevid regije, ki mu je sledilo pet produktnih prospektov ter predstavitev naše regije na sejmu Alpe Adria.
BRANE JERANKO
31900
ÍSS^^^uSETI^Í'; i M
: 3.JOIH.Ï00 tnddolHHBnKMIik?U.I L
16.900 MEDliUN 24.900 SOi/BRAČ 55.290
J 24>27i.';.-J 3i pd 79.900 IIÍ-2ÍÍ. ' .. ' 7<ml51.900 4A-27A. J
§ »n» «66.350 ČRNA GORA 72.000 HVAR
11.7. . MIMI 2U.-4.7. : Mh'hâi 27.6.-11.7.
81.900
«PARIZ 3D/2N2 11 25 6. od 90.050: LONDON 3D/ÎH 11,6, HA d »1.530.50/4« II, 30A cé *
18.6, 6.!. cd 160.100; ISLANDU'
...... VZIJA S0/4MZ 23.6. od 16f .
24.6. » cd «1190; KAPAMKIJA100/7« WC25.6, 20.8. Kod 147.700. SIC - M/4PIX 23.6,22.5. od 15?.900; BARCELONA 3D/N2 25.6. od 110.070; IR! -----.... HOHY.IISWI80/7W 14,7,11.8.odMf......." "
31KÍ?
25A.24.J.0ÍI2U.... , .........
26.6,17,31.7,7,21.8. od 207.900, NOPi*. mxkiou//w ii.í, i (0/3ř0t 5.7 cd 170.800; BALTIK 7D/6NÍ 5,26.7,9.8. cd 21 3.500. 18.8. cd 240.200; MOSKVA-inp« agodno 3D/2NÍ 8.7.1« il UU od 63/ od 191.900
SANJSKA POTOVANJA; WW TOM 50/3W 24.6 .15.7. od 170.500;,
160 26 6 od 629.800; KANADA-kiimMe no tUtóll 16 0 21.8. od 930
GARDAUND10 «op 5,12,19, 26.6. ■ 5.600; PADOVA-BENETKE1012,26.6,10»7.300 BENETKE 1012,26.6, sem5.90» RIM4D/3N217 6. „ 49.900; CÍSKI GRADOVI.PRÍGA MO/ZPOLíWop 17.6 51.900; PRAGA 30/1« 18 6 29.999; CINQUE TERRE f 30/2Pa 181,2.7.od 44.900; BRIONI lD«op 19.6. samo 9.M0; PROVANSA EXPRES 5D/2K 23.6,14.7:47.200. í-t 39.900.
icfori2D/P0ltKMp 256 26.900, DUNAJ20/1N!25.6.od20.™ "" 25.6, » 19.900, BAVARSKI GRADOVI 2t, 3D/PW. 25.6, ;
N0RDKAPP150/11« 24.6,31.7. ód 273.M0
&HÊÊ KOMPAS CELJE
5.6. od 20.970,25.6.1Dodl ----- 37.fcBl26.000.	.. ^
Hotel na Venišah bosta upravljali (na posnetku z leve) Natascha Burger kot referentka za turizem in rekreacijo ter direktorica Slavica Mulavec.
Hotel na lfenišah spet živi
V soboto so v Lačji vasi, v neposredni bližini Nazarij, po skoraj letu dni znova odprli Hotel Burger Veniše.
Hotel sta pred leti zgradila zakonca Burger, sicer domačina, ki pa živita v Nemčiji. Tildi zato ga je kot najemnik prevzel gostinec Zvone Štorman, nato pa njegov uslužbenec Mirko Laznik. Zgodba se je s kupom obtožb, predvsem zaradi neplačevanja najemnine, zapletla lani, ko je Laznik zapustil hotel. Po skoraj letu dni so v sobo-^ Michele. to znova~odprli posodoblje-' ne in obnovljene prostore s 15 sobami in apartmajem ter
TÍf V* TUI
restavracijo, v mesecu dni pa bodo dogradili še wellness center. Hotel bo vodila direktorica Slavica Mulavec.
V bližini hotela so številni športni objekti, na Ranču Burger deluje konjeniški klub Buteko, na Venišah pa je na ogled tudi bogata zbirka različnih kočij. Slovesnost ob odprtju so obogatili učenci Glasbene šole Nazarje in člani MoPZ Bočna, blagoslovil ga je pater Evgen Ketiš, trak pa so prerezale Cvetka Burger z vnukinjama Saro in ..........US
19., 26.6/7D/POL 34.91 NEUM. noro zniianj« 3* hotel Stella, brezplačno let (bus 9.500) 19.6.-3.7/7D/POL 36.504 PORTOROŽ, Sončkov kluk
3* Lucija, bogata vs« ugodno za družine
19.675D/POL i.» 39.900 POREČ, Sončkov klub
2* Albatros. Galeb, bogata
27.6/7D/POL 1.-41.900 GRČIJA, Krf
3' Sirena, ladja. Soni kov kli 5 izletov po otoku..
20.6/7-9D/NZ ..-49.900 | GRČIJA. Kreta B kat Erato, polet iz U (140 samo 68.000 SIT) 12.677D/POL 65.900 TUNIZIJA. Monastir 3* Abou Nawas. ALL INCLUSIVE, polet iz U (14D samo 106.100) 8.15.677D/AI 69.500
ŮSONČEK
TUI potovalni center Celje 03/425 46 40 Telefonska prodaja:

■TTi'.'l-Mli.Hf
nI, 25.6.; N "
PO DOLOMmH. 5 dni, 25.6,
. BAVARSKEGA. 5 dni, 25.6, 2 dni, 19.6, RAZKOŠJE OB RENU, 4 dni, 24.6., ÍY1CA 4 dni, 24.6, LONDON avlo, 4 dni, 25.6, 5K0TSKA: 8 dni, 28.6, 16.8, 5 dni, 19.6, 28.9, ŠKOTSKA In IRSKA 10.7, 9.8, FRANCII« PARIZ , 5 dni, IKK, 23.6, PROVANSA In AŽURNA 0BA1A. 4 dni, DUS, 24.6., PARIZ, 4 dni, a»K>, 246, PARO, 3 dni, a», 25.6 , KORZIKA. SARDINIJA 6 dni, 23.6, ITALIJA TOSKANSKI BISERI, 3 dni, 24.6 , TOSKANA In ELBA 3 dni, 25.6, RW 4 dni, DUS, 24.6, GARDAIAND, 1 dan, 5.6., ÍPANUA: BILBAO, SAN SEBASTIAN, PAMPLONA TEK Z BIKI, 5 dni, 6.7, letalo, V RITMU FLAMENKA 5 dni, 25.6, COSTA BRAVA BARCEIONA 5 dni, 25.6, c-.'lli OTOK ZAKINTOS IN GRÛJA S dni, 27.6, SUMOM«! JA. NORVEŠKI FJORDI, COPENHAGEN, 8 dni, 17.7. m 7.8., SKANDINAVSKE PRESTOLNICE, 8 dni, 28.6. In 26.7, KANADA 6 JAZZ FESTIVAL 25.6, 10 dni, ZM. CAUFORNUA 25.6, 12 dni, NEW YORK, 24.6, 5 dni, FLORIDA 9 dni, 25.6. UCOONO LONDON. HOTEL NZ. VIKEND PAKOl ZE OD 55.000 SIT/OS. ŠPANIJA, LLORET DE MAR, VSAK TEDEN 00 JURIJA DO OKTOBRA 7 dni: HOTEL MERCEDES*": 25.06, POIM p. 43.900 SIT/OS, BUNCA AURORA*, pomi pennon Je od 37.000 srr/oseoo, APARTMAJ11/4, te Od 16.900 SIT/osebo, OBVEZNO DOPLAČILO AVTOBUSNI PREVOZ: 26.000 SIT, HRVAŠKA: PAG, NOVAUA 1/2*2 Od 72.300 SIT, APP KOLENKO, 1/6 Od 93.900 SIT. TROGIR, V1IA MARIAIS, 1 /4-5 Od 73.900 SIT
JA LETALSKIH VOZOVNIC.

OPTIKA
^uioblr
PE CELJE, Stanetova ulical3, tel.: 03/428 5650 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI
Podjetje za proizvodnjo in trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Leveč 38 Telefon: 03/428 55 80, fax: 03/428 55 83
WW3 v ZDRAVILIŠČU LAŠKO!
• STONE TERAPIJA z vročimi In hladnimi kamni pospeši cirkulacijo, prebavo ter sprošča mišično napetost, izboljša prekrvavitev, stimulira srčni utrip, lajša bolečine, zmanjšuje vnetja in otekline, pomaga pri -razbijanju čustvenih blokad. MASAŽA S TOPLIMI ZELIŠČI stimulirajo In aktivirajo se akupresurne točke, sprostijo s< zastoji in prekinitve energijskih poti. Masaža harmonizira telo, dušo in duha, z njo dosežemo blagodejno stanje sprostitve.	«
Zdravilišče Laško d.d.. Zdraviliška c. 4.3270 Laško	SjïeS.
0REBIC-PERNA HOTEL KOMODOR
13.-20.6., 20,-27.6.
79.900+takse[n2o»bi| letalo-bus, 7 polp.
Sjet
Hotel ODISEJ 7 x polp. že od
44.500*taka
klubske aktivnosti akcija: v določenih terminih
ELAFITSKI OTOKI-ŠIPAN AKCIJA 1=2 HOTEL ŠIPAN
13^20.6.. 27.6.4.7.
79.900 *takse|ta2o»bi) letalo-bus, 7 polp.
ROMANJE V LURD
23.-27.6./5 dni
69.900
Vse vključeno w ceni!
DOBER DAN TURIZEM d.o. CELJE, tel.: 42 60100 odprto 9.00-19.00 ŠEMPETER 03 70 31 960 VRHNIKA 01 75 06170
J
NOVI

Novi Peugeot Expert. Za profesionalce z visokimi merili.
čudi vrhunsko orodje. NotfPSigeCt hxr.< • lahko v celoti izpolni pričakovanj profesionalcevVozntka obda z udobjem prestižnih Peugeotovih limuzin. s tovornim prostorom se prilagodi vsem potrebam dejavnosti, njegov dinamiiri značaj pa |e z novimi oblikovalskimi posegi ie izrazitejši.
NOVI PEUGEOT 206XA dosega odlično razmerje med osebnim in tovornim vozilom. Gibčni malček se odlično znajde v mestnih središčih in navdušuje s svojo prostornostjo.
Vabimo vas na predstavitve novega Experta. 206XA
Merkurjevem centru v Celju (Hudinja) 4. in 5. junija, ali obiščite katerega od pooblaščenih prodajalcev
Expert
Prihaja novi porsehe 911
Nemški Porsche je s svojim modelom 911 postal legenda, avto pa je tovarni prinesel tudi velik poslovni ozi-ronia finančni uspeh.
Zdaj tovarna pripravlja povsem novo izvedenko tega vozila. Navzven se bo novi 911 od sedanje izvedenke še najbolj očitno razlikoval po prednjih lučeh, ki so tako kot ne-ikoč povsem okrogle, medtem ko so na zadku opazne pred-isem večje reže za dovod zraka k motorju. Kot napovedujejo, se bosta najprej pojavili izvedenki carrera in carrera S, pri čemer bo imela prva
325 KM, druga pa 355 KM. Zanimivo je tudi to, da se tokrat ne bodo držali nenapisanega nemškega dogovora, po katerem serijski avtomobili ne presegajo končne hitrosti, omejene na 250 km/h. Najvišja hitrost nove carrere naj bi bila nekako 285, carrere S pa celo 290 km/h.
Tovarna je ob tej priložnosti pripravila še posebno različico 911 z oznako turbo, ki bo na voljo ne le kot kupe, pač pa tudi kot kabriolet, pri čemer bo motor ponujal znanih 450 KM, zanj pa bodo hoteli kar 150 tisoč evrov.
Ma pregled tudi vsi mercedesi E-razreda, ki so bili izdelani po marcu leta 2002.
KATALIZATOR UNVERZALJil ŽE OD 26ÍHMI SIT
imifll IfHÏIÎI<■•■•■ ^^ZUi-sn,
PLOČEVINA, SVETLOBNA TELESA
1o riborslro 11, Cel/e	IN HLADILNIKI
ttl.: (03J 428-62-70	LAMBDA SONDE
Í»».«»milimimMl POTOVALNI KOVČKI IN PRTUAŽNIKI
Plus v zahodni Evropi
V	zahodni Evropi oziroma v EU je bila prodaja avtomobilov v aprilu dokaj ugodna. Skupaj je bilo prodanih 1,27 milijona avtomobilov, kar je bilo za štiri odstotke več kot aprila lani.
V	vrhu je še naprej koncem Volkswagen (plus 1,6 odstotka), sledi skupina PSA (sestavljata jo Citroen in Peugeot), ki je aprila prodala za 3,3 odstotke manj, medtem ko je bil Ford na 3. mestu. Očitno gre še naprej dobro zlasti japonskim avtomobilskim hišam, ki so prodajo povečale za 13 odstotkov, še bolj južnokorejskim, kjer je bilo kupcev za skoraj 24 odstotkov več. Zanimivo pa je, da se je aprila posrečil plus tudi skupini Fiat (za 11,4 odstotka več), kar je morda znak, da se zdravje velikega italijanskega koncema nekoliko popravlja.
Možnost podaljšanega jamstva
i Renault Slovenija ponuja zasebnim kupcem od 10. maja podaljšanje rednega jamstva za vse nove avtomobile za dobo štirih let oziroma do 80 tisoč prevoženih kilometrov. jCena je odvisna od modela in motorja ter znaša od najmanj 5$ tisoč do največ 240 tisoč tolarjev. Jamstvo je v primeru fodaje vozila prenosljivo na novega lastnika.
Slovenija: dobra prodaja aprila
Prodaja novih avtomobilov na slovenskem trgu je bila aprila zelo ugodna, saj je bilo prodanih le malo manj kot 7 tisoč vozil ali za skoraj 24 odstotkov več kot aprila lani.
Letos so v Sloveniji skupaj prodali 24.885 avtomobilov, kar je bilo znova za 26 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Lahko samo ugibamo, zakaj so številke tako ugodne, vendar je bolj ali manj jasno, da je kupce v trgovine
pripeljal tudi strah pred morebitnimi podražitvami po pridružitvi EU. Seveda je tudi aprila najbolje prodajal Renault (1.805 avtomobilov), sledil je Opel (846), ki je zabeležil izjemen posel, saj je prodajo povečal kar za 187 odstotkov, na 3. mestu je bil Peugeot (701), na četrtem pa Volkswagen (677). Zanimiv je tudi uspeh Chevroleta, ki je pri nas zamenjal nekdaj znani Daewoo in je aprila prodal 175 vozil. Najbolje prodajani avto je bil tudi v aprilu renault clio.
Mercedesi na pregled
Izredni pregledi osebnih avtomobilov niso novost niti ri tovarnah, ki so bile morda nekoč tako rekoč imune red tovrstnimi težavami.
Zdaj je doletelo Mercedes Benz. Pri nekaterih modelih Bzreda E in ET (karavanska izvedenka) in SL, bi se lahko »javile težave z elektroniko, ki nadzoruje oziroma skrbi pravilno delovanje zavor (SBC). Zato so se v tovarni od-ičili, da bodo na izredni in brezplačni pregled poklicali ise limuzine E-razreda, ki so bili izdelane od marca leta vse karavanske izvedenke E-razreda od marca lani in U ki so bili narejeni od oktobra leta 2001.
Oplu se je aprilski podvig posrečil zlasti zaradi dobre prodaje male corse.
1

Male oglase sprejemamo osebno na oglasnem oddelku NT & RC d. o. o., Prešernova 19, Celje. Objava malega oglasa na spletnem mestu izberi.si je vezana na predhodno plačano objavo malega oglasa v Novem tedniku. Male oglase, ki jih pošiljate po internetu, je tako potrebno pred objavo plačati.
MOTORNA VOZILA
PRODAM
DAEWOO nubiro II, letnik 2000, prevoženih 40.000 km, pni lastnik, prodam. Telefon 041 267-344.	2835 R 5 campus, letnik 91, za 130.000 SIT in daiwoo rater 1500, letnik 1994, prodam za 250.000 SIT. Telefon 041 257-800. Ž313 OPEL vedra 1,6 GL, letnik 92, model 93, reg. do 03/05, prevoženih 153.000 km, ABS, servo volan, centralno zaklepanje, priklop, prodam, cena 330.000 SIT. Telefon 041 577-136. 29012902 CUO 1,4 RT, letnik 1995, z no dodatno opremo, 4 letne gume, avto je zelo dobro ohranjen, cena po dogovoru, prodam. Telefon 5724-573,031 372-434.
Ž317
SUBARU justy 4-4 VD, letnik 90, v dobrem
stanju, cena 160.000 SIT in mercedes 190 D, po delih, z dokumenti, prodam. Telefon 041 645-898. s 385 JUGO 55, letnik 1989, dobro ohraajen, prodam. Telefon 031 339-194 ali 5730-358.	L 541
ŠKODO felido (XI, letnik 1998, prvi lastnik, prodom za 700.000 SIT. Telefon 5738-192.	L 547
OPEL ostra, letnik 93,145.000 km, prodam, cena po dogovoru Telefon 041 453-978.	2914
R 5 campus, letnik 94, reg. do 10/04, odlično ohranjen, prodom. Telefon 031 520-247.	2925
PASSAT karavan 1.8 CL, letnik 95, odlično ohranjen, prodam. Telefon 041 233-973.	2925
R 5 campus, letnik 93, rdeče boive, 5 vrat, reg. 07/04, dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 640-527. 2933 SUZUKI vitara 1,6 i, letnik 90, prodam, ceno on 041432-962.
OPElcorsa 1,4 i, letnik 92, zelo lepo ohranjen, prodam, cena po dogovoru. Telefon 041 432-962.	L551 MERCEDES 180 C elegance, letnik 94, kot nov, reg. do marca, golfJXD, letnik 88, lepo ohranjen, kadet 1,6 i, letnik 91, lepo ohranjen in R 5, rahlo karamboliran, letnik 92, prodam. Telefon 031 610-
SKUTER 50, letnik 99, črne barve, stranska tačka, prvi lastnik, lepo ohranjen, ugodno prodam. Telefon 041 240-658.
2954
KR0SS kawasaki kx 60, z vso opremo za
fanta, starega do 10 let, ugodno prodam. Telefon 031305-363. 2842
STROJI
^PRODAM
HIDRAVLIČNI cilinder za samonakladalno prikolico, komplet s cevjo in ventilom, nov, prodom za 17.000 SIT. Telefon 031 637-317.	2422
PUHALNIK Tajfun, na kardanski pogon in kosilnico BCS 127 bencin petrolej, prodom. Telefon 051 263-857.2740 2741 SAMONAKlADALKOSip, 16 ali 19m3,tračni obračalnik 220 in puhalnik za seno Tajfun, z motorjem ali brez, prodam. Telefon 041 261-676. 27402741 NAKIADALKO17, lepo ohranjeno, prodam. Poleg dam puhalnik. Cena 410.000 SIT. Telefon 041 588-038. 2843 VILE za prevoz silažnih bal prodam. Telefon (03)7347-673.	L533
BOČNI kosi za traktor Zetor 2511 in Imt 539, vzvodne škarje za razrez pločevine, do 3 mm debeline, ugodno prodam. Telefon po 15. uri, 041 858-725. 2895 2896 TV 420, plug za TV, prodam. Telefon 031 498421.	Ž316
TRAČNI obračalnik Sip in dvobrazdni plug prodam. Telefon (03) 5823-182. 2917 PUHALNIK Tajfun, obračalnik Panonija 220 in samonakladalno prikolico Sip 19 prodam. Telefon 041 663-137, (03) 5778-182.	2924
REKS kombi Muta, koso z grebenom, frezo, osipalnik, plug in prikolico prodam. Telefon 5451-633 in 031 562-724. 2929 NAKUDALEC za gnoj UTN 7500, cena 95.000 SIT, prodam. Informacije: Čede, Petrovce, lelefon (03) 714-0086.2 320 TRAKTOR Tomo Vinkov«, letnik 1985,18 KS, prodam. Telefon 5798-269. S 395 TROSILEC gnoja, krpan 40, ugodno pr* dam. telefon 031 280-810. 2958
KUPIM
TRAKTOR ter druge stroje, lahko tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.
2763
KMETUSKI stroj, lahko v okvari, kupim. Telefon 041 656-078. 2813
POSEST
www.pgp-nepremicnine.ci

<ÎSM 03120-50-60
CEDE, Spodnja Hudinja. 120 m!, dvojček 14, doli
podaljšanefaze, priključki na ob 290 m'
14.500.000 SIT. Telefon 041 629-514.| IZOLA. Hišo, 135 m!, s z lokalom in teraso, adaptirana, klin»!
SIT/m2. Telefon 040 206-666. PUNINA pri Sevnici. Gradbeno parcelo lepi sončni legi, v velikosti 1657 rrfj prodam. Telefon 031 596-163. : VRSTNO pritlično atrijsko hišo, Ce
cela 500 m7, prodam. Možna menjc za stanovonie. Telefon 041710456
približno 240 m'sta
1542 m', z
CEUE, center. Prodamo 1. nadstropje hiše, mansarda, vrt, garaža, mirna lokacija. Telefon 040 336-136.	p
poslopje s priključki, cena 34.500.000 SIT. Planet Investing d. 0.0., Parmonl 53, Ljubljana. Telefon (01 ) 5885-050.
ŠENTJUR, Babna Gora. Novo stanovanji
hišo, uporabne površine 230 m', paro la 3594 m', na lepi sončni legi, prodam za 20.000.000 SIT. Telefon 041 36» 625. PgP Nepremičnine, Alojz Kenda d p., Dobrova 23 o, Celje.	J
ŽALEC, Studence. Stanovanjsko hišo, lei/iA 2003, uporabne površine 139 m2, parj cela 914 m2, mirna lokacija, prodamos 26.000.000 SIT. Telefon 041 368-6» PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. pj Dobrova 23 o, Celje. MED Letušem in Mozirjem prodam lep opreml jen zidan vikend, 40 m2, sončne lega, ob gozdu, 1080 m2. Telefon (03| 5481-423 ali (01 ) 5344-128. 28« VIKEND, Celjska koča-Rifengozd, 40 ♦ 41 m2,2100 m2 parcela, voda, elektriku, prodam za 3,7 mio SIT. Telefon 051 331-877.	2866
PARCELO z gradbenim dovoljenjem za sto novanjsko hišo, 9-12 m, ob asfaltni cesS Gomilsko-Braslovče, prodam. Telefa* 041 377-646.	2sV
LAŠKO, okolica. Kmetijo, 10 ha, prodamo» 10.000.000 SIT. Expert nepremični«! Gosposka 7, Celje, telefon 041 405-621 (03) 492-4130.

A.V.V. ; Mariborska 91; Celje; tel. :03/5419099; 051/305432
Tečaj
PP se prične v ponedeljek,
ffi v prostorih ÍŠAM Celje, Slomškov trg 1.
34	MALI OGLASI -INFORMACIJE
m-s,-22-3iunii2004
MALI OGLASI - INFORMACIJE

izbeni.si
Male oglase sprejemamo na oglasnem oddelku NT & RC d.o.o., Prešernova 19, Celje od ponedeljka do petka od 7.30 do 17., ob sobotah od 8. do 12. ure. Zadnji dan za oddajo oglasa za četrtek je ponedeljek do 17. ure.
' so objavljeni spletnem mestu www.lzt lahko ogledate tudi slike i oglaševanega predmeta ali storitve.
.•I, kjer si
CEUE, Šmarjeto. Hišo no ugodni lokaciji, hiša 250 m1, na parceli 1222 m7, primerna tudi kot poslovna stanovanjski objekt, prodam. Telelon 041 734-454, (05) 1310-339.	2882
ZAZIDLJIVO parcelo, 1100 m7, na odlični sončni legi, v predmestju Laškega, prodam. Telefon 041 835-510. L 535 VIKEND, 10-6, Pletovarje 37, Dramlje, 6782 m7, vinograd, prodamo. Telefon (03) 5762-758,031 859-355. 2886 IZJEMNA priložnost. Hišo na deželi, primerno tudi zo dve družini, s pom. prostori in na lepi legi, ugodno prodamo. Nudimo tudi prvovrsten stanovanjski kredit na daljše obdobje. Telefon 041 649-549.
2314
HIŠO na Ostrožném, možnost menjave za bivalni vikend ali večje stanovanje, prodam. Telefon 041 628-674. 2891
V	OKOLICI Dramelj, na sončni legi, prodamo
gradbeno parcelo s kmetijskim zemljiščem. Telefon 031 642-589. Ô387 POSLOVNI prostor (trgovina), lastno ogrevanje, sanitarije, 100 m7, parkirni prostor, prodam. Tmoveljska cesta 2,3000 Celje, telefon 491-6050,031 608-489.
2913
V	CELJU prodam stanovanjski objekt z dve-
ma trisobnima stanovanjema (72 * 100 m7), privatna vhoda, dvorišče, garaža, takoj vseljivo, cena 19.500.000 SIT. Telefon (03) 5481-259. 2924 VIKEND v Zagaju pri Ponikvi, zidan, 8-9, z vinogradom, 450 trsov in 30 arov gozda, prodam. Telefon 031 890-188.
Š388
GOSPODARSKO poslopje, približno 240 m7
in starejšo hišo (za 110 m7), v Arji vasi, prodam. Telefon (03) 5708-177, 031 300-218.	Ž318
POLOVICO hiše, v Medlogu 5 v Celju, prodam ali zamenjam za stonovanje ali vikend. Telefon (01)431-8041, Anton Springer, Koritkova 19, Ljubljana.	p
CEUE-lopata. Stanovanjsko hiša z manjšo delavnico, za mimo obrt, približno 300 m7 stonovanjske površine, leto izgradnje 1980, adaptirano leta 1990, prodamo za 32.000.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje Ivan Andrej Krbo-voc s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje.
V Celju prodamo POSLOVNI PROSTOR - 145 m2
Na Ljubljanski cesti poleg garažne hiše.
Čudovita lokacija z vso infrastrukturo.
POLZELA, okolica. Stanovanjsko hišo, staro 15 let, prodamo za 18.000.000 SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, lelefon 041 405428,(03)492-4130.
2942
POSLOVNI prostor v Celju, Celeiapark 90 m7, center, garažna hiša, IV. gradbena faza, prodamo. Marc interieri, d.o.o., Celovška 73,1000 Ljubljana. Telefon 041 513-800 - Matevž,	n
PARCELO, cca 600 ali 1200 m7 nad Laškim, prodam. Telefon (03) 5731-937,041 262-063.	2962
KUPIM
VIKEND, do 7.000.000 SIT in parcelo, do
3000 m7, za brunarico ali vikend, do 20 km izven Vojnika, kupim. Telefon 041 270-992.	2850
ODDAM
SKLADIŠČNI prostor (lahko je tudi garaža),
45 m7, elektrika,... PGD Drešinja vas, oddamo. 041 783-275
LOKAL, 25 m7, center Celja, pritličje, primeren za trgovino ali pisarno, oddam. Telefon (03) 5484-225,041 405-696.
2858
POSLOVNI objekt na odlični lokaciji v Celju (Hudinja - bivši salon gostinske opreme), velikost 450 m7, 250 m7 parkirnega prostora, v odličnem stanju, popolno prenovljen, oddamo takoj za dobo 5 let z možnostjo kasnejšega odkupa. Informacije po telefonu 5799-200,041 618-845, od 7. do 16. ure.	p
POSLOVNE prostore, nasproti Planeta Tuiv Celju, oddamo. Telefon 041 731-816. Mogma, d.o.o., Mariborsko cesta 105, Celje.
POSLOVNI prostor 60 ali 100 m7 v prïtliqu, na zelo prometni lokaciji v Celju, ob Mariborski cesti, primeren za vse dejavnosti - zobozdravstvo, odvetništvo ali drugo obrt, dajem v najem. Telefon (03) 5461-223,041 262-063. 2962
STANOVANJE
MI 5414-730.
središču Celja prodamo. Telefon (03) 5481-415, po 19. uri.	tc
NOVO dvosobno stanovanje na Glaziji, 77 m7, z balkonom in teraso, prodamo. Telefon 04162+060. Viba d. o. o., Novo Celje 9,3301 Petrovče.	n
ŽALEC. Stanovanjsko hišo, približno 2 km
izven mesta, na mimem kraju, v skupni velikosti 210 m7, leto izgradnje 1982, približno 450 m7 funkcionalnega zemljišča, prodamo zo 20.000.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje.	2941
POLZELA. Zazidljivo parcelo, velikost 912 m7, v neposredni bližini Savinje in železniške postaje, prodamo za 5.200.000 r SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje.	2941
ÍEMPETCRin Petrovče. Poslovno stanovanjsko hišo prodamo za 18.500.000 SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, lelefon 041405428,(03)492-4130.
2942
In i r i j.
ni,a
Tel.: 03 42 63 120. 03 42 63 122 GMI: 031 211 074.031 342 118 PROMETZNEPREMIČNNAMI NAKUP, PRODAJA, NAJEM, CEMTVT
Prodamo: GLAZUA-1 ss. novogradnja. 53,84 m*.1. n3dstr./5,2 ss, novogradnja. 84,28 m', 2. nadstr./5
1300 m?, 8.800.000 sit
Nova v« - Šaranovičeva. 2 SS, 80,59 m'. 3.
UUBUANA-Šiška-Dravlje. Stanovanje, 29 do 34 m7, vila blok, novo, popolnoma opremljeno, mirna okolica, klima, video-fon, CTV, brez posrednikov, prodamo, cena brez opreme 526.000 SIT/m7. Telefon 040 206-666.	p
UUBUANA-Siško-Oravlje. Stanovanje, 140
m7, novogradnja, razpored po želji, lastni vhod, vseljivo 01/2005, cena za 4. gradbeno fazo 382.500 SIT/m7, prodamo brez posrednikov. Telefon 040 206-666. p KRANJ, Koroška ulica. Stanovanje, 50 do 54 m7, dvosobno, 1. nadstropje, neopremljeno, vseljivo takoj, prodamo brez posrednikov, cena 355.500 SIT/m7. Telefon 040 206-666.	p NA Otoku prodam lepo, visoko pritlično stanovanje, 70 m7. Telefon (031 ) 286-283. 2853 DVOSOBNO stanovanje, 56 m7, v 2. nadstropju, centralna, kabelska televizija, balkon, klet, nova streha, vseljivo takoj, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 040627-107. 2310 LAŠKO-center. Stanovanje, 58 m7,1. nadstropje v večstanovanjski starejši hiši, prodamo za 6.900.000 SIT. Telefon 041 368625. PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje. n CEUE-Kidričeva. Stanovanje, 43 m7,2. nadstropje v večstanovanjski hiši, letnik 1936, delno obnovljeno, prodamo za 6.900.000 SIT. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 o, Celje. n CEUE, Delavska ulica. Takoj vseljivo dvosobno stanovanje, 76 m7, prodam. Cena 7.500.000 SIT. Telefon 041 531-281.
2884
TRISOBNO stanovanje (83 m7) v Celju (Plo-
va laguna), vseljivo takoj, prodam. Telefon 041 411-425.	2940 CEUE-Otolc. Dvosobno stanovanje v Ulici 5. prekomorske brigade, 51,09 m7,4. nadstropje, adaptirano 1997, prodamo za 12.500.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. 2941 GARSONJERO, 33,3 m7, prodam v centru Celja zo 30.000 EUR. Telefon 041 990-529. p ŠTORE. Dvoinpolosbno stanovanje, 74 m', prodamo za 10.800.000 SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041 405-628, (03) 492-4130. 2942 ENOSOBNO stanovanje v Celju, Opekamiška 12d, garažo in vikend v Vojniku, prodam. Telefon 031 576-650. 2956 STANOVANJE 60 m7, nujno prodam. Najlepša lokacija v Celju, 1. nadstropje, plin, cena od 45.000 EUR. Telefon 070 970-678. 2954.2953K
KUPIM
CEUE oli Žalec Garsonjero ali enosobno
stanovanje kupim. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041 405-628,(03)492-4130.	2942
ODDAM
UUBUANA-Šiška-Dravlje. Stanovanje, 29 do 34 m7, vila blok, novo, popolnoma opremljeno, mirna okolica, klima, video-fon, CTV, brez posrednikov, oddamo, mesečna najemnino 3.550 SIT/m7. Ljubljana. Telefon 040 206-666. p SAVUDRUA. Oddamo udobne klimatizirane apartmaje zo štiri, tri ali dve osebi, blizu obale. Do 25. junija in po 20. avgustu popust. Telefon 041311-878. 2739
V DALMACIJI, Sukošan pri Zadru, oddamo turistične sobe, 50 m od morjo, 100 m od glavne plaže, ugodno, nočitev z zajtrkom, večerja po dogovoru. Informacije in rezervacije po telefonu 00385 9153-19064,00385233-93129. 2360
SOBO v stanovanjski hiši, TWC, kuhinja, oddam fantu. Telefon 031 245-957.
2752
BIOGRAD na Moru. Apartmaji, gostoljubnost, čoln, pogostitev, oddamo. Telefon 0038523383497,98162-1048.
2863
APARTMA za štiri/pet oseb, v Jadriji pri Šibeniku, plaža 80 m, oddam. Informacije po telefonu 00385 2233-2262, od 19. do 21. ure.	2889
V PIRANU oddam po ugodni ceni za počitni-kovanje popolnoma opremljeno garsonjero. Telefon 040 245454. 2908 GARSONJERO v Celju oddam. Telefon (03) 5411-818.	2935
STANOVANJE, 34 m7, v Celju, oddam, 3-mesečno predplačilo. Telefon 041 661-734.	2945
NAJAMEM
DVOSOBNO stanovanje in manjšo hišo najo-memo v Celju. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Alojz Kenda, s.p., Dobrova 23 a, Celje.	n
STANOVANJE v Celju ali Laškem najamem, do 20.000 SIT/mesec. Telefon (03) 5730051.	2898
MENJAM
STANOVANJE 1,5 sobno, bližina centra, visoko pritličje, menjam za hišo ali bivalni vikend, do 5 km iz Celja. Telefon 041 940033.	2960
OPREMA
PRODAM
KUHINJO Upa, 5 m elementov, zelo dobro
ohranjeno, staro 8 let, prodam. Telefon 031 219-442.	2844
DVA umivalnika (večji in mali), s priključki, kopalniško omarico z ogledali, wc kotliček, polko in obešalo za brisače, ugodno prodam. Telefon (03) 5771-203, zvečer.	2870 MALO rabljeno plinsko peč prodam za 35.000 SIT. Telefon 041 661-734.
ODKUPIM rabljeno pohištvo, belo tehniko,
po simbolični ceni. Telefon 041 623-925.
GRADBENI MATERIAL
PRODAM
OPAŽ, smrekov, ladijski pod, bruna, deske,
kamen škrilj, prodam. Telefon 041637-202.	20192020
STREŠNO opeko Kikinda, dvojni zareznik, 1500 kosov, za 150.000 SIT, navadno opeko za obzidavo dimnikov in kleti, več tisoč kosov 1er rabljene salonitne plošče, 700 kosov, visoki vas, cena 15.000 SIT, prodam. Telefon 041 645-898.	Š385
BETONSKE kvadre, nove, 30Đ740, cena 140 SIT, kvadre, 25»50, primerne za škarpo z vodnega peska in ostrešje za objekt, 5076, prodam, cena 70.000 Siï. telefon 041645-898.	Š385
»CEPAHAc drva prodam. Telefon 5778-652,031 259-636.	2922
DRVA, mešana in bukova, razrezana in metrska, dostava do 25 km brezplačna, prodam. Telefon 041 574-703. Š392
I 'rTTi 11 li 1J i IJi V (1! 141			(J) Miklošičeva 1 Vsak dan od 9" do 17"
lifiirciiH			
INtvv [J.filnn k ir'.ii i^.i ,orilo oopreoiifriino. pokojnino			
ZAVRTI O3/492- 29- 63 IN PLAČAJ EN OBROK MANJ			
ZASTAVLJALNICA BONAFIN d.o.o. | Slovenska c. 27, UUBUANA			
M.i f«vi i : H :# fc j.n.j 11 ? 1			
1 GARANCIJA: . POKOJNINA • OSEBNI DOHODEK • |			
CEUE, UL. XIV. DIVIZIJE 14 {««.„in! <.m.r) TEL.: 03/ 42 74 378			
NOVO:			
1 LAŽJE IN HITREJE DO POSOJILAI			
PREGLED VIDA		ËM	
ZDRAVNIK - OKULIST		Dunajska 21. Ljubljana	
TEL.: 492-34-10 OPTIKA GLEŠČIĆ BORIS s.p. Gregorčičeva 4 CEUE			
		Celje: 031 508326	
		delovni čas: vsak dan non-stop	
OBREMENITEV DO 50%			
		REALIZACIJA	
		■mm	
Do 6 let, za in upokojence (01,09), možnost
tel.: 02/252 48 26 041 750-560
NUDIMO POSOJILA
DO 300.000 SIT
1034925956. 0318621401
OKNO Termopan, velikost 120-150, prodam za simbolično ceno. Telefon 5724-573,040741-960.	Ž317
HIŠNA vrata, 195*90 cm, ugodno prodam. Telefon 5461-214.	2878
ODDAM
RABUENE salonitke za kritino oddam. Telefon 5772-448.	2892
AKUSTIKA
K0NHUBAS, 3/4, brez prečk in harmoniko kupim. Telefon (031) 314-917.	2872
ŽIVALI
PRAŠIČE, mesnate pasme, od 30 do 130 kg,
prodam. Telefon 810-3076, zvečer.
Š396
JARKICE pred nesnostjo, 9 novejših uvoženih hibridov, tudi bela lupina, enoletne rjave kokoši ter bele težke piščance prodajamo na farmi Roje pri Šempetru. Sprejemamo naročila za enodnevne piščance. Telefon (03) 700-1446. n PRAŠIČE, težke od 20 do 150 kg, prodam. Možen prevoz. Telefon (03) 5823-229, 041656078.	2313
CEUE
Gosposka ufa 7 3000 CEUE 1:03/4900336
JARKICE v začetku nesnosti in ugodno -petelini za zakol, prodam. Winter, Lopata 55, telefon (03) 5472-070,031 461-798.	2817
RODOVNIŠKE nemške ovčarje, stare 7 tednov, prodamo. Telefon 7817-501.2821 TELIČKE simentake in 6, od 100 do 140 kg in bikce, čb, 100 kg, prodam. Telefon 031 553-567.	Š377
K08IL0, staro 5 let, jahalno, bele barve, višino 165 cm, prodam. Telefon 031 553-567.	Š377
TEUCO simentalko, težko 400 kg, za pleme ali zakol, prodam. Telefon 041 898-388.	2851
JAGNJETA za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Telefon 041759-681. Š383 BURSKE koze prodam. Telefon 5740-566, PO 20. Uri.	Š384
PET koz prodam. Telefon 041221-367.
2900
PRAŠIČE, težke 90 kg, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 5799-071. 2905 BURSKE koze, štiri, prodamo za 100.000 SIT. Telefon 031 500-756. Ž315 BIKCE simentalce, stare 20 do 30 dni, ugodna prodam. Telefon 5794-235.


iZDGPi.Si
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovens časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rur ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih ie nikoli nI bilo tako udobno.
DELO l.'Si™
VĚSTNÍK
36	MALI OGLASI-INFORMACIJE
flPf*KK>/\ TRGOVINA ~ KOŠARICA
Milil: kosarica@volja.net 3310 Žalac. Pemovo 57284" Pesje 891 91 40
ZBIRAJTE NALEPKE KOŠARICE IN PRISLUŽILI SI BOSTE BREZPLAČNO KOŠARICO ARTIKLOV V VREDNOSTI 3000 SIT!
■■■l^HHÍ
MLEKO V KARTONU
TRAJNO
12/1 1L..................................SAM0135SIT
RASTLINSKO OUE
DIAMANTU.......................SAMO 259.00 SIT
KOPALNE BRISAČE ... OD 990.00 SIT DALJE NATIKAČI ZA NA MORJE... 00 499.00 DALJE BREZALKOHOLNO PIVO SCHLOSSGOLD
24/1 IKOM...........................SAMO 99.90 SIT
MB 350 50 KG........SAMO 1150 SIT
48.90 SIT
MLEKOVIT MILSAN
25 KG ....
.....SAMO 83
>.00 SIT
2 KG PETTY COMPLET................... 549.90 SIT
veuka izbira krmil krmnih žit. vitaminov. Skropiv, siiažnih dodatkov in hrane za hišne ljubljenčke CENE VELJAJO DO RAZPRODAJE ZALOG I
KUPUJE!
BELGIJSKE ovčarje, pasma malinua, ugodno prodam. Telefon 031 320-180.
2911
ŽREBKI šeki enoletna in dvoletna, 1er kmečka kobila z žrebetom ponovno pripuštena mirna, vozna, stara devet let, rjave barve, prodom. Telefon 041 393-234.
2919
KOBILO, delovno, črno belo, prodam. Telefon 051 312-153.	543L TELIČKI simentalki, težki ena 400 kg, druga 110 kg, prodam. Telefon 041 941-881. 542L PUJSKE, 25 do 30 kg, prodam. Telefon (03) 5823-182. 2917 KOZO z dvema mladičema, stara 10 tednov, prodam, cena 200 EUR. Telefon 5743-143. Š389 ŽREBICO, staro 1 leto in žrebca, starega 3 leta, prodam. Telefon 051 342-217.
S 390
KUPIM
BIKCE simentake, od 100 do 200 kg, kupim.
Telefon 041 653-165. Š346 MLADO brejo kravo simentalko kupim. Telefon (03) 5822-533,041 956-250.
ODDAM
MLADE mucke, stare en mesec in pol, podarimo. Telefon (03) 5709-219, po 17. uri.
2936
KMETIJSKI g PRIDELKI
PRODAM
VINO, mešano belo ali sortno, ugodno prodom. Telefon 031501-669. Š341 JABOLČNIK, zelo okusen, zdrav, prodam.
Telefon (03) 5730-145. 2865 LANSKO vino, neškropljene brajde, prodamo. Kliňte po telefonu (03) 5730-145.
BALIRAN0 krmo prodamo ali menjam za
živino, les ali žito. Telefon 031 832-520.
2906
BELO vino, izabela in laški rizling, prodam. Telefon 5452-932.	2928
I OSTALO
PRODAM
PRALNI stroj Gorenje, star 7 let, brezhiben, prodam za 7.000 SIT. Ugodno prodam ludi videorekorder Philips. Telefon 5453-557.	2849
ŽENSKA poletna oblačila, številka 38-40 in otroška oblačila, do 10 let, prodam. Telefon 041 335-600,4260410.2854 ZARADI selitve ugodno prodom 1 leto star jogi vložek, 180-200 (boljši), kavč, raztegljiv v posteljo in žensko kolo Rog. Telefon 5483-849.	2883
TRAKTORSKO prikolico za prevoz konjev, gumi voz in dobro ohranjen leseni voz prodam. Telefon 041 971-638.	2864
GLISER Elan 402, rdeč, prva baiva, s Chrysler motorjem 45, z dokumenti in prikolico, prodam. Telefon (03) 5741-245.
Š382
OBIRALEC koruze, strnišni podrahljalnik, samonokladolko Mengele, 23 m1, molzni stroj Impulza za mlekovod, koso Viton, 165 cm in suho koruzo v zrnju prodam. Telefon 041 605-502.	p
ŠIVALNI stroj Singer, nov in skrojeno telečjo kožo prodam. Telefon 5461-256.
2897
SVINJSKO polovico, rdeče vino po 200 SIT in kis po 100 SIT prodam. Telefon 5461-605,031 783-954.	2909
PRALNI stroj, kombiniran hladilnik, elektromotor, zamrzovalno skrinjo, hladilnik, barvni TV, vodno črpalko in električni bojler, 801, prodam. Telefon 031 890-188.	Š388
CILINDER za samonakladalko prodam. Telefon 041 534451.	2931 DVA otroška vozička in gugalnico prodam, cena po dogovoru. Telefon 040 295-701,041 756-815. Ž319 SVINJSKO polovico, teža 60 kg, prodam.
Telefon 5799-273.	Š391
CEUE. V Cankarjevi ulici v Celju prodamo zidano garažo, 13,11 m1, leto izgradnje 1987, za 680.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje.
2941
IZPUŠČEN naravni nutrija plašč, št. 42, nenošen, prodam. Telefon 041 798-733.	2947
DESKE 25 mm, 50 mm, les za nadstreške, vrtne ute, ter mizo iz masivnega kostanjevega lesa, prodam. Telefon 041 522-489.	2951
TELEFON a 780, centrala in prenosna slu-šalka,domet cca 2 km, prodam. Telefon (03)571-8080,(041)736-160. 3222 RAČUNALNIK s tiskalnikom, modem, windows Slo 98, miška, dva zvočnika, prodam. Telefon (040) 796-383, po 17. uri.
2950
KUPIM
ZA vile in gradove odkupim starine: pohištvo, oljne slike, ure, lesene kipe, porcelan, preproge, lestence itd. Telefon (03) 5482-288,041 681412.
2172
ČE ima kdo doma invalidski voziček, naj pokliče po telefonu 041763-152. 2714
ODDAM
DELOVNI oder - premični, ugodno oddam.
Delovna ploščad 1,5*1 m, maximalna delovna višina 8 m. Telefon 041 628-666.	ž 321
ZMENKI
45-LETNA, molče težka, zdrava, vitalna,
ustvarjalna, dinamična, inovativna, želi spoznati prijatelja. Kličite po telefonu 040658-288.	2865
30-letni urejen fant, nealkoholik in nekadilec, zaposlen, razočaran v ljubezni, bi rad spoznal pošteno dekle ah mamico, ki želi resno zvezo. Telefon 051238-611.
2879
STAREJŠI vdovec s hišo želi spoznati žensko za pomoč v gospodinjstvu. Možno je tudi skupno življenje, zaželeno brez stanovanja, starost od 55 do 62 let. Telefon 5715-232, po popoldanskih urah.
Ž311
ZDRAVNICA iz Ljubljane, 38, vitka, želi spoznati izobraženca ali moškega na položaju, lahko do 56 let. Telefon 041 248-647. Agencija Alan, Žarko Prezelj s. p., Kraigherjeva 11, Celje. 2903 ZDOMEC, 50 let, Celjan, športne postave, urejen, želi spoznati žensko od 35 do 46 let, za skupno prihodnost. Telefon 041 248-647.	2903
OPTIS D.O.O.
zaposli:
KLJUČAVNIČARJA
Pogoji: -	ključavničarska dela z znanjem varjenja
-	2 leti delovnih izkušenj
-	opravljen vozniški izpit B-kategorije
-	potrdilo o nekaznovanosti
ELEKTRIČAR - ELEKTRONIK
Pogoji: -	znanje za delo z elektronskimi sklopi in napravami
-	znanje iz področja elektroinštalacij
-	2 leti delovnih izkušenj
-	opravljen vozniški izpit B-kategorije
-	potrdilo o nekaznovanosti
Zainteresirani pošljite pisne ponudbe na naslov: OPTIS d.o.o.. Trnoveljska cesta 2,3000 CELJE. Ponudbe pošljite do 18.6.2004.
SIMPATIČNA upokojenko želim spoznati
sebi primernega partnerja. Želim si resno zvezo. Telefon 031414195. 2938
ZAPOSLITEV
DEKLE ali fanl dobi delo v strežbi v kava baru. Telefon 041 435433. Moto klub Ex grand prix Celje, Razlagova 13 c, Celje.	2910
NUDIMO delo v naši enoti v Celju. Pošteno plačilo. Telefon 041 769-563,041 570-187. Demon s. p., Selo 7, Velenje. 2034 REDNO ali honorarno zaposlimo dekle za strežbo pijač v lokalu. F bar, Obrtniška 8, Store.	2700
ZAPOSllMO voznika C in E kategorije za prevoze po Zahodni Evropi. Pogoj: končana poklicna šola in opravljen izpit C in E kategorije. Telefon 5443425. Branko Kolene s. p., Ipavčeva 12,3000 Celje, n
V Celju in okolici takoj zaposlimo
dve čistilki.
Dodatne info, na tel.:
03/7000270.
Panhygia d.o.o.. Brag 133. 3313 Polzela.
MIROTEKS d.o.o.
Lava 7c, 3000 Celje
objavlja prosto delovno mesto
TRGOVSKEGA ZASTOPNIKA
za prodajo na področju
Slovenije
Pogoji:
-	V. ali VI. stopnja izobrazbe, lastni prevoz, komunikativnost, urejenost, zaželene izkušnje na prodaji perila-tek-stila
-	3-mesečno poskusno delo
Pisne vloge poslati na naslov
Miroteks d.o.o.,
Lava 7c, 3000 Celje.
ZAPOSUM šoferja C, E kategorije za prevoze
po Sloveniji. Informacije 041 647440 ali 041 352-289. Zdravko Jelovšek s. p., Avtoprevozništvo, Cerovec 29, 3230 Šentjur.	2918
STROJNIKA na rovokopoču zaposlim. Telefon 031 638-934. Avtoprevoz in strojna zemeljska dela Branko Gobec s. p., Novake 14, Nova Cerkev.	2920
dnevnem baru Tiffany v Celju. Telefon 041 311-845. GGM International d. 0. 0., Kosovelova 16,3000 Celje. 2783 KAVA bar Bolero zaposli več deklet za delo v šanku. Dobro plačilo in možnost stanovanja. Alibi d. 0.0., Rudnik 11/12,1000 Ljubljana. Telefon 031 712452. n IŠČEM delo: pospravljanje in čiščenje, 2 do 3 «tedensko.Telefon5771-558. 2868 ZAPOSUM odvetniškega kandidata za določen čas, z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Pisne ponudbe s telefonskimi številkami pošljite na naslov: Odčeši a/l, 3000 Celje (zá razpis). n izdelovm-jldanskem času. Telefon 041 633-190. Stanislav Krajšek s. p., Zadobrova 68, Škofja vas.
DOBRA novica je, da so najboljša leta prod» je še pred vami. Samo še nekaj dodatnega truda, pa boste dosegli tisto, kar ste si vedno želeli. Zaposlimo prodajalce za delo na terenu. OD od 150.000 do 200.000 SIT. Več po telefonu 041 677-467. Anistor, Anica Špoljar s. p., Vojkova ulita 7, Celje. n - Št. 22 -3.
Takoj zaposlimo prodajalko za delo na kombiju na področju 03.
Trgovina Butler. Pod Trško goro 49, Novo mesto. Telefon
KLJUČAVNIČARJA, zaželeno z nekaj prakse,
zaposlimo. Simer d. 0.0., Delavska 8, Celje, telefon (03) 4255-800. 2934
ZAPOSLIMO dekle za strežbo v bistroju v Šentjurju. Telefon 041 75WJ12. Dado d. 0.0., Ljubljanska 28, Šentjur, š 394
POTREBUJEMO dekle za delo v dnevnem baru, nadomeščanje porodniškega dopusta. Telefon 492-1420, ali 051 303-167/Ksenja. Pišek Peter, s.p., Lopata 17,3000 Celje.	2948
RAZNO
HITRI krediti. Telefon (03) 5410-118,041
578-556.Share d.o.o., Mariborska 7, Celje.
PRALNE stroje, hladilnike, štedilnike popravljamo hitro in kakovostno. Gorenje, Indesit, Ariston, Whirlpool, Elektrolux. Anton Kitek s. p., Kosaze 107 g, 3301 Petrovče, telefon 7140116, 041 767-862,041 632-660,031 632-660.
GRADITEUI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujemo strojne omete, tlake in termo fasade. Telefon 031 623-000. Dušan Tržan s. p., Ledina 40, Sevnica.
2450
STRELOVODI, izdelava, montaža, meritve strelovodov, popravila na starejših strehah, prelaganje opeke, montaža žlebov. Jože Kline s. p., Gledališki trg 7, Celje. Telefon 041 736-229. 2605
SELITVE, prevozi pohištva, opreme ter prevozi v tujino. Boštjan Južna s. p., Zlateče
2 a, Šentjur. Telefon 031393-249,031 446-290.	2675
d '"T-Vdeievanje 24 4
IJL 090 4417!
KOMPLETNE adaptacije kopalnic in stanovanj nudimo v regiji Celja. Telefon 041 922466. Gradbeništvo Klemenčič, Partizanska 15, Velenje.	2745
BAGAT servis, prodaja šivalnih strojev in pripomočkov za šivanje. Darko Tratnik s. p., Savinjska cesta 108, Žalec. Telefon 7103-144.	ž 309
KRČME ŽILE?
Tel.: 05 640 02 33
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in pradedka

FRANČIŠKA POZENELA
iz Vojnika (1920-2004)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za svete maše in cerkev, cvetje in sveče ter nam izrazili sožalja. Posebej se zahvaljujemo družini Šelih in gospodu župniku. Hvala govornikom za poslovilne besede in pevcem za odpete pesmi. Iskrena hvala tudi dr. Đorđeviču za takojšnjo pomoč.
Žalujoči vsi njegovi.
bo.
Spet toplo sonci
ko se žalostni zi da nazaj te več Ko lahko bi vsaj te viae in slišali tvoj glas, a takšna je usoda, da si moral zapustiti na
V SPOMIN
Devetega junija bo minilo leto dni, kar je od nas odšel dobri mož, oče in dedi
FRANC ŽIKOVŠEK
iz Pečovnika pri Celju
Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob.

Zaman bil je tvoj boj, bolezen bila je močnejša, odšel si tja, kjer ni več
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega ata in tasta
FRANCIJA VODIŠKA
iz Vodiškega 11 pri Rimskih Toplicah
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter zanj darovali sveče in cvetje. Hvala vodstvu in sodelavcem tovarne Sadeko, pogrebni službi Lučka, pogrebcem, pevcem Iz Šmiklavža, g. Vančiju Jelencu za besede slovesa, praporščakom, g. Turku za opravljen cerkveni obred in godbeniku za odigrano Tišino.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: žena Ivanka, sinovi Drago, Jani in Franci z družino.
_L 534
INŠTRUKOJE- znanje, mag. Mihaela Košto-maj s. p., Bukovžlok 93,3221 Teharje, bom 11.6.2004 prenehala s poslovanjem.	2857 KNAUF, izdelava mansard, predelnih sten in beljenje. Ugodno. Telefon 031 570-534. Zaključna dela v gradbeništvu, Marcel Hemavss. p., Pongrac 138, Griže.
NUDIM inštrukcije iz matematike, fizike in mehanike. Petka s. p. Celje, telefon 031 616-970.	2893
T1AK0VANJE, polaganje robnikov, kanalizacije, odvodnjavanje, gradnja opornih zidov, strojni izkopi. Telefon 041 644931. Jostss d. n. 0., Javorjeva 4, Celje.	2921
P0SPRAVUANJE, čiščenje pri vas doma. Angelo Švec, s.p., Savinova 4,3000 Celje. Telefon 031 738-762. 2959 AVTOPREVOZNIŠTVO Janko Pire s. p., No plate 1, Celje bom 10.6.2004 prenehal z dejavnostjo.
Servis štedilnikov, priklop na zemeljski plin, servis sesalnikov SPEEDY in UV.
Rado STRNAD s.p.. Tremerje 6. Celje. Tel.: 03/548 82 14. gsm: 041/558 370
MODI dimniki - sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi. Koreni Branko, s.p., Pongrac 3, Griže. Telefon (03) 5718-080,041 736-160.	Ž323
90,6	95,1
ÍTT'	TTT1
ILL,	II. 1.1
95,9	100,3
Junij 2
Če hočeš videti, moraš gledati s srcem, a bistvo je očem nevidno.
ZAHVALA
Ko smo se poslavljali od našega dragega moža, očija, dedija in brata
TINETA VEBRA
iz Štor (30.9.1935-19.5.2004)
nismo bili sami. Zato vsem, ki ste se od dragega Tineta poslovili z lepo mislijo, ga imeli radi, ga spoštovali, mu darovali cvetje in sveče, nam pa izrazili pisna in ustna sožalja, iskrena hvala.
Žalujoči: žena Hilda, hčerka Jasna z možem, vnukinja Anja in ostali sorodniki.
V Štorah, 30. maja 2004
Poštenost, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje.
Sledi za tabo ostale so povsod od tvojih pridnih rok.
Rad bi še živel, zdaj boš mimo spal, a i/ naših srcih boš za vedno ostal.
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, ati, dedi in svak
STANISLAV ŠTRAUS
z Dobrne (31.10.1935 - 23.5.2004)
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za svete maše, cvetje in sveče ter pisno in ustno izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo gospe Silvi za njen trud, gospodu Strašku za lep cerkveni obred, gospodu Tašlerju za govor, ženski vokalni skupini in kvartetu za odpete in odigrane žalostinke in Tišino.
Čas življenja hitro mine, hitro kot cvetoči maj. Sonce z njim za hrib zaide in ni vas več nazaj. V srcih naših ste zapisani, čas nikoli vas ne bo izbrisal, čeprav spokojno spite, z nami, kakor prej, živite.
V SPOMIN
(17.5.1914-1.5.1994)
1. maja je minilo 10 let, kar se je za vedno poslovil naš dragi oče, stari ata ter pradedek
ANTON PILKO
iz Kamenika 5 pri Šmarju
(29.12.1924-1.6.2003)
1. junija je minilo leto dni, kar tebe draga mama, stara mama in brababica več med nami ni. Zaman oziramo se okrog, če prišla boš še od kod.
MARIJA PILKO
iz Kamenika 5 pri Šmarju
(6.6.1953-5.10.2003)
5. oktobra bo minilo leto dni, kar je nenadoma prenehalo biti srce dragemu bratu, stricu, možu in očetu
FRANCIJU PILKU
iz Svetega Štefana V srcih naših boste vedno z nami do konca naših dni. Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njihovih grobovih. Njihovi najdražji: sinovi, hčerki, vnuki, pravnuki ter bratje, sestri in nečaki.
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo za vedno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče, stare mame, prababice, sestre in tete
ANE DEŽELAK
iz Reke pri Laškem (22.7.1919-24.5.2004)
se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti, iskreno zahvaljujemo. Posebej hvala pevcem, gospodu Petru Vodišku za besede slovesa, gospodu dekanu za opravljen obred in godbeniku za odigrano Tišino. Iskrena hvala tudi osebju Zdravstvenega doma Laško in patronažni službi za lajšanje bolečin v času njene bolezni. Žalujoči: mož Ivan, hčerki Slavica in Metka z družinama, brat Franci ter ostalo sorodstvo.
Tiho in skromno, Vlado, si živel. Za vsakega čas in lepo besedo si
Delo in trpljenje tvoje je bilo življenje.
V SPOMIN
6. junija bo minilo leto dni, kar nas je zapustil dragi sin, brat in dober stric
LADISLAV NOVAK
Tam, kjer. Vlado, si, ni sonca, ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcu še živi ... in pot nas vodi tja, kjer tvoj dom rože krasijo in sveče ti v spomin gorijo. Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu v spomin prižigate sveče. Vsi njegovi.
_2875
ROJSTVA
Celje
V celjski porodnišnici so rodile:
14.5.: KlavdijaOŽEK iz Celja - deklico, Mojca UŽMAH iz Škofje vasi - deklico. Barbara JANŽOVNIK iz Prebolda
-	dečka.
15. 5.: Suzana ŠTRAVS iz Dobrne - dečka, Nataša ŠPITAL iz Velenja - deklico, Lidija KAMENŠEK iz Rogaške Slatine - deklico, Nataša LEŠNIK iz Žalca - deklico, Darja PAVIČ iz Žalca - deklico, Ana IRŠlC iz Zreč - deklico, Slavica PŘELIČ iz Podčetrtka - dečka.
16.5.: Lucija PEVEC iz Šentjurja - dečka, Mojca PIRNAT z Vranskega - deklico.
17.	5.: Lidija KOTNIK iz Šentjurja - deklico, Monika HALOŽAN iz Slovenskih Konjic - deklico, Vilma KRK iz Griž - dečka, Zdenka GABER-ŠEK iz Griž - deklico, Ksenija VOLER iz Luč - dečka.
18.	5.: Natalija VOLAVŠEK iz Šentjurja - dečka, Valentina VEBER iz Šentjurja - deklico, Darja ACMAN iz Šoštanja
-	dečka, Suzana STRMŠEK iz Celja - dečka dvojčka.
19.	5.: Andreja VREČAR iz Velenja - deklico, Valerija RAVNJAK iz Zreč - deklico.
SMRTI
Celje
Umrli so: Janez KNEZ iz Rimskih Toplic, 88 let, Leopold PECKO iz Slatine v Rož-
O, saj ni smrti, ni smrti! Samo tišina je pregloboka. Kakor v zelenem prostranem gozdu! (S. Kosovel)
ZAHVALA
Dotrpela je naša draga teta, sestra in svakinja
ŠTEFKA LIPOVŠEK
z Lopate (10.12.1925-18.5.2004)
Zahvaljujemo se vsem, ki ste se od nje poslovili, zanjo molili, jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazih ustna in pisna sožalja. Hvala g. župniku za opravljen obred.
Zahvala tudi stanovalcem in osebju Centra starejših v Gornjem Gradu za vso pomoč, ki so ji jo nudili. Žalujoči vsi njeni.
Povsod naokrog so sledovi tvojih pridnih rok, ki pomnil jih bo še naslednji rod. Zdaj le rože tvoj tihi dom krasijo in sveče ti v pozdrav gorijo.
ZAHVALA
Nepričakovano, hitro, tiho in brez slovesa je odšel iz naše sredine dragi oče, ata, tast, brat in svak
JOŽE BALON
iz Črnolice 26 v Šentjurju (20.4.1940-17.5.2004)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste darovali cvetje in sveče, izrekli sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsem še enkrat hvala. Žalujoči vsi njegovi.
S 380
20.5.: Simona HLIŠ iz Šentjurja - dečka, Irena ACMAN iz Mozirja - deklico, Nataša REBERČNIK z Rečice ob Savinji - dečka.
21.	5.: Marija TROBINA s Polzele - deklico.
22.	5.: Cvetka OČKO iz Šmarja - deklico, Senada SA-RAJUČ iz Velenja - dečka, Katja PODKUBOVŠEK iz Loč -dečka, Karmen SADEK PUČNIK iz Oplotnice - deklico, Nataša PODKR1ŽN1K iz Šmarja - dečka.
23.	5.: Jasna PLANINŠEK iz Šoštanja - deklico, Anica ENCI z Rečice ob Savinji - deklico, Janja PERGER iz Šmartna ob Paki - dečka, Barbara ŠANDA z Vranskega - deklico, Mar-jetka GRAČNER iz Laškega -deklico.
24.	5.: Nevenka JANEŽ iz Laškega - deklico, Karmen KUGLER iz Šmartna v Rožni dolini - deklico, Mojca GOBEC iz Šmarja - deklico, Matějka POLŠAK iz Loke pri Žu-smu - deklico, Romana ZAK-ŠEK iz Sevnice - dečka, Saša KUKOVIČ iz Petrovč - dečka, Mojca ČAKŠ iz Šmarja -dečka.
ni dolini, 72 let, Marija TERNJAK HUNSKI iz Celja, 86 let, Silva ZELIČ iz Štor, 69 let, Ivan ZUPANC iz Latkove vasi, 78 let, Martin VANOVŠEK iz Klanca, 62 let, Marija ŽVEGLER iz Lahovne, 94 let, Marija HROVAT iz Padeškega vrha, 85 let, Branko PAVIČ iz Celja, 75 let, Albert KOPUŠAR iz Celja, 89 let, Ida MAROLT iz Celja, 58 let, Frančišek SENICA iz Laškega, 67 let, Frančišek POŽENEL iz Vojnika, 84 let, Rozalija ŠOLINC iz Rogatca, 78 let, Cvetko PO-LUTN1K iz Pijovcev, 65 let, Marija HOSTNIK iz Šmarja pri Jelšah, 82 let, Valter LESKOVŠEK iz Trnovelj pri Celju, 73 let, Ivanka POGAČIČ iz Kri-ževcev, 22 let, Dušanka FISTER iz Celja, 83 let, Jožef MIRT iz Laške vasi pri Štorah, 81 let, Stanislav ŠTRAUS iz Klanca, 69 let, Lucija PAJK iz Celja, 75 let, Matilda MLAKAR iz Arc-lina, 89 let, Janez POTOČNIK iz Otemna, 77 let, Vinko MEDVED iz Velenja, 55 let.
Laško
Umrli so: Jožef ŠTEINER iz Harja pri Laškem, 94 let, Zlatko CESAR iz Ljubljane, 54 let, Sta-nisav RABUZA iz Laškega, 73 let.
Žalec
Umrli so: Pavel VADLAN iz Tešove, 82 let, Marija KAPUS z Vranskega, 83 let, Marija
VRABIČ iz Šmatevža, 73 let, Marija FABJAN iz Spodnjih Roj, 84 let, Marjan ANŽLO-VAR iz Šentruperta, 56 let, Ana HRIBAR iz Pongraca, 89 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Edvard SKALE iz Bukovja pri Slivnici, 62 let, Martin ŽAGAR iz Planine pri Sevnici, 67 let, Marija VODEB iz Slivnice pri Celju, 77 let, Stanislav SMERKE iz Šentjurja, 82 let. Drago TRUPE) iz Hrušovja, 51 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrla sta: Jože BALON iz Črnolice, 64 let, Jožef BERK iz Pijovcev, 74 let.
Velenje
Umrli so: Stanko PODBRE-GAR iz Raven, 49 let, Ana HRIBAR iz Loke pri Zidanem mostu, 72 let, Gojko BRKIČ iz Velenja, 61 let, Vekoslava Eva ŠENTJURC iz Velenja, 69 let, Ana ROMIH iz Rimskih Toplic, 80 let, Jožef NAVERŠNIK iz Gaberk, 79 let, Ilza ROŽELJ iz Mute, 88 let, Terezija ŠPES iz Radelj ob Dravi, 68 let, Marija POTOČNIK iz Leš, 55 let, Franc JAKŠE iz Babna, 70 let, Ida VINDAR iz Gotovelj, 66 let, Stanislav BREZNIK iz Vrb-ja, 65 let.
90,6 95,1
irmr.mnîl
95,9 100.3
ZA RAZVEDRILO
Nagradna križanka
i Počitniški hit, 1 srebrni nakit						iisiE	vaíoeob	(jaSÍL)			sÁ™K	S1	ujš™	S	
						TST									
i f	ADAMAS Žalec, Šlandrov trg 32					rosre*									1
						iS						&			
del^sncm^sIaku			slskla-	PÏS5Î.	valďanov GC město										
								tARAĆUK		-			twuen		
			2				K£UPW				1			10	
									S						
"fraSef														y	»5'
rimska stoena				(shola)			11								stavCna
naraSCanjemorske															
"sksw0 nosi												DRoSž			
			4ćetxa				NBjŽKJ						"tjeawf		
A										8					
ŠK	4			royjSwE					powzava						3
ISF						M						sa*			
	S							■ss-							
SSS				5							ÉH				
									6	s Poletni hit, 1 srebrni nakit \ ADAMAS Celje, Ljubljanska 10					
JSS,															
ÍŠ1?						liïS1									
trakce	9					priprava									
Nagradni razpis
1.	nagrada: darilni bon Adamas za 5.000 SIT
2.	nagrada: darilni bon Adamas za 3.000 SIT
3.	nagrada: trije darilni boni Adamasa za 1.000 SIT
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19,3000 Celje, do četrtka, 10. junija 2004.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 20. maja. Prispelo je 1097 rešitev.
Rešitev nagradne križanke iz št. 21
Vodoravno: PERIODA, ARISTID, NATAKAR, DR, ALE, JODIE, EN, FAR, NI, KAJ, KROMATIN, TLAČAN, VASA, ACE, INANA, AKT, UMA, NEBO, LIEPAJA, ET, FANI, ITRU, TORA, ORIS, TO, KAPISTRAN, MK, EVA, SAVA, TRDINA, TEK, LARVA, ABEL, ACOSTA, ANK, ŽO, BETTE DAVIS, rlONI, ELION, INRI, EDINKA, ECO, UTERINI, RIN, DAR, DON Geslo: Večkratne dobitnice oskarjev
Izid žrebanja:
1.	nagrado - knjigo Draga Hribarja Ubežnice iz novinarske beležnice in majica NT&RC, prejme: Vinko Žgajner, C. talcev 22, 3212 Vojnik
2.	nagrado - knjigo Jureta Krašovca Ohcet po stari šegi, prejme: Petra Čepin, Klake 3,3261 Lesično
3.	nagrado - knjigo Toneta Vrabla Mož treh stoletij, prejmejo: Silvo Pinter, Strmca 81,3270 Laško, Emil Rajtmajer, Mencingerjeva 2,3000 Celje in Marinka Vošnjak, Podvin 33, 3313 Polzela
Vsem izžrebanim iskreno čestitamo!
Nagrade bomo srečnim izžrebancem poslali po pošti.
1 2 3 H |3 F6~~
7 8 9 10 11
KUPON ADAMAS
Ime in priimek:_
Davčna številka: _
HOROSKOP
Ona: Razvajali boste partnerja, on pa se vam bo do popolnosti prepustil. Preživeli boste še en teden, ko boste enostavno srečni in zadovoljni. Izkoristite ga, kajti morda vas že kmalu čaka obilica dela.
On: Čeprav bo vse izgledalo še tako nedolžno, si bo ona to razlagala popolnoma napačno. In še tako majhen namig si bo predstavljala kot odkrito ponudbo. Seveda pa je morebitna veza odvisna predvsem od vas.
Ona: Izogibajte se provoka-torjem, ki vas hočejo zmesti in zapeljati na napačno pot. Predvsem pa boste postavljeni pred dilemo, ali naj daste prednost ljubezni ali poslovnim zadevam. Odločitev bo težka I
On: Dlje ko boste odlašali z odločitvijo o prihodnosti v dvoje, slabše bo. Nikar ne čakajte, saj imate i> rokah vse adute, ki jih potrebujete. Ali pa vas je mogoče preveč strah morebitne sreče, ki vas čaka ?
Ona: Ne nasedajte govoricam, raje verjemite partnerju. Za ljubosumje ni prav nikakršnega vzroka, saj vam je partner v tem trenutku več kot zvest. Posvetite se mu in ne bo vam žal.
On: Pokažite malo več zanimanja za prijateljico, saj jo boste sicer kaj hitro izgubili. Nekdo se vam bo začel vmešavati v zasebne zadeve in na plan bo prišlo veliko več, kot ste morda pripravljeni priznati.

Ona: Najprej ugotovite, ali ste sposobni resnega in odgovornega življenja v dvoje, šele potem se spustite na takšno pot. Zgodilo se bo, kar ste si že dolgo želeli, vendar boste skoraj nekoliko razočarani.
On: Našli boste skupen jezik z nekom, s katerim ste se doslej stalno zapletali v neskončne prepire in prepričevanja v svoj prav. Sele zdaj boste spoznali, da je prijetna oseba, ki bi sejo splačalo bolje spoznali.
UIÍ.UJII.IHlJ
Ona: Življenje si boste uredili predvsem s potrpežljivostjo, nikakor nez nenadnimi odločitvami. V večji družbi boste nepričakovano odkrili, da so vas nedavno tega pošteno potegnili za nos. Nikar ne bodite užaljeni.
On: S prijateljico se boste zapletli v prijeten klepet, ki bo odkril marsikatero skrivnost. Uporabite nova spoznanja na kar najboljši način in prišli boste do prav presenetljivih uspehov.
Ona: Nekaj časa vam bo uspevalo skrivati čustva do prijatelja, ki stega spoznali pred nekaj tedni, nato pa boste v darle odkrito priznali svojo ljubezen. Odziv z druge strani bo več kot ugoden.
On: Kratkotrajna napetost v družini bo posledica nepredvidenega dogodka, ki vas bo popolnoma spravil iz ravnovesja. Nikar se ne dajte, ampak se postavite v bran. Na koncu vam lahko še uspe!
KOZOROG
Ona: Izvoljenec vas bo opozoril na pomanjkljivost, a pa s tem ne bo mislil ničesar slabega; le pomagati bo hotel. Sprejmite dobronamerno kritiko in se poskusite čim prej vsaj nekoliko tudi spremeniti.
On: Namesto da brskate po preteklosti, se raje ozrite naprej in videli boste, da imate prav lepe možnosti pri osebi, na katero ste že skoraj pozabili. 71i-di denarne zadeve se vam zanesljivo obračajo na bolje.
Ona: Preveč se zapletate in tratite čas z malenkostmi, ki niso prav nič pomembne. Izberite, kar vam je všeč in kmalu se bo pokazalo, da se niste zmotili. Prijatelj se vam bo nasmehnil, a naj vas nikar ne zanese.
On: Ne prehitevajte dogodkov, ki se bodo tako ali tako zgodili. Tega nobeno naprezanje ne more spremeniti niti za las. Za uspeh pa nikar ne skrbite, saj bo prišel še prej, kot pa ga pričakujete.
Ona: Zbegani boste, ker se enostavno ne boste mogli odločiti. Možnosti bo več in ena bo mikavnejša in privlačnejša od druge. Končno se boste odločili povsem intuitivno, a ne bo zato učinek prav nič manjši.
On: V ljubezni vas bo spremljala sreča, zato ne bodite omahljivi, ampak naredite tudi kakšno bolj tvegano potezo, ki se vam bo še kako obrestovala. Konec tedna se bo zgodilo tisto, kar že dolgo pričakujete.
Ona: Nikar si ne delajte skr bi, ljubezen je enkratna! Za zdravje in denar boste poskr-beU ob drugi priložnosti. Prepustite se čustvom, saj že dolgo pogrešate malce nežnosti in romantike. To je vaš srečen teden!
On: Zakaj ste tako neodločni? Če se ne boste hitro odločili, kaj želite, boste ostali brez vsega. Tudi če morda izgubite, bo še vedno možnost za popravni izpit. Je že tako, da brez poskušanja ne more priti do us-
Ona: Preveč ste si hoteli privoščiti naenkrat, zdaj pa se vam je vse to maščevalo. Ne smete biti tako objestni. Sicer je res, da ste privlačni in družabni, vendar pa je treba vedeti, da niste edini s temi lastmstmi!
On: Sprijazniti se boste n rali s spoznanjem, da po neumnosti izgubljenega ne boste mogli pridobiti nazaj. Je že tako, da ima vsaka stran svoj prav. Poskusite drugje, kjer bo morda kaj več uspeha...
Ona: Sposobnost, da vselej najdete kompromis, vam bo odprla marsikatera vrata, ki s> vam bila doslej zaprta. To vam bo vsekakor v veliki meri povzdignilo malce omajano samozavest.
On: S partnerko se boste dogovorili za prijeten izlet, kjer se lahko zgodi tudi kaj povsem nepričakovanega. Srečali boste nekdanjo simpatijo in znova, se vam bo v srcu pojavilo tisto prijetno ščemenje...
10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Gosi knjižnice: Joachim Friedrich
Ob 55. letnici Komornega moškega pevskega zbora Celje
slavnostni koncert
Kinematografi si pridržujejo pravico do sprememba
14.00.17.10.20.20,23-30 50 prvih poljubov
11.00. 14.20.16.30. 18.40. 20.50, 23.00 In prii la je Polly
11.30. 16.00, 18.10, 20.30(četrtek, ponedeljek, torek, sreda), 23.20 Zora imh mrtvecev 14.50. 17.00.19.10,21.20,23.40 Lov ni srečo 19.00
13.30. 18.30, 20.50 (ietrtek. ponedeljek, to
rek, sreda), 23.50
Eurotrip
llfflLlSJfl. 17.20.19.20 Starsky in Hutch
21.30
Pojem in igram
revija glasbenih in pevskih skupin vrtcev celjske regije 19.30 SLG Celje
Ljubezen je
predstavitev nove plošče Majda Petan
20.00 Špitálská kapelica (pri cerkvi
sv. Danijela)__
Irska - v okviru razstave Belfast
performans Sandre Johnston
Svetovna popotnica Benka Pulko
potopisno predavanje
16.30 Muzej novejše zgodovine Celje Demonstracija obrtnika -
demonstracija obrti
KOLOSEJ
1100.13.40,16.20,19.00.21.40.00.20 1 9.00 Muzej Velenje
12.40. 14.50.17.00. 19.10.21.20,23.30
Otroci sreče
17.30
Zora Svil mrtvece»
13.10.15.20,19.40.21.50, 00.00 Dan po iutriinjafli
13.30.16.10.18.50,21.30.00.10 LEGENDA:
predstave so vsak dan
predstave so v petek m soboto
ŽALEC
SOBOTA 20.00 Dekleta s koledarja
NEDELJA 18.00 Peter Pan 20.00 Zapri gobec
PETEK 8.00 Šola ročka 1.00 Stara spelji se
SOBOTA 9.00 Stara, spef se 1.00 Šola ročka NEDELJA
Stara, spelji sa
ČETRTEK
Zora živih mrtvecev I Dan po jutrišnjem
PETEK
Dan po jutrišnjem I Zora živih mrtvecev I - glasno predvajanje Dan po jutrišnjem mala dvorana
in 23.00 Kurba
SOBOTA in 19.30 Dan po jutrišnjem ) - glasno predvajanje Zora Svih mrtvecev ) Kurba mala dvorana
I Kurba
NEDELJA I Dan po jutrišnjem ) Zora žhrih mrtvecev
mala dvorana
- otroška matineja Kokoške na begu Solino
I Kurba PONEDELJEK Zora žmh mrtvecev I Dan po jutrišnjem
mala dvorana I Rimski ciklus: Pozdrav Evropi Kurba TOREK
Dan po jutrišnjem
I - premiera pred slovenskim startom Stanky in Hutch mala dvorana I Filmski ciklus: Pozdrav Evropi - Kurba
I Zora živil mrtvecev
W awn
Izpovedniçg: Dvorana Kursk, sreda ob 20.00 Francoski večer
Občinsko dvorišče, sobota ob 21.00 Sextet odlične slovenske in srbske jazz glasbe
koncert
14. dnevi mladih in kulture 2004 Velenje
PETEK
21.00 Mladinski center Velenje Srečna mladina + Miss. Bee koncert SOBOTA
21.00 Atrij Velenjskega gradu Zaključek 14.DMK, razstava fotografske delavnice, koncert: Coelinn (Dublin, Irska)
14.00 Hudinja - Nova vas - Lava -Čopova ul. - Mestni park X. srečanje slovenskih glasbenikov amaterjev
18.00 Dvorana 1. OŠ Celje_
Produkcija plesne šole Harlekin, Celje 19.00 Marijina cerkev na Tinskem Vokalna skupina Lyra končen
19.00 Grad Podsreda_
Celovečerni koncert slovenskega in francoskega samospeva
Palčiča in Zvezdica zaspanka obišče zemljo
plesna predstava za otroke
Sanela Jahič: Decollage session
odpnje razstave
Razstave
Izobraževalni center Štore: razstava Teharje skozi čas, do 30.8.; stalna razstava Železarstvo v Štorah
Galerija Vlada Geršaka Celje: stalna razstava likovnih del olja na platno Vlada Geršaka.
Galerija Borovo: slikarska de\a Milana Rožmana, olja na plamo, do 15.6.
Elektro Celje - glavna avla: razstavlja akademski slikar Viktor Šest, do 30.6.
Galerija Dan Celje: stalna razstava znanih in neznanih avtorjev.
Celjski dom Celje - kavarna: Letna pregledna razstava del članov celjskih likovnikov sekcije KPD Svoboda Celje, do 21. 6.
Galerija Mozaik Celje: prodajna razstava Naslikajmo počitnice otrokom, do 16. 6.
Gostišče Ciril Podčetrtek: razstava Aleša Gregoriča, fotografa leta 2004, do 15. 7.
Likovni salon Celje: razstava Belfast, do 30. 6.
V soboto ob 14. uri se bodo v Kampu Menina na antistresni seansi srečali aktivisti klubov 03 regije, glavna zabava pa bo med drugim paintball.
Ustvarjalni pristan
- Prešernova 11
Likovna delavnica Predšolski in mlajši šolski otroci: ponedeljek od 17.00 do 18.00 Predšolski otroci: torek od 16.30 do 17.30
Starejši šolski otroci: torek od 18.00 do 19.30
Mlajši šolski otroci: sreda od 16.30 do 17.30
Oblikovanje gline
Šolski otroci: ponedeljek od 18.00 do 19.30
Ornamenti na pohištvu
Hermanova ustvarjalnica 19.30 Narodni dom Celje
Solisti in orkester opere SNG Ljubljana
10.30 in 16.30 Muzej novejše zgodovine Celje
17.00 Narodni dom Celje_
Gorenje d.d. razstavišče: razstava likovnih del Zdenka Huzjana.
Galerija sodobne umetnosti Celje:
razstava Odsevi /Starodavni simboli v sodobnih vizualnih interpretacijah, do 10. 7.
Upravna zgradba tovarne Etol Škofja vas: dobrodelna prodajna razstava likovnih del raznih avtorjev iz Celja in Ljubljane, do 15.6.
Galerija Otto Škofja vas: razstava fotografij celjskih motoristov: Norberta Salobirja, Marjana Zdovca in Krajn-ca, do 31. 8.
Gostišče Hochkraut Trema rje: Stalna razstava likovnih del (olja na platno) Vlada Geršaka.
Kulturni dom Slovenske Konjice -velika avla: »Iskanja 2003« KD Svoboda osvaja.
Galerija likovnih del mladih - Stari grad Celje: razstava nagrajenih likovnih del iz 38 držav 9. Mednarodnega razpisa revije Likovni svet za mlade do 20 let na temo Tihožitje, do 1.9.
Občina Slovenske Konjice: razstavlja Edi Kandut iz Oplotnice in Slovenka Bošnjak iz Loč.
Galerija Mik Celje: razstava slikarskih del akademskega slikarja Domna Slane, do 6.9.
Ljubljanska banka Slovenske Konjice: razstavlja Zlatko Prah.
Poročna dvorana Slovenske Konjice: razstavlja Vojko Kumer (akt)
Zdravstveni dom Slovenske Konjice: razstavlja Milan Lamovec - Didi.
Stanetova 17a, Celje (pri kinu Metropol) Foto razstava »...Albanija«
Avtorica: Aleksandra Lazič Razstava je na ogled do konca junija www.filter-slovenia.org
Demonstracija obrtnika -modistinja
demonstracija obrti
19.00 Dom sv. Jožef______
Boris Jagodič: Zdravilna zelišča in starostna obolenja predavanje
19.00 Dom sv. Jožef_
Šola za družino Bogdan Žorž: Vzgoja za odgovornost, I. del predavanje 19.00 Mestna Galerija Riemer S.
Konjice_
Likovna kolonija Malečnik2003 otvoritev razstave
Salon pohištva Slovenske Konjice: slikarska dela članov društva konjiških likovnikov.
Muzej novejše zgodovine Celje: razstava Prekomorska mladost, ob 60.Het-nici ustanovitve V. prekomorske brigade
Avla Splošne bolnišnice Celje: razstava »Svetovni dan okolja« od 1.6. do 15.6„ dijakov Srednje zdravstvene šole Celje.
Pokrajinski muzej Celje: razstava Kuharca, kako in kaj so kuhale gospodinje na Celjskem v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja, avtorja mag. Vladimirja Šlibarja, do 31.10.
Zgodovinski arhiv Celje: razstava V hiši mojega očeta je mnogo bivališč ... O porušenih celjskih cerkvah, do 30. 6.
Osrednja knjižnica Celje - avla knjižnice na Muzejskem trgu: razstava raziskovalnih nalog »Raziskovalci znova vabijo na razstavo«, do 18.6.
Poročna dvorana Slovenske Konjice: razstavlja Vojko Kumer (Akt)
Avla OŠ ob Dravinji: Tematska razstava učencev ob 250 - letnici rojstva Jurija Vege.
Zavod za zdravstveno varstvo Celje: slikarska dela Jožeta Svetine.
Vinoteka Slovenske Konjice: slikarska razstava članov Društva konjiških likovnikov.
Galerija Volk: razstava del Dragoti-na Vlasta Paniča, člana sekcije celjskih likovnikov »Svoboda« Celje do 30. 6.
Salon pohištva Tripex Celje: stalna razstava del Vlada Geršaka.
Galerija Vlada Geršaka Celje: stalna razstava del Vlada Geršaka.
Mestna galerija Riemer Slovenske Konjice: stalna zbirka Franca Riemerja: beneška šola Leonarda Da Vin-cija, Modigliani, Cezanne, Klimt, Rodin, Velazquez, Jakopič, Kobilca, Ti-snikar Bidermajersko pohištvo, freska iz 14. stol. iz Žičke kartuzije.
Gostujoča razstava: 10. likovna prijateljevanja
Stalne razstave
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Slovenska zobozdravstvena zbirka.
Stari pisken stalna postavitev.
Atelje Josipa Pelikana: Josip Pelikan v planinah.
Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava.
Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in agencijsko-lržrio dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Ta številka je bila natisnjena v 15.787 izvodih. Cena izvoda je 350 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.300 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 31.000 tolarjev. Števili^ transakcijskega računa: 06000-0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn Urednik fotografije:
Gregor Katič Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: Minja Bajagič E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CEUE
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek
Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si
imu^i Auutcijc.tvui
immn
Marjela Agrež, Milena Brečko-Poklič, Simona Brglez, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Oset,
Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Organizacijski vodja: Franček Pungerčič Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek Telefon: (03) '42 25 190 fax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 Sprejem oglasov po elektronski pošti: agencija@nt-rc.si
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CELJE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA
DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami
Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827
KUGLER
If, Celje
FASAÍffsTVO
041 /651 056 in 03/490 0222
STE BILI POŠKODOVANI
PORAVNAVA
v prometni nezgodi?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
iij.wm'Hi
90,6 95,1 95,9 100,3
Direktor Cotisa Drago Polak, ki so jo izkazal za izredno simpatičnega, prijaznega in zgovornega človeka, je bil zelo vesel družbe bivšega ministra Iva Bizjaka, ki je na turnir pripeljal tudi svojo soprogo.
Moderator Marjan Poznič, vodja marketinga v Cetisu, je takole nevarno osvajal lepšo polovico dua Platin, ki je iz Turčije, kot veste, namesto zmage prinesla poročni prstan.
Najprej tenis, nato kalorije
Pozabite na cirkus Moire Orfei, na sceni je podjetje Cetis, se pravi Cetisov cirkus, natančneje, tradicionalni Cetisov teniški turnir, ki se je to soboto odvrtel na stadionu Kladivar v Celju. Hrane in pijače je bilo več kot na vseh občinskih zabavah skupaj, dobro voljo bi lahko prodajah na tržnici in obogateli, za glasbo je poskrbel duo Platin, direktor Drago Polak pa je bil zelo vesel, saj so prišli tudi tisti, ki ponavadi ostanejo doma.
Že trinajstič!
Tradicionalni teniški turnir, na katerem se pomerijo (in predvsem družijo) Cetisovi poslovni partnerji, iz leta v leto pridobiva na veljavi, tudi v primerjavi z velenjskim. Med več kot 200 udeleženci so bih tudi Hrvatje, Madžari, Poljaki in Cehi. »Rezultati niso v ospredju, a vsi udarjajo po žogicah, kot da gre zelo zares,« je hudomušno pristavil Cetisov Matej Polutnik, bivši košarkar, ki si je pred leti prav med teniško igro »strgal« Ahilovo-i tetivo. Skupaj s televizijcem Urošem Kranjcem sta duhovito zabavala »zadnjo družbo«, v ospredju so bile rokometne anekdote. Gostje so bih tudi direktorji loterij vseh držav, ki so nastale po razpadu Jugoslavije. Na pesku je dosedanji trikratni zmagovalec Celjan Goran Travner (direktor slovenskega UPS, v hitri mednarodni pošti tekmeca DHL) moral v finalu priznati premoč Branku Staničiču (Stempy Zagreb), ki je obranil lanski naslov. Ženski finale je bil »bankirski«, Nada Nastran (Gorenjska banka) je ugnala Vero Planinšek (Nova Ljubljanska banka). V dvojicah sta se najbolj veselila bivši državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Slavko Debelak in Jaka Ribičič. (DŠ)
Opel Vectra karavan, razkošje prostora in elegance z novima motorjema 1.9 CDTi s 120 KM in 150 KM!
podirajo novinarji
Če jih že ni zadela krogla, so keglji iz strahu pred zavzeto četico novinarjev severovzhodne Slovenije kar sami popadali. Tradicionalno se je dogajalo v soboto na kegljišču v Slovenskih Konjicah, organizator pa je bilo Društvo novinarjev Slovenije - Aktiv Celje. Tako kot vsa leta zadnjih treh desetletij. Za potomce smo ove-kovečih najboljše med posamezniki: spredaj sta naj-naj Zmago Gomzi in Glo-rija Marinovič, zadaj Simona Šolinič, Aleš Lednik, Mateja Podjed, Nikola Šo-štarič in Ivo Mlakar.
MBP
Uganka
Kdo ah kaj je to? Črno je, a se kljub temu sveti, glasno je, pa je ženskam vseeno všeč, ko gre mimo, pa ne moreš verjeti, kar si videl. Rešitev je čisto preprosta. To je gradbenik Stanko Božičnik na svojem jeklenem konjičku, ki ga je prejšnji teden takole v elementu razkazoval Celjankam in Celjanom.
IZTOK GARTNER, foto: GREGOR KATIČ