o9ruzinsId icdnill
ILUSTROVAlil LIST ZA MESTO IM DEŽELO	f8rag|»«Sae«W
Številka 3 Leto vil
Posamezna Številka po
2 Din
Izhaja ob četrtkih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Tyrševa cesta 29/1. Rokopisi se ne vračajo. Poštni predal štev. 345. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani štev. 15.393.
Ljubljana, 24. saniaaria 1935
Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za vse leto 80 Din. V Italiji za vse leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki 2 'A dolarja. — Za odgovore je priložiti znamko.
M
seta
Spodnji članek smo dobili po pošti. Dopis ne spada pod »Njene sanje« in spada — leakor hočete. Ker pa obdeluje toli splošno snov, ga prav tako kakor prvi članek »Njenih sanje, priobčujemo na uvodnem mestu.
Uredništvo. Velecenjeni gospod urednik!
Moja iskrena želja bi bila, da bi natisnili priloženi članek v prihodnji številki Vašega lista. Nekatere pišejo o svojih sanjah. Četudi so moje »sanje« vse bolj grenke, upam vendar, da jih bo vsaj nekaj src razumelo.
Ker me pa vsak vendar ne bi razumel, posebno »boljši ljudje« ne,'nočem izdati svojega imena.
Moja iskrena želja je, da ima Vaš (naš) list tudi v bodoče obilno uspeha, kakor dosedaj!
Zima je. Mrzla zima! Nekateri »e je veselijo. Sankajo se, smučajo, drsajo in ne vem, kakšne zabave si še privoščijo. Za njih je zima solnčen dan, kakor jim je solnčno sploh vse življenje.
Enkrat pa sem si dovolila, da razpredem svoje grenke misli tudi v to solnčno domovanje. Nočem jim jemati veselja do tega bleščečega življenja, le za neko svarilo, opozorilo naj bi jim služilo teh par mojih besedi Sami občutite, da je mraz neprijeten. Vam vendar ne more dosti do živega. Usoda vam je položila v zibelko sredstva, ki premagajo mraz. Udobno, toplo stanovanje imate, hrane vam ne primanjkuje, denar imate, kolikor ga potrebujete. Torej, kar si želi vaša duša, vsega imate! Vprašam vas pa, ali je vaš pogled obvisel že kdaj na cestnem revežu, ki je ječal v snegu? Ali se je vaša misel že kdaj pomudila pri vprašanju, kako da je on tako nesrečen, zakaj trpi on pomanjkanje in — kako more biti njemu pri srcu? ... Ne, niste se spomnili, priznajte; in zdaj — ali si ne štejete v zlo, v greh?
Nisem cestni revež, Bog bodi zahvaljen, imam kruha! Mlada sem — 201etna »starka«. Sem pa sestra, človek, sočustvujoč s trpini! Z napornim delom se preživ-Ua.m.*7j dneva v dan. Drugi bi tožili, jaz sem srečna. Cim večjo butaro mi usoda naloži, tem vdaneje jo nosim. Mnogo jih je, ki brez skrbi prerajajo vse življenje — nezadovoljni so! Kakšno je njihovo srce, duša? Ali ne greše?
Omenim naj nekoliko o »plemenitosti« tako zvanih »boljših ljudi«. Ker sem samo uboga uradnica, sem seveda (po mnenju drugih) manj vredno bitje. Gleda se na poklic, na zunanjost, na obleko, pozablja se pa na dušo. Ali mi pa verjamete, da so najumaza-nejše duše ogrnjene z dragoceno haljo? Res je, mnogokrat sem se imela že priliko prepričati o tem!
Za vrati so se zaslišali težki, trudni koraki. S tresočo se roko je odprlo bitje, na kakršno pogled izvabi solze v oči. Treslo se je po vsem telesu. »Dama« se je »drznila, zagnusil se ji je razcapanec, ki je brez volje gledal v svet Opazovala sem, kaj bo zdaj napravil »boljši človek«. Ukazujoč glas mi je naročil, naj j a z kaj dam grdobi, da čim prej izgine, kajti ona vendar ne bo »raztresala« denarja v take s vrhe! Zabolelo me j« v duši, podarila sem tnu »malenkost«, zato pa ga bolj ljubeče pobožala po roki, misleč: »Sestra sem ti, ne sramujem se tega!«
Na ulici opazujem vsakovrstne ljudi. Moja glava je pobešena, a srce vse občuti... Kolikokrat me rani globoko v dušo hihitanje brezčutnih ljudi, če se prikaže .k nesrečen človek! Kaj mislite, ali ima sploh tak človek dušo, kdor se obrača od nesrečneža?
Zato vas prosim, prosim v imenu nesrečnih, ne imejte ledu okrog
V
GOSTEH PRI h ROOSEVELTU
Predsednik ljubi delo, a tudi razvedrilo ceni Nočni razgovori pri predsedniku doma Roosevelt za malega človeka
(Wj) ŠVashington, januarja.
Roosevelt ni bil nikoli tako krepak in svež, kakor je zdaj. Zdi se, da mu ogromno delo, ki si ga je naprtil in
— za pojmovanje navadnega zemljana — prevelika odgovornost, kar dobro storita. Starih bolezni se jo čisto odkrižal, tako da je zmerom vesel in šaljiv. Nič več ni izčrpan in utrujen.
Dvorni Upravnik Bele hiše v Wa-shingtonu, ki zvesto služi že vsem povojnim predsednikom, se smehljaje pritožuje, da sta zakonca Rooseveltova uvedla vse »prenezmeren obrat«. Ne da bi se dobri in skromni upravnik pritoževal zavoljo preobilnega dela! Njemu je prav tako! Zdaj vsaj lahko pokaže, kaj zmore in zna.
Ta naš mož, piše se mister Smith, se toži, da so mu prejšnji predsedniki dali itak premalo prilike, da bi se izkazal kot »ceremonijar velikega sloga«. Vsi trije gospodje, Hoover, Coolidge in Harding, so bili nekam vase zaprti in so se ogibali, če se je le dalo, vsake družabnosti. Dolgo let je bilo v Beli hiši strašno pusto in dolgočasno, seveda ne tam, kjer so pisarne, kjer je zmerom živo kakor v mravljišču, šele Roosevelt je na stežaj odprl vrata in prezračil razkošne sobane. Mister Smith se boji, da ^ je Roosevelt vendar preveč na-stežaj odprl vsa vrata, kajti za pokoj velikega moža vse to, kar počne, prav gotovo ni koristno.
Delovni dan predsednika Roosevelta se prične prav za prav že ob sedmih zjutraj. Takrat sprejme oba svoja tajnika, za njima pa posluša
— še zmerom kar v postelji — poročila nekaterih gospodov iz skrivnostnega »možganskega trusta« ame-
riških Združenih držav. Sprejemom slede seje, sejam sprejemi. Neprestano, brez odmora do enajstih zvečer. Tudi pri obedu in večerji ne da Rooseveltu žilica miru. Zmerom ima goste in kar ob pečenki in ribi kramlja o politiki in o važnih gospodarskih problemih.
Ob enajstih zvečer se prične predsednikova »družabnost«. Ob tej uri zbere okrog sebe svoje prijatelje. Zelo pogosto — pogosteje kakor kdaj prej kateri predsednik — sprejema zvečer goste; časih kar po več sto ljudi. Takrat po navadi muzicirajo, in prav dostikrat se zgodi, da nastopa kot gost kakšen znan evropski umetnik, ki koncertira v Združenih državah. Vsak umetnik se žene za tem, da nastopi v predsednikovem domu, kajti ni je boljše reklame in
uspešnejšega poroštva za razprodane dvorane po vsej državi.
Taki večeri so predsedniku v zabavo in oddih, in po navadi ga ni volja takrat poslušati politične pogovore. Nepisan, toda strog ceremo-nijal Bele hiše smatra povrh še za veliko nevljudnost, če si katerikoli gost dovoli pričeti s predsednikom politični ali gospodarski pogovor, šele v poslednjem času ni več tako natanko. Zgodi se, da zagreši tako nevljudnost — sam predsednik Roosevelt. Zdi se, da ga je tako zelo obsedla zaverovanost v njegovo lastno poslanstvo, da se niti kesno zvečer ne more sprostiti fanatizma, s katerim se je zaril v delo. Prav pogosto se zgodi, da zbere še po polnoči svoje najbližnje prijatelje na zeleni galeriji in premleva z njimi probleme o prerojenju ameriško unije.
Po predpisih je strogo prepovedano objavljanje Rooseveltovih zasebnih izjav. Vse to, kar želi predsednik sporočiti javnosti, stori itak sleherni dan na seji, ki jo ima z najvažnejšimi ameriškimi časnikarji, in to stori Roosevelt vsak dan temeljito. Če se bo ameriško gospodarstvo res prerodilo in zadihalo s polnimi pljuči, je še vprašanje. V zlati dobi pa žive prav gotovo sodobni ameriški časnikarji. Nikoli niso bili ameriški listi točneje, poštene je in obšir-
neje poučeni o političnih in gospodarskih vprašanjih kakor današnji dan, ko zvedo vso iz ust prvega ameriškega državljana.
Zato pač tudi ni potrebno, da bi ostala predsednikova zasebna mnenja tajna, čeprav ameriška etiketa ne dovoljuje, da bi jih časniki objavljali v obliki intervjujev.
Roosevelt je prepričan, da so socialne potrebe našega časa najbolj pereče vprašanje. Omiliti hoče gospodarsko krizo s socialne plati. Sicer noče s svojim bojem zoper nezaposlenost doseči samo tega, da se dvigne kupna moč prebivalstva in s tem poveča poraba. Važnejša se mu zdi psihološka plat tega problema. Delavci brez zaslužka morajo spet najti pot do svojega lastnega »jaza«; kajti šele takrat, ko bodo spet delovni in iz prisluženih sredstev se vzdržujoči člani človeške družbe, se jim bo vrnilo spoštovanje do samega sebe. Roosevelt je popolnoma prepričan, da ne more noben človek zavreči svoje naravne pravice do kruha in dela, ne da bi trpel škodo na duši in morali. Boljševizem je po njegovem mnenju najnevarnejša socialna bolezen. S svojo pošteno, odkritosrčno in praktično socialno politiko se hoče Roosevelt kar najuspešneje zavarovati pred boljševi-ško agitacijo.	*
HRA BRA_Č U VAJ K A
Strašna noč v samotni železniški čuvajnici Rešitev vlaka v poslednjem trenutku Usoda kaznovala hudodelca
(Zj) Pariz, januara Tik pred božičem se je odigrala blizu nelce čuvajnice malo pred Parizom majhna tragedija. Za las je manjkalo, da se ni zgodila grozovita železniška nesreča. Hrabra čuvajeva žena je v poslednjem hipu rešila življenje več sto ljudem, ki so se vozili tisto usodno noč z ekspresnim vlakom v Pariz. Toda naj nam gospa Rozina Berliotova
Sličica s beograjske ulice: Ljubosumno objema in poljublja siromak kruh, ____________________________ ki	ga	je	dobil	v	dar...
srca, vaša plemenitost naj ga raz-talil Vživite se v položaj nesrečnežev! Ali mislite, da smete samo vi živeti in se ne zmenite, koliko terja usoda od nesrečnega brata? Tudi on mora živeti, ne dajte, da gre živ v grob! Ne terjam od vas premoženja, trkam na vaša srca in prosim, da se vsaj z drobtino odzovete moji prošnji! Ne boste mnogo škode trpeli z enim dinarjem, a revežu boste znatno olajšali težko butaro na plečih! Ne hitite z zaprtim srcem mimo nesrečneža, mislite, kakp bi bilo vam, ako bi bili na njegovem mestu! Tudi vi
imate mnogo od nebes, zato ne odvračajte od bratov očes. Vse, kar ^skrbno čuvate na zemlji kot »srečo«, vse boste pustili tukaj, revni, kakor on, boste legli tudi vi v grob. Ako bi bil ves svef mojih nazorov, ne bi bilo toliko beračev. Toda človekova plemenitost se je dandanes že pač globoko pogreznila v blatol Ugibajte malo, kdaj ste srečnejši: ob pogledu na nakupičeno bogastvo, ali pa ob zavesti, da ste osrečili vsaj eno bedno bitje?... Tudi jaz vam kličem: »Osrečujte in srečni boste!...« Via.
sama pripoveduje, kako so jo stvar odigrala:
»Moj mož Filip je prestavil kretnico za ekspresni vlak proti Parizu v pravi tir. Nato je odšel do naslednje kretnice in pogledal, ali je vse v redu, ker se je bal, da se zaradi snežnih zametov ne pripeti kakšna nesreča. Tista kretnica je oddaljena od čuvajnice kakšnih dvajset minut.
Med tem sem sedla kakor po navadi z ročnim delom v bližino brzojavnega aparata, da bi lahko po |>otrebi odpravila kakšno nujno brzojavko na prihodnjo postajo.
Čas je leno potekal. Točno četrt ure po moževem odhodu je pričel brzojavni aparat klepetati. Prečitala sem brzojavko, ker pa ni bilo nič nujnega, sem jo pustila kar na mizi. Hotela sem spet sesti, toda v tistem hipu so se vrata nenadoma odprla in v čuvajnico je oblastno stopil neki mož.
Prvi mah ga nisem spoznala, ker je bil silno zanemarjen. Potlej sem so ga pa spomnila. Bil je moj znanec izza mladih dni, Charles Revoir, ki sem mu pri snubitvi dala košaro, zakaj bil je sirov in brezsrčen človek. Takrat se je zaklel, da se bo maščeval. Hotel se je izseliti, da bi se nekoč vrnil bogat in me prisilil, da bi zapustila svojega moža. Njegovemu žuganju seveda nisem verjela. Zdajci je pa sredi noči stal nenadoma pred menoj. Zavedla sem se: sama sem in Filip, moj mož, se vrne šele čez pičle pol ure.
Revoir ni zinil niti besedice. Bližal se mi je. Vedela sem, da pripravlja nekaj groznega, toda na videz mirno sem pričakovala, kaj se bo zgodilo. Ko je bil tik mene, me je zagrabil za roke in zasikal: ,Zdaj pojdeš z menoj. Zdaj si sama. Dolgo; dolgo sem čakal tega trenutka. Zdaj »ga«, ni doma, zato ne bo mogel prekrižati mojega naklepa.*
Nenadoma se je sklonil nadme in me hotel poljubiti.
Toda ubranila Sem se ga. Izvila sem mu eno roko in mu pripeljala gorko zaušnico. Vem, nepremišljeno sem ravnala, toda nisem vedela, kako bi se nasilneža drugače ubranila. Devoir se je besno vzpel. S hropečim glasom me je še enkrat vprašal, ali res nočem oditi z njim.
,Ne, rajši umrem!* sem zavpila. Takrat se je satansko zasmejal. Iz žepa je potegnil vrv in me po bliskovito pritisnil na stol in privezal nanj. Niti slutila nisem, kaj zlobnež namerava. Zdela sem privezana na stol, on me je pa nekaj minut sovražno in nepremično gledal. Potlej je odstopil za korak, zagrabil za vzvod kretnice in ga potisnil nazaj.
Takrat sem mahoma razumela, zakaj me je lopov privezal na stol. Tik pred našo čuvajnico je bila kretnica. Ce bi torej ta kretnica ne bila pravil-
no vstavljena, bi ekspresni vlak skočil s tira in se z vso silo zaletel v našo hišico. Moja usoda in usoda več sto nedolžnih potnikov bi bila zapečatena.
,Tako, ljubica! Rajši umreš kakor da bi šla z menoj. Prav! Toda zdi se mi, da bi mehkeje in prijetneje počivala v mojem naročju, kakor pa pod razvalinami svojo hišice in pod razbitim železjem ekspresnega vlaka. Zdaj pa nddenj, ki te mi je ukral.* Odurno se je zagrohotal in zatresnil vrata za seboj.
Trenutki, ki so sledili tej strašni dogodivščini, so bili zame hujši, kakor če bi mi kdo z živim ogljem izžigal oči. Da sem imela vsaj eno roko prosto, bi bila stipkala brzojavko, tako sem pa morala brez nade na rešitev ždeti v neudobnem položaju in čakati, kdaj se zgodi nekaj strašnega.
Skušala sem si oprostiti vsaj eno roko, toda vrv se mi je le še globlje zarezala v meso. Kljub temu nisem odnehala. Z vso silo sem so odganjala z nogami, kolikor sem pač mogla, in opazila sem, da se res premikam s stolom vred naprej. Napela sem vso svoje sile v nadi, da se mi morda vendar še v poslednji minuti posreči odvrniti nesrečo.
Kako dolgo je trajal ta moj obupni boj, ne vem. Samo to sem še čutila, kako mi je izpod vrvi curljala vroča kri po dlaneh. Bila sem že na pol nezavestna od bolečine, toda dejala sem si, da je samo od moje volje in moči odvisno sto in sto nedolžnih življenj. Naposled sem se vendar doguncala do kretniških vzvodov. Če bi le mogla potegnili za vzvod! Potem bi bilo vse rešeno! Slišala sem že od daleč bobnenje v noč dirjajočega ekspresa. Samo še minuto 1 če se mi ne posreči potegniti vzvoda, potlej — joj potlej — strašno grmenje, pokanje — in vse bo pri kraju.
_ Zbrala sem svoje poslednje moči. Nagnila sem se naprej in padla na vzvod. So sem čutila kako se je vzvod pod mojo težo počasi podajal — potem sem pa omedlela ...
Šele moj mož mo je rešil iz obupnega položaja. V poslednjem hipu seri odvrnila strašno nesrečo. Ekspremi vlak je zdirjal po pravilnem tir« v noč. Spečim potnikom se še sanjalo ni. kako blizu jim je bila smrt.
*
Drugo jutro smo našli na progi strahovito razmesarjeno Revoirjevo truplo. Strašna sodba, ki to je namenil meni in potnikom, je zadela njega. Gotovo je stal na progi in čakal kdaj bo njegovo zlodejstvo končano.«
Tako je pripovedovala hrabra čuvaj-ka preiskovalni komisiji. Železniško ravnateljstvo ji je dalo nagrado deset tisoč frankov in dosmrtno rento po tri sto frankov na mesec. Vrla žena, ki je rešila toliko življenj, si je nagrado pošteno zaslužila.	*
Vljudno
Slavni angleški pesnik Oskar Wilde (185(1—1900) je nekoč sedel na potovanju zraven nekega gos|>oda, ki je glasno cmokal pri jedi. Wilde je bil kakor na trnju. Nenadoma mu poide potrpljonje. Obrne se k svojemu sosedu in iiHt reče na moč ljubeznivo: »Zelo me veseli, ko vas slišim, kako dobro vam tekne!«
fllaLvkizaL v fraku
Mlada jetnica iz celice št. 111. — Tragikomičen roman iz resničnega življenja
(Wk) Pariz, januarja.
V celici štev. 111 ženske kaznilnice trepeta vitka rdečelasa ženska in s strahom čaka dne, ki bo odločil o njeni usodi. Toda pričakovati nima česa dobrega; ko bo napočil dan, ki ji bo prinesel toli zaželeno prostost, bo ogenj, ki zdaj tako nemirno plapola v njenih očeh, najbrže že ugasnil, in v njene bujne lase se bodo vtihotapili beli prameni...
•
Markiza Rola de Rozycki je ta ženska. Seznani njenih grehov obsega svojih sto tipkanih Btrani: same sleparije, menične in čekovne. Razen njih ji je sodnik očital tudi neupravičeno rabo plemiškega naslova — a glej, to ne drži: markiza je res prava ^markiza... le na nekam čuden način je to postala. Da Je njega dni slišala na bolj vsakdanje ime Renče Saffroi in da je pela na pariških ulicah, je postranska reč.
6e pred nekaj meseci je markizo razpolagala a tremi gradiči. Ponašala se je s prekrasnimi dragulji, imela je najlepše halje, kar si jih more želeti žensko srce. Kakor bi žarela magična moč iz njenih temnih, nedoumljivih oči: kako bi si drugače pojasnili, da
1e vsa ta fevdalna posest z lepim par-;om in posestvom vred, kjer je delalo 120 delavcev, ni stala niti počenega centima. Vse to je dobila na kredit.
Od prejšnjega lastnika teh gradov pa do zlatarjev v Nici je vsakdo podlegel sugestivnemu vplivu markize; njen kredit je bil v najodličnejših pariških modnih trgovinah prav tako neomejen kakor v veliki strojni tovarni v Toulousu, ki ji je dobavljala kmetijske stroje. Seveda je k tolikemu zaupanju mnogo pripomoglo tudi bleščeče ime markijev Rozycki.
Toda njenega moža nisi nikjer vi-
del. V Afriki je in leve lovi, je markiza pripovedovala svojim prijateljem in znancem. Tisti, ki bi radi kaj več vedeli, so pa trdili, da je markiza nesrečna v zakonu; zato se menda tako rada sprehaja po grajskem parku v moški obleki in se vozi na izlete z motornim kolesom, čeprav ima na razpolago eleganten avto. In zato je tudi kot edina ženska članica nogometnega kluba — zato, da pozabi svojo nesrečo ... In ljudje so verjeli.
Nekega dne je pa prišelestel na markizino pisalno mizo neprijeten siv pisemski ovitek, opomin pariškega odvetnika, naj markiza vendar že izvoli pri priči urediti velemučno menično zadevo; porodil se je namreč sum o pristnosti podpisov na neki menici. Šlo je za okrogli znesek 250.000 frankov.
Tri tedne nato so markizo aretirali. In na mah se je začel plaz valiti. Z vseh strani so se oglašali upniki in
kaj kmalu se je pokazalo, da bogata markiza prav za prav niti beliča ne premore. Imela je samo dolgove. Zato pa teh toliko več: več milijonov frankov.
Grajska vrata so uradno zapečatili. Začele so se poizvedbe. Markizina slika, ki je romala na vsa policijska ravnateljstva širom dežele, se je mahoma zazdela gospodom iz pariškega detektivskega urada nekam znana.
In niso se motili. Zakaj v svoji mogočni zbirki fotografij, v zločinskem albumu, so izteknili natančno kopijo markizine slike. In na dan je prišlo, da je dična markiza zgolj i pustolovka Renče Saffroi, prava umetnica preoblačenja, ki najrajši hodi v moški oblekic — tako se kratko in jedrnato bere v policijskem registru.
Nadaljnja preiskava je prinesla na dan najlepše presenečenje. Pustolovka se je znala na rafiniran način popolnoma zakonito »pomarkizitic. Poročila se je bila namreč z 721etnim markizijein Henrijem Louisom de Ro-zyckijem, ki že leta in leta boleha v sanatoriju za živčne bolezni. Bolnega markija je znala prevejana pustolovka s svojo sugestivnostjo prav tako premamiti kakor vse druge svoje žrtve. Štiri in dvajset ur po poroki je pa markiza brez sledu izginila...
pMst&i&/ka sta de&da
Od preltupčevalke z biseri preko arabskega harema do lastnice orientalskega hotela
(Zj) Pariz, januarja. V Palmiri, prastari prestolnici cesarice Zenobije, je majhen hotel, čigar lastnica je Francozinja, žena nekega gospoda d’An-douriana, moža dvomljive narodnosti. Ta ženska, Parižanka po rodu, je živela pustolovsko kakor le kdaj kakšna ženska.
V mladosti je prodajala bisere v Prednji Aziji. Iz Kaira je potovala večkrat v Perzijski zaliv in se tam seznanila z znamenitim polkovnikom Lawrencem, skrivnostnim ustanoviteljem arabske države. Postala mu je ljubica in vohunila zanj.
Kaj kmalu so trgovci spoznali, da je biserje, ki ga je Francozinja prodajala, ponarejeno. Oblasti so izdale tiralico za njo, toda še o pravem času je zavohala nevarnost, se poslovila od Lawrenca in se skrivala zdaj v tem zdaj v onem mestu Prednje Azije. V Beirutu se je seznanila z nekim An-
UPNIK UGRABIL DOLŽNIKOVO ŽENO
Ker mu sosed vzlic vsem opominom ni vrnil dolga, mu je kratkomalo ukradel
ženo in jo zaprl v kaščo
(Zj) Bukarešta, januar. Upniki si utegnejo izmisliti nad vse čudovite in čudne načine, da pripravijo dolžnike do plačila. Vendar so vsi ti načini bolj ali manj nedolžni. Iz Luce blizu Czernovic pa poročajo o tako čudnem primeru, kakor ga zgodovina naše dobe doslej menda še ne pozna.
Kmet J. je bil dolžan kmetu K. nekaj tisoč lejev, a vse je kazalo, da
Hala Grace je izginila.
Velemestni detektiv pripoveduje o svojih zanimivih doživljajih v Ameriki
■ ■
(Wj) Dunaj, januarja
N&pak je, če mislimo, da življenje detektiva moderne dobe ni več romantično. Mojstrski detektiv, poročnik Weisenstein iz Amerike, ki je že nekaj dni na Dunaju, je živ »nikal-nik« takega mnenja. Weisenstein je pred kratkim prišel iz Newyorka na Dunaj, da pospeši izročitev znanega bijramista Ivana Podržaja ameriškim oblastvom. Detektivovo življenje je tako pestro, tako razburljivo in napeto, tako polno zanimivi ue^ivlja-jev, da bi lahko o vsaki njegovi »zadevi« napisali velenapet kriminalni roman.
Mala Grace je izginita...
»Najčudnejši kriminalni pripetljaj, ki sem ga pomagal razvozljati«, pripoveduje mister Weisenstein, »je tragedija male Grace Buddove. Njen brat je bil brez zaslužka in je leta 1928. priobčil v nekem dnevniku mali oglas, da išče službo. Nekaj dni nato se je zglasil pri Buddovi materi starejši gospod in se ji predstavil za farmarja Franka Howarda. Dejal je, da bo zaposlil njenega sina na svoji farmi, če je fant le količkaj prida. Sina takrat slučajno ni bilo doma in mati je bila sama s svojo desetletno hčerko Grace v stanovanju.
Farmarju je bil srčkani otrok tako všeč, da jo kar ročno poprosil mater, naj dovoli hčerkici, da pojde k njegovi mali Ruti, ki ima popoldne »povabljene« na čajanko. Nič hudega ne sluteča mati je staremu možu kaj rada zaupala svojo hčerkico, prosila ga je le, naj jo proti večeru tam pripelje nazaj.
Od tiste usodne ure ni bilo o mali Graci ne duha ne sluha več. Policija je napravila, kar je mogla, toda ves njen trud je bil zaman. Zdelose jc že, da se ne bo nikdar več slišalo o srčkani Graci in o hudobnem starem možu. Toda pred nekaj meseci, več ko šest let po skrivnostnem izginotju, je dobila uboga mati pismo neznanega moža, ki se je hvalil, da .ie morilec njene pogrešane hčerke.
Magična svetilka odkrije skrivnost
Nesrečna mati je nesla pismo na policijo. Ugotovili smo,« pripoveduje dalje Weisenstein, »da je bil na ovitku prvotno natisnjen naslov neke tvrdke, ki ga je pa pošiljatelj po-
Uboge tašče 1 »Slišal sem, da je tvoja tašča nevarno bolna.«
»Bolna je res, nevarna je pa le, kadar je zdrava.«
V letovišča »Tl, stara, meni se zdi, da naša dva gosta sploh nista poročena. Koj danes jima povišaš!«
polnoma ostrgal z britvijo. Toda s kremenčevo lučjo se nam je posrečilo dognati naslov, ki je bil prej natisnjen na ovitku.
Detektivi so precej nato odšli v pisarno tiste tvrdke in povprašali uradnike, ali ni morda kateri izmed njih odnesel domov ovitka z natisnjenim naslovom tvrdke. Javil se je mlad uradnik in dejal, da je nekoč vzel nekaj takih ovitkov s seboj domov. Pustil jih je pa na svojem prejšnjem stanovanju, ko se je pred meseci preselil.
Strašno priznanje
Gospodinja, ki je oddajala stanovanje, je povedala, da je stanoval pri njej neki star gospod, Albert Fish po imenu. Sicer se je bil spet izselil, dejal je pa, da bo prišel še po pošto, ki bi zanj prišla. Policija je odredila stalno stražo v stanovanju bivše Fi-sheve gospodinje. In res se je že čez nekaj dni vjela miš v nastavljeno past.
Detektiv je Fisha aretiral in ga odvedel na policijo. Pri zasliševanju je priznal strašne podrobnosti. Nesrečno Grace je bil speljal s seboj v neko zapuščeno lovsko hišo v Westchestru (predmestje Ne\vyorka) in jo tam zadavil, nato pa razrezal na koščke in v gozdu pokopal. Dejal je, da je bil takrat pijan krvi in da je moral moriti. Tudi kesneje, ko se je spomnil tega strašnega dejanja, ga je zmerom obšla divja duševna pijanost in izmišlja! si je zmerom znova načine, kako bi ubogo otrokovo mater čim bolj trpinčil.«
Kje je 20.000 dolarjev?
»Prav tako zanimiva, čeprav manj žalostna je zadeva, v katero je bil zapleten neki mlad bančni uradnik. Banka, pri kateri je služboval, se je preselila v drugo poslopje. Kljub vsej previdnosti in strogemu nadzorstvu je takrat zmanjkalo 20.000 dolarjev. Vse bančne uradnike, ki so bili pri selitvi, je policija zaslišala, toda vsi od prvega do zadnjega so sumničenje zavrnili. Kljub temu je policija celega pol leta nadzirala početje vseh teh uradnikov v zasebnem življenju.
Oni mladi uradnik se je med tem že poročil. Meni se je pa čudno zdelo, da si je najel stanovanje v najdražjem newyorškem okraju. Tudi sicer si je uredil stanovanje nadvse razkošno. To mi ni šlo v račune; kajti njegovi dohodki so bili vse prej ko obilni. Vzel sem ga na piko, vendar ga nisem mogel prijeti ali karkoli ukreniti, dokler nisem dobil dokazov.
Psiček je pojedel tisočak
Šel sem torej k hišniku, ki je pobiral sleherno jutro odpadke in smeti pri strankah. Naprosil sem ga
se bo K. kar lepo obrisal za to čedno vsotico. Terjal je kmeta J. izlepa ip izgrda, grozil mu je s sodnijo, z rubežem in bog si ga vedi s čim še vse, toda J. je imel za vse gluha ušesa. Tedaj se je K. lepega dne grozovito razjezil in napravil tako, kakor so morda kdaj v srednjem veku počeli, ali še kvečjemu ameriški gangstri današnji dan počno, kadar jim gre za bogato odkupnino
Ta naš upnik je torej meni nič tebi nič lepega dne »aretiral« dolžnikovo ženo in jo odpeljal, čeprav 6« je na vse kriplje branila, na svoj dom, kjer jo je zvezal in zaprl v žitnico. Obupani kmet J. je iskal svojo ženo od hiše do hiše, a našel je ni nikjer. Da bi bila njegova žena zvezana v mejaševi žitnici, mu seveda še v sanjah ni prišlo na um.
Minili so štirje dnevi, in upnik si je takrat dejal, da se je dolžnik gotovo že omehčal. Šel je k nekemu dolžnikovemu sorodniku in mu dejal, naj sporoči svojemu stricu, da bo njegova žena tako dolgo zaprta v njegovi kašči, dokler ne bo plačal dol"n. Zadnja dva dni je nedolžni ženi kazen poostril; zaprl jo je v zaboj za zrnje. Tam so jo
našli orožniki, kajti njen mož je stekel takoj na orožniško postajo, kakor hitro je slišal o zločinskem početju svojega upnika.
Orožniki so prijeli kmeta K. in ga obtožili zaradi ugrabitve in omejevanja osebne svobode. Zdaj se bo mož menda streznil in izprevidel, da na Romunskem še ne gre posnemati ameriških gangstrov.	*
gležem Sinclairjem, ki jo je povedel s seboj v Bagdad. Tam je zašla v družbo prodajalcev mamil, prepotovala Hedžas in se lepega dne zaplela v mreže Ibn Sauda, hedžaškega kralja. Temu je lepa Francozinja od sile ugajala, zato jo je zaprl v svoj harem.
Toda že po kratkem suženjstvu je pobegnila iz harema. Poročila se je z nekim Beduinom in zbežala na kameli čez arabsko puščavo v Palestino. V Haifi bi jo bila spet skoraj skupila. Naveličala se je svojega Beduina in mu neke noči zavdala.
Tudi iz te zagate se je rešila; pravijo pa, da so neke oblasti zanjo posredovale. Pomagale so ji baje njene stare »zveze« z angleškim skrivnim uradom. Iz Palestine so jo izgnali. Odšla je v Meko, kjer se je zatekla na francosko poslaništvo in uradnike tako dolgo prepričevala, da so ji verjeli, da Je kljub poroki z Beduinom ostala še zmerom francoska državljanka.
Kmalu nato se je primeril nov škandal. Sam poglavar pravovernih jo je zatožil, da je fotografirala najsve-tejše vseh muslimanov.
Spet je morala odnesti pete. Zdaj se je pa menda vendarle naveličala nomadskega življenia, kajti kupila si je v Palmiri hotelski bar. Tam se zdaj shajajo mestni labkoživci in pustolovščin željni tujci, ki v točilnici pač ne pijeio samo whiskyja s sodo, temveč si privoščijo tudi kokain in heroin.	•
Nesprejemljivo Mlada žena (po prvem zakonskem prepiru): »In da se kaj takega nič več ne pripeti, Emil, ti predlagam: Kadar bova enakega mnenja, boš ti imel prav, če bova različnega, pa jaz.«
JVičemuFni moški
Niso samo ženske ničemume, tudi moški so, a skrivajo. Pisava jih pa izda
Sicer pravijo (prosto po Shakespear- j Ničemuren človek se rad zateče tudi ju): »Ničemurnost, ime ti je ženska!« k tako imenovanim »stiliziranim« in toda pred to lastnostjo tudi gospodarji j na levo nagnjenim pisavam, saj takšna stvarstva niso varni. Pri njih se kaže | pisava že koj na prvi pogled zbudi pred vsem na duhovnem polju, a tudi ■ bralčevo pozornost. Pri stilizirini pisa-takšni primeri niso redki, kjer jim gre vi gre zmerom za človeka, ki se hoče
drugačnega kazati, kakršen je; pri človeku, ki ima na levo nagnjeno pisavo,
naj mi spravi odpadke osnmljenega bančnega uradnika v poseben zaboj. Vsak drugi dan sem prihajal tja in pregledoval do pičice natanko vse, kar je bilo med smetmi. Prepričan sem bil, da bom lepega dne našel kakšen papirček z izdajalsko vsebino ali pa kaj drugega sličnega.
Končno sem vendar našel kar sem iskal. Bil je košček zmečkanega papirja; v njem sem spoznal odtrgan vogal tisočdolarskega _ bankovca. Papir je bil na več krajih preluknjan; kesneje sem dognal, da je te luknjice vgrizel psiček z zobmi!
Premislil sem zadevo in pripravil pravo pravcato zasedo. Po ^ noči ob dveh sem preiskal s svojimi tovariši vse stanovanje mladih zakoncev. Eden izmed mojih ljudi se je preoblekel v pismonošo, ki nosi brzojavke, in pozvonil pri bančnem uradniku. Ko je mladi mož, oblečen v svileno pidžamo, domnevnemu poštarju odprl, smo se nenadoma pojavili mi detektivi in napovedali preiskavo stanovanja. In res sem po večurnem iskainju steknil v skrivnem kotičku sedem novih tisočdolarskih bankovcev. Bančnega uradnika, ki se je vedel zelo sumljivo, sem aretiral in ga predal sodišču. Toda tam je odločno zatrjeval svojo nedolžnost.
Kljub bremenečim ga indicijem so ga porotniki spoznali za nedolžnega . . .	*
Banka BaroA
15, Kae I*!ayet!e, PARIŠ Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — PoStni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: St 8064-64, Bruxelles; Holandija: št. 1458-66, Ded. Dienst; Francija št 1117-94, Pariš;*Luxem burg: št. 5967, Luxemburg.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice
prav za telesno ničemurnost.
Da bomo naslednja izvajanja laže razumeli, moramo povedati, da delimo pisavo v tri pasove. Gornji pas pomeni duhci in individualno zavest; sredina pisave j>omeni dušo in budno zavest, notranje življenje; spod-n j i pas pa pomeni telo, snovnost, telesnost, podzavest.
Iz tega sledi, da se kažejo znaki za duhovno ničemurnost pred vsem na področju gornjih dolžin pisave, znaki za telesno ničemurnost pa v spodnjih dolžinah črk. Toda pri tem moramo izrečno poudariti, da velja ta razdelitev pisavne podobe samo v velikih obrisih, nikakor pa ne tudi v vseh podrobnostih.
Posebno značilna lastnost je pri pisavi njena velikost, ne toliko velikost velikih kakor malih črk, tistih, ki zavzemajo sredino pisave. Velika pisava izdaja ponos in bogato notranje življenje, pa tudi samozavest; poudarja se zlasti pri velikih črkah. Če je takšna pisava zraven še afektirana (okraski pri posameznih črkah), izdaja vase zaljubljenega bahača. Če so velike črke zelo široke, imamo opravka s predrznim in nesramnim značajem, ki riue s komolci skozi življenje.
Dostikrat pa srečamo pisave, ki jih bo neveščak sicer imenoval »velike«, toda velike so pri teh pisavah le dolge črke, sredinske'so pa majhne. Pri takšni pisavi se kaže nesorazmerje med voljo in močjo; tak človek bi hotel več, kakor more. Če je takšna pisava zraven še afektirana z nepotrebnimi okraski pri nekaterih črkah, imamo opravka s človekom, ki bi hotel več veljati, kakor mu po njegovih dejanskih močeh gre.
Rastoče velike črke (zlasti ,M‘ in ,N‘) kažejo željo po uveljavljenju in po ugledu; Če jo ta značilnost posebno poudarjena, razodeva nagnjenje k prilizovanju. Padajoče začetnice kažejo ponos, če so posebno izražene, pa oholost in domišljavost. Kdor podaljšuje kratke črke do gornje višine, kakor na primer zadnji del črke ,v*, razodeva bahav značaj, veliko zaljubljenost vase, precenjevanje lastnih moči, lastne sposobnosti in lastne sodbe.
Znak zunanje, to Je telesne ničemur-nosti 60 pred vsem pozornost zbujajoče posebnosti pri nekaterih črkah. K tem ničemurnostnim znakom pisave spadajo v prvi vrsti pretirano zanosne uvodne poteze pri velikih črkah (izjeme utegnejo biU trgovci, ki so se morda že v mladih letih tega navadili); takšna pisava izdaja blebetača, moža, ki bi hotel biti v središču splošne pozornosti, človeka, ki boče svojo notranjo praznoto nadoknaditi z zunanjo go-bezdavostjo.
gre pa po navadi za nevrotične razloge. To so značaji, ki iz nepriznanega čuta manjvrednosti igrajo samim sebi teater, značaji, ki radi presojajo življenje' zgolj po zunanjem videzu. Tem ljudem je prav tako kakor onim, ki delajo pretirane okraske pri črkah, strašno dosti do zunanjega videza: zato se jim spričo nepomembnih podrobnosti izgubi razgled čez celoto, vpogled v bistvo. Takšni ljudje so zato enostranski v cenitvi in ne bodo nikdar stvarno in nepristransko presojali dogodkov ne stvari.
Naj h koncu Se omenimo, da je za oceno ničemumostnih znakov važen zlasti podpis: saj sleherni podpis razodeva, kako se hoče pisec predstaviti zunanjemu svetu v svojem najosebnej-šem izrazu imena. Zato se bo ničemur-než pri oblikovanju podpisa posebno potrudil; in zato bomo v podpisih našli vse mogoče oblike navedenih ničemur-nostnih znakov, kakor okraske, pentlje in vsakovrstne spirale, ki pisavne značilnosti še bolj podčrtajo.
(Wf)
Flirtanje na debelo
(Al) London, januarja
Pred mladostnim sodiščem v Wind-sorju se je moral te dni zagovarjati neki lSletni fante, ki so ga poštne oblasti iskale že nekaj mesecev.
Pobalin je imel namreč navado, da je telefoniral iz uličnih telefonskih kabin; ko ga je telefonistka s centrale vprašala, katero številko bi rad, jo je pozdravil z besedami: »Halo, srček — kaj je novega? Ali bi se lahko drevi spet dobila?« Telefonistka mu Je odgovorila, da Se ni zvezan in da naj vendar že pove, katero številko želi; tedaj je pa vselej pritisnil na gumb, ki je nalašč za to, da nanj pritisneš, če nisi mogel govoriti s zaželeno številko — in dobil svoj penny, ki ga je pred razgovorom vrgel v avtomat, spet nazaj. Tako ga ni noben govor nič stal.
Zastopnik pošte je izpovedal, da se je ‘ta zloraba v nekaterih mestih na deželi že tako razpasla, da poštne centrale kar obupujejo. Zato zahteva zelo strogo kazen.
Toda sodišče fantalina ni obsodilo zaradi zlorabe, temveč zaradi kraje državnega električnega toka, in sicer na 10 šilingov — s pripombo, da ga bo drugič, če se stvar ponovi, poslal« v poboljševalni«!.
Obrekovanje je ko tleče oglje: česar ne požge, očrni.	Voltaire.
= Kaj beremo drugod
Kvaiko zgodbe in zanimivosti od vsepovsod
Geslo vzel s seboj v grob
(Wq) Dunaj, januarja Gospodična Pavlina A. je bila dobra prijateljica nekemu zdravniku. Pred kratkim je pa zdravnik nevarno zbolel in je hotel svojo drago preskrbeti za bodočnost, če bi se mu kaj človeškega pripetilo. Dal ji je zato hranilno knjižico na 25.000 šilingov in jo prosil, naj si zapiše njeno geslo. Toda Pavlina ni marala; bala se je, da je ne bi imel za preveč sebično, razen *pga mu pa ni hotela s tem priznati, da je njegovo stanje že tako resno. Med pogovorom ji je pa potem sploh pozabil geslo povedati.
Nekaj dni nato dobi gospodična Pavlina vest, da je zdravnik nenadno umrL Toda ko je hotela kmalu potem dvigniti denar, ga ji v hranilnici niso Splačali, ker ni vedela gesla. Le s Pristankom pokojnikovih sorodnikov bi ji bili pripravljeni ustreči. Toda dediči so se upirali z vsemi štirimi; Pavlini zato ni kazalo drugega, kakor da 8'e pred sodišče.
.Nu, tam so se naposled spričo tragičnih okoliščin vendarle zedinili: gospodična Pavlina je dobila geslo, zato se Je pa obvezala, da bo sorodnikom Splačala pol pokojnikove naložbe.
Človek, ki mu plebiscit nese
(Op) Pariz, januarja Nekemu Posaarčanu — po poklicu je trgovski potnik — je plebiscit znesek; tako se je vsaj ondan sam pohvalil v neki tukajšnji gostilni po tretjem vrčku piva.
»Stalno živim v Mehiki,c je pripovedoval gostom, »vsaki dve leti pa pridem domov v Saarbrucken, da vidim, kaj mi počne družina. Letos je pa slaba s kupčijo, zato sem že skoraj opustil misel na obisk v EvropL Tedaj pa dobim vabilo na nemški konzulat: plačajo mi vso vožnjo, mi tam povedo, ®e so odpeljem glasovat. Imenitno, dva tisoč mark — juhej 1 Ko se priglasim y Saarbrticknu, mi pa še »Nemška 'ronta« našteje sto mark »za življenje« •ned plebiscitom. Te sem pa lepo spravil v žep, saj sem stanoval in jedel Pri svojih doma. Nu, kaj rečete?« Napravil jo globok požirek in povzel: »Kajpada sem glasoval za status quo.c
»Ali ste mar nasprotnik Hitlerja?« »Nu, prijatelj mu ravno nisem, priznam. Toda v glavnem sem si dejal, veste, da bi bil status quo le začasna Ureditev — nu, in ko bi se vršil nov plebiscit, bi mi nemara spet plačali vožnjo iz Amerike!«	(»Jour«)
Pes telefoniral po policijo
(x) Manchester, januarja Pes, ki zna telefonirati, jo v kriminalni zgodovini prav gotovo nevsakdanja reč. Nu, in takšna nevsakdanjost 8e je pred kratkim pripetila pri nas.
Pri nekem tovarnarju so vlomili v njegovo vilo. ko gospodarja ravno ni bilo doma. Toda pustil je za varstvo hiše veliko dogo. Vlomilci se je pa niso ustrašili; nagnali so psa v pritličje in ga tam zaprli v neko sobo, kjer ie stal na mizi telefon. Pes je začel lajati in v svojem nemiru prevrnil telefonsko slušalko.
Njegovo lajanje je slišala uradnica na pošti. Ker si stvari ni znala prav razlagati, je poklicala policijo, prepričana, da nekaj ne bo v redu. In res ie policija prišla ravno Se o pravem času, da je zalotila tatove — baš v trenutku, ko so jo hoteli z obilnim plenom Pobrisati.
česa ne stori spodoben tat
(Aq) Varšava, januarja Med neko sodno razpravo se je zgodilo, da so predsedniku sodišča ukradli krzneno suknjo. Drugi dan se je zglasil pri njem neznan mož in mu prinesel njegovo suknjo, zraven pa pijmo varšavsko tatinske bratovščine. Odprl ga je in bral v njem:
»Ne zamerite, gospod predsednik! Netaktnega dejanja je kriv neki naš član-začetnik, ki še ue ve, da je za vsakega spodobnega tatu sodnik nedotakljiv. Krivec je dobil primerno svarilo in ukor.«
Spodobni ljudje
(Ap) Dunaj, januarja.
Izpred sodišča. Jožefino L. sta tožila zakonca P., da jima je vrgla straniščno ®otlo v glavo. Zakonca sta kot oskrb-"lka hiše terjala gospo Jožefino za zaostalo najemnino, iz tega se jo pa r°dll prepir.
»Kakšna ženska jo obtožonka?« je ^Prašal sodnik.
Tožitelja: »O, saj sta spodobna človeka ... razen par reči. Vzemimo najprej njo. Ob desetih zvečer vam gre zdoma in se vrne ob dveh zjutraj. Potem vam pa stoji na cesti in žvižga in se dere, dokler ji mož ne odpre. S hišno gospodinjo sta si v pravdi, a kadar pride kakšen upnik, ga oba skup opljuvata. Drugače sta pa spodobna človeka.«
Sodnik je obsodil obtoženko na 15 šilingov ali na tri dni zapora.
Višek Birokracijeve brezobzirnosti
(0q) Pariz, januarja Pri nas na Francoskom imamo dosti zlata, pa vzlic temu mnogo državnih upokojencev šo od jeseni čaka na pokojnino. Mogoče zato. ker je državna blagajna v zadregi, boste rekli; vzlic tolikšnim zlatim bogatijam vaše narodne banke takšna zadrega v današnjih časih vseobčne krize ne bi bila nič čudnega.
Mimo usekali! Edini vzrok je, da so pošli snopiči z nakazili za pokojnino!
Pošli so bili že jeseni. Toda da bi jih dali takoj na novo tiskati, ne gre; sveti Birokracij pravi, da je treba počakati sprejetja novega proračuna.
Parlament je proračun sprejel in naročba je jadrno romala v državno tiskarno. Toda kakor pri vseh državnih podjetjih tudi tod naglica ni nič prida; tako »tiskajo« ta nakazila že nekaj mesecev, pa jih še od nikoder ni. In ubogi upokojenci si zadrgavajo pas...	(»J o ur«)
Plačan budilec
(An) London, januarja V Londonu si je začel neki nezaposlen delavec služiti kruh kot živa budilka. Njegovo delo se začne ponoči ob dveh; takrat mora zbuditi peke v svojem okraju. Od pekov gre pa dalje po drugih hišah in budi ljudi ob uri, ki so si jo izgovorili.
Budilec pravi, da mu poklic čisto lepo nese. Samo paziti mora, da ne zaspi — zakaj, on sam nima budilca, da bi pazil nanj...
žrtev Grete Garbo
(Ap) Pariz, januarja Pred kratkim so prepeljali v umobolnico nekega vojaka iz pariške gnr cizi je; siromak je imel fiksno ide.o, da je ženin Grete Garbo.
To ne bi bilo še nič posebnega; žalostno pač, in pika. Zdaj pride pa komična plat. Narednik, ki je imel o zadevi napraviti pismeno poročilo, je namreč napisal, da je umobolnež »venomer govoril o neki Greti Garbo, ki so jo, kakor znano, v svetovni vojni kol vohunko ustrelili.«
Naredniku so se samo malo zmešali pojmi: Greto Garbo je zamenjal z Mato Hari. Pa mu ne smemo zameriti: saj je ravno Greta igrala pred nekaj leti v filmu proslulo vohunko.
Na svetu je res vse mogoče
(x) Edinbourgh, jan m, rja
Neki tukajšnji odvetnik, Cheslerfield po imenu, se je pred 20 leti slučajno mudil pri nekem svojem prijatelju, ko so le-temu sporočili, da mu je žena povila hčerko. Kmalu nato si je smel tudi odvetnik ogledati novorojenko; že prvi pogled nanjo ga je tako navdušil, da je vzkliknil:
»Yo srčkano punčko bom vzel za ženo!«
Ne mislite, da je bila šala. Ko je pred kratkim dosegla takratna punčka polnoletnost, je odvetnik izpolnil obljubo. Seveda je nenavadna poroka zbudila veliko senzacijo in spravila vso Angleško na noge.
V smrt, da reši očeta
(s) Tokio, januarja
Na Japonskem se je še do današnjega dne ohranilo praznoverje, ki terja človeško življenje v odkupnino za veliko srečo ali čast. To prazno-vorje j« gpet zahtevalo mlado in cvetočo Človeško življenje.
V Sunarumi, neki vasi blizu prestolnice, so vaščani izvolili za župana uglednega moža, Osakija po imenu. Ta čast je po trdnem prepričanju njegove praznoverne hčerke spravila dva člana družine v življensko nevarnost. Ljubeči otrok se je zbal, da no bi usoda segla po njenem očetu; da ga obvaruje smrti, je šla in skočila v vodnjak pred hiš« — da 8 svojim 25 letnim življenjem odkupi tistega, ki jo je spravil na svet.
Kako se piše Shakespeare
(a. s.) Ni ga skoraj imena, ki bi se pisalo na toliko načinov kakor ravno ime največjega dramatika vseh časov, Angleža Shakespearja. On sam se je v svoji oporoki podpisal Shakspeare. Prva izdaja njegovih del ga imenuje Shakespeare, torej tako kakor ga danes pišemo; v tej pisavi pomeni človeka, ki vihti sulico ali kopje. To ime je podelil pesnikovemu dedu angleški kralj za njegova junaštva na francoskih bojiščih.
V občinskih registrih mesta Strat-forda ob Avonu, kjer se je pesnik rodil in pozneje stalno živel, srečamo štirinajst načinov pisanja njegovega imena: G9 krat je zapisano Shakx-pear, 18 krat Shakzpcre, 17 krat Shakapeyr, 13 krat Shakespere, 9 krat Shaxspere, 8 krat Shaxpeyr, 5 krat Sliakspere, po 4 krat Sha-ckesper, Shakesper in Sh(ikysper, 3 krat Shakespere, 2 krat Shukspc-re in 1 krat Shaksper-.
Zanimivo je, da je njegovo ime na naslovnem listu drame »Lear«, izdane leta 1608., natisnjeno z vezajem v sredi: Shalce-speare.
Omembe je vredno tudi to, da je Goethe v mladih letih na prav posa-ben način pisal velikega Angleža, namreč takole: Schackespear. (»Pra-ger Tagblatt«, Praga.)
«
Nekaj bi manjkalo tem vrsticam, če ne bi povedali; da se zadnje čase
VARČNA GOSPODINJA PUBE LE Z ZLATOROG OVIM MILOM, ker si
vsled njegove izdatnosti prihrani denar in ker je radi njegove velike čistilne moči kljub manjšim stroškom njeno perilo vedno lepo in čisto. Gospodinja, ki zna obračati denar, trdi: »Le Zlatorog milo da belo perilo!« In to jo tudi res. — Samo enkrat preizkusite Zlatorog-ovo milo in nikdar več no boste prali drugače kakor le z Zlatorogom. Zahtevajte pri svojem trgovcu vedno izrečno le Zlatorog-ovo milo!
nekateri pri nas zavzemajo v imenu fonetike za izpremembo naše dosedanje pisave Shakespearjeveg-a imena v pisavo šekspir. To bi bil tedaj — če prištejemo Goethejevo mladostno varianto — šestnajsti način pisanja dramatikovega imena. Da se ne izgovori šekspir, nego šejkspir, bi pri tem samo mimogrede pripomnili.
Salomonska razsodba
(Ar) Pariz, januarja.
Neki veletrgovec, ki mu je njegov prijatelj izneveril ženo, je v pismih nekaterim znancem obsojal početje možu, ki mu je »uničil zakonski mir«. To je prišlo tudi ljubimcu na uho; ker se je vsemu videzu na kljub delal nedolžnega, jo tožil moža zaradi obre-
Pložže — gramofone
izposojamo, zamenjavamo, prodajamo in kupujemo
ELEKTRON d. z. o z.
Ljubljana, Tavčarjeva 3
kovanja na odškodnino 200.000 frankov.
Mož se je skoraj onesvestil, ko je to izvedel... s sodnije. Kap ga jo pa malone zadela, ko je nekaj dni nato dobil še pismo... od ljubimca. V njem mu je le-ta sporočil, da je v njegovem stanovanju umrla zakonolomska žena. Spričo velike žalosti, je dodal, se zato »zadovolji« z 10.000 frankov odškodnine.
Stvar so je te dui končala pred sodiščem. Zakonskega moža so obsodili na 1 frank odškodnine, češ da 80 njegova obrekovalna pisma načelno kazniva, po drugi strani so pa ljubimcu naprtili vso pravdne stroške, češ da je s preveliko odškodninsko zahtevo segel daleč čez svoje pravice.
Otok pijancev
(Wl) Melbourne, januarja Vlada avstralske države Novi Južni VValeu je pogodila nov način za pobijanje pijančevanja in uživanja mamil. Nekaj ur vožnje od severnega obrežja Nove Zelandije ležita samotna otoka Pakatoa In Rotaroa. Na ta dva otoka da gosposka prepeljati vse tiste moške in Ženske, ki čez mero pij6 ali so pa vdani opiju, morfiju in drugim nevarnim mamilom.
Na Rotaroi so internirani izključno samo moški, na Pakatoi izključno ženske. Moški morajo opravljati lažja polj-Bka dela, ženske pa kuhati, šivati in krpati. Nadzirajo jih člani Armade zveličanja.
Na teh otokih izobčencev morajo grešniki ostati najmanj loto dui, če ne kažejo volje za poboljšanjo, pa še dalje. Ker alkohola ne mamil ne morejo dobiti od nikoder, se kmalu svoje strasti popolnoma odvadijo. Ko so grešniki vrnejo iz pregnanstva, ostanejo še pet let pod nadzorstvom in če so le količkaj pregreše, jih spet pošljejo na lepše.
Ali ne bi bila taka poboljševalnica priporočljiva tudi marsikod v Evropi?
Kubanska bilanca
(Lj) Prebivalci »antilskega bisera« se zadnja leta pač ne morejo pritoževati, da bi jim bilo preveč enolično in dolgočasno. Berite tole jedrnato statistiko za leto Gospodovo 1934, potem pa sami presodite!
Lani so na Kubi doživeli:
3 predsednike republike,
10 vladnih kriz,
33 rekonstrukcij vlade,
2 poskusa komunistično revolucije, 9 vojaških zarot,
1 zaroto, ki jo je skuhala sama havanska policija,
1 poskus državnega prevrata opozicijske stranke ABC,
1 »pronunciamento« (t. j. generalski upor),
1 vstajo na morju,
2 splošni stavki in 10 velikih delnih stavk,
2000 bomb eksplodiralo v vsej republiki,
30 mrtvih in 200 ranjenih pri političnih atentatih,
85 mrtvih in več ko 400 ranjenih v manjših spopadih (ponuja je streljala, spuščala solzljive in druge pline itd.), 1 atentat na poglavarja države,
3 atentate na vrhovnega poveljnika vojske, in
7 atentatov na poslanika Združenih držav.
Drugače pa vlada na otoku mir.
(Po uradnih statistikah, priobčenih v barcelonskem »El D i 1 u v i o«.)
Hitlerju se ne mudi
(On) Pariz, januarja. 2. avgusta 1934 je postal Adolf Hitler predsednik nemške republike in državni kancelar.
6. januarja 1935 je pa predsednik francosko republiko dobil pismo, v katerem mu Nj. Eks. Adolf Hitler sporoča, da je 2. avgusta 1934 prevzel ti funkciji.
Pet mesecev pozneje! Nerazumljivo tem bolj, ker so Nemci znani kot vestni in birokratski uradniki.
Sveta nedolžnost
(Tk) Mouakovo, januarja. Kurt in luga, nadobudna potomca znanega mo-nakovskega umetnostnega zgodovinarja, sta prvič z očetom v muzeju. Njemu je osem let, njej šest in pol.
Otroka so ustavita pred sliko, ki predstavlja izvirni greh. Očo jima razloži: Adam in Eva ... kača ... jabolko ...
Pobožna tišina. Zdajci 60 pa oglasi Kurt. Vedel bi rad, kdo jo na sliki Adam.
»Ali si neumen!« ga pouči sestra. *Kako naj neki očka vidi — čo pa nista oblečena!«
če sodnik slabo sodi
(Ok) Aachen, januarju
O angleškem športnem občinstvu govore, aa je najobzirnejšo na svetu. Francosko je že dosti manj, a o nemškem šo skoraj nikoli nuimo slišali, da bi uganjalo pristranosti. In vendar se je te dni pri nas pripetil incident, ki malone postavlja nemško objektivnost na laž. do dobro, da je stvar bolj komična ko tragična.
V Aachnu se je namreč vršila vaterpolska tekma. Gledalci pa niso bili nič kaj zadovoljni s sodnikom. Ko so mu je spet ponesrečila neka odločba in je po krivem zapiskal, je neka gledalka kar pobesnela. Zgrabila je siromaka za suknjič in ga srdito sunila v vodo.
Morali so ga potegniti iz vode in ga odcediti. In pri tem ga jo pokazalo, da zelo slabo plava. Stvar so je kajpada končala na policiji, tekmo so pa sploh morali razveljaviti, ker je nesrečni sodnik pozabil pogledati, koliko jo bila ura, ko ga je bila fanatična gledalka sunila v vodo.
Doktorske diplome na debelo
(Wq) Praga, januarja Praška policija jo te dni prišla na sled sleparski družbi, ki je kur na debelo izdelovala doktorske in inženjer-ske diplome. V ta namen jo izdajala poseben časopis z napihnjenim naslovom »Via, uradno glasilo gospodar-sko-kulturnega društva v Pragi«. Časopis očividno ni imel drugega namena kakor izvohati naslove ljudi, ki bi bili pripravljeni odriniti par tisočakov za lepo izdelano doktorsko ali inženjer-sko diplomo. Funkcionarje to dične družbe so prijeli; eden med njimi jo pravi, pravcat inženjor s pristno diplomo.
Na praški policiji se je koj po teh aretacijah oglasilo več praških trgovcev in izpovedalo, da so jih njihove slavohlepne ženo tako dolgo pestile, dokler se niso obrnili na družbo >Vioi, da jim dobavi zaželeno akademske JŠaržo«.
Poplačana poštenost
(Oi) Pariz, januarja
Nekemu trgovcu se je pripetila nesreča: od vefc kupcev je dobil ponarejene bankovce po de3et frankov.
Mo/, jo bil pošten in jih ni maral oddati dalje; rajši je šel v narodno banko in jih izročil pristojnemu uradniku.
Pristojni uradnik je brez besedo vzel v eno roko pet desotakov, v drugo pa veliko škarje in bankovce drugega za drugim vestno prestrigel na dvoje.
»Hvala,« jo rekel nato. In mož-poštenjak jo šol, kakor je prišel. Najbrže bo ponarejene© še v drugo prinesel...
5 milijonov za napitnino
(x) Newyork, januarja
V nekem ne\vyorškem predmestnem restoranu je kuhar tako imenitno pripravil nekemu gostu najljubšo jed, la je le-ta prosil poslovodjo, naj mu dič-nega kuharskega umetnika vendar predstavi.
Tako ee je tudi zgodilo. In tedaj (e hvaležni gost, neki trgovec, izročil kuharskemu mojstru v zahvjiio loterijsk) srečko.
In glej, srečka je zadela: 135.01H) dolarjev ali dobrih 5 milijonov dinarjev je spravil srečni kuhar v žep. Najlepše pri vsej zgodbi je pa to, da bi bil radodarni gost vesel, če bi sam razpolagal lo s pol toliko imetja, kolikor ga je nevede zavrgel v navalu svojega želodčnega navdušenja.
Cigareta namestu narkoze
iv. 6. Nctvjfork. Newyorški časniki pišejo o prečudni zadevi v kaznilnici na AVelfare-Islandu.
Kaznjenci so se kar na lepem stepli. Na nepojasnjen način je nekdo zaril kaznjencu Fatigatu nož v glavo, prav do možganov. Fatigata so takoj prenesli v lcaznilniško bolnišnico. Zdravnik je seveda skušal najprej izdreti ranjencu bodalo iz rane, toda krhko rezilo se je zlomlio. Šele tri ure kesneje se je z operacijo posrečilo,	da so ranjencu	izvlekli rezilo. Pacient	je	pokazal	toliko junaštva,	da so	so	mu vsi	čudili. Za nič ni	maral,	da	bi ga uspa-
vali. Med operacijo je ves čas kadil cigareto, bil je pa tako miren in potrpežljiv, da ni niti trenil z očesom. Po končani operaciji je izjavil, da ni čutil prav nobene bolečine in da se mu zdi, kakor da se ni nič zgodilo. Ležal je lo nekaj dni in ni imel nič vročine.
Zdaj mu je samo to žal, da mora nazaj za zamrežena okna.	*
Raztresenost se maščuje
(Oj) Pariz, januarja Ali mi boste verjeli, Se vam povoni, da je bilo do 19. novembra 1934 nič manj ko 14.937 dobitkov državne loterijo, ki ni nihče prišel ponjo? Dobitniki so z njimi podarili državi celih 7 milijonov frankov.
Saj bi človek šo razumel, da se je 14.831 lastnikov dobitkov po 200 frankov velikodušno odreklo temu, kar jim gre, državi v korist. Kaj boste pa rokll o onih 75 srečnežih, ki se no zmenijo za dobitke po 10.000 frankov? In o 17 dobitnikih, ki pridejo vsak ob 50.000 frankov? In kakšni raztreseni profesorji* so neki onih 13, ki se pokašljajo na 100.000 frankov?
In naposled: ali ue bi človek tepel onega raztresenca, ki menda še do danes ue ve, da je zadel cel milijon? Se do danes ga namreč ni po denarI
(»Jour«)
»Najboljši Dr. OETKER-ja so preparati"! kdor jih pokusi, trdi vsaki.
Selz cevic
Madžarski napisal E. Roboz
Koprneč« je stalo lepo in vitko dekle in se naslanjalo s komolcem na beli kameniti stebrič na terasi. Njen pogled je plaval dale« tja čez pusta polja. Hrepeneče se je upiral tja proti mestu, kjer so velike palače in gledališča, tja kjer so doma uspeh, sijaj in hrušč. Cesta se je vila pod njenimi nogami v daljo; tja se ji je hotelo, kamor je držala ta široka, gladka pot.
Nestrpno si je Vanda želela proč iz hiše svojega očeta, starega okrajnega zdravnika, proč iz dolgočasja, proč iz obupnega brezdelja. Mlada je bila, lepa, slavohlepna in pripravljena na boj. V tej sivi in pusti podeželski okolici se je čutila kar tujo. Njeno edino in največje razvedrilo so bili avtomobili, drveči po cesti.
Že nekaj tednov je zbujal Van-diaio pozornost eleganten bel avto. Voznik ga je zmerom sam šofiral. Njegovi rjavi lasje so se zlato lesketali v solnčnem svitu, njegov profil se je ostro izražal iz okolice. Ko ga je Vanda že v četrto ali peto videla, kako mimo drvi, je stopila po kodak in skušala spraviti drveči avto na ploščo. Pa se ji ni posrečilo. Naposled je pa vendarle napravila še dosti dober posnetek. Takrat si je voznika belega avtomobila lahko natanko ogledala. Vanda je opazovala fotografijo, nato jo je pa z vzdihom sainjavo spustila iz prstov. Ah, ta avto se pač ne bo nikdar ustavil pred hišo vaškega zdravnika ...
Toda pred nekaj dnevi je Vandi prišla drzna misel na um. Če bo zine'oni čakala samo naključja in križem rok prežala r.a prečo ga najbrže nikoli ne bo srečala. Srečo je treba zgrabiti za rogove, od usode mora vse izsiliti, kar ji je doslej pritrgaJa. Beli avto noče sam od sebe obstati! Prav — ga bo pa treba ustaviti. Drzni voznik noče stopiti iz avtomobila! Prav — ga bo pa treba sneti iz njega!
V ranem jutra je bil beli avto spet privozil mimo hiše. Vanda je vedela, da se bo popoldne spet vrnil. Zbrala je vse velike žeblje, kar jih je našla v hiši, in jih skrivaj posejala po cesti, kakih sto korakov od hiše. Naj bo pnevina-' tika še tako dobra, tega ne bo prenesla!
In zdaj je stala Vanda na terasi in koprneče in s strahom hkra-tu prežala na beli avto.
Mračilo se je že, ko ge je prikazal v dalji. Vanda je vztrepetala. ge eno minuto! Na cesti, gladki ko ravnilo, je drvel avto. Ta> krat se je lepo dekle skesalo svojega atentata nanj. Da se le ne pripeki nesreča!
Tedaj je glasno počilo in potem še enkrat. In zdajci se je avto ustavil. Deklica se je veselo zasmejala. Hvala Bogu, nič hudega se ni zgodilo.
Stopila je v sobo. Stari okrajni zdravnik je mirno kadil svojo pipo in bral časnik.
»Papa,« je veselo vzkliknila Vanda, »nekemu avtu 6e je sto korakov od tod pripetila pok vara. Pošljiva Johana tja, mogoče bo mogel kaj pomagati.«
Toda počili sta bili dve pnevmatiki. Rezervno kolo je bilo pa samo eno na razpolago. Sluga je odvedel ponesrečenega športnika v hišo.
Vandi se sicer ni posrečilo skriti svojo zadovoljstvo, zato pa ni mogla premagati svoje zadrege. Val krvi ji je udaril v obraz, ko je ponudila došlecu roko.
»Inženjer Gabor Ivanyi,< se je predstavi! tujec.
Bil je širokopleč in visokorasel mož; imel je utrjene mišice, energičen obraz in stroga usta. Toda njegove oči so bile tople, smehljajoče se otroške oči.
Johan je e konji potegnil pokvarjeni avto v kolnico. Z novimi pnevmatikami se je vrnil iz mesta šele drugi dan okoli poldne. Inženjer je pa na prijazno vabilo ostal v gostoljubni hiši. Vauda si je z velikim zanimanjem ogledovala ranjeni avto in venomer izpraševala. Mladi mož ji jo pa vneto stregel s strokovnjaškimi razla gami.	.	.
Inženjer je ostal do večerje in potem čez noč pri zdravnikovih
Zal mu ni bilo treba biti. Stari doktor je bil prijazen in zabaven mož, ki je znal prav dobro pripovedovati anekdote in dovtipe, na mizi so se pa iskrila imenitna vina, in Vanda je čudovito ubrano igrala na klavirju. Res ljubko in prijetno gnezdece je bila ta samotna vila s svojim starinskim pohištvom in razsipnimi ročnimi deli. In e pomladnim dehtenjem lepega mladega deldeta.
Zvečer sta ostala mlada človeka sama, zakaj zdravnik je moral še k bolnikom. Vanda je razkazovala gostu 6like, ki jih je sama napravila. Inženjer je bil kar presenečen.
»Saj ste pravi talent, gospodična Vanda! Morali bi iti h kakšnemu prestolniškemu profesorju v uk... Ali vas pa nemara sploh ne mika to velemestno življenje?«
>0, da ni moj oče tako privezan semkaj! Sama bi se pa v velemestnem pragozdu kair izgubila «
>Ali nimate tam prav nobenega sorodnika ne znanca?«
»Ne.«
»Da bi se pa meni zaupali — tega se pač ne bi upali, kaj?«
Vanda ga je pogledala odstrani, hudomušno mu je pomežiknila in se zasmejala:
»Prav res da ne!«
Inženjer jo je prijel za roko: »Ali se me bojite? Kaj mi mar ne zaupate?«
Vanda je z deviško kretnjo pobesila glavo. Njeni plavi lasje so se lesketali kakor svila v luči električnih žarnic.
Mladi mož pa ni izpustil njene nežne drobne roke, temveč je segel še po drugi.
»Vanda, nekaj bi vam povedal, samo ne čudite se. Inženjer sem, mož grajenja, ustvarjanja, natančnega preračunanja in točne izdelave. Kadar potegnem prvo črto, je vsa risba v moji glavi že dodelana. Kot mož naglega dejanja ne čakam slučajev in ne podlegam razpoloženju. Tako si tešem svoje življenje in — tudi svojo srečo. Samo za eno stvar imam veselje: za avto. Preden sem sedel za krmilo, sem bil počasen in neokreten. Zdaj sem energičen in uren in nikdar ne izgubim prisebnosti. Največjo hitrost vklopim in vendar,, znam v pravem trenutku ustaviti. Takšen človek sem.. Ta dolgi uvod sem vam samo zato napravil, da ne boste presenečeni,* če vam zdajle kratko in enostavno povem: Rad bi vas vzel s seboj, Vanda. Res vas poznam šele od današnjega popoldne, toda pri mojem tempu je ena sama poskusna vožnja zadosti, da motoT popolnoma spoznam ...«
Dekličina roka je vztrepetala v njegovi. Njene oči so postale malce vlažne, vzlic temu so pa odkrito gledale v nedolžne otroške oči pred seboj. Sram jo je postalo. Kako ji ta človek zaupa! Pa niti ne sluti, da je bila prav za prav Vanda tista, ki ga je na zvijačen način privabila semkaj. Kako lahko bi zaradi žebljev, posejanih po cesti, prišlo do hude nesreče!
»Ne, ne,« je zajecljala Vanda. »Ne poznate me še.«
»Poznam vas in ljubim vas, Vanda, in odločil sem se.«
Dekle se je nemo stisnilo k njemu. Prijelo jo je, da bi se mu iskreno izpovedala vsega, svoje
nakane... Toda kaj bo neki mladi mož na to dejal? Mogoče ga bo njeno priznanje streznilo?
Vzdihnila je in mu odtegnila roko.
»Gabor,< je zajecljala, >ko bi vedeli...«
»Kaj neki, dete?«
»Kdo je to napravil... komu se imate zahvaliti za ...«
Gabor Ivanyi se je nasmehnil:
»Za žeblje na cesti?«
Vanda se je zdrznila. O, gotovo jo bo zaničeval in preziral, če mu prizna svoje hudodelstvo. Molčala je in se spustila v pridušen jok.
Toda Gabor jo je spet prijel za roko in nežno prižel k sebi:
»Ljuba moja noričica,« je rekel s smehljajem, »meni vam pač ni treba ničesar pripovedovati. Koj prve pol ure sem vedel, komu se
MrtvaSka koračnica
Francoski napisal Henri Barbusse
TUgEŠ Z20V2
E>€5I21€IH
Z razumljivo nestrpnostjo in neugnano radovednostjo čakajo naši naročniki in bralci začetka našega novega romana. S pismi se obračajo na nas in nas izprašujejo, da, trije so se ee!o potrudili v naše uredništvo, mene? da bodo tako prej izvedeti kakor drugi, kako so bo imenoval naš novi roman. Danes odkrivamo to uredniško tajnost:
bo naslov našemu novemu romanu, izhajal bo pa v »Družinskem tedniku« vštric z dosedanjim romanom »Grofom Honte-Cristom«.
Naš novi roman je pa tudi vreden zanimanja, ki so ga zanj pokazali naši bralci. Pisan je od začetka pa do konca nenavadno živo in tako zanimivo, da bodo naročniki komaj čakali novega nadaljevanja.
„V naročiti sreče"
je eden izmed najboljših romanov, kar smo jih priobčili v preteklih Šestih letih. Njegova ljubavna povest je tako točna slika resničnega življenja, da bo šla do srca vsem nežnim in čuvstvenim dušam; zakaj v notranjih doživetjih in bojih glavne junakinje bodo bralko dostikrat videle same sebe, svoja čuv-stva in svoje sanje.
„¥ EiaraJle srece“
morajo razen Vas brati tudi Vaše prijateljice in Vaši prijatelji, Vaši znanci in sorodniki, naj bodo že v luiini ali doma. Opozorite jih ua to še danes, da se bodo mogli o pravem času naročiti.
Naš novi roman bo tak, kakršnega sto si že tako dolgo želeli: roman čuv-stev in ljubezni. Priobčevati ga začnemo v eni izmed prihodnjih številk.
imam zahvaliti za žeblje in za polj varo. Zakaj vas je zdaj sram9 Saj to je ravno najlepše pri najini pustolovščini! Tudi jaz ravnam prav tako kakor vi! Tudi jaz ne čakam naključja in 6e ne zanašam na muhavost usode. Rajši vzamem krmilo svojega življenja sam v roke! Prav tako ste vi storili, Vanda. Ustavili ste me in niste pustili, da bi šel svojo pot! Z>.kaj? Ker me niste marali radi imeti? Ker niste hoteli moji postati?«
Sklonil se je k deklici in jo vroče poljubil.	(Wn)
Ko je stopala po predmestni ulici, ki jo je meglast dež izpre-menil v temno in neprijazno sotesko, ji je bilo tako hudo, da bi se bila najrajši zjokala. Pa je vendarle hitro stopicala in zdaj pa zdaj preskočila medlo leske-čoče se luže na tlaku.
Od daleč je bila njena vitka silueta skoraj elegantna: drobni gležnji, ozke nožiče v ljubkih čevljih, črna obleka, tesno oprijemajoča se telesa, na glavi pa poveznjena čudna a’eč, ki naj bi 'bil klobuk. Toda izpod njega je gledal zal obrazek, obdan s kodrastimi plavimi lasmi. Od blizu je bila pa njena obleka le preveč tenka in ponošena.
Čeprav med naglo hojo ni utegnila dosti razmišljati, se je čutila žalostno do smrti. Vse se ji je zdelo tako ničevo, tako pusto in hkratu tako težko. Vse: njeno bedno življenje, tako čisto brez nad, vzlic njeni mladosti; trdo delo in siromašni zaslužek; žalostna usoda doma, v edini zatohli dušeči sobici, kjer je oče. žganja pijan, razsajal ko norec ali pa se plazil okoli matere s pohotnimi očmi; ogabni duh iz kuhinje, ki je že pred večerjo jemal ves tek; ubito zrcalo, pred katerim se je zjutraj oblačila; živinski sosed, ki je zjutraj prežal na hodniku nanjo, ko je stopila po vodo, in se ji poželjivo režal v obraz.
In potem je bilo še to žalostno razpoloženje tega jutra, mrko kakor deževen solnčni zaton; neskončna enoličnost ulic in ta bolna brezupnost zgodnje deževne pomladi, mrzli sunili vetira in nenadne plohe, ki so njeno tenko oblekco delale še sirotnejšo.
Ali je pač še kdo na svetu, ki bi mu bilo prisojeno manj veselja? ... Ni ga? Pač... tisti je, ki je prav ta trenutek stopil skozi vrata neke tovarne in krenil opoldne kakor Mimi po isti poti v ljudsko kuhinjo. Star je bil toliko kakor ona in zaprt je bil v klju-čavničarsko delavnico kakor ona v krojaški atelje.
Njegov bledi obraz bi bil prav čeden, da ni imel upadlih lic in krvavih trepalnic. Šel je v vetru po lužasti cesti, skoraj opotekaje se, ne misleč na nič, iz strahu, da n»: bi mislil nase in na svoj ubogi obstanek.
In tako ju je veter gnal njuni usodi nasproti.
Že nekajkrat sta se srečala, slučajno, in danes, ne da bi si priznala, sta iskala to srečanje, kakor po naključju. In res se jima je posrečilo, da je Mimi zavila v ozko ulico, ko se je Pascal ravno prikazal na drugem koncu.
Obstal je, prikovan, kakor bi se mu bila vila prikazala, in ko je bila Mimi čisto pri njem, je tudi ona obstala, gledala njegove žareče oči in njegov hvaležni smehljaj. Plaho kakor dva pros-jaka sta iztegnila roko drug proti drugemu in si ju stisnila, še preden sla si voščila dober dan. Tremi tek sta postala in resno premišljevala, v katero smer naj zavreta. Potem sla se obrnila proti vetru.
Ona je prva izpregovorila: »Jaz sem do enih prosta. Pa vi?«
»Jaz tudi!« je odgovoril.
Oba sta se zasmejala, nekam obotavljaje se izprva, kakor bi po-
Mladim in marljivim ljudem je treba pomagati. Boj za uveljavljenje je dan današnji hud in težak. Posebno za človeka, ki hoče
pošteno naprej.	.
Naš list je mlad in mladi ljudje so pri njem. Zato morajo biti tmi Vaše simpatije na njegovi strani. Zato je V asa dolžnost, da-ga pod' prete pri njegovem stremljenju, da postane vse večji in boljši in da
se vse bolj razširi.
Vsakdo od Vas nam lahko po svoje pomaga. Prvo: da lista ne
posoja dalje, in drugo: da mu pridobi vsaj enega ali dva nova na-
ročnika.	Tr v	.
Če ljubite »Družinski tednik«, ce so Vase simpatije na strani
mladih ljudi in mladega lista, boste te simpatije in svoje zadovoljstvo z listom najbolje dokazali, če ga priporočite svojim prijateljem in znancem in jih pregovorite, da se nanj naroče.
Prepričani smo, da Vam pri količkaj dobre volje to ne bo težko.
Na delo tedaj! In hvala Vam vnaprej!
skušala; ko sita obmolknila, eta jima bila obraza kakor ožarjena. Pri slehernem koraku se jima je zdel svet izpremenjen, da ga kar nista spoznala!
»Saj skoraj nič več ne dežuje,« je rekel on.
»Kako lepo je!«
Vsa srečna se je ozrla nazaj In ni videla, da je še prav tako deževalo kakor prej in da je okolica, kjer sta bila zdaj, pusta in ledeno neprijazna.
»Sčdiva malo,« je predlagala, »ko se je pa skoraj zjasnilo.«
Zadržal jo je, potegnil iz žepa časopis in ga razprostrl po mokri klopi.
»Ah!« je zašepetala, skoraj do solz ganjena spričo tolikšne pozornosti. »Kako dobri ste z menoj!«
Sedla je in ga pogledala s tako žarečimi očmd, kakor bi bila zavzela mesto na prestolu. On je prisedel z razbijajočim srcem. Nagnila je glavo in rekla: »Oče bi me natepel, če bi vedel, kje sem!« »Mene bi pa mati!« je rekel on. Ta priklic skupne nevarnosti ju je tako razvedril, da sta se nasmehnila drug diru<remu: zasmejati se na glas se nista upala, ko sta bila pa tako blizu drug drugemu.
Nebo se je med tem še bolj zmračilo in prevleklo z gostimi črnimi oblaki, visečimi kakor žalne zastave.
»Poglejte vendar, kako lepo je zdaj!« je vzkliknila Mimi.
»Da«, je zajecljal. »Skoraj pol ure imava še časa.«
Še malo sta hodila in prišla mimo pritličnega okna, čigar eno krilo je bilo samo priprto. Zagledala sta pusto, nesnažno in zapuščeno sobo in iz nje je zaudarjalo po trohnobi. Sladka zona ju je izpreletela, ko sta pomislila na sobico, ki bi jo nekoč utegnila imeti. Sama zase — čisto sam5 .
Hodila sta... hodila... niše so postajale vse redkejše in nikogar nista več srečala. Čez nekaj časa sta prišla do visokega obzidja na levi; visok, bel zid in izza njega je vstajalo temno zelenje cipres. Pokopališče. In prikazal se je mrtvaški sprevod in počasi zavil mimo njiju. Obema hkratu je prišla ista misel: slavnosten sprevod, ki mu bosta ona stopala na čelu, vsa resna in drhteča od pridušenega veselja — ona kot nevesta, on kot ženin ...
To se jima je zdelo tako preprosto, tako prirodno, tako razumljivo, da jima sploh ni bilo treba besed za sporočitev teh sanj; in ko sta naposled šla dali«, so bili njuni prvi koraki tako plahi, tako počasni kakor bi vsa zasanjana stopala izpred oltnria v 'življenje ...
Zapustila sta pokopališče vsa žareča od sreče, krenila ob belem obzidju in ga pustila za seboj.
Na kilometrskem kamnu, nedaleč od zidu, je sedel starec in vrtel lajno. Hlastno sta zavila proti njemu. Samo en valj je imel v lajni, samo mrtvaško koračnico »De profundis«, kakor se za ta kraj spodobi. Najpretresliivejsa ža-lostinka, kar jih je kdaj človeška otožnost spustila v zrak, tožba na smrt ranjenega, ki prosi za življenje in čigar melodija daje mimo idočiin ledeno krinko žalosti in kesanja. Obstala sta kakor uko-pana, zagledala sta se drug v drugega in v očeh jima je bil vrisk.
»Godba! Oh, kako je lepo!« je dehnila Mimi.
»Pojdiva! Pojdiva!« je zamrmral.
Šla sta dalje, poskočno in veselo, stopaje po ritmu turobne melodije, smehljala sta se v neprijazni dan in vse se jima je zdelo lepo — saj nista vedela, da jima je samo njuno otroško srce v dihu prve ljubezni tako preobrazilo svet.	(Wm)
Zakon je v velnem boju s pošastjo, ki hoče vse požreti: % navado.
*
Zakonski mož ne bi smel nikoli prvi zaspati in Je poslednji ibuditi.
Balzac.
Villa pri
Povest iz junaške dobe mehiških bojev za svobodo
Kaj se je doslej zgodilo
Meiiika ječi pod peto plemiških izkoriščevalcev in pod bičem okrutnega tirana Diaza. Nikjer ni videti rešitve, tedaj pa vstane iz naroda maščevalec Pancho Villa, poznejši narodni junak. Srečamo ga ravno po veliki zmagi pri La Coneeptionu; v njegovem taborišču je tudi Johnny Svkes, poročevalec »Ne\vyork-Worlda«, ki je pozneje napisal Villovo zgodovino.
Danes je bila vrsta na lepotici Rositi iz La Conceptiona. Villa me je prosil, naj opravim svečani poročni obred; seveda mu nisem smel odbiti, čeprav nisem vedel, kako se to napravi. Na srečo je imel Villa o tem veliko prakso in mi je sproti prišepetaval, kaj naj storim.
Poročni obred se je končal s svečano obljubo, da Villa po deveti uri zvečer ne bo več odhajal z doma in da bo gledat da bodo ysi spoštovali njegovo novo ženo [n vse druge njegove žene — zakaj drugače, je Villa zagrozil, bo poskrbel, da bo vsakdo pokopan z vojaškimi častmi...
*
Iz teh orgij brutalnosti in pohlepnosti, ki je v njih ječala Mehika, je nekega dne vstal mož, ki je sklenil s svojim razumom in z Villovo močjo osvoboditi svojo domovino in napraviti iz nje državo z moderno ustavo.
Nekoč dobi Villa vabilo, naj se oglasi pri Francescu Maderu, edinem politiku, ki je mogel rešiti Mehiko. Villa se vabilu odzove in se odpravi s svojimi vojaki k Ma-deri. Takrat 6em bil postal že njegova desna roka; samo temu se imam zahvaliti, da sem lahko tako od blizu prisostvoval tem važnim dogodkom.
Prvi je stopil v Maderov kabinet Pancho Villa, jaz pa za njim. Villa pogleda Madera in pravi: »Mnogo sem slišal o vas, toda Predstavljal sem si vas drugače. Jaz sem Pancho Villa. Kaj bi radi?«
Francesco Madero ga je dalje časa pozorno opazoval, zame se pa ®e zmenil ni. To moje prvo srečanje z velikim Maderom mi bo ostalo v večnem spominu. Napravi je name neizbrisen vtis.
_ »Poslal sem po vas, Pancho Villa, ker ste edini človek, ki mi lahko pomaga, meni, Mehiki in našim ljudem. Vaš oče je umrl Pod udarci biča tujcev-izkorišče-valcev, ki so prišli k nam, da nas oropajo in izmozgajo. Slišal sem o vaših junaških delih, toda reči vam moram, da ne drže k nobenemu cilju. Vi in vaši ljudje bi mogli pod razumnim vodstvom rešiti to deželo.«
»Poglejte,« je povzel Madero po kratkem premolku in pokazal na zemljevid, »tole je vaša domovina. Kamorkoli pogledate, povsod isti sestradani obrazi, isto ječanje in vpitje na pomoč. Naša domovina se ne more rešiti z maščevanjem nad peščico ljudi. Ne, to ni pot v svobodo. Samo redna vojska, Villa, organizirana in disciplinirana vojska more razčistiti položaj,« je zaključil Madero.
»A kje naj dobim to vojsko?« vpraša Villa.
Madera se spet obrne k zemljevidu in široko potegne z roko po njem; »Od ondod pa do tod, Villa... Vsepovsod nas čaka vojska... brez zastav in brez pušk. Vem, da takšna vojska ne more biti prida, toda edina pot je to. Pomagajte mi, Pancho, da jih zberem, pa boste videli, kako se bodo pod mojimi zastavami izpremenili. Iz Bužnjev bodo postali ljudje. Vojska svobode bodo, miru in pravice. Ramestu suženjstva pride delo — ali se je vredno za to boriti ali ne?«
III
Mehiko je objel kaos, in temu kaosu je bil Pancho Villa na čelu. Duh tega moža je dal moči njegovim rojakom in po vsej deželi je vstal bojni krik.
V prahu kopit svojih konj je Puščal Villa za seboj premagana mesta San Andreas, Carnago, Ji-minez, Sabosi Ojunaga in druge. Nekega dne je pa dobil pismo od Madera in jaz sem mu ga moral Prebrati. Madero je pisal, da naj *e Villa brez odloga vrne v glavni stan.
Med tem je bil Villa postal že visok častnik v armadi svobode. Ko smo se vračali v glavni štab, smo povsod opažali veselje in navdušenje nad našimi zmagami.
Villa in jaz sva veselo stopila v Maderov kabinet. Toda to pot naju je manj ljubeznivo sprejel. Maderu namreč način Villovega bojevanja ni bil po godu; zakaj Villa ni poznal milosti, temveč je ubijal, ropal in požigal, kamorkoli je prišel — to je bilo pa ravno tisto, kar ga je tako zelo priljubilo v širokih množicah strastne
Odkar sem pod poveljstvom generala Pascala, nisem dosegel še nobene pomembnejše zmage. Ne vem, ali je Pascal ljubosumen na nioje uspehe, ali pa drži z našim sovražnikom Diazom.«
Pri teh Villovih besedah toliko da se nisem od groze sesedel.
»Toda jaz sem že poslal poročilo svojemu listu in v njem pišem, da je Pancho Villa zavzel Santo Ro-salijo pred očmi žurnalista John-nyja Sykesa,« sem vzkliknil in mu pokazal veliki naslov v listu.
»Saj sploh še nikoli nisem bil v Santi Rosaliji,« me zavrne Villa. »Kdo ti je pa to pravil?«
»Neki natakar,« je bil moj poparjeni odgovor.
V vročini tistih pasjih dni in v svojem mačku sem si bil izmislil največjo bitko tega stoletja. In te
Pancho Villa in njegova najljubša žena: !Wallaee Bcery in Fay !Wreyeva
Mehike: ta način nekulturnega bojevanja je Mehičanom v krvi. Tako je le malo manjkalo, da se nista Madero in Villa razšla kot neprijatelja. Toda Madero je bil močnejši, zraven je imel pa še velik dar govora.
Villa se je vrnil na bojišče, toda moral se je podrediti poveljstvu generala Pascala. Ker general ni bil po mojem okusu, sem rajši ostal v štabu in od ondod pošiljal svoja nadaljnja poročila uredništvu svojega lista.
bitke ni bilo! Moje časnikarske kariere je za zmerom konec...
To sem povedal tudi Villi, toda on je še zmerom molčal. Potlej me je pa pogledal, kakor je znal samo on pogledati, in rekel: »Mogoče bi ti jaz mogel kako pomagati?«
»Seveda bi mi lahko!« sem odgovoril. »Santo Rosalijo zavzemi!«
»Izključeno!« je odkimal z glavo. »Pomoč dobim šele čez kakih deset dni, razen tega je pa Santa Rosalija le preveč utrjena.«
razlogov Villi ni hotel pomagati. Ko mu je Villa nato izjavil, da bo sam naskočil mesto, mu je želel, da bi ga razsekali na kose. In s to željo smo se v temni noči odpravili na naskok Sante Rosalije.
IV
Gost mrak je obdajal več sto smelih jezdecev, ki jih je vodil Pancho Villa. Sedel je na konju in razlagal svoj napadalni načrt. Naenkrat zaslišim njegove poslednje ukazo in med njimi tudi to, da se bo napad vršil s severa.
»S severa?« 6e začudim. »Jaz sem pa napisal v listu, da z juga.«
»Izključeno — na jugu je reka.«
»Toda vsi ameriški listi so pisali, z juga,« sem trdovratno vztrajal na svojem.
»Koliko listov je to pisalo?« vpraša Villa.
»Šest milijonov,« 6em brez pomišljanja odgovoril.
»E, potem bomo pa z juga napadli.«
In to je bila naša sreča. Santa Rosalija je bila na južni strani tako utrjena s prirodnimi mejami, da ni prebivalstvo niti v sanjah mislilo ua napad s te strani. Le tej okoliščini smo se imeli zahvaliti, da smo že po kratki, a krvavi borbi mesto zavzeli.
Nato je sledila običajna proslava, kakršne smo imeli po vsaki dobljeni bitki. Villa je sredi naj-lepših žensk iz zavzetega mesta in sredi dve oto kitaristov slavil zmago na svoj način. Veselica se je končala s ponovno Villovo poroko. To je bila že sedemnajsta žena, kar sem jih imel priliko spoznati — zakaj prav toliko zmag sem slavil z Villo.
Drugo jutro me je prebudil sel, ki me je že tri dni iskal, da mi izroči brzojavko. Odprem jo in berem:
»Čestitam dobro poročilo santa rosalija bitka objavljena tri dni pred poročili svetovnega tiska stop velika nagrada zagotovljena stop evgen stop«
Zapisal sem se v zgodovino!
*
Prišli smo v glavni štab borcev za svobodo. Vsepovsod cvetje, navdušeno vzklikanje, veseli obrazi in radost. Villa je bil junak dneva. Tiran Diaz se je odpovedal in tako je bila za novega predsednika Madera prosta pot v prestolnico Mexico-City.
Nikoli ne bom pozabil poslednjega sestanka in razstanka med
Dramatiki prizori i« življenja mehiškega junaka Pancha Vilie, ovekovečeni v filmu: »Villa, Villa prihaja!« Na naših slikah: 1. uporniška vojska na pohodu; 2. Wallace Beery kot Pancho Villa; 3. Fay .Wruyeva v vlogi najljubše Villove žene; 4. žete ustavijo sovražni vlak.
Vladala je velika vročina, zraven pa dolg čas; tako sem začel vse bolj in bolj posedati po krčmah in zanemarjati svoje delo. Kako dolgo sem tako preganjal »mačka«, ne vem. Spomnim se le, da sem nekega dne srečal Villo in mu čestital k zavzetju Sante Rosalije.
Toda Villa me je osuplo pogledal in odvrnil:
»Še dosti vode bo preteklo, preden bomo zasedli Santo Rosalijo.
Dobro sem poznal Villo in zato sem se oklepal te poslednje nade kakor utopljenec bilke. Tako dolgo sem mu prigovarjal, da se je naposled res odločil, navaliti na Santo Rosalijo, le generala Pascala je hotel poprej o tem obvestiti. Toda Pascal ne vem iz kakšnih
Maderom in Villo. Madero ga je sprejel s solzami v očeh in se mu zahvaljeval za osvoboditev Mehike. Villa je bil človek dejanja, govoriti ni znal in ni vedel, kaj naj odvrne: zato je Madera samo gledal.
Se nadaljuje
Izvrsten je Dr. OETKER-ja glas, prodrl je v najmanjšo gorsko vasi
ene s^nje
Drage bralke in bralci!
Nepodpisana dopisnica, katere članek smo priobčili pred dobrim mesecem na uvodnem mestu našega tednika, si prav gotovo ni mislila in tudi ne pričakovala, da bo z njim zbudila tolikšno zanimanje v naši javnosti, kakor ga je.
Tudi jaz nisem tega mislil, ko seni njeno pismo odprl, prebral in ga z uredniškimi pripombami za stavnico poslal v tiskarno.
Prav tako kakor njen rokopis so tudi drugi šli skozi moje roke. Vsak dan sem z velikim pričakovanjem odpiral ovitke in napeto prebiral došle dopise. Nekateri sicer niso bili za javnost, bodisi da ji že sami po sebi niso bili namenjeni, bodisi da so bili predolgi, krajšati jih pa nisem maral — zato sem pa te, ki smo jih priobčili, tako rekoč brez popravkov lahko poslal v stavnico, le podpis sem izpustil, kjer je bil. Dokaz, da znajo pisati ne samo poklicni časnikarji in uredniki.
In skoraj vselej, ko sem prebiral ta pisma, sem imel svet občutek, da se pred menoj odpirajo duše dobrih in nepokvarjenih bitij, žensk, ki nimajo druge želje, kakor da postanejo dobre žene in skrbne matere. Kolikokrat so me genile v srce, kolikokrat je bilo še meni hudo, da še niso našle svoje skromne sreče, ki bi jim jo tako iz srca privoščil. Ne vem, ali so bogate ali revne, lepe ali ne: vem samo, da je svšto njihovo čustvo in lepa njihova duša. To dokazujejo njihove misli, kratki, lepi in nežni odlomki iz romana njihovega življenja.
Vsakdo od nas ima svoj živi jenski roman. V njem je dosti lepih reči, pa tudi žalostnih. Mi smo brali samo žalostne, bolne in domotožne odlomke deviških src, ki nikoli niso nikomur želela zlega. Dekliških src, ki hrepene po mirnem in tihem domovanju in dobrem možu in ki bi danes ali jutri hotele zaslišati v tišini družinskega doma toli nežni glas: Ma-ma...
Vsak je svoje sreče kovač. Mnoge izmed Vas, ki ste pisale ali vsaj z živim zanimanjem spremljale pisanje in želje svojih vrstnic, boste gotovo učakale, po čo-mer koprnite. Prepričan sem. Samo ne obupujte in ostanite, kakršne ste se pokazale v svojih pismih.
Dostikrat ste že slišale in tudi jaz sein slišal, da vlada danes povpraševanje po drugačnih dekletih kakor nekoč. Pa mislim, da ni res. Vsak moški hrepeni po mirnem domu, po dobri in nežni ženi in skrbni gospodinji, kakor tudi Vi koprnite po mirnem in delavnem možu. ki bi -Jivm za Vas.
Tudi izjeme su. ui uvu. mislim, da so redke.
Zenske so popolnoma drugačnega značaja kakor moški. Kadar jim je hudo, se razjočejo... in od-leže jim. Z jokom in z izpovedjo pri dobri prijateljici ali materi si olajšajo svojo bol in zmanjšajo skrbi. A prav tako jim odleže, če zaupajo svoje gorje papirju.
Dopisi, ki so jih sprožile »Naše sanje«, so nas prijetno iznenadili, tako s svojo mnogoštevilnostjo kakor s srčnim bogastvom, ki ga razodevajo. Prepričani smo, da enako čuti tudi širok krog naših bralcev. Zato mislimo, da bomo premnogim ustregli, če Vam damo svoje stolpce še nekaj časa na razpolago. Drage bralke in bralci, sčdite in pišite nam čim prej! Odlomek iz romana Vašega življenja, bel list papirja, popisan z domotožjem po ljubezni in nežnih sanjah, Vam bo prinesel notranjo olajšavo, premnogim Vašim vrstnicam bo pa uteha v dostikrat težkem in sivem delu za vsakdanji kruh, posebno kadar se čutijo tako same na svetu.
Toda prav tako prosimo tudi cenjene bralce: tudi Vi ste poklicani povedati svojo besedo v tej anketici, ki se je tako spontano razvila... na žalost skoraj brez Vas. Ali se ne bojite, da se Vam utegne kakšna krivica zgoditi, če boste le preveč trdovratno molčali?	Haka
Kritik noj ne pozabi: za zodnika je poklican, ne za državnega tožilca.
T uiluiie I»'ilina
24. I. 1935.,
;KB*HIKA
TEDMA
Smrt rešitelja Ljubljane. V Beogradu je umrl Stevan Švabič, konjeniški polkovnik v pokoju in častni meščan ljubljanski. Pokojniku se ima Ljubljana zahvaliti, da jo je ob prevratu rešil pred izropanjem po avstroogrskih četah in okupacijo.
Rudarska usoda. V ponedeljek dopoldne je v rudniku »Srpski Balkan« pri Zaječarju eksplodiral metan. 12 rudarjev je ubilo, 11 pa bolj ali manj nevarno ranilo. Med ubitimi je tudi naš ožji rojak Slovenec Janez Oslerborg, doma iz trboveljske okolice. Pokojnik je po redukciji v Trbovljah delal po raznih državnih rudnikih, zadnjega pol leta pa v rudniku, kjer ga je doletela usoda. Bil je vesten delavec in pri svojih tovariših zelo priljubljen. — Vlada je kot prvo pomoč nakazala rodbinam ponesrečencev 10.000 Din, ministrstvo za gozdove in rudnike je pa poslalo v Zaječar posebno komisijo, da ugotovi vzroke nesreče.
Na Pokljuki na Gorenjskem se ta teden vrše vseslovanske smučarske tekme. Ker so Poljaki in Bolgari izostali, tekmujejo samo Čehoslovaki in Jugoslovani.
Bolgarska vlada je odstopila. Vzrok so finančni neuspeh v Ženevi (Zveza narodov je sprejela na znanje poročilo svojega finančnega odbora o bolgarskih financah; to poročilo je za Bolgarijo precej neugodno) in notranje razmere. Novo vlado je sestavil dosedanji vojni 'minister general Zlatev; to pomeni vojaško diktaturo.
Sestra kralja Alberta v samostanu. Belgijska princesa Jožefina, sestra pokojnega belgijskega kralja Alberta I., ki se jo lani na neki turi smrtno ponesrečil, jo te dni stopila v samostan. Princesa se je pred dobrimi 40 leti poročila z nekim hohenzollemskim princem, a je že dolgo vdova. Njen sklep jo bruseljske diplomatsko kroge zelo iznenadil.
Italijanski primanjkljaj manjši. Italijanski proračun za leto 1935/36 izkazuje v primeri z lansko-letošnjim za 1317 milijonov lir manjši primanjkljaj. Tudi nezaposlenost je v Italiji v primeri z decembrom padla, in sicer za 175.552 na 969.944
Paragvajska zmaga. Po najnovejših poročilih so paragvajske čete zasedle vse sporno ozemlje v Gran-Chacu, ki je zaradi njega prišlo pred tremi leti do vojne v Boliviji. Le najbogatejši petrolejski vrelci še niso v rokah zmagovalcev, toda paragvajske čete so jih že s treh strani obkolile. Tako se bo, kakor vse kaže, ta večletna vojna kmalu končala s popolno zmago Paragvajcev.
Vojna med Bolivijo in Paragvajem se je začela junija 1932, ko so bolivijske čete napadle paragvajsko utrdbo Fort Lopez. Čeprav je Paragvajcev mnogo manj kakor Bolivijcev (po podatkih iz lanskega januarja ima Bolivija 3,740.000 prebivalcev, Paragvaj pa samo 970.000), so se pokazali boljše vojake in so hiteli od zinage do zmage. Do srede lanskega leta so imeli Bolivijci 38.000 mož izgube, Paragvajci pa 30.000.
Posaarskc znamke. Nemška pošla je izdala spominske znamke po 3, 6, 12 in 25 fenigov. Slika na znamkah kaže mater Nemčijo, ki sklepa svojega vr-nivšega se otroka, Posaarje, v naročje. Zgoraj je napis: >l*osaarje se vrača!«
Za koliko jih je osleparil. Izračunali so, da je veleslepar Staviski ogoljufal Francoze v lotih 1928—1933 s svojimi transakcijami za 259 milijonov frankov (okoli % milijarde Din). Od tega je dejansko izdal, kakor so ugotovili, 219 milijonov, o ostalih 40 milijonih, o katerih niso našli sledu, pa mislijo, da jih je razdejal za razne »napitnine« in slična velikodušna dejanja.
Umetnost in politika. Nemško propagandno ministrstvo jo prepovedalo predvajanje filma »Lov za zlatom«. — Film je star že svojih osem let; glavno vlogo igra v njem Charlie Chaplin. Resna svetovnn kritika je o tem filmu zapisalu, da je ena izmed najpopolnej-ših filmskih umetnin; toda Chaplin je Zid...
Bliskom« vlako mislijo letos uvesti na nekaterih progah v Italiji, iz po-četka sumo luksusne. Imeli l>odo prostora vsak samo zn 100 potnikov. Na odprtih progah bodo vozili s hitrostjo s 160 km, skozi večje postaje pa 110 km na uro. Iz Torina v Benetke bo trajala vožnja s takim vlakom samo tri ure.
8 6* lci» r smrt. Starost ne varuje pted samomorom: te dni je šel v Zn ■ jr mu na Češkem neki 86letni bivši gostilničar v smrt
Sit je civilizacije. Pred pol leta so je vrnil s Hudičevega otoka v Pariz Charles Benjumin Ullmo, bivši ladijski poročnik. Pred 25 leti so ga zaradi vohunstva obsodili na dosmrtno pregnanstvo na Guvano, a čez četrt stoletja so ga pomilostili. Pri vrnitvi ga je sprejela zvesta zaročenka; celih 25 let mu jo ohranila zvestobo. — Te dni se je Ullmo spet vkrcal na parnik. Na vprašanje, kam, je odgovoril: »Nazaj v Guyano.< Sam, samcat, brez žene in zaročenke. Ker mu je zadosti človeške civilizacije in vsega, kar ga nanjo spoiuiuja ...
Se nadaljuje na 8. str.
Kino	in
Careie Lombard
V poslednjih letih smo videvali njeno sliko skoraj v slehernem ilustrovanem mesečniku, skoraj v vsaki reviji; ni čudno, saj je Ca-role med tistimi, ki jo v Hoily-woodu največkrat slikajo. In zakaj? Lepa je, naravne plave lase ima, nagajiv in razumen obraz, razen tega ima pa še odličen okus, kajti že leta in leta ji vsi soglasno priznavajo, da je najokus-neje oblečena filmska zvezda. Toda za Carolo nimajo okusa filmski modelisti, ona ima svoj okus zase, ona si sama zriše osnutke za obleke. Kesneje, tako pravi sama, ko ne bo več filmska zvezda, bo odprla velik modni atelje in bo ustvarjala svojo modo... Dejali bi, da je to prav pametna zamisel, in da se je mogla poroditi le v glavi pametne ženske. To tudi drži.
Carole je že od nekdaj taka, da ve kaj hoče in kaj zmore. Ko ji je bilo 12 let in je podpirala s svojimi sošolkami vogale na hol!y-
vvoodskih ulicah, je zmerom, kadar je videla elegantne filmske zvezde, ki so se vozile v razkošnih avtomobilih, z resnim poudarkom dejala, da bo tudi sama nekoč še filmska igralka. Njena mati, ki ji je še današnji dan stroga presojevalka, je storila vse, da ji je ugladila pot. Nikoli ni bila pre-trudna, da bi ji sešila obleko, nikoli ji ni bilo odveč skrbeti in delati za Carolo. Hčerka jo pa zato tudi vdano in nežno ljubi in ji zdaj, ko ima iz česa dajati, izpolni vsako željo, ki ji jo bere z oči.
S štirinajstim letom se je začela mala Carole učiti plesa; s šestnajstim se je že prvič pokazala pred kamero kot kopalna lepotica Mačka Sennetta; s sedemnajstimi leti je pa podpisala pogodbo pri Foxu za več let. Nenadoma, po dovršenem drugem filmu, 6e je pa nevarno ponesrečila z avtomobilom. Na razbitih šipah si je iznakazila obraz. Vsi, celo Carole sama, so bili prepričani, da je njene filmske kariere konec. Toda njena mati je bila drugačnih misli. Zbrala je denar in poslala Carolo k priznanim lepotnim kirurgom. In zgodilo se je, česar ni nihče pričakoval: operacija se je tako sijajno posrečila, da sta ostali na Čarobnem obrazu le še dve majceni belkasti lisi za spomin na nesrečo. Postala je še lepša, kakor je bila, toda njena pogodba s Fo-xom je potekla. Morala je znova pričeti. Preživela je več hudih let, toda klonila ni nikdar. Igrala je vsako še tako neznatno vlogo, igrala je v vseh hollywoodskih ateljejih brez stalne pogodbe. Dobro se je zavedala, da si bo lahko samo a tem večnim menjavanjem zbrala dovolj izkustev, ki jih dober igralec potrebuje. Današnji dan si ume sama napisati dialoge, če tako kaže. Tudi tehniko filma-nja pozna do pičice, tehniki glasu in plesanja sta ji pa kar v krvi.
Ze več let je Carole Lombard pri Paramouutu. Več igralcev je v tem času že imela za partnerje kakor katerakoli druga izmed hol-lywoodskih igralk. Laskavo zanjo
je pa to, da jo vsi ti partnerji spet in spet zahtevajo za tovarišico na platnu, kajti ona je pametna in disciplinirana; njena prav posebna odlika je pa, da je nad vse kolegialna.
Lombardova je postala popolna zvezda, ki jo tudi v Evropi cenimo. Kmalu bo prišel njen veliki film »Bolero« tudi k nam. V tej vlogi se bo postavila s slavnim plesalcem Georgem Raftom.
Zdaj pa še nekaj za tiste, ki so prav radovedni. Carole Lombard ima 6. oktobra rojstni dan (letnice pa ne smemo povedati). Oči ima modre, lase svetlo plave; pleše, plava, jaše in igra tenis; dela osnutke za toalete in z okusom opremlja stanovanja. J6, kar ji tekne, živi pametno, spi kolikor je treba, in pravi, da so to poglavitna načela za ohranitev lepote.	*
Da se resnica prav spozna« ..je treba Čuti dva zvona
V prejšnji številki smo priobčili izjavo Gitte Alpar o njeni razporoki z Gustavom Froh-lichom. Igralka pravi, tla je njen mož terjal ločitev od nje zato, da si ne pokvari svoje kariere na Nemškem; Gitta je namreč židovka. Zdaj je pa Gustav Frohlich odgovoril Bvoji ženi v nekem dunajskem listu:
Saj bi bil navadem lopov, če bi se dal iz takšnih razlogov ločiti! Uvediel sem ločitveni postopek samo zatoj kor sem dobil z Dunaja od raznih strani poročila, da videvajo Gitto Alpar skoraj vsak dan v spremstvu nekega mojega tovariša. Vprašal sem Gitto, ali so te vesti mojih dobrih prijateljev resnične. In moja žena mi je ogib-ljivo odgovorila! Tedaj sem jo pa vprašal — naposled nisem moški samo v svojih filmih — ali se hoče ločiti. Odgovorila je: »Da.c
Takrat šele sem stopi! k advokatu ...
Kuhinja in dom
Jkpata p* iolkaU
Profesor higiene lia univerzi v Cambridgeu je napravil pregled ženskih čarov po točkah. Popolna ženska bi imela po tej razpredelnici sto točk. Posamezni čari se pa takole »taksirajo« :
20 točk: Teža telesa sorazmerna s starostjo in velikostjo postave.
5 točk: Lični, leskečoči se, nemastni, okusno sfrizirani lasje.
5 točk: Leskečoče se, živahne oči, ne smejo biti motne ne trudno, ne napenjajoče se, no priprte; zrklo brezhibno belo, no rumeno in ne žilasto.
5 točk: Gosto posejani, tiščoči so, dobro negovani beli zobje.
5 točk: Lepo oblikovana, smehljajoča so usta; dihati no smeš skozi usta.
10 točk: Gladka nenagubana koža prijetne barve; lica in ustuico sveže in prirodne.
5 točk: Lične roke brez hibe, z gladko mehko poltjo; nohti čisti, lepo' oblikovani in dobro negovani.
10 točk: Normalne noge v prilegajočih se čevljih; ravna črta od palca do petč.
5 točk: Prirodna ravna drža, obe rameni enako visoki, roki morata neprisiljeno viseti ob telesu; nogi malo vsaksebi in stoječi vštric.
2 točki: Prijetna, ljubka oblika pri sedenju.
3 točke: Skladnost pri gibanju.
5 točk: Dober sluh; navadno govorico moraš razumeti pet metrov daleč.
5 točk: Dobre oči; brati moraš tisk na razdaljo iztegnjenih rok.
10 točk: Krepko zdravje, dobra volja, mnogo navdušenja; popolno obvladanje samega sebe iu značaj, ki zbuja zaupanje; glas poln in blagodoneč, ne previsok ne pretenak ne nosljajoč.
5 točk: V obliki in barvi tvojomu tipu ustrezajoča obleka, ki mora biti popolnoma v skladu z letnim časom in drugimi okoliščinami.
Ko je hotel profesor študente preizkusiti, so baje vsi po vrsti prisodili svojim ljubimkam po sto točk. človek torej ne sme biti zaljubljen, če hoče biti nepristranski sodnik.
Primerjajte ceno in kakovost našega blaga, odločili se boste za nakup zimskega plašča in perila pri tvrdki
Drago §re rap
LJUBLJANA, Tyrševa cesta 14 (Dunajska cesta)
Preproste krompirjeve jedi
Krompir s kislimi kumaricami
V kozici opražimo v masti moko in nekaj koščkov drobno na1 rezane čebule. Prežganje zalijemo s četrt litra vode ali juhe, nato pa pridenemo malo soli in na drobne lističe zrezane kisle kumarice ter pustimo vreti dobre četrt ure. Krompir skuhamo v loncu neolupljen, kuhanega pa olupimo in zrežemo na drobne lističe in pridenemo kumarični omaki. Kadar jed še dobro prevre, jo serviramo h govedini ali k sesekljanim zrezkom.
Krompir z mlekom
Olupljen krompir zrežemo na kose in ga kuhamo v slani vodi do mehkega. Nato odcedimo vodo, zdruzgamo krompir in-ga nadevamo v skledo. Sredi krompirja napravimo prilično jamico do dna sklede in vlijemo vanjo vroče pre-vreto mleko.
Krompirjev golaž
Krompir olupimo in zrežemo na kocke. V kozici ocvremo na masti drobno narezano čebulo, pridenemo ščep sladke in prav toliko hude paprike. Kadar čebula zarumeni, pridenemo pripravljeni krompir. V pokriti kozici parimo to kakšnih 10 minut, med tem večkrat premešamo, da se ne prismodi. Po parjenju osolimo jed, jo potresemo s sesekljanim peteršiljem in počasi prilivamo toplo vodo. Kadar se krompir primerno omehča, je jed gotova.
Krompirjev golaž nam rabi za večerjo ali kot prikuha k obedu.
Dušen krompir z mlekom
Krompir olupimo in ga operemo. V visoko, omasleno kozico polagamo sklad na drobne lističe zrezanega krompirja, ga potresemo s kumno, soljo in nastrganim bohinjskim sirom, vrh tega polagamo spet krompir in nanj spet kumno, sol iu sir, dokler ne porabimo vsega krompirja. Vrhnji sklad mora biti krompir. Takrat pa vžvrkljamo v četrt litra mrzlega mleka eno jajce in s tem polijemo vloženi krompir. Po vrhu položimo še več koščkov sirčvega masla.
Kozico pokrijemo in jo damo v pečnico. Kadar se krompir primerno omehča in povrh zarumeni, ga premešamo in stresemo v skledo. Poleg serviramo zeleno ali zeljnato solato.
Popečen krompir z ocvirki
Krompir skuhamo, ga odcedimo iu olupimo. V omaščeno plitvo kozico polagamo sklad v lističe zrezanega krompirja, nanj razbeljene ocvirke, vrh ocvirkov spet krompir in tako dalje, dokler obojega ne porabimo. Kozico postavimo v ne prevročo pečnico in krompir popečemo. K tej jedi sodi solata, kislo ali sladko zelje, ali pa kisle kumarice.
Ohrovt s krompirjem
Veliko glavo ohrovta zrežemo, poparimo in kuhamo dobro četrt ure. V loncu skuhamo samo na pol, lep na majhne kocko zrezan krompir. V kozici pripravimo rumeno prežganje, pridenemo nekoliko sesekljane čebule in sesekljanega peteršilja, ves odcejeni ohrovt in krompirjevo juho. Jed osolimo in popopramo ter pustimo še najmanj četrt ure vreti.
Jed je okusna prikuha h govedini ali k pečenki.
Mrzla krompirjeva omaka
Kuhan krompir nastrgamo ali iztisnemo skozi pretiskač. V skodelici zmešamo nastrgan hren z žlico olja in dvema žlicama kisa, na to pa polivko primerno osolimo in jo vmešamo v iztisnjeni krompir. Omaka je okusnejša, če primešamo še sesekljano, trdo kuhano jajce.
Krompir z gorčico
Kuhan krompir zrežemo v drobne lističe in ga osolimo. Gorčico zmešamo z oljem in kisom, polijemo na pripravljeni krompir in dobro premešamo.
Tak krompir serviramo k zrezkom ali k pečenki.	*
Medicina in prvi sneg
(Wf) Vendar že: prikljukala je starka zima... Sneg je pobelil hribe in doline. Mladina se je oddeh-nila: vendar že. Zdaj se prične spet veseli čas kepanja, sankanja in smučanja. Vse živo bo po hribih in strminah.
Tudi mi smo se nekoč veselili prvega snega, takrat še, ko smo bili mladi in brez skrbi. Nič ni bilo lepšega za nas od teh bleščečih snežnih kristalov, ki smo jih lovih z roko, toda komaj smo utegnili pogledati v dlan, so se snežinke razsolzile in lepote snežnega kristala ni bilo več. Pripognili smo se nizko k zemlji in si ogledovali snežinke, ki so se kupičile druga vrh druge, druga poleg druge. Na milijone jih je bilo in čez neč je postalo vse belo okrog naše domače hiše, hrib za cerkvijo je bil ves svetal, poti vse zametene.
Pa pustimo zdaj spomine in rajši malo pofilozofirajmol
Cernu neki pade sneg?
Sneg pokrije zemljo in jo greje. Čeprav se čudno sliši, je vendar res. Spomnimo se le, da zmrznjen-ca zmeraj otro s snegom, da se ogreje.
Najvažnejše za nas je pa to, da sneg očisti zrak. V mestih je poleti zrak od sile slab, zato bežimo vsi ob dopustih na kmete in v hribe. Pozimi je pa zrak tudi v mestih znosen, zategadelj lahko ostanemo brez skrbi v mestu. Sneg pobere ves prah in vse saje, ko pada. Ce gledamo v velemestnih ulicah prvo snežno plast, opazimo, da je popolnoma umazana in siva. Sneg pobere torej vse, kar bi morali sicer mi pri dihanju požirati. Zdravniki trde, da je v hudi zimi mnogo manj bolezni kakor pa v prehodnih mesecih. Zima in sneg torej nista naša sovražnika, še manj pa sovražnika našega zdravja. Pač pa je treba pozimi prav živeti. Gibati se je treba mnogo, a ne leno, oblačiti se toplo, a ne prevroče.
Zatorej vsi v naravo, na sneg! Dajmo naši deci prostosti, naj se znori po snegu, naj se okepa po mili volji, naj postavlja snežene može, naj se sanka in prekopicuje1 Mi sami na, če le količkaj utegnemo, gojimo zimski šport, ker nas bo okrepil in pomladil. *
Kadar je otrok nahoden
(v. Q.) Naša punčka je steknila nahod. Prišel je zdravnik, pregledal je otroka in mu zapisal zdravila. Lepo, vendar zdravila še niso vse. Gledati je treba, da vse storimo, kar utegne zdravljenje pospešiti.
Ce je le kako mogoče, naj bo otrok sam v svoji sobi. Sobo moramo pogosto prezračiti, vendar ne pretirano in ne direktno. Najbolje je, če odpremo okna v sosedni sobi, da pride sveži zrak skozi vrata v bolnikovo sobo. V bolnikovi sobi ne sme biti več ko 20 stopinj toplote. Dobro je, če imamo pri peči posodo s kropom in v njej nekoliko evkaliptovih listov. Otrok naj bo dobro pokrit, ustnice in nosnice mu pa namažemo z vazelinom ali z ianolinotn.
Ce odredi zdravnik tople kopeli, naj ima voda 2 stopinji manj od bolnikove telesne toplote. Kopeli naj bodo kratke a bolj pogoste.
Otrok mora na vsak način dobro spati. S hrano ga ne smemo mašiti, temveč mu moramo dajati večkrat manjše a izdatne južine. Zvečine naj bo hrana topla, pijače pa zelo sladkane. V vsakem primeru prehlada je treba poklicati zdravnika, saj ne gre, da ne bi otroku privoščili pravilno in strokov, nege. Le prerada jo vrhu tega majhna obolelost oznanjevat-ka nevarne bolezni. Ce pa o pravem času pokličemo zdravnika bomo skoraj vselej s pravilnim zdravljenjem pregnali dolgotrajno in življenju nevarno bolezen. Otrokov organizem je nežen, sprejemljiv je za vse, a prav tako je tudi proti vsemu odporen.
Nahod pri naši punčki ni sicer nevarna bolezen, utegne pa vendarle postati začetek komplicirane obolelosti dihalnih orgunov in pljuč.	*
HUMOR
Upnik in dolžnik
Upnik: »Včeraj sem bil trikrat zapored * računom pri vasi«
Dolžnik: »Pa vzlic temu pridete danes spet??«
Organii.-"iju
žolna si je nekje prilisičil priporočilno pismo za tovarnarja Mrno; rad bi dobil od njega podporo. S seboj je vzel prijatelja Nimaniča; čakal ga je zunaj pred vrati.
Res pride Žolna gor do tovarnarja samega. Mrna mirno posluša Zolnovo jadikovanje, potlej pa napise par nečitljivih besed na papir:
»Izvolite 8 tem listkom k ravnatelju!«
Pri ravnatelju isti teater. Dopisal je nekaj na listek in mu ga vrnil: »Izvolite h glavnemu prokuristu !c Tam ista pesem; tudi prokurist je dopisal nekaj nečitljivega:
»Izvolite h glavnemu blagajniku!«
. "ri blagajniku isti cirkus. Načečkal je na listek nekaj čačk:
»Prosim k vratarju!«
Vratar prebere, prime Žolno za suknjič, ga obrne in zavihti svoj škorenj do višine Žolnovega sedala. Siromak prileti v velikem loku naravnost v roke prijatelja Nimaniča:
»Nu. ali ti je kaj dal?«
»Dal — nič; ali, kar je res, je res: organizacijo imajo pa kolosalno v tej hiši!«
Po ovinkih
»Ali bi prijatelju posodili 50 Din?« »Prav rad — a kaj, ko nimam prijatelja !«
Nudvojvoda in iopan
_ V pokojni Avstriji se je nekoč peljal stari nadvojvoda Rainer v Budimpešto. Inkognito, kajpada.
Malo pred neko neznatno madžarsko postajo je pa vlak skočil s tira. Hudega hvala Bogu ni bilo, le dve uri je moral brzi vlak čakati v zapuščenem gnezdu.
Ljudje so nadvojvodo spoznali in ni minilo pol ure, ko se je na peronu že zbral ves občinski svet dotičnega mesteca z dičnim županom na čelu, da izrabi redko priložnost in iz oči v oči pozdravi živo cesarsko visokost. Nič ni pomagalo; hočeš nočeš je moral Rainer vzeti poklonitev na znanje. Le kaj naj govori s tujimi gospodi, iz madžarskega mesteca, čigar imena še živ dan ni videl na zemljevidu?
»Nu, gospod župan, kako ste zadovoljni s klimo?« vpraša naposled.
K), prosim, Klime pa nimamo nič več. Preveč ga je pil, pa smo ga odslovili. Zdaj imamo pa Szegeta.«
Nadvojvoda je vzdihnil. Obrnil se je k prvemu občinskemu svetniku: »Gospod svetnik, kakšen referat Smate?«
»Cesarska visokost — popolnoma nov je, angleški, na vodd!«
_ Takrat je bilo pa Rainerju zadosti •n ostal je mutast do odhoda vlaka.
Dvoumno
»Kako vam gre, gospod doklor?« vpraša znanec nekega odvetnika. »Hvala — ne morem tožiti!«
Strelovod
»Kaj si si pa nateknil na klobuk?« »Veš, stvar je ta, da imam vse polno kovinskih plomb v ustih, pa sem si iz previdnosti dal napraviti strelovod.«
GROF MOIVTE-CRISTO
Roman
Nap>sal Aleksander Dumas
KRIŽANKA ST. %
			5		»	*	I	
1								
	4j			♦			|B	
				7				
			a		■	10		
	♦	u					♦	
tl			B		B			
14			15		16			
				♦			Sl	
		*						
!		1*						
Pomen besed
Vodoravno: 1. kožica, 5. tak kruh je zdrav, 6. ohola, 9. skoraj toliko vreden kakor mir, 10. sladoled naročamo po njem, 11. oblika glagola ,opreti', 12. bolezen, 13. industrijska rastlina, 14. italijanska kolonija (drugi sklon), 17. stopinja, 18. oblika glagola ,očarati*.
Navpično: 1. prebivalka dela Balkana (4. sklon), 2. barva, 8. brez “jih je teže svirati kakor z njimi, 4. prebivalka najmanjše celine, 6. cerkveni dostojanstvenik, 7. moško ime, 8. španski politik, 15. krajevni prislov, 16. Shakespearjev junak.
Rešitev kriianke štev. 2
Vodoravno, po vrsti: milijonar, a, den, o, d, pariš, ž, apo, u, tam, revizorja, ite, a, par, a, jelki, i, g, ver, n, avtomarka.
71. nadaljevanje.
»Hvala za vabilo, toda ravno sem se vrnil z morja.«
»Res?«
»Da, napravil sem majhen izlet na Boromejske otoke.«
»Nu, vzlic temu bi lahko šli z nama,« meni Albert.
»Ne, dragi moj Morcerf, ne gre. Razen tega,« doda tiše, »moram že zato ostati v Parizu, da bom nadziral Ustnico našega uredništva.«
»Kako dober prijatelj ste!« šepne ganjeno Albert. »Da, prav imate, Beauchamp, pazite nanjo in skušajte priti sovražniku na sled.«
Albert in Beauchamp se poslovita; stisk njunih rok je povedal vse tisto, česar niso smele povedati njune ustnice vpričo tujca.
»Sijajen dečko!« meni grof, ko je časnikar odšel. »Vam se ne zdi?«
»Da, mož, ki ima srce; zato mi je tudi tako drag. Zdaj pa povejte, čeprav mi je skoraj vseeno: kam pojdeva?«
»V Normandijo, če ste za to. Tam bova čisto sama, dva konja bova imela za izlete, pse za lov in čoln za ribarjenje.«
»To je tisto, česar mi je treba. Se svoji materi povem, da odpotujem, potem sem vam pa na razpolago.«
»Toda ali vam bo dovolila, da boste potovali v družbi skrivnostnega grofa Monte-Crista?«
»Kaj imate res tako slab spomin, gospod grof? Ali vam nisem že pravil, da vas moja mati zelo ceni?«
»Zenske so izpremenljive, je rekel Franc I.; ženska je kakor val, pravi Shakespeare: oni je bil velik kralj, ta pa velik pesnik, in oba sta ženske poznala.«
»2e mogoče, toda moja mati ni kakor so druge ženske; njeno naklonjenost si ni lahko pridobiti, a kdor si jo je osvojil, mu bo za zmerom ostala.«
»Res?« vzklikne zamišljeno Monte-Cristo. »In pravite, da vaši materi nisem popoln tujec?«
»Kolikokrat sem vam to že rekel!« vzklikne Morcerf. »Zdi se mi, da morate res biti nekaj posebnega, drugače si moje matere ne bi bili tako lahko osvojili. Kadar sva sama, govoriva skoraj samo o vas.«
»Pa vam ne reče, da mi ne zaupajte?«
»Narobe, vselej mi pravi: »Albert, mislim, da je grof plemenit mož. Potrudi se, da si pridobiš njegovo naklonjenost'«
»Res?« reče sanjavo Monte-Cristo in se obrne stran.
»Zdaj menda razumete, da se ne samo ne bo temu potovanju upirala, temveč ga bo še pozdravila.«
»Drevi tedaj,« reče Monte-Cri-sto. »Bodite o petih pri meni, potem bova lahko že o polnoči ali ob enih zjutraj v Treportu.«
*
Ko je Albert odšel, je stal Monte-Cristo nekaj trenutkov globoko zamišljen. Potlej si je pa segel z roko po čelu, kakor bi hotel pregnati misli, ki so ga obšle, stopil k mizi in dvakrat udaril po zvoncu. Prikazal se je Bertuccio.
»Drevi odpotujem v Normandijo,« mu reče grof; »do petih imate več ko dovolj časa, da vse uredite. Naj bodo hlapci na prvi prihodnji postaji pripravljeni. Z menoj potuje grof Morcerf. Pojdite!«
Pred odhodom je stopil grof še k Haydeji in ji povedal, da se odpelje; za njegove odsotnosti ji bo vsa hiša na razpolago.
Albert je bil točen. Misel na izlet na morje, izprva tako zoprna, ga je razvedrila.
Vožnja je minila, kakor bi trenil. Preden se je še mladi grof dodobra nagledal bežeče pokrajine okoli sebe, se je kočija ustavila pred vrati velikega parka. Bilo je pol dveh po polnoči.
Za Morcerfa je bila Boba že pripravljena in tudi kopel ga je čakala. Grof mu je dodelil posebnega lakeja, Monte-Cristu je pa stregel Baptistin.
Albert se je okopal, povečerjal in šel spat.
Drugo jutro, ko je vstal, je stopil k oknu in ga odprl. In zagle-
dal se je na majhni terasi z razgledom na morje; za hišo se je razprostiral lepo urejen park, onkraj njega pa majhen gozdič.
V ne prevelikem zalivu se je zibala majhna enojambornica; na vrhu jambora je plapolala zastava z groiovim grbom. Okoli jadrnice je pljuskalo več čolničev, last ribičev iz bližnjih vasi. Kakor povsod pri grofu je bilo tudi tu zelo udobno opremljeno. Albert je našel v svojem predsobju dve puški in vse druge potrebščine za lov; v drugi sobi v pritličju so bile pa spravljene ribiške priprave.
Dan je kaj hitro minil med lovom in ribarjenjem; nastrelila sta kak tucat fazanov, lovila postrvi v potoku, opoldne sta pa kosila v gostilni ob morju. Popoldne so jima servirali čaj v knjižnici.
Proti večeru tretjega dne je Albert ravno nekoliko zadremal v naslanjaču kraj okna, ko ga prebudi topot konja na cesti. Začuden, kdo neki bi mogel priti v to samoto, mladi mož vstane in pogleda skozi okno. In v svoje neizmerno presenečenje spozna svojega komornika, ki ga je bil pustil v Parizu.
»Florentin tu?« se zgrozi mladi mož. »Da mi ni mati obolela?«
S temi besedami plane iz sobe.
Monte-Cristo mu je sledil z očmi in je videl, kako je hlastno ste-kel k jezdecu. Le-ta je ves razgret razjahal in potegnil iz žepa neko pismo in časopis.
»Čigavo je pismo?« vpraša nemirno Albert
»Od gospoda Beauchampa.« odgovori Florentin. »Dal me je po-
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. ŠUrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika ‘domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh
tovarna JOS. SSEiSM LJUBLJANA
klicati in mi dal denar za na pot, moral sem mu pa obljubiti, da bom brez odloga odhitel k vam.«
Trepetaje odpre Albert pismo. 2e pri prvih vrsticah se mu iztrga krik; tresoč se po vsem životu seže po časniku. Zdajci se mu naredi teina pred očmi in noge mu hočejo odreči pokorščino.
»Ubogi mladi mož!« zamrmra Monte-Cristo tako tiho, da še sam ni mogel slišati zvoka svojih besed. »Tak je le res, da padejo grehi očetov na sinove in sinov sinove do tretjega rodu!«
Med tem se je bil Albert nekoliko zbral. Prebral je pismo in časnik, nato pa oboje zmečkal od gneva.
»Florentin,« vpraja zamolklo sla, »ali bi tvoj konj prenesel vrnitev v Pariz?«
»Ne verjamem, gospod — strašno zgarano poštno kljuse je.«
»0 Bog! A povej, kako je bilo pri nas, ko si odšel?«
»Nič posebnega; le ko sem prišel od gospoda Beauchampa, sem dobil milostljivo gospo vso objokano. Dala me je poklicati, da ji povem, kdaj se vrnete. Rekel sem, da se že po nalogu gospoda Beauchampa odpravljam k vam. Prvi mah se mi je zdelo, kakor bi me hotela zadržati, potlej je pa rekla: ,Da, le pojdi, Florentin, in povej mu, naj hiti!'«
»Da, mati, da, takoj pridem!« vzklikne Albert. »Nič naj te ne skrbi! In gorje strahopetnemu lopovu! Toda pred vsem 6e moram pripraviti za odhod.« In Albert se vrne v sobo, kjer je bil pustil Mon-te-Crista.
»Najlepša vam hvala za gostoljubnost, gospod grof! Prav rad bi jo še izkoristil, pa moram nazaj v Pariz.«
»Kaj se je pa zgodilo?«
»Velika nesreča. Toda ne zamerite, posloviti se moram, ker gre za stvar, ki mi je mnogo dražja od
lastnega življenja. Ne izprašujte! Le za konja bi vas prosil!«
»Moji hlevi so vam na razpolago, vikont,« se prikloni Monte-Cristo. »Toda ježa vam bo prenaporna; vzemite rajši voz.«
»Hvala lepa, toda s tem bi se preveč zamudil. Vrhu tega mi bo telesni napor dobro del.«
Monte-Cristo stopi k oknu in vzklikne:
»Ali, konja za gospoda Morcerfa! Brž, mudi se!«
Minuto nato je m!adi mož že sedel v sedlu.
»Najlepša vam hvala,« se prikloni svojemu gostitelju in hoče že spustiti uzdo, a se v poslednjem trenutku premisli. »Moj nenadni odhod se vam morda zdi nerazumljiv, čuden in nezmiseln. Gotovo si ne predstavljate, kako more par časopisnih vrstic spraviti človeka na rob obupa. Prav; berite tole poročilo, a šele potem ko vam izginem izpred oči, da ne boste videli moje rdečice sramu.«
Grof vzame časnik, Morcerf pa vzpodbode konja in oddirja kakor iz uma.
Mladega moža že ni bilo nikjer več, grof je pa še zmerom sočutno gledal za njim. Potem je pa razgrnil časopis in bral:
Francoski častnik v službi Alija paše janinskega, ki je o njem pred tremi tedni pisal ,L’Impartial‘, in ki ni samo izdal Turkom Janine, temveč jim tudi prodal svojega dobrotnika — se je res imenoval Fernando, kakor je list poročal. Toda od Ustih dob je svojemu imenu dodal še plemiški naslov. Zdaj se imenuje grof Morcerf in je član gornje zbornice.
Tako je ta strašna skrivnost, ki jo je Beauchamp tako velikodušno pokopal, dva dni nato, ko se je Albert odpeljal v Normandijo, v drugem časniku vnovič udarila na dan.
IX
Sodba
Ob osmih zjutraj plane Albert k Bsauchampu kakor vihar.
»Ubogi prijatelj !< ga sočutno
pozdravi Beauchamp. »Čakal sem vas že.«
»Vprašal vas bom kar naravnost, ljubi prijatelj: ali kaj slutite, od kod prihaja ta napad?«
»Ravno o tem sem hotel z vami govorili.«
In Beauchamp jame pripovedovali od sramu in bolesti strtemu Albertu o dogodkih, ki jih hočemo v naslednjih vrsticah na kratko popisati.
Oni članek je izšel dva dni prej v nekem časniku, ki je bil pod vplivom vlade; to je vsej stvari dajalo še večji pomen. Beauchamp je bil ravno pri zajtrku, ko so mu prinesli list; pri priči je vstal in se odpeljal v uredništvo. Čeprav je pripadal urednik drugi politični smeri kakor Beauchamp, sta si bila vendarle prijatelja.
Ko je Beauchamp vstopil, je urednik baš prebiral svoj' list.
»Ravno prav, prijatelj,« ga je ogovoril, >da imaie svoj Ust v roki. Menda mi ne bo treba praviti, zakaj sem prišel«
»Nimam pojma,« je začudeno odgovoril oni.
»Zaradi Članka o Morcerfu.«
»Aha! Čudna reč, kaj?«
»Tako čudna, da si utegnete nakopati na glavo zelo dvomljivo obrekovalno pravdo, prijatelj moj.«
»Ne bojte se; članku so bili priloženi dokazi, zato smo trdno prepričani, da bo gospod Morcerf molčal. Sicer pa vsakdo stori domovini uslugo, kdor razkrije sramotna dejanja ljudi, ki so na visokih mestih«
Beauchamp je onemel.
..>Kd° vam je pa dal tako zanesljive informacije?« je vprašal nato. »Naš list, ki je stvar prvi načel, je moral zaradi pomanjkanja dokazov utihniti — in vendar bi se mi morali bolj puliti za to, da postavimo gospoda Morcerfa na sramotni oder kakor vi, ki ste vladni in stojite v istem taboru ko on.<
»Prijatelj moj, nismo se mi podili za škandalom — škandal je
Za god in praznik mati dobro ve,
otroci se Dr. OETKERHevih kolačev vesele 1
sam prišel k nam. Včeraj se je oglasil v uredništvu neki mož iz Janine in prinesel s 6eboj cel šop listin in dokumentov; ko smo mn rekli, da mi tega ne moremo priobčiti, je odgovoril, da se bo potem pač obrnil na kateri drug list. Nu, saj veste, kaj je takale senzacija za časopis; hočeš nočeš jo moraš prinesti, da te konkurenca ne prehiti. Tako, zdaj je kocka padla; udarec je strašen in bo odjeknil po vsej deželi.«
Beauchamp je videl, da ne more nič napraviti. Poslovil se je in poslal Albertu sla.
Toda Česar Albertu ni mogel pisati — ker se je pripetilo šele po kurirjevem odhodu — so bili dogodki tistega dne v zgornji zbornici. Skoraj vsi člani zbornice so bili že zbrani in se pomenkovali o zloveščem dogodku, ki je zbudil pozornost v vsej javnosti in potegnil v blato enega izmed naj-znanejših članov visoke zbornice.
Tiho so prebirali članek, komentirali ga in obujali stare, ie skoraj pozabljene spomine. Grof Morcerf med svojimi tovariši ni bil priljubljen. Kakor vsakdo, ki ee iz nič popne kvišku, je bil silno ohol. Ko je drugo jutro ob običajni uri brez sleherne slutnje o časopisni novici — na list namreč ni bil naročen in tudi bral ga ni nikoli — prišel pred zbornico, je stopil iz voza in krenil visoko vzravnan in z izzivajočimi očmi po hodnikih do dvorane, ne da bi bij opazil vratarjevo obotavljanje in prisiljenost v odzdravih svojih tovarišev.
Njegov obraz in hoja sta se vsem zdela še oholejša kakor drugače; njegova navzočnost je spričo novih dogodkov delovala na viso-korodno in na svojo čast ljubosumno zbornico tako Žaljivo, da so se vsi še bolj zapeli pred njim Kar čutilo se je, kako zbornica koprni od želje, da se dvoboj začne. List, ki je prinesel obto-žilni članek, si videl v vseh rokah, toda kakor je že navada v takih rečeh, se nihče ni prav upal prevzeti odgovornosti za napad. Nu, naposled je vendarle eden izmed najuglednejših pairov, zagrizen Morcerfov sovražnik, stopil na govorniški oder in se svečano od-kašljal.
Mahoma je zavladala zlovešča tišina. Le Morcerf še zmerom ni razumel vzroka vseobčne pozornosti, ki je današnji govornik običajno ni bil deležen.
Tudi pri uvodnih besedah — govornik je naglašal, da mora izpre-govoriti o veleresni zadevi, zato priporoča svojim tovarišem, naj pozorno poslušajo — ni grof še ničesar slutil. Toda pri prvi besedi o Janini in polkovniku Fer-nandu je Morcerf tako strašno prebledel, da so se vsi pogledi uprli vanj.
Ko je govornik prebral članek do konca, je začel utemeljevati obtožbo in govoril o kočljivosti svoje naloge. — Dejal je, da gre za čast gospoda Morcerfa in za čast visoke zbornice: debata, ki jo je sprožil, ima namen braniti to čast. Svoj govor je sklenil s pozivom, naj visoka zbornica uvede preiskavo, ki naj opere čast gospoda Morcerfa.
Morcerf je bil tako strt, nepričakovana katastrofa ga je tako zmedla, da je le s težavo zajecljal nekaj besed. Ta opasnost, ki se je dala prav tako razumeti kot osuplost po nedolžnem obtoženega kakor osramočenost zalotenega kriv-c?’ IT11?. ie sPet pridobila nekaj simpatij. Res plemeniti ljudje so takoj pripravljeni za sočutje, če sovražnikova nesreča prekorači meje njihove mržnje.
Predsednik je odredil glasovanje; večina se je izrekla za preiskavo.
Vprašali so grofa, do kdaj lahko pripravi svojo opravičbo. Morcerf se je bil med tem že opomogel od najhujšega.
»Gospodje,« je odvrnil, »za odgovor na napad, kakršnega so izvršili v lemi skriti sovražniki proti meni, ni treba časa; pri priči, kakor grom moram zavruiti blisk, ki me je prvi mah oslepil. Le zakaj mi ni dano, da bi na mestu take opravičbe rajši prelil svojo kri, da svojim plemenitim tovarišem dokažem, da sem jih vreden!«
Te besede so napravilo ugoden vtis.
»Zato zahtevam,« je nadaljeval s povzdigujenim glasom, »da se preiskava Čim prej izvrši; jaz bom pa zbornici predložil vsa potrebna dokazila.!
»Kateri dan predlagate?« je vprašal predsednik.
»Od tega trenutka dalje sem vam na razpolago.«
Predsednik je stresel zvonec in vprašal;
»Ali je zbornica za to, da se preiskava še danes izvrši?«
»Da!« je bil soglasni odgovor.
Izvolili so komisijo dvanajstih članov, ki naj prouči Morcerfova dokazila. Prvo sejo so napovedali še za tisti večer.
Ko je bilo vse to dognano, je Morcerf prosil, da sme oditi; zakaj zbrati mora dokaze za svojo nedolžnost in se pripraviti na zagovor.
Vse to je Beauchamp obzirno povedal svojemu prijatelju.
Albert ga je poslušal, drgetaje idaj od nade, zdaj od gneva in sramu; venomer ga je grizlo vprašanje: kako naj se njegov oče opere, če je pa res kriv?
»In potem?« vpraša Albert, ko je Beauchamp obmolknil.
»Potem ... prijatelj, zberite ves svoj pogum, zakaj nikoli ga še niste tako potrebovali kakor zdaj.«
Albert si potegne z roko po čelu, kakor bi se hotel prepričati, ali ima še kaj moči; podobno kakor človek, ki pregleda pred odhodom v bitko svoj oklep in meč. Čutil se j© močnega, zakaj zamenjal je vročico z močjo.
»Govorite!« reče hripavo.
»Napočil jo večer,« povzame Beauchamp. »Ves Pariz je z napetostjo čakal, kaj bo. Mnogo je bilo takih, ki so rekli, da je dovolj, če se vaš oče samo prikaže, pa se bo obtožba sesula v prah; drugi so menili, da ne bo prišel na sejo, tretji so pa vedeli povedati, da so ga videili, ko se je odpeljal v Bruselj.
Ob sedmih me je neki prijatelj, član zgornje zbornice, prišel iskat in me priporočil zborniškemu slu-"i, da me je zaklenil v neko ložo; ^•ugače sploh ne bi bil moged biti p.iča dogodkom.
Ko je ura odbrnela osem, je vstopil gospod Morcerf. V roki je imel neke papirje in njegov nastop je bil videti miren, zato je napravil najboljši vtis. Komisija mu nikakor ni bila sovražno razpoložena; več njenih članov mu je šlo celo naproti in mu daio roko.«
Albert je čutil, kako mu je hotelo prekipeti srce pri teh bese-
Dobra roba se hvali sama,
zato Dr. OETKER
ni potrebna reklama!
"T3 IIC3 HO IIC3 IIC3 11 CD II CD 11CD 11C3I CD 11 CD 11 CD 11 CD 11CD 11 CD II CD It
dah; kako rad bi vse te ljudi objel, ki jih ni bilo sram, dati roko človeku s toli ogroženo častjo!
»Takrat je vstopil sluga in izročil predsedniku neko pismo,« je nadaljeval Beauchamp. »,Besedo imate, gospod Morcerf/ je rekel predsednik, odpiraje pismo.
Grof je začel svoj zagovor. Reči moram,« izjavi Beauchamp, »da je bil njegov nastop na moč spreten in preudaren. Skliceval se je na papirje, ki so dokazovali, da mu je janiuski vezir do poslednjega trenutka izkazoval svoje zaupanje in mu poveril celo zaupno poslanstvo pri sultanu, kjer je šlo za življenje ali smrt. Pokazal je prstan, s katerim je Ali navadno pečatil svoja pisma; dal mu ga je bil zato, da bo na povratku ob katerikoli uri lahko prišel do njega. Toda na žalost, je dejal, se jf' njegovo poslanstvo izjalovilo; ko se je vrnil, da bi branil svojega dobrotnika, je bil le-ta že mrtev. A še umirajoč, je grof povzdignil glas, mu je Ali-paša izročil v varstvo svojo najdražjo mu ženo in svojo hčer — tako veliko je bilo njegovo zaupanje vanj.«
Albert vztrepeta pri teh besedah. Zakaj med Beauchampovim pripovedovanjem mu je stopila pred oči Haydeejina povest; spomnil se je, kaj je lepa Grkinja povedala o tem poslanstvu, o prstanu in o tem, kako so njo in mater prodali v suženjstvo.
»In-kakšen je bil učinek grofovega govora?«
»Priznati vam moram, da me je pretresel, in ne samo mene, tudi vso komisijo,« odgovori Beauchamp. »Predsednik je med tem začel brati pismo, ki mu ga je bil sluga prinesel; izprva malomarno, nato pa s čedalje večjo pozornostjo. Ko je bil pri koncu, je začel iznova od začetka, nato se je pa obrnil h gospodu Morcerfu:
,Rekli ste, gospod grof, da vam je janinski vezir zaupal ženo in hčer?‘
,Da, gospod,* je odgovoril Morcerf. Ko sem se vrnil, sta Vaziliki in njena hči izginili.*
,Ali ste ju poznali?*
,Kako ju ne bi, če sem bil pa dober pašev prijatelj!*
O
o
0
o
o
JUGOCESKA
iHtsinusn-iclu
tekstilna industrija
IZOELUJE:
KRANJ
barvano In tiskano blago iz bombaža in umetne svile.
0 Zahtevajte samo izdelke te tovarne!
Qdiicdiicdiicdiicdiicdiic:iicdiicdiicdiicdiicdiicdiicdi!cdiicdiicD
Dopisna Sola
Nemščino, esperanto in slovenščino poučuje pismenim potom Jezikovna dopisna šola na Jesenicah (Gorenjsko). Učnina nizka.
Zahtevajte prospekt. Priložite znamko za odgovor.
Z,	Pisalni	stroj	že	za
n. 2800-
pri
LJUBLJANA, GRADIŠČE 10
Tel. 22-68
ZAHTEVAJTE PROSPERTEI
,Ali kaj slutite, kaj se je z njima zgodilo?*
,Da, gospod, slišal sem, da sta od tuge in morda tudi od siromaštva umrli. Nisem bil toliko bogat, da bi bil mogel poizvedovati za njima.*
Predsednik je komaj vidno nabral obrvi.
,Gospodje* je rekel, slišali ste izjavo gospoda grof«. Gospod grof, ali lahko v podkrepitev svojih besed navedete katero pričo?*
,Ne,‘ je odgovoril Morcerf, ,vsi vezirjevi prijatelji, ki so me poznali, so mrtvi ali pa razkropljeni širom sveta; kolikor vem, sem edini jaz odnesel življenje iz tiste vojne. Imam samo pisma Alija Te-pendelinija, ki leže pred vami, njegov prstan imam in naposled imam najprepričevalnejši dokaz, ki vam ga morem dati, namreč brezimnost napada: nikogar ni, ki bi mogel postaviti na laž mojo besedo in omadeževati mojo vojaško čast!*
Pritrjevalno mrmranje je zletelo med zborovalci. Verjemite mi, Albert, da ni prišlo do nečesa nepričakovanega, bi bil vaš oče bitko dobil. Takrat je pa predsednik povzel besedo in rekel:
Nadaljevanje a 6. strani.
Prebivalstvo fiomlje. Po najnovejši statistiki mednarodne politične komisije je število prebivalstva naše zemlje ž<3 preseglo dve milijardi. Kitajska šteje danes okoli 450 milijonov duš, to je same za 60 milijonov manj kakor vsa Evropa skupaj.
Mrtvorojenec oživel. Ondan je žena nekega angleškega rudarja povila otroka, ki ni dal življenskega znaka, čeprav so se eno uro trudili, da ga z umetnim dihanjem obude. Tedaj se je zdravnik, ki je materi pomagal pri težkem porodu, spomnil, da je pred kratkim bral, kako vbrizganje adrenalina oživi delovanje srca. Za vsak slučaj je bil adrenalin vzel s seboj in tako je napravil z njim poslednji poskus. In glej: srce je začelo biti, otrok se je zgonil, začel dihati in kričati. In mrtvorojeno dete je ostalo pri življenju. (Eh)
Četverke je rodila žena nekega ruskega železniškega delavca, Vera Fa-kojejeva po imenu. Enega otroka ja povila doma, nato pa v 3 km oddaljeni bolnici še dve punčki in enega fantka. Eden obeh dečkov je kmalu po porodu umrl, ostali trije otroci in mati so pa zdravi. — Prejšnji november je neka druga Rusinja takisto rodila četverke; tudi ona je bila železničarjeva žena.
A’ Parim je umrl glavni urednik »Matinac, George Abric, starostni predsednik pariških glavnih uredni-
kov, star 81 let. Pri »Matinu« je služil celih 39 let.
Mati. V delavskem stanovanju v neki vasi blizu Amsterdama je ponoči nastal ogenj. V prvem nadstropju je spala delavčeva žena s tremi otroki. Zbudila se je šele, ko je bila soba že v plamenih. Tedaj je vrgla skozi okno na dvorišče mizo, nato žimnico, potem pa na žimnico vse tri otroke, drugega za drugim. Nato je pogumna žena rešila še svojega 7‘21etnega tasta in naposled še sama skočila s strešnega okna na cesto. Njej se ni nič pripetilo, najmlajši otrok (1 leto Star) se je nevarno pobil po glavi, drugi (3 lela star) si je pa pretresel možgane.
Jubileji. S51etnico svojega rojstva je praznovala te dni v Ljubljani živeča ga. Antonija C o t i č e v a , mati znanega akademskega slikarja g. Viktorja Cotiča. — Prejšnjo soboto je praznovala Rogovilčeva mamca, ki vodi znano gostilno pri »RogovilciK na Črnučah, 75letnico svojega rojstva. — Dne 19. t. m. se je srečal z Abrahamom g. Franc T u m p e j, oficial pri okrožnem sodišču v Ljubljani. — Iskreno čestitamo!
Novi grobovi
Umrl jo v Ljubljani:	g. Friderik
P a u e r , ugledni pekovski mojster, slar 70 let. — V Mostah: ga. Uršula Trostova. — Na Koroški Beli: Andrej S o b e r 1, davčni uradnik, domačin iz ugledne Barbernikove hiše. Pokojnik je bil star 36 let. — V Raj-henburgu: Franc Avsenak, čevljarski mojster. — Pokojnikom večni mir, žalujočim iskreno sožalje!
MALI OGLASI
Mali oglasi r »Družinskem tedniku« stanejo po Din P— beseda. Posebej se računa davek, in sicer za vsak mali oglas Din 1‘50. Kdor želi odgovor ali dostavitev po pošti, naj priloži 3 Din v znamkah. Denar za male oglase je treba poslati vnaprej, lahko tudi v znamkah.
HRANILNO KNJIŽICO Mestne hranilnice v Škofji Loki ali Mestne hranilnice v Krauju kupim. — Ponudbe na upravo pod >20.000«.
NEPOTREBNIH DLAČIC na obrazu, rokah, nogah, prsih itd. se z lahkoto, hitro in zanesljivo odkrižate z uporabo Erbol-praška. — To sredstvo takoj odstrani dlačice s koreninami vred in stane z navodilom Din 15’—. — Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34.
MAKULATURNI PAPIR na prodaj. Vpraša se v upravi »Družinskega tednika«.
ANGLEŠKEGA POINTERJA starega 6—12 mesecev kupim. Ponudbe z navedbo sene na oglasni oddelek »Družinskega tednika« pod šifro »Pointer«.
IZPADANJE LAS IN PRHLJAJ prepreči samo znano sredstvo Voda iz kopriv. Lasje postanejo spet bujni, vrne se jim lesk in postanejo popolnoma zdravi, če jo redno dvakrat na teden uporabljate. 1 steklenica z navodilom stane Din 30'—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior. Zagreb. Iliča 34
LEPE DEKLIŠKE PRSI dobi lahko vsaka žena tudi v najtežjih slučajih že v kratkem času, če se masira s čudežnim eliksirjem Eau-de-Lahore. — 1 steklenica z natančnim navodilom stane Din 40'—. Po pošli razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 31.
POVERJENIKE SPREJMEMO v vseh krajih Dravske banovine, pa tudi drugod, kjer je večja slovenska kolonija. Ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod šifro »Lep postranski zaslužek«.
DVOSOBNO STANOVANJE s kuhinjo, kopalnico in predsobo iščem. Lahko suteren blizu središča. Ponudbe pod »Suho in svetlo«.
BARVANJE LAS ni več potrebno pri strokovnjakih, ker si jih z Oro-barvo za lase, ki jo dobite v črni, rjavi, temnorjavi, svetlorjavi in plavi barvi, lahko vsakdo sam barva in jo postopek zelo enostaven in stalnost barve zajamčena, t garnitura z navodilom stane Din 30’—. Po pošli razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb. Iliča 34.
OTROŠKI VOZIČEK dobro ohranjen, čist in lepe oblike kupim takoj. Ponudbe pod »Voziček«.
PRVOVRSTNI PREMOG poceni in hitro dostavlja na dom priznana trgovina s kurivom Vrhunc Ivanka, Ljubljana, Bohoričeva cesta 25.
o
0
0
0
5
I!
o
*'!» »tf 1'VV ■ ■—I■
Vabimc Va* k naKupi v na|cene|Si obiačilnic'
žL	feei?
Sv. Pcfpa cestes.
Bliig,
csfijšne dasnai
na licu itd. Vas ženirajo, kvarijo Vam lepoto, eleganco in sramežljivost.
»Venera« eliksir Vas reši v par sekundah, brez bolečin, brez opasnosti vseh nepotrebnih dlak.
Naročite še danes lepo dišeči »Venera« eliksir, ne bo Vam žal. Dobi se ali po pošti pošlje:
1 steklenica za Din 10"— (predplačilo), na povzetje 18'—, dve Din 28'—, tri Din 38‘—.
RUDOLF COTIt. LJUBLJANA VII
Janševa 27 (prej Kamniška 10 a)
Din 1000'- plačam
ako Vam »Radio Balzam« ne odstrani kurjih očes, bradavic, trde kože, bul itd.
2e dalj časa nisem nič naročil, ker ljudje poskušajo raznovrstna sredstva, a sedaj so se prepričali, da je Vaš preparat še najboljši, in ga zopet zahtevajo. Franc Maček, čevljarna, Dol. Logatec. Zahtevajte povsod v Vašem interesu samo »Radio Balzam«. Dobi se ali po pošti pošlje: 1 lonček za Din 10'— (predplačilo). Na povzetje Din 18'—, dva Din' 28'—, tri Din 38'—.
RUDOLF COTIt. LJUBLJANA Vil
Janševa 27 (prej Kamniška lOa)
trna
Povečanje
prihrankov
Vam omogočamo kljub težkim časom.
Ničesar dragega Vam ni treba napraviti, ko da od svoje plače, oziroma doliodkov odločite, četudi najmanjši, a zato stalni znesek za svojo bodočnost. Vse drugo Vam izvedemo sami, ako se zglasite pri nas.
Samo načrtno varčevanje Vam pri sedanjih pičlih dohodkih zagotovi, da dosežete načrt, cilj, za katerega je potreben denar (za izlet, tečaj, šolanje, zidavo, gospodarsko osamosvojitev, preskrbo za starost, bolezen ter doto itd.). To je novi način štednje, s katerim hočemo tudi nepremožnim pomagati do blagostanja.
Kavno zato se Vam obrestuje ta denar po izredno ugodni obrestni meri ter samo ob sebi umevno tudi redno izplačuje.
Na ta način spravite svoj prihranek varno, plodonosno, vsak čas razpoložljivo. Blagovolite se le obrniti pismeno ali osebno na
Hranilnico Dravske banovine
Ljubljana Celje Maribor
Izdaja za konsorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; urejuje in odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani;
e a liknrno odgovarja O. Mihalek, vsi t Ljubljani.