št. 44. poštnina pavsaiirana. V Liubtianl, dne 28. oktobra 1920. Leto K. Glasilo »Samostojne Slovenijo. Izhaja vsak četptek. Naročnina: celoletno................K 25-— poluletno.................„ 13 — Posamezna številka.............. 1'— Kmet, pomagaj si sam, in s-s-oje stališč© v upavnavaj si sam! Inserali: 1 mm inseratnega stolpiča stane za: male oglase............ . • uradne razglase............ reklame................ K 1'-„ 1-50 UreslniStvo in upravniStvo Jisfia i© v Liu&ljani na Kongresnem 6rgy št. S ^nasproti dvorca). & J jairnostlS Na naš poziv v „Kmetijskem listu" št. 41, naslovljenem ,.Slovenskemu ljudstva, .Slovenski ljudski stranki' in .Jugoslovanski demokratski stranki'!", nam je ..Slovenska ljudska stranka" odgovorila le v svojih listih z nesramno zavitimi in zlobnimi podtikanji neiskrenosti, dočim je izrekla .Jugoslovanska demokratska stranka" sicer s čudnimi pomisleki in postopanjem vendar večjo pripravljenost za dogovor. Ker je potekel določen rok za odgovor in ker so niso odzvale pozivu vse v postev prihajajoče stranke, je postal poziv brezpredmeten. Vsled tega se je izdelal danes v vodstveni seji naše stranke natančen, jasno začrtan delovni program za bodoče volitve. Ta sklep objavljamo kratko in izrazito kot odgovor na vse neosno-vane napade klevetnikov iz ..Slovenske ljudske stranke", ki so nam v svojih listih hoteli vsiliti zvezo z liberalci ter nam direktno po svojem voditelju, drju. Korošcu, očitali izdajstvo, hoteč s tem pro-vzročiti zmedo v naših vrstah in vzbuditi v njih nezaupanja v našo neodvisnost in samostojnost. Sklep se glasi: »Samostojna kmetijska stranka" nastopi pri prihodnjih volitvah, kakcr jo Lilo njeno načelo 5® prvi dan ustanovitve, popolnoma (samostojno, ne ozirajo se na lovo ali desno, s svojo lastno listo in s kandidati, kateri so so že v večini okraj a v določili. »Samostojna kmetijska stranka" no bo sklepala nobenega kompromisa aH zve a s s katerokoli ob-ctoječo stranko, niti za hrbtom koga tajno podpirala, temveč bo šla sama ped svojo ponosno so dtigaječo zeleno zastavo neustrašeno v boj za zmago »Staro pravde" in sa vstajenje našega zaničevanega kmetskega ljudstva, IT tem boju pa pomozi Bog in sreča junaška! V Ljubljani, dne 19. oktobra 1820. Vodstvo »Samostojne kmetijske stranke" za Slovenijo. Jakob Kular s. r., Dipl. agr A. Jamnik s. r., načelnik. tajnik. Podnačelniki: Jos. Cerne s. r. Iv. Pipan s. r. Iv. M?.molja s. r. Fr. Kraljič s. r. Val. Babnik s. r. Al. Tršan s. r. A. Kosec s. r. Jos. Broienik s. r. Fr. Sušteršič s. r. Blaž Smerajc s. r. I. Urek s. r. Ing. agr.ALVedernjaks.r. Odborniki: Ivan Puceij s. r. Fr. Maiasek s. r. Boh. Skaiickj s. r. 2v. Remškar s. r. Gustav Pire s. r. Jos. Hočevar s. r. Ant. Meden s. r. Ivo Sancin s. r. Janko Rs. j ar s. r. Franc Zupančič s. r. Ivo Majcen s. r. Franc Demšar s. r. Ivan Aaman s. r. Je s. Marinko s. r. Ignac Bolničar s. r. Fr. Pustotnik s. r. F. ©grič s. r. •'Seja strankinega načelništra) bo, kakor običajno, tudi dno 29. t. m., to je pred sejo izvrševalnega odbora, in sicer ob devetih v prostorih strankinega tajništva v Ljubl jani. Na tej seji se bodo izaelali še zadnji predlogi za sejo izvrševalnega odbora. (Poziv vsem krajevnim odborom.) Vse krajevne odbore SKS. prosimo, naj naznanijo okrajnemu tajništvu na Bledu (v roke Cirilu Majenu), koliko so darovali za pogorel ce v Predtrgu. (Laži proti Ekonomu".) Klerikalci trosijo po deželi laži, da bodo delničarji »Ekonoma" vsled izgub pri kupčijah ob delnice, zaradi česar ljudje dvigujejo delnice. Somišljeniki, pojasnite ljudem, da so delnice še nedotaknjene v banki, katera jih obrestuje. Za »Ekonoma" in njegove kupčije jamčijo dosedaj še samo tisti, ki so v pravilih kot ustanovitelji vpisani. Poleg tega pa dela »Ekonom" dobičke in ne izgubo. Toliko v pojasnilo. (Za tiskovni sklad) jo nabral Martin Sorn v vc*eli družbi v Grajski vasi v Gorenji Savinski dolini 330 kron. Nn zborovanju strankinih zaupnikov v Celju dne 15. t, m. se je nabralo za tiskovni sklad 991 K. Tovariši 1 Sledite! Nabirajte povsod : za naš sklad' Erez orožja in streliva se no dobivajo bitke — brez denarja tudi volilne bitke ne. Kaši politični nasprotniki imajo ogromne vsote de-jnarja. Z denarjem in lažmi nas hočejo premagati. Zbirajte zategadelj | ob vsaki priliki! Našo poštena stvar i bo premagala vse lažnive nasprotnike Ivzlic njihovim velikim V30tam de-! nar j a. Volili bomo s kroglicami. Pri tej oddaji glasov se bo vsakdo res lahko svobodno odločil za one kandidate, ki so pravi. Način glasovanja s kroglicami je v resnici tako tajen, da nihče ne bo vedel, kako je eden ali drugi volil, ker nihče ne bo vedel, v katero skrinjico je volilec spustil kroglico. Tovariši, vaša dolžnost je, da opozorite vse volilce na to. Zlasti opozorite na to omah- i Ijivce in pa tiste, ki se bojijo go-! spode. Ako je kje pritisk gospode j le prehud in se boji kdo njene' maščevalnosti, ali če mu gospoda' naščuje ženo in otroke, bi ga obdelava j o, da bi volil protikmetske kandidate, povejte dotičniku, naj jim kar reče, da bo volil z gospodo, vsaj bo nato glasovalno kroglico^ ko jo bo mel v roki, lahko spustil v našo skrinjico, ne da bi kdo vedel za to. Povejte to nele volilcem v vaši vasi, občini in župniji, ampak ponavljajte to vedno in povsod, kjer le morete ! Sedanje volitve bodo re3 svobodno, ker ne bo glasovnic, ki so sa megla zamenjavati ali prepisovati, in ker so bo glasovalo s kroglicami. Sedaj so naša krastah-* samostojnost odloči. Bodimo možje! Sram bodi vsakogar, kdor je šema! Na delo, možje! Pogovor pci lipo. Kmetje, sedaj gre za to, da se v vseh ozirih osamosvojimo in da so popoiBoma etrssemo gosposkega jerobstva. Ako izpadejo volitve za nas ugodno, tedaj smo rešeni Ako pa pri volitvah zmaga gospeda, smo ti sami izrekli obsodbo za vseno suženjstvo. Zategadelj naj eo v vsaki vasi prirejajo ..Gospodarski razgovori", pri katerih naj so nepoučeni poučijo, kaj kmetje hočemo in kako moramo biti složni, da nas gospoda ne xanužoji. Obnovimo aekdanja tako važae „Pogovoi's pod lipo", katerih nas je oropala gospoda! Taki gospodarski razgovori se morajo vršiti vsaj vsako neieljo v vsaki tudi najmanjši vasici, ako pa je lo količkaj mogoče, naj ss v vsaki vasi vrao po večkrat na teden ob večerih! K razgovorom sklici«o vse krnet® in vse obrtnike brez razlike strank! Pridsjo naj vsi, četudi niso bili doslej naši pristaši! Pogovarjajte sa o gospodarskih, pa tudi o političnih in volilnih zadevah! Soveda naj bodo razgovori složni! Pri njih nikogar n® žalite! S poučevanjem":^ dokazovanjem prepričujte tovariše, kako nujne potrebno jo, da srao kmetje složni in da hodimo v politiki vsi s ..Samostojno kmeti jsko stranko". Torej šo enkrat: Cfospoda--ski razgovori se m o r a j o vršiti v vsaki vasi in čim najpogosteje! Zbirajte aa ras pod lipo, čo lo vreme dopušča! Ob neugodnem vremenu pa prirejajte razgovore v takih prostorih, v katere se nihče ne bo branil priti, ali pa se zbirajte enkrat pri tem, drugič pri onem tovarišu! Nikomur gotovo ne bo žal, ako sa bo takih razgovorov udeleževal. Skrbite, da so bodo razgovorov redno udeleževali vsi kmetje in vsi obrtniki kakor tudi njih žene in dorasli otroci! Na delo, somišljeniki! Za primer pa, da bi se vaeih razgovorov hoteli "udeleževati nekmotje in delati pri njih zgago med vami, da bi imela tako gospoda večjo zasužnjeval-no moč, postavite take zdražbarje kratkomalo vljudno pod kap! K&ko je skrbela SLS; za kmeta? .j Kakor je&iharji se derejo klerikalci na vsa usta, koliko da so storili za kmeta. Pa naj še tako kriče, resnica je le ena, da so namreč vkljub dolgi vladi skrbeli le zrt sebe, za svojo slavno SLS., niti najmanj pa za kmeta. V članku »Brezpomembna stranka" smo to dokazali za gospodarsko življenje na deželi, danes pa hočemo dokazati isto za duševno življenje v vasi. Desetletja so vihteli cesarjevi in dr. Sušieršičevi hlapci bič nad kmetom, vas pa je ostala tako zapuščena, kot tedaj, ko so se kmetski križi še upogibali pod težo tlake. Ni čuda, da je vse bežalo v mesto in da je bilo na kmetih vsled pomanjkanja delavnih rok življenje vedno težje. Kdo se je brigal za vas, komu je bil mari njen procvit in koga jo zanimal napredek vasi, samo da je kmet volil tistega, kogar mu je zapoveda-voliti gospod, in opravljeno je bilo delo. Le poglejmo- po vr3ti vse panoge duševnega življenja na vasi! Za knjižnice se ni storilo ničesar, edino študentje, in to neklerikalni, so ustanavljali knjižnice, ko bi vendar ne smelo biti šole, kjer bi/ne dobil kmet v lepo urejeni knjižnici čtiva za dolge zimske večere. Čitalnice so bile. gospodom trn v peti, Se nista bila v njej samo »Slovenec" in ,, Doinclj ub", kakor da je čitalnica za to tu, da jc kmet še naprej v duševnem suženjstvu župni-šča in kaplanije. Deželni odbor je imel gledališče v svoji upravi in vendar vas ni videla nikdar nobene predstave, če se je zopet niso usmilili študentje. Tiste sv. Neže in sv. Genovefe, ki so jih vsiljevale Marijino družbe, so vendar stokrat premalo. Deželni odbor jo imel šolstvo v svoji roki in uboge učitelje je preganjal in nastavljal kot brezpravno paro. Ali da bi so pobrigal, da bi učitelji proti mali odškodnini skrbeli za pevske zabavo na deželi, da bi bili oni voditelji pevskih zborov, za to se ni menil. Kdo bi mogel pričakovati, da bi SLS. prišla na pametno misel, da osnuje po deželi službe potovalnih učiteljev za prvo zdravniško pomoč, za najpreprostejšo ljudsko higijeno! Volitve in strnnkarstvo samo, to jim jo bilo vedno pred očmi. Domača obrt jc propadala in kaj so je storilo za njeno povzdigo! Samo to, kar je bilo že iz prejšnjih časov, so vodili »kmetski prijatelji" SLS. še naprej. Vsaka večja vas bi morala imeti svoj občinski dom, kjer bi bilo mogoče prirejati predavanja, zborovanja in zabave. Pa tudi to je bilo klerikalcem tuje, ker oni so poznali samo katoliški dom, kot da bi drugi ne bili tudi vaščani. Kakor njihovo gospodarstvo, tako je tudi n jihovo kulturno delo en sam veliki minus in klerikalci so tekom vse svoje dolgotrajne vlade znali pokazati samo eno: da imajo ljubezen samo do najlepših domov v vasi, do župnišč. da jim je pa vse drugo deveta briga. Zato pa, kmetje, vkup in vsi v boj za staro pravdo, za povzdigo vasi in duševnega življenja na deželi! »Samostojna kmetijska stranka" posveča (emu največjo pažnjo, ona edina bo tudi izvedla ozdravitev družabnega življenja v vasi. Ker ona je sestavljena iz kmetov in zate tudi čuti z njimi in ne z gospodo! Vprašamo! Po Ljubljani se govori glede koroškega poloma vse polno stvari, ki kriče po razjasnitvi. Ker ne bi hoteli delati komi} krivice, zato vprašujemo javno poklicane faktorje, da nam odgovore, v koliko so te govorice resnične. 1.) Ali je res, da so bili socialni demokratje odklonjeni, ko so hoteli pomagati na Koroškem? 2.) Ali jc res, da je bila njihova pomoč odklonjeno, ker se je balo, da oni škodujejo strankarskim interesom edino zveličavne klerikalne stranke ? 3.) Zakaj niso vse stranke brez izjeme sistematično in disciplinirano delovale sa Koroško? 4.) Ali je res, da se je v Veli« kovcu razdelil sladkor, darilo trgovcev, šele v torek, dva dni po plebiscitu? o.) Ali jc res, da so prišle razglednice o sprejemu koroških otrok v Ljubljani neporabljene nazaj? 6.) Ali je res, da se tudi čevlji niso razdelili pred plebiscitom in da je del teh bil ukradeni 7.) Ali je res, da je bilo na veli-kovškem glavarstvu dosti najbolj zagrizenih Nemk in da je ena. žena nekega uradnika, javno govorila: Die Slaven werden niemals sicgefi (Slovani nikdar ne zmagajo1)? 5.) Ali je res. da so bila ponovno preslišana svarila visokih tujih oficirjev še v .soboto pred plebiscitom? 9.) Ali je re3, da jc g. delegat Jo-vanovič že v četrtek pred plebiscitom najresuejc vprašal, kako sto-iimo, da se ve ravnati, in da se niU je odgovorilo nad vse optimistično? 10.) Ali je res, da ao se nekateri naši, celo zelo visoki funkcionarji že v soboto pred plebiscitom pričeli izseljevati 2 Plebiscit je vodila pokrajinski vlada v Ljubljani, in sicer je imela popolno svobodo in neomejeno upravno moč. Zato pa je tudi ona, oziromš njen šef dr. Brejc, dolžna, da podu zadovoljiva razjasnila. Mi ta razjasnila najodločneje zahtevamo, drugače bomo prisiljeni, spregovoriti brez ozirov. Narodnih krivcev v svoji sredi nc trpimo. Končno še eno vprašanja »Slo* venec" in »Večerni list" pišeta n® način, kot da bi bil Beograd, oziroma kot da bi bili Srbi edino krivi naše nesreče. ..Slovenec" dela celo reklamo s takimi nesramnimi stvarmi, ker tiska na uvodnem mesttt »Beograd zaukazal izpraznitev Ko« roške". Ker jo taka f/isava narodnemu ujedinienju skrajno škodljiva-, vprašamo šefa vlade, g. drja. Brejca, ali mu je to koketiranje z vzbujanjem plemenskega sovraštva znan« in ali namerava svoje pristaše pri omenjenih listih poučiti, da se tudi plemensko sovraštvo ne sme propagirati v škodo države. Tudi na to vprašanje mora dati dr. Brejc odgovor. Slepomišenj« smo siti! Agittrajte od osebe do osefee za Samostojno kmetijsko stranko"! 2 Kmetje, vpoštevajte veliko važnost, ki lo ima za vas „ Ekonom"! UttA AH il MLj V Radovljici bo dno 28. t. m, ob enajstih okrajni tabor SKS. na prostem. — Istočasno bo zaupni shod predsednikov krajev-! nih odborov in zaupnikov vsega okraja. —. Pridite vsi, da čim dostojneje proslavimo našo st?ar! Velik tabor SKS. bo v nedeljo j dne 31. oktobra ob pol enajstih (po oerkvenem opravilu) na glav- j nem trgu v Ljutomeru. — Vsi na tabor in v boj za staro pravdo! Dne 31. t. m. ob desetih dopoldne bo velik okrajni shod SKS. pri tovarišu Otetu v Škofji Loki »Samostojna kmetijska stranka za Slovenijo" priredi shode v nastopnih krajih, in sicer: Dne 31. oktobra: po prvi sveti maši v Veliki dolini in ob dveh popoldne v Kriki vasi. Shod v Stični pri kolodvoru se vrši dne 31. t. m. ob treh popoldne in ne 24. t. m., kakor je bilo prvotno pomotoma poroč&no. Tovariši kmetje in tovarišice kmetice, udeležite se shoda zanesljivo. Na Vačah pri Litiji bo shod naše stranke prihodnjo nedeljo dne 31. t. m. ob po osmih zjutraj. Dne 7. novembra: ob desetih v gostilni pri Jurju v Kokri in j ob treh v Velkavrhovi gostilni v Preddvoru. Dne 8. novembra ob eni pq- Soldne v Kranju pri Petru [ajerju. Dne II. novembra ob enajstih pri Vidmarju v Poljanah nad Škof j o Loko. Dne 14. novambra: ob desetih oa Lužah pri Šenčurju pri Jo-koveu in ob treh pri Matiju Kernu v Cerkljah pri Kranju. Dne 21. novembra: ob ena j t ti uri pri Thaerju v Zaleznikili in ob treh pri Siibarju v Selcah nad Škof j o Loko. Dne 21. novembra ob desetih v Stražišču v gostilni na Ga-žteju. V kozjanskem okraju bodo dne 31. oktobra shodi SKS. v teh-le krajih: pri-Sv. Petru, v Podčetrtku in v Pilštanju po prvi sv. maši, v Bučah, ©Umjem in Kozjem ob dveh popoldan. Dne I. novembra pa bodo shodi V Fo&sredi in Koprivn'ci po prvi sv. maši. — Možje, žene, fantje in dekleta vseh teh in sosednjih župnij, pridite, da se dogovorimo o skupnem nastopu za naše pravice in svobodo pri volitvah dne 28. novembra. Shod SKS. za Posavje bo dna 7. novembra po nrvi sv. masi (ob osmih) v Brežicah. Kmetje, prdite na te shode polnostevilno in pokažite s svojo udeležbo, da se zavedate resnosti časa in položaja, v katerem se nahaja kraeteki stan! v < (Naši shodi v Slovenskih goricah) so src vršili dne 17. t. m. z najboljšim uspehom v Jarc-nini, pri Sv. Jakoba, pri Sv. Barbari in pri Sve-i tem Rupertu. Na shodih pri Sv. Kri-; žu nad Mariborom in pri Sv. Juriju 1 ob Pesnici je bila udeležba manjša, uspeli pa bo vseeno dosežen, ker so bili na obeh shodih boljši razumniki, ki bodo z najboljšo voljo razširili agitacijo za SKS. Pri Sv. Križu je bil izvoljen strankin krajevni odbor. Naš novi tovariš Simon rit od Svetega Urbana prav pridno deluje v 6vojem okraju. Temu je priča zlasti »Slovenski ffospodar", ki ga je počastil s celo kolono objepajočim člankom. (Tabor SKS. v Žeiimljah pri Ljubljani.) Za 3. i. m. smo z mrzlično naglico — čas nam je bil kratko odmerjen — pripravljali tabor SKS. Kakor kmetskemu prazniku na Bledu, prav tako je tudi nam grozilo slabo vreme. „Bog ima v resnici rad te samostojneže", sem čul govoriti omahljivee, ko smo zborovali pri najlepšem vremenu in velikanskem navdušenju pod zeleno zastavo. Kmalu po poldnevu so se že pričeli zbirati domačini, bližnji in oddaljenejši gostje pa prihajati ali peš ali na vozeh in kolesih. Bilo je vseh prav lepo število. Zborovanje, ki ga je otvoril načelnik krajevn...... odbora za Želimlje-Golo, tovariš Ponikvar,' je vodil tovariš Podržaj. Kot prvi govornik je nastopil načelnik SKS., tovariš Kušar, ki nam je jasuo in poljudno razložil pomen in program SKS. ter povedal vnok, kaj je privedlo nas kmete, da smo si zgradili lastno hišo — svojo stranko. Z željo, da bi se vDi kmetje in vsi obrtniki — stebri države — združili pod zeleno zastavo SKS., je govornik med viharnim odobravanjem zaključil svoja izvajanja. Tovariš Pucelj je v početku svojega govora izrazil veselje nad delovanjem za našo stranko in nad zanimanjem za politiko sploh, ki se goji med mlajšimi, katerim je dajal pogum za nadaljnje delo. Dokazal je, da so bile in so še vedno vse stranke nasprotnice kmeta. Edi-: no SKS. je prava organizacija za: nas. Voditelji teh strank, v mestih meščanski sloji, po deželi pa duhovniki in nekaj mogotcev, so si. ko so po kmetskih hrbličkih zlezli na poslanske in pozneje na ministrske stolčke, ustvarili monopol na politiko, češ: ti, Jcniet. uas le poslušaj,! saj itak nisi za politiko! Pred volitvami so nam vse mogoče in nemogoče obetali, ko pa so bili izvoljeni, so na vse obljube pozaHli in mislili samo na svoje žepe. To nam dokazuje razmerje krone in dinarja. O davkih na vojne dobičke neče vladi ničesar več slišati. Ubogi kmetic naj plača toliko ali še voč davkov kakor velekapitalist. Ker je naš prestolonaslednik dal por!:Is-o za izvedbo agrarne reforme z besedami »Zemlja je božja in kmetova", zato se niso upali popolnoma prezreti tega vprašanja, a zapregli so ta voziček spredaj in zadaj, tako da ne more nika- j mor. Velekapital, grofje, škofje, cerkve, samostani, duhovščina so proti izvedbi agrarne reforme. Mi kmetje pa zahtevamo pravično razdelitev zemlje med one, katerim je primanjkuje in kateri jo znajo in hočejo obdelovati. Prepovedi sekanja lastnih gozdov, proste predaje živine, visoke uvozne in izvozne carine, neznosne draginje itd. je kriva sedanja vlada s svojimi brezmiselrumi naredbami. Dne 28. novembra bo zapihala burja, kateri bo lahko kljuboval kmet, četudi v že raztrgani suknji, ne pa gospoda v frakih. Ta burja bo pomed-la te »delanezmožne" ljudi iz naše hiše in vstopili bomo v to hišo mi — kmetski stanovi. Dogradili bomo hišo, postavili v njej na prave prostore pohištvo in zakurili peč, pri kateri se bomo vsi stanovi v državi zadostno ogreli. Da bo burja dne 28. novembra močnejša, zato kmet in obrtnik na delo! Agitacija je oranje in setev. Kdor ne seje, tudi ne žanje. Ni zadosti, da vsak izmed nas spusti volilno kroglico v skrinjico SKS., ampak vsakdo naj gleda, da pridobi za stranko kolikor le mogoče glasov. Oče naj pridobi sina, sin očeta, brat brata, žena moža, sosed soseda itd. Ne strašite se truda! Vsak dela pri tem za svoj lastni in za interes vseh. "Na delo torej! Po tem govoru kar ni hotelo biti konca s odobravanja. Nastopil je nato še kmet tovariš Šcnh, ki nas jo spominjal časov tlake in suženjstva. Tudi sedaj smo še sužnji — sužnji gospode. Osamosvojimo in organizirajmo so trdno v SKS., ker le ta stranka jo za kmeta, obrtnika hi delavca pravn organizacija! ( Klici ,,Ziviol") Po zborovanju se je razvila domača zabava. Mlajši so veselo poskočili na plesišču, starejši pa smo delali načrte za naprej in eden drugega bodrili k resnemu delu na polju organizacije. Vsi skupaj pa si želimo kmalu zopet enake prireditve v našem kotu. Obrtnik-kmct. Dopisi. (Sevnica oh Sari.) Pri nas krožijo vesti, da namerava dati lastnica tukajšnje graščine (avstrijska Nemka) obširno svoje posestvo v večletni najem nekemu špekulantu. Vsled tega se je poprijola tukajšnjega Ijud-shva nepopisna ogorčenost, Naša polja, katera še poprej daleč niso zadostovala potrebam domačega prebivalstva, so se z razširjenjem industrije kakor'tudi železnice šo skrčila. Vsled tega pretežni tlel ljudstva nima potrebnih zemljišč. Stanovanska beda v trgu kakor tudi v okolici je neznosna. Graščinska polja in graščinski travniki so deloma na pol ob- delani, deloma pa v najemu za oderuške cene. V orjaškem gradu, gnezdu izkoriščevalcev naših dedov in pradedov, kjer bi imelo lahko (lo 40 rodbin potrebna stanovanja, se šopiri bivša grofica s svojo obširno iz Nemške Avstrije »privandrano" družino. Torej tujerodcem razkošje, a domačemu ljudstvu glad in pomanjkanje stanovanj. — Celo graščinsko velepeseatvo se mora po ministrski uredbi razdeliti in potom agrarnega odbora oddati ljudstvu v štiriletni zakup do definitivne rešitve agrarnega vprašanja. Apeliramo na deželno vlado v Ljubljani in na vse merodajne kroge, da se čim prej razpišejo volitve v agrarne odbore, da pride tako ljudstvo čim preje do svojih pravic. (Iz ptujskega okraja.) Ptujsko okrajno glavarstvo je izdalo dne 8. t. m. pod št. 6518'!—I na vsa občinska predstojništva ta-le ukaz: „Z ozirom na brezvestno navijanje cen za jajca se ima razglasiti, da se bo kazensko postopalo proti producentom, ki prodajajo jajca dražje kot po 1 K 80 v komad in proti trgovcem, ki jih prodajajo dražje kot po 2 K komad." Za prestopke te odredbe predpisuje glavarstvo tudi ogromne kazni do šest mescev zapora in denarno globo do 20.000 kron. Pozivlje tudi občinska predstojništva in občane, da pomagajo pri pobijanju draginje s tem, da c-adijo vsak tozadevni prestopek. Merodajne faktorje pri okrajnem glavarstvu vprašamo, ali je bila dosedanja cena 3 krone za komad pretirana z ozirom na druge gospodarske in gospodinjsko potrebščine, pri katerih rastejo ceno brez konca? Ali hočete s tem izzivati mirno in pokorno kmetsko ljudstvo, katero že itak draginja tlači v toliki meri, da si ni več v stanu kupiti najpotrebnejšega? Država je uvedla za vse predmete, brez katerih kmet ne more biti, trošarino. ki ne zadme tr/oveev, ampak edinole konsumenta. V=led trošarine so se dvignile cene: kilogramu so5i na 5 K 60 v, škatlici vžigalic na 1 K 20 v, litru petroleja na 20 K. kilogramu karbida na 12 K; za koliko pa sta se podražila obleka in obuvalo, pa niti misliti ne smemo. In vendar smatra ptujsko okrajno glavarstvo samo kmeta za brezvestnega navijalea een ter ga pozivlje, naj ovadi samega sebe orožništvu nli občinskemu predstojniku. ako bi jajea prodajal po taki ceni, ki daleko ne dosega cen, katere mora plačati on za svoje neizogibne potrebščine. Kmetje I Tukaj imate zopet dokaz, kako potrebna je naša kmetijska organizacija. Kdo se upa predpisovati drugim stanovom, koliko smejo računati za svoje pred mete ? Samo kmet stoji še vedno pod varuštvom gotovih gospodov, kateri bi radi na njegov račun udobno in poceni živeli, dočira bi se mi ubijali od zore do mraka pri borni hrani in navsezadnje bi še morali hoditi nagi in bosi okoli. Dragi tovariši kmetje! Zagotavljamo vas, da nnš zeleni prapor že stoji tako visoko, da bomo v doglednem času mi predpisovali cene, katere zahtevamo za naše pridelke. V upanju na skorajšnje uresničenje naše pravične zahteve vam kličemo: V boj za naše pravo! —^ Kmetje dravskega polja. (Sv. Peter pri Mariboru.) »Slovenski gospodar" se zaletava v nas samostojne kmete v Trčovi, Nebovi in Grušovi ter nas imenu je pretepače. Mi samostojni kmetje pa vendar nismo krivi, če se fantje, srredoč iz gostilne, kaj pokregajo. Mislimo, da se urednik, kaplan Krajnc, jezi, ker se je njegov zvezarski Sv. Peter iz-preobrnil v samostojnega, čeravno ie lani dne 7. decembra, na shodu SKS. pri Sv. Petru tulil, da ostanejo Šent-peterčani vsi v »Kmetski zvezi". Prišlo je pa vse drugače! Kaplan Krajnc ima v svoji »"Kmetski zvezi" še štiri cerkvene ključarje in nekaj zaslep-Ijencev na Vodolab; drugo je pa vse v SKS. Jezi se pa ta gospod tudi zato na nas, ker ni mogel s svojo prisego in z pričanjem i zkopati iz sramote in stroškov svojega tovariša Zebota pri sodni obravnavi, ki jc bila dne 20. julija, in pri kateri smo mi camostojneži nastopili dokaz resnice in s tem dokazali, da je 2e-botovo delo najgrša laž in najgrše obrekovanje. Pri nas je sedaj v resnici najmočnejša naša SKS., ker je ljudstvo sprevidelo, da z obrekovalei in lažiprijatelji ni dobro imeti j posla. , Zato nas imenuje kaplan Krajnc ge- nerale in c. kr. samostojne na Grušovi in Trčovi, ker vidi, da smo veliko močnejši kot njegova lažnjiva stranka, bivala vam torej, da ste sprevideli našo močno organizacijo, za katero bomo delali noč in dan. Nikdar več po volitvah ne boste go-■ pod a ril i vi, klerikalci, nam kmetom in delavcem. Za enkrat dovolj! čc nas boete pa še kdaj zopet lažnivo ob-rekovali, se bomo pa seveda še oglasili, a takrat Vam bomo seveda krep-keje odgovorili. kraj ms p Kf (Pokrajinski vladi.) Na deželi se gode nezakonitosti. Cisto v protislovju z naredbo o trošarini, razglašeni v 107. št. »Uradnega lista", pobirajo daearji po deželi na petijot ali domačo pijačo dac. Neopravičena obremenitev naravno prebivalstvo,sij-no razburja in gotovi krogi, ki so.posebno v zadnjem času pridnona delu, izrabljajo to v svoje nečedne namene. Zato zahtevamo najodločneje, da pokrajinska vlada proti temu takoj protestira in poskrbi, da se bo zakon spoštoval. Zahtevamo intervencijo brez odloga. Naša stranka je poslala glede te zadevo odločen protest predssdništvu deželne vltdo in dele-"nciii ministrstva financ (SLS., JDS., JSliS., N5S.) in končno seseda tudi komunisti, vse te stranke so za osemvrni delavnik, ker ao demagogi ene in se ne upajo odkritosrčno zastopati obrtniških in kmetskih interesov. Kmetje in obrtniki, zapomnite si te in na dan volitev naredite konec demagogiji! (Predsedniki glavnih volilnih odborov) mora i,o biti člnni najvišjih sodišč. Kot taki so bili izžrebani za Ljubljano Ivon Jvkovič, predsednik apelncijskega sodišča v Beogradu; za kranjsko volilno okrožje Fran Du-'etro-lej (S K), na sladkor (8 K), na vsako električno žarnico (40 K), potem davek na vino in sadjevec itd. Daearji in financarji nam bodo cementi-rali želodce in določili, koliko smemo doma popiti, a vsaka izprememba v kleti (pretakanje iHA bo morala javiti dacarju ali financarju. Ako se bo hotela ta naredba po njenem besedilu izvajati, potrebovali bomo za srednjo vino ali sadjevec v vsaki občini po 15 do 20 financarjev, kar bo stalo najmanj petkrat toliko, kolikor bo trošarina donašala. Poleg tega te stalne šikane kmetovalcev s strani revizijskih organov, kar vse skupaj nima nikakega zmisla. Preti takim odredbam, ki so samo za to, da nadlegujejo kmete, moramo najodločneje protestirati. Učimo se iz te ga, kako nujno potrebno je, da dobimo zares kmetsko strokovniaško zastopstvo v državnem zboru. Zatorej kmetje, vsi v našo »Samostojno kmetijsko stranko"! Glasujte na dan Volitve le za njene kandidate, ako si nočete spletati biča zase. (Kdo je kriv novih davkov, zta- ati trošarine.) Plačevanje trošarine je predpisal finančni minister na podstavi načrta državnega proračuna, ki ga je potrdil ministrski svet in ki so ga podpisali vsi ministri brez izjeme, tako liberalci, kakor klerikalci, radikalei ali kakor se že zovejo vse- te vladne stranke. Zato so tudi vsi ministri in vse stranke, ki so v vladi, za te davke ljudstvu odgovorni. Skrajno nepošteno in hinavsko je, če se izmed zastopnikov teh strank kateri zdaj laže, da on ni kriv teh davkov, dasi je sam podpisal dotični ministrski sklep. Tako hi-navščinc uganjajo sedaj naši patentirani pošten j akoviči klerikalci. Medtem ko je njih vrhovni poglavar, minister za promet dr. Korošec, sopodpisal dotieni finančni načrt, po katerem se trošarina predpisuje, prirejajo naši klerikalci po deželi shode in na njih zabavljajo čez liberalce, češ da. sq oni krivi novih davkov. Res je, da je finančni minister dr. Stojanovič pristaš demokratske stranke in da je tudi ta stranka novih davkov sokriva, a prav tako je kriv tudi dr. Korošec, ki seveda kot minister za promet ni davkov predpisoval, ker je to posel finančnega ministra, sokriv je pa prav tako klerikalec dr. Korošec kot liberalec dr. Sto '"'V k-v* H"'! o" ta predle z podpisal. Če je Lil dr. Ko< rc^ec prod tem uavj-.om, luoiai ur bil odločno nastopiti in odložiti ministrski svoj posel, češ, tako krivičnih davkov jaz ne podpišem, v taki vladi, ki take davke kmetu nalaga, ne sedim!" A tega gospod doktor ni naredil, kajti škoda bi bilo gorkega in mastnega ministrskega stolčka* pač pa je hinavsko zavil oči in rekel: »Vidiš, kmet, kaj liberalci delajo!" Da se še lepšega naredi a svojo čedno stranko, je poslal svojega dobrega prijatelja, mariborikega jezuitskega patra dr. Hohnjeca v državni zbor in mu naročil, naj jjovori proti tem davkom. Ljudje božji, ali ni to višek hinavščine, če minister podpiše davčni načrt za nove davke in potem te davke v javnosti pobija, samo da bi so nasproti voiilcem opral? In tem ljudem, ki se iz ljudstva, norčujejo tako, Liker najprefriganejši vaški komedijant, izrekajo naši klerikalci na svojih shodili še zaupnice. Kdaj bo naše zapeljane ljudi vendar pamet srečala, da bod"® izpregledali, kafto jih vodijo ti pošteni akoviči za nes? Na Dolenjskem živi neki poitenja-kovie, ki je svoječasno pisal politične članke v »Slovenski Narod" in je potem sam iste svoje članke pobijal v »Slovencu". Ta pošten jskovič danes živi in je — seveda — dika dolenjskih klerikalcev. Vsaj je tudi pravzor pravega klerikalca, to je hinavec in ljudski slepar. (Zakaj mora biti vsakdo proti SLS.?) Zato: J.) Ker je to stranka nospodov in ne stranka kmetov; 2.) ker cepi ta stranka moč kmetskega ljudstva, ki mora biti edino, čc naj si pridobi svoje pravic.c; S.) ker nikoli ne napada mešianshUu in gosposkih strank, temveč vpije vedua ssma na samostojne kmete; 4-j ker s samoupravo pokrajine samo slepari, d očim njen vodja dr. Korošec glasuje za najhujši, centralizem; 5.) ker pridiguje, da mora voditi kmet samo kmeta, v resnici pa jo (SLS.) vodijo samo doktorji in gospodje; 6.) kar niso ves čas svoje vlade ničesar sto* ribi za kmeta, vse pa za strankarsko korito; 7.) ker se druži z zastopniki kapitala v trboveljski premogokopni družbi. (Dr. Korošec za centralizem.) Z naravnost cirkuško reklamo kriec naši klerikalci v svet, kako edino oni tešijo nas vse pred gotovim poginom, ker samo SLS. se poteguje za avtonomijo. Lažnivei in sleparji! Na Slovenskem res krioe klerikalci;o potrebi avtonomije, toda tam, kjer se stvar dela, kjer se o tem vprašanju odločuje, pa sklepajo čisto drugače. Dne 19, oktobra je bila v Beogradu, seja ministrskega sveta pod predsedstvom regenta. Na tej seji je bilo sklenjeno soglasno, da predloži vlada konstituanti sledeči načrt: Država jc enotna parlamentarna monarliija z dinastijo' Karadžordž0vi«c-ljenega vina. Vsaj je vinogradnik tudi prej mora1 od vina dac plačevati, če ga jc točil pod vejo: Na vsak način pa smo proti temu, da se vinogradnika sili, da bi moral od vina, ki ga sam pridela in sam doma porabi za svojo družino, posle, delavce i. dr. dac plačevati. Kdor danes pozna raz-su pa se je notranje stanje Italijo mere na deželi v vinorodnih krajih, ta gotovo prizna, da prosto puscena množina vina vinogradniku nikakor ne zadostuje. Zato tudi odločno protestiramo proti temu, da so oblastva samovoljno določila to količino, ne da bi zaslišala izvedence v tej stvari. Mi odločno protestiramo proti tej krivični odredbi in izjavljamo, da bomo po svojih zastopnikih v novoizvoljenem državnem zboru odločno zahtevali, da se ta kmetu-vinogradniku prizadeta krivica takoj odpravi. (Povišanje taks.) V bodoče je treba za vsako pismeno oblastveno rešitev plačati 20 kron (dosedaj S kron). Za vsako pritožbo na državni svet, proti kakemu administrativnemu oblastvu je plačati 40 kron (dosedaj 20 kron). Ni vstopnice za gledališča, koncerte, predavanja, razstave je plačati 10 odstotkov vrednosti vstopnice; za vstopnice k zabavam (kino, kabaret, cirkus, mena-žerije itd.) pa je plačati 30 odstotkov od vrednosti vstopnice. (Pomanjkanje vagonov) je pri nas še vedno zelo občutno. Pravzaprav je vagonov dovolj, vsaj jih stoje že dve leti cele kolone na stranskih progah, n. pr. v Teznu pri Mariboru, v Zalogu in v Dravi j ah pri Ljubljani in drugod, toda materiala menda ni, da bi se popravili. Skoraj na vseh železniških postajah vidimo skladišča lesa, ki ga vsled pomanjkanja vagonov ni mogoče izvažati, Dolenjci spravljajo iz najoddaljenejših krajev les preko Blok na postajo Rakek.. (Modro galico za našo državo) bodo začeli izdelovati pri borskem rudniku prihodnjo spomlad. (Kapsljc za lovske puške) je zopet dovoljeno uvažati. (Uvoz žganja iz zasedene Dalmacije) je dovolilo ministrstvo brez carine. S takimi olajšavami podpiramo le Italijane. (Povsod tuji kapital.) Sestavila se je večja družba angleških kapitalistov, ki prevzame v Bosni rudnike železa in premoga. Na eni strani se otreamo nemškega kapitala, na dra-si strani pa vabimo angleško izkoriščevalce. (Glje se podraži.) Iz Dalmacije poročajo, da se je olivno olje za 300 odstotkov podražilo. (Cena pšenici bo padla.) V Indiji in Avstraliji prično z žetvijo prihodnji mesec. Dovoljeno je, da se se smo iz Indije izvoziti 400.000 ton pšenice. Avstralsko žito se spravi na trg meseca decembra. Tudi v Kanadi so pridelali pšenice skoraj 100 milijonov bušelnov več kot lani. (Trgovina z volno, lanom in ko-rami) je v naši državi prosta. (Uvoz luksuznih predmetov) je ministrstvo zopet dovolilo, toda plačati bo treba izredno visoko carino. (Cene krompirja in mleka na češkem.) češkoslovaška vlada je določila ceno krompirju z 42 kronami za 100 kg in mleku z 2 kronama za liter. Treba pa je vedeti, da se dobi za 100 čeških kron 1G6 naših. (S soeializiranjem industrije ne gre.) V Avstriji, kjer so vladali do sedaj socialni demokratje, so takoj začeli s soeializiranjem privatnih podjetij, kar pa se je tako slabo obneslo, da hoče vlada vsa z nasilstvom podržavljena podjetja zopet izročiti privatnikom, a država si zagotovi le delež na dobičku. (Kako se pomnoži pridelek žita?) Okrajni odbor za poljedelstvo v francoskem departementu Isere se bavi z vprašanjem, kako dvigniti gojenje žitne bilke in povečati njeno plodnost potem populariziranja znanstvenih metod. Njegovi poizkusi so imeli v zadnjih dveh letih izvrstne rezultate, a odbor je posvelil posebno skrb prav originalnemu procesu gojenja žitne bilke, katerega je na svojih zemljiščih upotrebil g. Pion - Goud. Ta namreč preparira žito v specialni vreli tekočini, ki jo imenuje »germaiteur . Tako zrnje, posajeno tudi na slabo obdelanem zemljišču, vsklije in raste zelo bujno in napravi stobla, ki se odlikujejo po svoji ra-ti in po velikem klasja polnem z nju. Pion-Goud bo svoj izum v krotkem sporočil javnosti. Odbor za poljedelstvo, ki obhodi večkrat njegova zemljišča, je konsiatiral v resnici občudovanja vredne rezultate. če se bodo dosegli tudi drugod taki uspehi, pote.* nastane prava revolucij* v ži'»ii pielukciji. Kmetij pomnite da zapečatijo bodoč® volitve vašo usodo 1 njem naprej po začrtani poti, ker le v zdrnženj*u je moč! Pozor kmetovalci! Kdor hoče imeti dobro in hitro popravljene vsebo-vrstne Stroje, naj »o ol>rne na tvrdko Mihael Kavčič, strojna delavnica z električnim obratom v KOSEZAH pri LJubljani it. 7. Gene zmerne. Izvršitev točna. Kompletni Štedilniki vedno v zal' g'. Primešaš krmi Mastin! V zmislu odloka deželne viau>' za Kranjsko r Ljubljani z dne 18. julija 1899., št 10.7>95, ki m. pa je mestni magistrat ljubljanski iz-poročil dne 28. julija 1899., St 25.255, smejo dietetično arfdstvo Mastin, redilni prašek sa prašiče in za vsako živino, lekarnarji, trgovci, drogisti in kramarji prosto prodajati. Mastin je kot prost obrtni predmet oglašen V Ljubljani, dne 3. avgusti 1900, ms r. opr št 28.5(51. — Ako Mastina v lekarnah in trgovinah ne dohite, ga naročite po poŠti. 5 zavojev Mastina stane 50 kron in se jih poš je poštnine prosto na dom. Mazilo Koper garje < nafto I mazilo) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni in izpuščaje; pri živini uniči garje. Lonček tega mazila velja po posti 15 kron LekarnapTrnkoci v Ljubljani (Slovenija) zraven rofovža. | Odvetnik dr Leopold Boštjančič Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjamo, da smo zopet otvorili svojo ff stroje, iS isti koiesa,^ pSaiče, cevi, karbid sn i == svet like ===== g priporoča Saj ¥@k Siti sa 7.1 Ustanovljeno 1903. iz kavčuka in kovin. Pečati Klišeji za tisk. Šablone. Vzvddne tiskalnice. ^O Modeli za predtiskanje perila. JJP Datum-štampilje