Kamniški OBČAN
St. 10
43. leto
Kamnik, 27. maja 2004
Z včerajšnje seje občinskega sveta
ODPADKI POSTAJAJO ČEDALJE POMEMBNEJŠA ZADEVA
Včerajšnja štirinajsta seja občinskega sveta je bila vsebinsko zelo pestra. Se več pozornosti kot običajno so tokrat svetniki posvetili prostorskim zadevam, saj je bilo urejanju prostora ali upravljanju z njim na tak ali drugačen način namenjena skoraj polovica vseh točk dnevnega reda. Poleg tega so svetniki po hitrem postopku sprejeli tu-
di zaključni račun proračuna in premoženjsko bilanco občine Kamnik za preteklo leto, lotili pa so se tudi problematike odlaganja komunalnih odpadkov in predloga Pravilnika o prometnem režimu na posameznih javnih prometnih površinah,
ki so ga tudi sprejeli.
Več na 3- strani
Ob nameravanem začetku gradnje središča Jehovovih prič na Duplici
Svet KS Duplica napovedal proteste krajanov in nato kolektivno odstopil
Ob evropskem letu učenja s športom v ZUIM-u
Gibalna oviranost in šport -sodelovati in zmagati
Gojenci /I IVI-a so se pomerili v hokeju na vozičkih in drugih športih in tako praktično pokazali, kaj zmorejo tudi v športu.
MEŠČANSKE
IN PODEŽELSKE VILE -
PREZRTA KULTURNA
DEDIŠČINA
Meščanske in podeželske vile, razkošneje grajene eno- ali dvosta-novanjske hiše z vrtom, so tudi na Kranjskem nastale v 19. stoletju kot zunanji izraz novo nastalega meščanstva. Tudi Kamnik ima nekaj lepih vil z zanimivo zgodovino, ki jih predstavljamo na 9. strani.
Pod tem naslovom so v Zavodu Za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku pred nekaj dnevi pripravili okroglo mizo s pisanim celodnevnim programom športnih aktivnosti in zabavnih iger učencev in dijakov.
V razpravi so sodelovali strokovnjaki s področja športa z ministrstva za šolstvo, znanost in šport (mag. Bojana Globačnik), Pedagoške fakultete (dr. Rajko Vule), fakultete za šport (dr Mer man Berčič), Zveze za šport invalidov Slovenije (Emil Muri), športni pedagogi in vzgojitelji iz ZUIM-a (Niko Cankar, Mojmir Mavric, Matej Peljhan) in drugi, ki so vsestransko preučili možnosti za organiziranje športne vzgoje pri gibalno oviranih učencih in dijakih v rednih šolah, pomen, ki ga ima zanje učenje z gibanjem oziroma športom, potrebna znanja učiteljev za prilagajanje sport nih aktivnosti in podobno.
Nadaljevanje na 4. strani
Na razširjeni seji sveta KS Duplica v ponedeljek, 24. maja, ki so se je udeležili tudi predstavniki lastnikov stanovanj v stanovanjskih blokih na Groharjevi in Matije Dlejca ulici, ravnateljici osnov ne šole Marije Vere in vrtca Anto-
na Medveda, so obravnavali predlog ali bolje rečeno skico občinske uprave o predvideni ureditvi parkirišč ob ulici Matije Blejca, informacijo o začetku gradnje izobraževalnega središča Jehovovo vih prič na Groharjevi ulici in
Zadnja, razširjena seja sveta KS Duplica, na kateri so člani sveta po očitkih občinskemu vodstvu v zvezi s problematiko parkirišč na Duplici kolektivno odstopili.
predlog sklepa o kolektivnem odstopu sveta KS Duplica.
Kot je dejal Franc Orešnik. predsednik sveta KS Duplica, je bil povod za na hitro sklicano sejo dopis Lesnina inženiringa iz Ljubljane, ki je kot izvajalec gradnje zaprosil krajevno skupnost, da krajane obvesti, naj od torka, 25 maja, ne bi več parkirali avtomobilov na zemljišču, sedaj v lasti Jehovovih prič, ker bodo okoli se danjega makadamskega parkirišča začeli postavljati gradbeno ograjo.
Po daljši razpravi o predlogih možnih protestov v zvezi z začetkom del pri gradnji centra Jehovovih prič in problematiko parkirišč na Duplici so se člani sveta odločili, da se svet KS skupaj s krajani v sredo poda na sejo ob činskega sveta in županu izroči izjavo o protestnem odstopu sveta krajevne skupnosti Duplica, kar so včeraj tudi storili. Na parkirišču pa naj bi lastniki postavili svo je avtomobile tako, da bi preprečili postavitev ograje in začetek gradnje Več na 3. strani
ZLATI ZNAK CZ POVELJNIKU '-PGD KAMNIK JOŽETU OBLAKU
Na predlog (,Z Slovenije je po veljnik C/, Republike Sloveniji Miran Bogataj odlikoval Jožeta Oblaka /, Zlatim znakom Civilne zaščite. Priznanje je bilo podeljeno na plenumu CZ Slovenije 17. aprila na Bledu.
Jože Oblak je član poveljstva GZ Slovenije, pomočnik poveljnika d/, Slovenije za industrijsko gasilstvo, poveljnik regije Ljubljana III., poveljnik osrednjega gasil-
tudentski
ervis
Kamnik
Glavni trg 23 gsm: 031/66 33 22
Enostavna, strokovna in visoko strokovna dela v naših poslovalnicah in na
www.studentski-servis.com
Ljubljana j Bežigrad j Domžale | Litija | Zagorje j Sevnica
MJ RAM UKATE SRAJCE?
skega društva PGD Kamnik in član OŠCZ Kam nik.
Zlati znak C/, se podeljuje za dolgoletno uspešno delo pri razvijanju in krepitvi organiziranosti, usposobljenosti in pripravljenosti Civilne zaščite ter drugih sil za z.as< 1 to, reševanje in pomoč, za pomembne dosežke pri razvojnem in raziskovalnem delu, ki je pomembno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, hrabra dejanja ter druge izjemne dosežke pri zaščiti in reševanju ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter varovanje okolja ob naravnih in drugih nesrečah,
Jože < )blak je prav gotovo eden najbolj strokovno usposobljenih vodij v gasil
^ Naslednja številka Kam niškega občana bo izšla v četrtek, 10. junija. Članke od dajte najpozneje do srede, 2. junija; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 8. junija, v naše uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem, 1. nadstropje), tel.: 01/83 91 311 in 041/662 450, č.naslov: sasa.iiieiac" siol.net. Uredništvo odprto: ponedeljek od 8. do 15. ure, torek od 8. do 13. ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. j
ski organizaciji in ima kot vodja intervencij pri požarih, poplavah, plazovih, tehničnem reševanju in ukrepanju ob nesrečah z nevarnimi snovmi velike izkušnje, zato nesreče, ki so nas doletele v preteklem obdobju, niso imele večjih posledic.
Za visoko priznanje mu vsi gasilci in prijatelji čestitamo!
Naš plinohram - naš problem! In vaše zadovoljstvo!
Prodajte nam svoj plinohram. Tokrat ie ponudba | PETROL Petrola ie posebe| ugodna
NAJPAMETNEJŠI IZKORISTI POPUSTE!
POPUSTI DO 565 000 SIT!
Već intormacil na brezplačni telefonski številki 080 22 66 in na spletni strani www.petrol.si.
t VROPMf KAKOVOSTI
080 22 66
ŽIVIM. DA VOZIM
A
'"'"'"i
Obrtniška ul. 8, Domžale V 72 16 221, 72 44 234
27. maja 2004
AKTUALNO
Kamniški OBČAN
Z Marto Žerko o varstvu starejših občanov
Ureditveni načrt
naj bo prijazen do širitve
dejavnosti varstva starejših
Naša občina si je v svoj občinski statut zapisala tudi, da bo pospeševala službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele. Občinski svet se je pred dvema letoma seznanil s problematiko varstva starejših občanov. V programu spomladanskega zasedanja občinskega sveta pa bo v kratkem na dnevnem redu druga obravnava predloga ureditvenega načrt Ml Pod Skalco, ki zajema tudi območje Doma starejših občanov ob Nevljici. Občinska uprava pa pripravlja program varstva starejših občanov v naši občini do leta 2010.
O tej aktualni temi smo se pogovarjali z Marto Žerko, članico odbora za družbene dejavnosti pri občinskem svetu in nekdanjo dolgoletno direktorico Doma starejših občanov v Kamniku.
Že dalj časa se zavzemate za nadaljnji razvoj doma starejših občanov, še posebej pa za
nov smo že pred desetletjem pripravili idejni načrt tako imenovane skandinavske variante za atrijske hišice oz. manjše stanovanjske enote za eno ali za dve osebi. Ta idejni načrt smo posredovali vsakokratni občinski vladi, vendar so ga pri načrtovanju na tem področju kar spregledali. To pa
Marta Žerko si je z dolgoletnim sodelovanjem pri reševanju težav starejših občanov nabrala precej bogatih izkušenj.
gradnjo varovanih oziroma oskrbovanih stanovanj v Kamniku.
Res je, v Domu starejših obča-
predvsem zaradi tega, ker so dajali prednost športnim objektom, ki naj hi segali skoraj do naše hiše Čeprav bi pristojni morali upošte-
vati tudi dejstvo, da ima dom že v lasti ustrezno zemljišče za svoj nadaljnji razvoj. Pogoj za to pa je seveda sprejet ureditveni načrt za to območje, ki naj bi ga občinski svet po dolgoletni obravnavi v kratkem sprejel.
Kako naj bi uskladili območje, namenjeno športni dejavnosti, ki je več ali manj hrupno, z razvojem kompleksa, namenjenega varstvu starejših občanov, ki je bilo doslej kar dosti odmaknjeno od mestnega hrupa?
Če bo šlo za dvoranske športe mislim, da to ne bo moteče, tega pa ni mogoče reči za športne dejavnosti na zunanjih igriščih, ki hi morala biti dovolj odmaknjena od domskega kompleksa. Nekoliko manj je lega vpliva z levega brega Nevljice, kjer že obstojajo kopališče, teniška in odbojkarska igrišča, povsem drugače pa bi bilo, če bi se igrišča gradila južno od sedanjega doma starejših občanov
Lahko rečete kakšno besedo o zasnovi varovanih oziroma kot po novem pravijo oskrbovanih stanovanj. Kako naj bi taka stanovanja izgledala in kakšni bi bili pogoji za njihovo gradnjo in uporabo?
Oskrbovana stanovanja za starejše so stanovanja, ki so lokacijsko in funkcionalno prilagojena potrebam starejših in invalidnih oseb, v njih pa stanovalci lahko dobijo socialno in zdravstveno oskrbo 24 ur na dan preko vsega teta, po navadi iz doma starejših. Gre za stanovanja, ki kljub možnosti stalne pomoči in oskrbe ohranjajo prednosti bivanja v lastnem domu, poleg osnovne oskr be pa lahko stanovalci naročajo tudi dodatne storitve. Oskrbova-
Na območju sedanjega doma starejših občanov sredi zelenja na levem bregu Nevljice naj bi se gradila tudi oskrbovana stanovanja, zato bi moral biti ureditveni načrt, kot pravi Žerkova, prijazen do širitve dejavnosti varstva starejših...
na stanovanja se lahko dajejo v uporabo oziroma v najem ali pa so to lahko tudi lastniška stanovanja, seveda pod določenimi pogoji. Dokler niso sprejeti ustrezni prostorski akti, s katerimi bo določen prostor za te namene, je seveda težko govorili 0 konkretnih oblikah oziroma načrtovanju oskrbovanih stanovanj. Pravilnik O standardih oskrbovanih slano vanj jiredvideva več različnih oblik, kot so oskrbovani domovi, posamezna stanovanja in podobno.
Zaradi možnosti oskrbe (prehrana, zdravstvene storitve itd.) naj bi bila oskrbovana stanovanja v bližini obstoječih domov za starejše občane.
Moram pa povedali, da so za Kamnik pomembne tudi druge smeri razvoja varstva starejših občanov, ne samo varovana stanovanja. Pojavlja se kar nekaj novih oblik institucionalnega varstva, kot je denimo dnevno varstvo starejših, pomoč nadomu in podobno. Poleg tega v naši občini zelo potrebu-
SVETNIKI SPRAŠUJEJO IN PREDLAGAJO
Sanirati divja odlagališča proti kamnolomu Rudnik
Toneta Rajsarja zanima, zakaj pristojne službe ne ukrepajo v primeru odlaganja smeti in gradbenega materiala ob makadamski cesti iz obvoznice proti kamnolomu Rudnik.
\i\ es Lah pojasnjuje, da so ta odlagališča v postopku odstranitve. S strani občinske inšpekcije je bilo dne 22.4.2004 ugotovljeno, da se ob gozdni cesti od obvoznice proti kamnolomu Rudnik dejansko nahaja večje število manjših odlagališč. Poleg internega materiala se v gozdu nahajajo tudi avtomobilski deli, ostanki pralnega stroja in papirna embalaža. Kljub prizadevanjem podatkov o povzročitelju ni bilo mogoče i/slediti. V skladu z zakonodajo je bilo pristojnemu oddelku za gospodarske javne službe naloženo, da v okviru razpoložljivih finančnih sredstev in prioritetnega seznama sanacij divjih odlagališč omenjena odlagališča čimprej sanira.
Okoljska dajatev se lahko zaračuna le znanemu povzročitelju onesnaževanja - lastniki lokalov ob kamniški obvoznici so lahko še mirni
Zaradi močno onesnažene okolice v neposredni bližini Kamniške bistrice s strani posameznih lastnikov lokalov in po vsej verjetnosti večjega Števila kupcev Danici Kovačič predlaga, da se na osnovi 80. člena Zakona o varstvu okolja (Url. RS, št. 32/93) na eno od naslednjih sej Ob črnskega sveta uvrsti točka dnevnega reda »Obračunavanje takse za onesnaževanje okolice trgovskega centra ob kamniški obvoznici«. Na čistilni akciji 2*7. marca so čistilci na z grmičevjem in drevesi poraščenem delu brežine Kamniške Bistrice nabrali skoraj polovico traktorske prikolice raznih odpadkov ostankov pultov, pomivalnih korit, raznih kovinskih in plastičnih profilov, steklenic, plastenk, pločevink, večje število kartonov, veliko PVf:-ja večjih dimenzij, izrabljenih koles, ostankov cigaretnih ovojev,... Danici Kovačič meni, da je 80. člen Zakona o varstvu okolja podlaga za zaračunavanje začasne takse posameznim poslovalnicam in lokalom na tem območju Sprašuje, ali obstaja tudi drugačna podlaga, na osnov i katere lahko lokalna skupnost zaračunava takso za obremenjevanje okolja z odpadki.
V t >dgi »voru Mihaela Veternik utemeljuje, da je bil n< >v Zalo )ti i > varstvu okolja (ZVO-1) 22. aprila letos objavljen v Uradnem listu RS, št. 4 in je
Kamniili OBČAN - Izdajatelj Bistrica, d.o.o.. Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saia vujai. univ. dipl. ekon.
ipisar
d pr<
Na podlagi mnenja Ministrstva za kulti informativne narave. Medij Kamniški obč
vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno Številko 333, Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno.
Naslov uredništva: Kamnik. (,lavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01 83-91-31 t, 041/662-450, lax: 01/83 19-860, c-mail: sasamejac«vol ja.net Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d., Ljubljana, dne 27. 5. 2004.
začel veljati petnajsti dan po objavi. S tem dnem je prenehal veljati Zakon o varstvu okolja (ZVO, Ur. I. RS, št. 32/93 in 1/96), zato na osnovi določila 80. člena ZVO, ki obravnava takse In povračila, pravno-formalno ni možno realizirati predlagane pobude Novi ZVO-I v 112. členu obravnava okoljske dajatve za onesnaževanje okolja. V prvem odstavku določa, da je povzročitelj onesnaževanja dolžan plačati okoljske dajatve, s katerimi se obdavčuje onesnaževanje okolja. Tretji odstavek določa, da je zavezanec za plačilo okoljske dajatve oseba, ki povzroča onesnaževanje okolja z emisijami, oseba, ki povzroča onesnaževanje okolja z odpadki, ali oseba, ki proizvaja ali uporablja ali daje na trg surovine, polizdelke ali izdelke, ki vsebujejo okolju škodljive snovi. Iz tega sledi, da se okoljska dajatev lahko zaračuna znanemu povzročitelju onesnaževanja okolja. Ker pa v tem primeru povzročitelj ni znan, občina nima pravne osnove za pripravo in sprejem občinskega predpisa, s katerim bi se okoljska dajatev zaračunala lastnikom trgovsko-poslovnih prostorov ob obvoznici na Perovem.
Kdo je nadzoroval gradnjo plinskega omrežja in priključkov?
V poročilu o izvajanju dimnikarske službe v občini Kamnik koncesi-onar Energetski servis d.o.o. med drugim navaja nepravilnosti, ki se nanašajo na izvedbo plinske napeljave. V zvezi s tem Marjeta I lumar sprašuje, kdo je nadzoroval gradnjo plinskega omrežja in priključkov v občini Kamnik.
Mihaela Veternik je v odgovoru zapisala, da jc občina Kamnik za izvajanje gospodarske javne službe izgradnje in upravljanja omrežja za distribucijo zemeljskega plina podelila koncesijo podjetju Adriaplin d.o.o.. Koncesionar je v sklopu izvajanja koncesije gradil distribucijsko omrežje, ki obsega primarne in sekundarne plinovode in naprave, ki so namenjeni oskrbi uporabnikom plina na tem omrežju, vključno s hišnimi priključki. Hišni priključek je priključni cevovod za dovod plina do posamezne zgradbe s potrebnimi napravami na omrežju in z glavnim zapornim elementom (požarno pipo) in plinomerom.
Nadzor nad gradnjo distribucijskega omrežja jc opravljala strokovna služba SKd d.d.. Notranja plinska napeljava zajema vso plinovodno napeljavo od plinomerado posameznih plinskih trosil. Notranja plinska inštalacija in plinska trosila niso sestavni del distribucijske infrastrukture in so last uporabnika. Gradnja notranje plinske inštalacije ne spada v področje podeljene koncesije za plinifikacijo.
Kdaj postavitev krajevne table Mekinje?
Na predlog KS Mekinje jc Miha Rcsnik posredoval pobudo za postavitev table s krajevno oznako Mekinje na začetku Cankarjeve ceste in OŠ Mekinje in predlagal še proučitev in namestitev krajevnih oznak po celotni naši občini.
Ivan Kenda odgovarja, da so predlog za postavitev krajevne table Mekinje uvrstili v seznam pobud občank in občanov. Glede na to, da je krajevna tabla konec Kamnika nameščena za podružnično Osnovno šolo v Mekinjah, bi bilo smiselno razmisliti o podobni tabli, kot jo ima Bakovnik. Predlog bo poslan tudi v presojo Komisiji za tehnično urejanje prometa. SAŠA MEJAČ
jemo prosiore za starejše občane z demenco, katerih število se z daljšo življenjsko dobo zelo povečuje O tem bi morali razmišljati pri nadaljnjem širjenju oziroma preureditvi sedanjih prostorov doma starejših občanov.
Kako pa jc s pripravo programa varstva starejših v naši občini?
Takega programa v naši občini še nimamo. Zc lani sem predlagala, da naj bi se ta program čimprej pripravil, ludi sama sem bila zadolžena za pomoč pri pripravi, vendar sedaj na ministrstvu za delo druži no in socialne zadeve pripravljajo program varstva do leta 2010, ki naj lii nakazal osnovne usmeritve razvoja na tem področju, zalo je smiselno še nekaj časa počakati.
Kje je po vašem mnenju na tem področju naša občina ta trenutek v primerjavi z ostalimi občinami v Sloveniji?
Mi smo bili med prvimi v Sloveniji pri gradnji doma starejših občanov leta 1975 in tudi pri širitvi in dograjevanju, vendar pozneje nismo zadosti sledili razvoju drugih oblik varstva starejših. Pozornost smo namenjali le institucionalnim oblikam v domu starejših. V širitev doma nismo šli toliko zaradi potreb v naši občini, pač pa zaradi ekonomičnosti poslovanja doma.
Ker je znano, da občina nima veliko sredstev za nove investicije, kdo pa naj bi vlagal
recimo v gradnjo oskrbovanih stanovanj?
Doslej je bil financer gradnje teh stanovanj sklad pri SPlZu, ki jih je poleni oddajal v najem oziroma v uporabo najemnikom Sedaj pa se lahko pojavljajo tudi zasebni in drugi investitorji. listi, ki imajo sredstva, jih bodo lahko vlagali v gradnjo lakih objektov. Čeprav Investicija ni posebno visoko donosna. Kol sem seznanjena, tudi uprava zdravstvene zavarovalnice Vza jemne pripravlja program za investiranje na tem področju.
Na kaj bi morali biti pozor ni pri sprejemanju prostorskega akta Ml Pod Skalco?
Pred leti, ko smo začeli raziuis Ijati tudi 0 gradnji oskrbovanih Stanovanj V blizini doma siarejših občanov, smo predvidevali, tla bi se na tem območju zgradila slano vanja za okrog SO do 60 ljudi. Ker se mora dom starejših občanov s posodabljanjem razvijati proti jugu, bi bil primerna lokacija na za hodni oziroma jugozahodni strani sedanjega doma v smeri Mekinj. Čeprav so najbolj primerna atrijska stanovanja, pa je njihova gradnja dražja od več uadsirop-nih objektov. Primernejši bi bili objekti, stolpiči z največ dvema
nadstropjema. Velik problem pa je razdrobljenost zemljišča med številne lastnike, kar bo potencial nim investitorjem povzročalo precej težav,
FRANC SVETEIJ
Na podlagi 7, člena Pravilnika o merilih za oblikovanje cen za najem športnih objektov (Ur, list RS, št. 34/2003) objavlja Občina Kamnik, Glavni trg 24 - Kamnik
JAVNI RAZPIS
ZA NAJEM IN KORIŠČENJE PROSTIH TERMINOV V ŠPORTNIH OBJEKTIH, KI SO OBČINSKEGA POMENA
1, Predmet javnega razpisa so prosti termini za najem in koriščenje športnih objektov v šolskem letu 2004/05, ki so občinskega pomena:
Upravljalec športnih objektov:	prosti termini v času:
OŠ Frana Albrehta Šolska 1 1240 Kamnik (tel.: 8315-317) 'športna dvorana	od ponedeljka do petka: od 17, do 23. ure
OŠ Marije Vera Ljubljanska 16 a -1241 Kamnik (tel.:8303-140) 'velika telovadnica 'mala telovadnica	od ponedeljka do petka: od 18.30 do 23, ure od ponedeljka do petka: od 18.30 do 23. ure
OŠ Stranje Zg. Stranje 22 - 1242 Stahovica (tel.: 8325-433) 'telovadnica	od ponedeljka do petka: od 19. do 22, ure
OŠ Šmartno v Tuhinju Šmartno 27/a -1219 Laze v Tuhinju (tel.:8347-001) 'telovadnica	od ponedeljka do petka: od 19. do 22. ure
Športna zveza občine Kamnik Kajuhova pot 12 - 1240 Kamnik (tel.:8392-483, gsm: 041 697 978) 'telovadnica na Kajuhovi poti 12 (ZD) 'telovadnica OŠ Toma Brejca	od ponedeljka do petka: od 15.30 do 23. ure od ponedeljka do petka: od 18.45 do 23.15
Opomba: Najem in koriščenje športnih objektov v času izven tega razpisa (med tednom, ob sobotah in nedeljah) po dogovoru z upravljalcem športnih objektov.
2, Rok prijave: 12. junij 2004.
3. Prijavo za najem in koriščenje športnega objekta pošljite na naslov upravljalca športnih objektov z navedbo željenega termina in števila ur tedensko
Anton Tone Smolnikar Župan
_
Kamniški OBČAN
AKTUALNO
27. maja 2004 3
Z včerajšnje seje občinskega sveta
Odpadki postajajo čedalje pomembnejša zadeva
Včerajšnja štirinajsta seja občinskega sveta je bila vsebinsko zelo pestra. Še več pozornosti kot običajno so tokrat svetniki posvetili prostorskim zadevam, saj je bilo urejanju prostora ali upravljanju z njim na tak ali drugačen način namenjena skoraj polovica vseh točk dnevnega reda. Poleg tega so svetniki po hitrem postopku sprejeli tudi zaključni račun proračuna in premoženjsko bilanco občine Kamnik za preteklo leto, lotili pa so se tudi problematike odlaganja komunalnih odpadkov in predloga Pravilnika o prometnem režimu na posameznih javnih prometnih površinah, ki so ga tudi sprejeli.
Eno pomembnejših tem tokratne seje pa so nedvomno predstavljali komunalni odpadki, saj sta jim bili namenjeni kar dve točki dnevnega reda. Najprej so se svetniki lotili obravnave predloga Sklepa o soglasju občinskega sveta občine Kani nik k sklenitvi pogodbe o odlaganju odpadkov na odlagališču nenevarnih odpadkov barje in o pooblastilu županu občine Kamnik ž.a izdajo »bianco« menic v zavarovanje neporavnanih terjatev iž pogodbe o odlaganju odpadkov na odlagališču nenevarnih odpadkov barje, nato pa še dveh predlogov sklepov o soglasju k povišanju cene ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Kamnik.
njej naša občina uspela uveljav i ti le manjši del svojih interesov, je priznala občinska uprava, preden je svetnikom v sprejem predlagala dve verziji sedmega člena pogodbi', ki ureja plačevanji odlaganja odpadkov v primeru, da cene odlaganja postanejo nadzorovane oziroma omejene.
Svetniki v razpravi o pogodbi o odlaganju odpadkov niso varčevali s kritičnimi besedami, tako na račun Holdinga Ljubljana, kot (udi občinske uprave, in so pogodbo ocenili kol ultimat oziroma izsiljevanje Holdinga Ljubljana. Ker druge izbire niso imeli, so pogodbo podprli, vendar so občinski upravi naložili naj nemudoma začne z iskanjem
Da pa odpadki oziroma ravnanje z njimi res postaja čedalje bolj resna tema, nenazadnje dokazuje tudi podražitev odvoza in odlaganja komunalnih odpadkov, saj bodo gospodinjstva za to storitev od prvega junija letos plačevala za skoraj enajst odstotkov, pravne osebe pa za 6,S odstotkov več kot doslej.
S pogodbo o odlaganju odpadkov bi se svetniki sicer lahko spopadli že na prejšnji seji, vendar so se želeli pred razpravo o pogodbi in tematiki odlaganja odpadkov temeljilo seznaniti.
Po navedbah predlagatelja si občina Kamnik že leta prizadeva za podpis pogodbe, s katero bi se uredilo odlaganje nenevarnih odpadkov na odlagališču barje. Odlagališč komunalnih odpadkov, ki bi bila strokovno - tehnično in formalno - pravno povsem urejena, jc v državi malo, zato se njihov položaj spreminja v čedalje bolj monopolnega. Ker pa je po drugi strani lokacije za nova odlagališča odpadkov izredno težko najti, so občine v podpis pogodb z obstoječimi odlagališči dobesedno prisiljene. Zaradi takšnih okoliščin pogodba med občino Kamnik in Holdingom Ljubljana ni optimalna, saj je v
ustreznejše možnosti za odlaganje komunalnih odpadkov po leni 2009.
Območje KIK a bo po novem razdeljeno na več enot
V drugi obravnavi so imeli svetniki tokrat tudi tri odloke o lokacijskih oziroma ureditvenih načrtih, ki se nanašajo na Zdravilni gaj Tunjice ter območji K26 (Schlenk) in Ml (Pod skalco). Predlagatelj je v vseh treh primerih upošteval pripombe, ki so jih na omenjene načrte posredovali svet niki in druge interesne skupine.
Vse tri odloke so svetniki tudi sprejeli.
V zvezi z Zdravilnim gajem Tunjice jc občinska uprava lako predvidela ureditev dostop-
OBVESTILO UPORABNIKOM STORITEV V KKS KAMNIK in v delu omrežja v KRS Črna
Upravni odbor Zavoda za razvoj kabelsko satelitsko televizijskega sistema Kamnik je na svojem sestanku sklenil, da se mesečni prispevek, ki ga uporabniki plačujejo, z mesecem majem 2004 zviša za 197,00 sit.
Večji znesek je določen na podlagi sklenjene pogodbe s slovensko agencijo za zaščito avtorskih in sorodnih pravic, novih cen poštnih storitev, električne energije ter avtorskih pravic, ki jih plačuje Zavod KKS direktno dobaviteljem tujih programov.
Iz programske ponudbe bo verjetno potrebno izklopiti nekdanji program HRT 3, katerega lastnik je postala nemška televizijska hiša RTL.
Od meseca aprila dalje kabelsko razdelilni sistem vzdržuje nova pogodbena vzdrževalna služba, ki ima telefonsko številko za nujna popravila in servisiranje: 051 352 555. Vodja službe vzdrževanja je gospod Klemen Anton s.p..
Pogodbena vzdrževalna služba Zavoda KKS Kamnik pa ne vzdržuje dela kabelsko razdelilnega sistema Črna, ker ima gradbeni odbor za ta del sklenjeno lastno pogodbo o upravljanju in vzdrževanju z drugim vzdrževalcem.
Pogodbeni upravljavec bo za del KRS Črna z Zavodom KKS Kamnik podpisal pogodbo o najemu RA in TV signalov, ter plačilo avtorskih in sorodnih pravic, za kar mu bo zavod KKS Kamnik mesečno izstavljal račune.
Naročnike v KRS Črna prosimo, da pogodbene odnose in podpis pogodbe urejajo z novim upravljavcem, ter da ne odpirajo trajnih nalogov za plačilo obveznosti na naš transakcijski račun.
Upravni odbor zavoda KKS Kamnik
ne prometnice in dodatnih parkirišč. V odloku o ureditvenem načrtu za območje K26, ki je sestavni del območja K 19 (KIK), je predvidena delitev območja na več samostojnih enot. Predlagatelj pa jc v predlog odloka vnesel tudi pripombe svetnikov ter jih upošteval pri načrtovanju nadaljnjega razvoja že obstoječe in predlagane industrije na lem območju, upošteval pa jih bo tudi pri krčenju varovalnega pasu ob-nicu ja K IV, pri urejanju parkirnih površin in kolesarske steze ob regionalni cesti, pa tudi pri dovoljenem odstopanju višinskega gabarita.
V zvezi z ureditvenim načrtom za območje M 1 so svetniki v prvi obravnavi opozorili predvsem na parkirišča, most čez Nevljico, zaščito obvodnega prostora, kolesarsko stezo ter gradnjo večnamenskega objekta, varovanih stanovanj skejterskega igrišča in morda celo pokritega bazena. Vse le pripombe je predlagatelj upošteval in jih vnesel v predlagani odlok.
Več o tem, kaj so imeli o posamezni lemi povedati svetniki, svetniške skupine in odbori, pa boste lahko prebrali v naslednji sicv ilki Kamniškega občana.
ZORAN JEREB
Vi sprašujete, župan odgovarja
T. M. iz bližnje okolice Kamniku sprašuje župana, kdaj, oziroma če sploh kdaj, bo občanom s posebnimi gibalnimi potrebami zagotovljen neoviran do stopnosi do vseh služb v občinski upruvni stavbi?
Občinska upravna stavba sodi med tiste objekte, ki imajo sicer dokazljivo zgo-dovinsko vrednost zaradi te sar velja zanje poseben režim glede varovanja stavbne
dediščine, vendar se tovrstni
objekti glede na sodobno razumevanje funkcionalnosti
nikakor ne morejo enakovredno primerjati s sodobnimi upravnimi zgradbami, v
katerih je za dostop do vseli
nadstropij samoumevno poskrbljeno z enim ali celo z več dvigali v starejših objektih je zaradi specifične arhitekturne zasnove bistveno težje vgraditi tovrstne napra ve, ki morajo zadostili vsem varnostnim in drugim standardom, kar je navsezadnje povezano ne le z zahtevnostjo samega gradbenega potega, temveč ludi z razmero
ma zelo velikimi materialnimi stroški.
Ve glede na navedeno, je
Občina Kamnik v razvojne
programe že pred leti uvrstila tudi investicijo, s katero l>i zlasti invalidnim osebam, nosečnicam, materam z ot-
roškimi vozički, starejšim osebam in drugim obiskovalcem, ki imajo j)osebne gibalne /x>tre-be, omogočili kar se da neoviran dostop do vseh služb, ki />o-slujejo v občinski ujnavni stavbi. Uvodni del načrtovane investicije, ki se bo izvajala v več fazah, smo pred dvema letoma že realizirali, nadaljevanje adaptacije, ki zaradi narave dela ujrravnih organov in z vidika racionalne porabe sred stev zahteva sočasno izvedbo različnih posegov v notranjosti objekta, vključno z vgradnjo osebnega dvigala in zasteklitii-jo notranjega atrija, pa je tiejio-sredno povezano z zahtevo po pridobitvi /jotrebne (projektne dokumentacije, pridobitvijo gradbenega dovoljenja, kot tudi z izvedbo javnega razpisa za oddajo gradbenih in drugih del.
Glede na specifično poslovno razmerje z različnimi državnimi organi, ki so uporabniki precejšnjega dela obstoječih prostorov v občinski ujjravni stavbi, je bilo doseženo načelno soglasje, da se stroški delijo na dva enaka dela, pri čemer mora ludi država v proračunu za* gotovi ti /potrebna sredstva. Nadaljevanje pričetih del je torej načrtovano že v tekočem kole darskem letu, od dejansko izvedenih postopkov za pridobitev gradbenega dovoljenja in oddajo javnega naročila jm je od-
visno, ali bo načrtovana dela mogoče realizirati v predvidenem roku.
Vsekakor se župan, občinski svet in občinska ufnava dobro zavedapj, da je za dostopnost občanov dt> vseh služb v obstoječi upruvni stavbi jiolrebno čimjtrej zagotoviti ustrezne materialne pogoje ■ torej /»oskrbeti za kar najbolj enostaven, vendar povsem varen dostop - ne le v pritličju objekta, temveč do jrrostorov v vseh nadstropjih. Šele s tem bo v resnici udejanjeno naše skupno večletno f/rlzadevanje za dvig kakovosti upravnih storitev, ki so po eni strani nesporno odvisne od hitrosti in kvalite te dela vseh zaposlenih javnih uslužbencev, po drugi strani /ju pogojene tudi z neovirano dostopnostjo občanov - ne glede na njihove gibalne sposobnosti - do kateregakoli ujnavnegu organa.
ANTON TOM SMOIMKAR, župan
Ob nameravanem začetku gradnje središča Jehovovib prič na Duplici
Svet KS Duplica napovedal proteste krajanov in nato kolektivno odstopil
Na razširjeni seji sveta KS Duplica v ponedeljek, 24. maja , ki so se je udeležili tudi predstavniki lastnikov stanovanj v stanovanjskih blokih na Groharjevi in Matije Blejca ulici, ravnateljici osnovne šole Marije Vere in vrtca Antona Medveda, so obravnavali predlog ali bolje rečeno skico občinske uprave o predvideni ureditvi parkirišč ob ulici Matije Blejca, infor maci jo o začetku gradnje izobraževalnega središča Jehovovo-vih prič na Groharjevi ulici in predlog sklepa o kolektivnem odstopu sveta KS Duplica.
Kot jc dejal Franc Orešnik, predsednik sveta KS Duplica, jc bil pOfOd za na hitro sklicano sejo dopis Lesnina inženiringa iz. Ljubljane, ki je kot izvajalec gradnje zaprosil krajevno skupnost, da krajane obvesti, naj od torka, 25. maja, ne bi več parkirali avtomobilov na zemljišču, sedaj v lasti Jehovovib prič. ker bodo okoli sedanjega makadamskega parkirišča zaceli postav Ijati gradbeno ograjo.
V zvezi s predlaganim načrtom izgradnje parkirišč ob ulici Matije blejca, o center naj bi se KS izjasnila do 25. maja, je Violcta Voill.m. ravnateljica ()S Marije Vere, katere del zelenice naj bi namenili parkiriščem, med drugim poudarila, da se al leiska StCZa glede na prvotni načrt ne bo nič zmanjšala, da je pomembno da imajo urejeno in ograjeno zemljišče, čeprav nekoliko manjše. Tudi svet šole
jc soglašal s predvidenimi parkirišči. Kes pa je, da širša okoli ca šole še ni prometno celovito urejena, kar povzroča težave pri prihodu in odhodu otrok v šolo in domov.
Na   neurejenost prometa
okrog vrtca jc opozorila tudi Marija Boroša, ravnateljica vrtca in poudarila, naj bi v bližini vrtca uredili vsaj I 0 parkirnih mest.
brane Golubovič. občinski svetnik, jc povedal, da jc zc pred časom predlagal, naj ne bi najemali dveh projektantov, pač pa naj bi okolico šole in parkirišča obdelal en projektant. To pa leta 2003 ni bilo sprejelo Pozneje so se projek-
tanti le vsedli skupaj Tudi na Klavčičcvi se bo treba dogovoriti, kako del trave nameniti za parkirna mesta. Zato je nedavno ponovno predlagal v posebni točki dnevnega reda na seji občinskega sv eta (kar jc občin ski svet tudi sprejel), da se za Duplico izdela celovita študija o ureditvi prometa
Po mnenju Dušana Koširja predlog za gradnjo parkirišč ob Blcjčcvi glede na sedaj manjkajočih .300 parkirišč na Groharjevi ne rešuje ničesar V zvezi s predvideno gradnjo
centra Jehovovib prič jc kra
jev na skupnost pisala v sem vodilnim ljudem m institucijam v Sloveniji, vendar odziva praktično ni bilo.
Po obsežni razpravi so člani sveta KS menili, da predlog o gradnji parkirišč na bleji ev i oziroma siv crni strani ()S Man je Vere strokovno ni zadosti obrazložen in je nedodelan, ker ne predstavlja celovite rešitve parkiranja in prometa v soseski B-1 t Duplica Menijo, da jc po irebna izvedba celovite Študije o tem vprašanju Zalo v petih dneh o njem ne morejo pozitiv no odločiti.
V zvezi z začetkom del pri
gradnji centra Jehovovib. prič
jc liane ()rcsnik Vprašal člane sveta, kaj naj bi v prihodnjih dneh po številnih neuspelih pritožbah se storili Povedal je. da je ožja skupina nekaj predlogov Že izoblikovala Po mnenju Dušana Koširja jc osnovni problem v tem, ker krali \ne skupnosti nihče ne pri znava za stranko v postopku
V edinem odgovoru, ki ga je prejel Boris Koren na svojo peticijo ministrstvu za okolje in prostor je rečeno, da probleme krajanov sicer razumejo, vendar je za morebitno razveljavitev gradbenega dovoljenja pristojna le upravna enota Kamnik. Zaradi velikih pena-lov, ki bi nastali z zavlačevanjem preko 540 milijonov vrednega posla (gradnja naj bi trajala devet mesecev), ni pričakovati, da izvajalec ne bi izvajal dogovorjenih del, dokler ima veljavno gradbeno dovoljenje
Po daljši razpravi o predlogih možnih protestov so se člani sveta odločili predlagati, se se svet KS skupaj s krajani v sredo poda na sejo občinskega sveta in županu izroči izjavo o protestnem odstopu sveta krajevne skupnosti Duplica, kar so včeraj tudi storili.
Na parkirišču pa naj bi lastniki postavili svoje avtomobile tako, da bi preprečili postavi tev ograje in začetek gradnje
(Jani sveta so sprejeli tudi zahtevo županu, naj zaradi odgo vornosti za zaplete pri urejanju parkirišč in še posebej pri izdaji lokacijske informacije, na podlagi katere je upravna enota izdala gradbeno dovoljenje svetovalko Stanislavo Muršak in vodi jo oddelka za okolje in prostor Bojana Mlakarja prerazporedi na drugo delovno mesto.
Za zaključek pa so izglasovali še predlog, da zaradi tega, ker Občina Kamnik v okviru svojih pristojnosti ni preprečila izgube zemljišča oz. spremembe namembnosti, katere posledica je izguba preko 150 potencialnih parkirnih mest. vseh enajst članov sveta krajevne skop nosti Duplica kolektivni) odstopi. Krajevna skupnost je sedaj kot nekakšen ščit občine za vse kritike občanov v zvezi z življenjem na tem območju, nima pa praktično nobenih pri stojnosti za učinkovito reševanje problemov, niti je nihče ne vpraša za obvezujoče mnenje, še zlasti ne v zvezi z urejanjem prostora.
t KAM svin l [
Medlem, ko je minuli torek /jutra j prvi voznik kamiona oh opazovanju nekaj krajanov brez težav razložil deske za gradbeno »»grajo, pa vozniku tovornjaka, ki je okrog 12. ure pripeljal zabojnik, zbrani krajani niso dovolili dostopa na parkirišče - bodoče gradbišče. Z avtomobili so zaprli dostop tako. da so morali posredovali prometni policisti. Voznik kamiona pa se je kljub temu z zabojnikom raje umaknil s prizorišča ...
27. maja 2004
INVALIDI MED NAMI
Ob evropskem letu učenja s športom v ZUlM-u
GIBALNA OVIRANOST IN ŠPORT -SODELOVATI IN ZMAGATI
(Nadaljevanje s 1. strani)
Okroglo mizo, ki jo je ob odsotnosti direktorice zavoda Zdravke Slavec odprla Saša Markovič, ravnateljica srednje šole na ZIIIM, vodila pa sta jo moderatorja Matej Peljhan in Mojmir Mavric, so dopolnile predstavitve prilagojenih športnih dejavnosti, filmski kotiček ter različne gibalne delavnice in zabavne igre, namenjene aktivnemu druženju in sprostitvi učencev in dijakov iz rednih šol in ZUIM-a.
Udeleženci so v razpravi poskušali odgovoriti predvsem na vprašanja, kako šport vpliva na razvoj gibalno oviranega otroka, ali je šport še posebej pomemben za gibalno ovirane osebe, ali se kdaj pojavijo dejavniki tveganja, ali naj bodo gibalno ovirane osebe vključene v športne aktivnosti, kako je za gibalno ovirane otroke poskrbljeno v šolskem prostoru itd.
Po mnenju mag. Bojane Glo-bačnik se na Ministrstvu za šolo, znanost in šport zavzemajo za vključenost oseb s posebnimi potrebami v preventivne projekte, kot so Zdrava šola, Zdrav vrtec. Pomemben je predvsem zdrav način življenja. Tudi dr. Herman Berčič je poudaril, da je temeljna usmeritev vzpostaviti pogoje in možnosti za kakovostno življenje. Gibanje in športne aktivnosti so zelo pomembne, lahko pa predstavljajo tudi nevarnosti. Na to je opozorila Ciri-uka Burja, nevrofizioterapevt i/ /IIM a, ki se že osem let ukvarja s programom učenje pla-vanja po Hallevvck metodi. Dodatna mišična napetost lahko otroku škoduje Pelina gibalna aktivnost, kjer bodo tudi osebe z gibalno oviranostjo samostojne, je plavanje.
lože Okorn, podpredsednik Zveze za šport invalidov Slovenije in aktiven športnik, je na invalidskem vozičku že 37 let in s športom je veliko dosegel. Ko se je začel ukvarjati s športom, je končno dvignil glavo in zapolnil »vakum«, ki je nastal po rehabilitaciji.
Pogosto je slišati, da so gibalno ovirani otroci v rednih os-
Ob tem je Bojana Globačnik opozorila na določilo pravilnika o pravicah in dolžnostih učencev v osnovni šoli, ki pravi: Učenec, ki je oproščen sodelovanja pri posamezni uri pouka, mora tej uri prisostvovati in opraviti naloge, ki ne ogrožajo njegovega zdravstvenega stanja in jih sme opravlja-n \ skladu z navodili zdrav siv e
hej podčrtali, da je športna vzgoja proces, ki poteka od rojstva do smrti in da je treba poiskati ustrezno gibalno aktivnost za vsakega posameznika. Niso se izognili tudi finančni plati športnega udejstvova-nja oseb z. gibalno oviranostjo. Pripomočki za to dejavnost so namreč zelo dragi, prav tako prevozi in sama organizacija .
V prihodnje bo treba bolj povezati teorijo in prakso tako med institucijami kot med izvajalci. Zelo pomembno vlogo pa bo imelo tudi izobraževanje spremljevalcev in ostalih članov tirna, ki delajo z otrokom z
1
11«. <
Številni udeleženci okrogle mize v ZUIM-u so prisluhnili zanimivi in koristni razpravi o pomenu športa za gibalno ovirane otroke...
novnih šolah oproščeni pouka športne vzgoje. Irena Lamo-vec. športni pedagog v ZUIM-u. je pred dvema letoma z raziskavo na srednjih šolah, ki imajo integrirane gibalno ovirane otroke, ugotovila, da je na razredni stopnji 90% vseh gibalno oviranih otrok vključenih v pouk športne vzgoje, pozneje na predmetni stopnji pa se ta delež zniža predvsem zaradi organizacijskih težav in neustrezne usposobljenosti spremljevalca.
ne službe. Če učenec zaradi zdravstvenih razlogov ne more opravljati nobene naloge, šola zanj organizira nadomestno dejavnost.
Pri tem je poudarila pomen izdelave individualiziranega načrta za vsakega otroka s posebnimi potrebami in izrazila pričakovanje šolskega ministrstva, tla bo ZlilM pripravil navodila za ravnanje z. gibalno oviranimi otroki in mladostniki.
V nadaljevanju razprave so udeleženci okrogle mize pose-
gibalno oviranostjo. Potrebno bo določiti tudi krovno institucijo, ki bo skrbela za izobraževanje in povezavo med ustanovami.
Pomen vsebine zelo zanimive okrogle mize je dobro označil dr. Herman Berčič, ki je med drugim dejal: »Ni pomembno, kaj je človek izgubil, pač pa kaj mu je ostalo« in Niko (iankar, ki pravi: »Ne iščimo ljudi za šport, ampak poiščimo šport po meri človeka ...»
FRANC SVETEIJ
Tudi invalidi so med nami
O delu MDI Kamnik
Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Kamnik je v skladu z novim zakonom v letu 200.] začelo delovati kot invalidska organizacija. Na lemi skupščini društva 26. marca je predsednik Jože Gorjan podal poročilo o delu društi 'a, Janez Sedušak finančno poročilo in Milica Kragelj tajniško poročilo.
V letu 200.] so bile v ospredju aktivnosti v zvezi s pridobitvijo statusa invalidske organizacije, na podlagi prijave na razpis občine Kamnik za sofinanciranje humanitarnih programov društev so prvič pridobili nekaj finančnih sredstev.
Vpis rednih članov se je občutno povečal ko so invalidi v Informatorju društva (prejme ga vsak član) prebrali (in o tem poročali prijateljem in znancem) veliko podatkov o možnostih koriščenja ugodnosti invalidov, kot so regresirane vstopnice za Terme Snovik. prost vstop v Arboretum Volčji Potok, ojirostitev plačila tu-
ristične takse pri različnih letovanjih in potovanjih v Sloveniji in na Hrvaškem, ugodnejše letovanje, brezplačna pravna pomoč in svetovanje pri reševanju različnih težav, koledar izletov in prireditev ...
Konec leta 2003je bilo v MDI Kamnik vpisanih 1024 članov, od tega 948 rednih in 76 podpornik članov. Vzrok za nastanek invalidnosti je pri 72% članov bolezen, pri 18% poškodbe in pri 10% ostalo. Kar 25%, članov je invalidovi, kategorije, 13% H. kategorije in 42% III. kategorije. Ostalih članov je 19%.
Delo društva oz. jMsamezne aktivnosti so bile organizirane in vodene po programu dela društva ter po programu izletov in />ri-reditev za minulo leto (dva kopalna izleta in izlet v Postojnsko jamo, pustovanje, martinovanje in silvestrovanje, redno letno srečanje invalidov v Kamniški Bistrici). Ne glede na to, kje se organizira srečanje, je j)reskrbljen prevoz, da se lahko srečanj in prireditev udeležijo tudi težje giblji-
Za boljše počutje smo se v aprilu podali na kopalni izlet v terme Topolšiea
vi invalidi. Glavni jmudarek delovanja društva je skrb za ohranjanje zdravja, zalo so bila organizirana letovanja v termah To-/jolšica in v hotelu Delfin v Izoli, ki so se jih udeležile 103 osebe. V objektih Zveze društev delovnih invalidoi ■ Slovenije (/DISJ je letovalo 56 oseb. Člani društva se redno udeležujejo rehabilitacijskih programov, programov usposabljanja za delo in nepo-sredno jmmoč invalidom, ter različnih delavnic, ki potekajo v organizaciji /DIS. Ena od oblik skrbi za člane so tudi obiski na domu, namenjeni bolnim članom in jubilantom. V letu 2003 je bilo obiskanih 71 bolnih članov in 55 jubilantov, ki so ob obisku prejeli jniložnostno darilo. Jubilanioi' se Spomnijo tudi s pisno voščilnico, kar so člani zelo lepo Sprejeli in se hvaležno zahvaljujejo za izkazano pozornost.
Nalogo strokovne delavke za izvajanje programov nuđenja pomoči težkim in težko bolnim invalidom, invalidom z nizkimi dohodki, živečimi v težkih življenjskih in bivalnih razmerah ter invalidom po težkih operativnih posegih je sjrrejela članica Darinka Razboršek -socialna delavka. Invalidom z dohodki nižjimi od 90.000 StTje omogočena enkratna pomoč za koriščenje organiziranih aktivnosti za ohranjanje zdravja, tistim, ki živijo v najtežjih razmerah pa se lahko dodeli enkratna denarna pomoč za reševanje materialnih stisk.
MDI Kamnik je v programu dela
društva za leto 2004 med drugim izpostavilo aktivnosti za še boljšo organiziranost in za jtri-dobitev poverjenikov v vseh okoljih, kjer živijo in delajo invalidi, prostovoljcev za organiziranje in nuđenje pomoči invalidom. Potrebno bo organizirati zbiranje dodatnih sredstev za zagotovitev rednega dela na osnovi potreb invalidov, organizirati aktivnosti za posamezna področja, v katera bi se invalidi želeli vključevati in vključiti v delovanje društva tudi invalide, ki še niso včlanjeni.
Tudi v prihodnje bodo s pisnimi obvestili in z obvestili preko telefonskega odzivnika seznanjali invalide z akcijami društva In /DIS ter z novostmi v />red/)i-sih, ki urejajo problematiko invalidov ter postopki urejanja in uveljavljanja pravic in ugodnosti invalidov. V času uradnih ur se lahko vsak oglasi v pisarni društva, skušali mu bodo svetovati ali ga napotiti na ustrezno mesto. V okviru /DIS deluje brezplačna pravna jmmoč, ki lahko članom marsikdaj uspešno resi njihove probleme.
Tudi na sprostitev ne bodo pozabili! Prvo soboto v mesecu juniju bo organizirano letno druženje invalidov na Starem gradu, v j)oletnih mesecih se bodo udeležili srečanj drugih društev na Hoću. v logarski dolini na Kopah, septembra se bodo podali na enodnevno potepanje po Koroški, martinovatibodo /'Slovenskih Goricah ... /ato vabijo vse invalide in simpatizerje, ki jih dejavnost društva zanima in bi se radi včlanili (članarina za leto 2004 znaša 1.200 SIT), imajo kakšno težavo v zvezi z invalidnostjo, s šikaniranjem na delovnem mestu, z zaposlitvijo in podobno, da se oglasijo v jHsarni MDI Kamnik v II. nadstropju zdravstvenega doma v Kamniku ali pokličejo />o telefonu št. 8JI-7362. Uradne ure so v ponedeljek od 9. do 11. ure in v sredo od 15. do 17. ure.   MARINKA MOŠNIK
Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center
Tomšičeva 23, 1241 Kamnik tel: +386 1 839 14 70 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: infocenter.kamnik@siol. net http: / /turizem. kamnik. si
¥7
V OMf) ptonm
KOLEDAR PRIREDITEV
KUD PIKA - Center ustvarjalnih dejavnosti Glavni trg 9, Kamnik, GSM: 041/ 634 089
Sobota. 5. iuniia. od 10. do 12. ure
za otroke (8 do 15 let) in od 16. do 19. ure za odrasle
Lončarska delavnica - oblikovanje v glini
Prispevek : za otroke 2000 SIT, za odrasle 3000 SIT
So
DOM KULTURE KAMNIK
Fužine 10, Kamnik
Informacije in prodaja kart: od ponedeljka do petka, od 9. do 14. ure na tel.: 839 76 06, GSM 041/ 580 -818 www.domkulture.org; e-mail: info@domkulture.org
Sobota. 29. maia. od 15. do 18. ure
Družabne prireditve in predstave za otroke PISANI ŽIVŽAV
Mladinski center, Društvo aktivne mladine in Mlada liberalna demokracija prirejajo
Petek, 4. iuniia. ob 20. uri
VEČER IMPROVIZACIJSKEGA GLEDALIŠČA
Za Mladinski abonma in izven, vstopnina 1500 SIT
KULTURNO DRUŠTVO PRIDEN MOŽIC - BALCAN TOUR 2004
Petek. 28. maia. ob 16. uri. Kamnik - Glavni trg: SPRITE Petek. 28. maia. ob 18. uri. Domžale - SPRITE Nedelia. 30. maia. KOĆANI (Makedonija) - SPRITE Torek. 1. iuniia. VINICA (Makedonija) - SPRITE Sreda. 2. iuniia. ŠTIP (Makedonija) - SPRITE
so
MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK
in DRUŠTVO GLASBENIKOV SLOVENIJE
Muzejska pot 3, Kamnik, tel. 8317 647,8317 662
Petek. 4. iuniia. ob 20.30 na dvorišču gradu Zaprice v Kamniku
Veliki jazzovski koncert IGOR LUNDER SEKSTET
Igor Lunder - kitara Matjaž Mikuletič - pozavna Igor Lumpert - saksofoni Aljoša Jerič - bobni
in gosta iz Srbije: Marko Djordjevič - trobenta, Milan Nikolič - kontrabas •
Koncert sta omogočila Občina Kamnik in Ministrstvo za kulturo RS. Sponzorja: Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije in Evrosad Krško. Vabljeni na jazz, jagode in žlahtno kapljico. Informacije in rezervacije vstopnic: M. Kumer: 01 831 7 662, 031 592 125, marko.kumer@auest.arnes.si
so
GASILSKA ZVEZA KAMNIK
Livarska 1, tel: 01/839 44 00, gsm: 031/777-240 faks: 01/ 839 43 98, e-pošta: oz.kamnik@siol.net
Sobota. 5. iuniia. od 14. do 19. ure na stadionu v Mekinjah Gasilsko tekmovanje za Pokal GZ Slovenije in Pokal Kamnika
Informacije - GZ Kamnik tel. : 01/839-44 00
SO
JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI
Območna izpostava Kamnik; Japljeva 2
Tel.: 01831 75 56; Faks.: 0183198 31; E-mail oi.kamnik@iskd.si
Petek. 28. maia. ob 19. uri
Galerija Veronika, Kamnik
Odprtje razstave slik Draga BIZJAKA
(KUD Tone Kranjc Kamnik)
Razstava bo odprta do 1 5. junija 2004.
Galerija Veronika Kamnik je odprta vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah samo dopoldan. Vstop prost!
Petek. 4. iuniia. ob 19.30
Frančiškanski samostan Kamnik
Odprtje razstave v hodniku samostana:
Pričevanja baročnih frančiškanskih pridigarjev v kamniški
knjižnici
Odprtju razstave bo sledilo predavanje dr. Staneta Grande. V sodelovanju s Frančiškanskim samostanom Kamnik
so
PEVSKI ZBOR MAVRICA SREDNJA VAS
tel.: 031/679 086, Pirš Albin
vabi v soboto. 12. iuniia. ob 20. uri v farno cerkev v Šmartnem v Tuhinju
na KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA IZ TROFAIACHA
Vstop prost!
SO
ARBORETUM VOLČJI POTOK
Volčji Potok 3, Radomlje Tel: 01/831 23 45
Sobota in nedelia. 5. in 6. iuniia. od 16. do 18. ure
PROGRAM ZA OTROKE:
LUMPIJEVE OTROŠKE DELAVNICE SPOZNAVANJA NARAVE
(delavnice so brezplačne, predšolski otroci prost vstop, za ostale vstopnina). V primeru dežja delavnice odpadejo.
Kamniški OBČAN
NA KRATKO
27. maja 2004 5
Tisoč novorojenčkov v Svilanitovih plaščkih
V kamniškem podjetju Svilanit, znanem in cenjenem proizvajalcu brisač, kopalnih plaščev iz frotirja in modnih dodatkov so se v aprilu odločili za prav poseben korak. 15. aprila so začeli z dobrodelno akcijo, ki se je zaključila v teh dneh, in v štirinajstih slovenskih porodnišnicah z. njihovimi bombažnimi kopalnimi plaščki obdarili tisoč novorojenčkov.
Srečni novopečeni starši so bili prijetno presenečeni in veseli posebne pozornosti, prav tako osebje v porodnišnicah, ki je v imenu mamic na podjetje Svilanit naslovilo mnogo pisem hvaležnosti z željo, da bi takšno lepo potezo še kdaj ponovili.
Mamica Sabina z Maticem v Svilanitovcm kopalnem plaščku, zadovoljna in presenečena ob prejemu darila v ljubljanski porodnišnici. Dvojčico Emo, ki lepo napreduje v inkubatorju, plašček že čaka.
Dalmatinske pesmi pričarale vonj po morju
»Še nas boste slišali«, je ob zaključku nadvse prijetnega večera dalmatinskih, prekmurskih, rezijanskih in drugih narodnih pesmi konec novembra lanskega leta navdušenim poslušalcem zagotovil idejni vodja klape Mali grad Boris Seiko. In obljubo držijo. Po dobrem letu delovanja so se v Kamniku pretlstavili z. drugim koncertom dalmatinskih pesmi v Domu kulture 15. maja in množico zbranih ponovno navdušili.
Odločitev, da so se tenorja Roman Zorman in Boris Seiko, pozneje se jima je pridružil še Matej Primožič iz Domžal, baritonista Bojan Kotnik in Albert Mrgole ter basista France Plahuta in Marjan Plemeniti zbrali v klapo, se je izkazala za izredno smelo in uspešno. S svojimi prijetnimi, prepričljivimi in pestrimi nastopi se je klapa med poslušalci in ljubitelji tovrstne glasbe »prijela« nad pričakovanji, kar jim daje za dovoljstva, novih moči in ciljev za naprej.
Letošnji april je bil za klapo nadvse delaven, saj so nastopili v Mengšu in Španskih borcih, ko so v goste povabili eno najboljših hrvaških klap Subrcnum iz Dubrovnika. Vse od lanskega decembra so imeli veliko priložnostnih nastopov, prepevali so tudi v Komendi, na Brdu, v Šentjerneju skupaj z Nušo Derenda na novoletnem koncertu šentjernejske g« Klbe,
Ko nam je povedal Boris Seiko, bodo 6. junija skupaj z devetimi Mapami gostovali na Krku na dobrodelnem koncertu v spomin na prijatelja Mladena, ki jim je bil nekakšen boter, dal jim je zagon, prve note in nasvete. S klapo Krk jih vežejo dolgoletne prijateljske vezi in spomini na skupna druženja. Tiste, ki pa klape še niste imeli priložnosti slišali prepevati, naj razveselimo, da bodo 5. junija nastopili v Arboretu-
Letni koncert MePZ Mavrica s prijatelji
Ljubezen do petja zbližuje in plete niti prijateljstva
V osnovni šoli Šmartno je bil v soboto, 8. maja, lep kulturni večer, ki so ga pripravili pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Mavrica. Zbor deluje v okviru Kulturnega društva Srednja vas, v katerem sta prav tako aktivni etnološka in dramska sekcija. Ljubitelji petja že ver let občudujemo ubrano prepevanje tega številnega pevskega sestava, še zlasti zadnja štiri leta, ko jih vodi zborovodkinja Jana Verbič. Mešani pevski zbor Mavrica se vsako leto predstavi v Kamniku na reviji pevskih zborov občin Kamnik in Komenda, prepeva pri pomočnici v cerkvi sv. Tomaža na Lokah. Tudi povabilu PSPD Lira Kamnik ob njihovi tradicionalni prireditvi Pozdrav pomladi so se lelos z veseljem odzvali in tako polepšali pomladni večer na Glavnem trgu v Kamniku. Še posebej v čast jim je nastop v Termah Snovik 30. aprila, na predvečer vstopa Slovenije v F.U, kjer so pričeli prireditev s slovensko himno Zdravljica in evropsko himno Oda radosti
Poslušalci iz. Tuhinjske doline in tudi od drugod se redno udeležujejo njihovih letnih koncertov v OŠ Šmartno. Za brezplačen odstop dvorane in drugih potrebnih prostorov se je dolgoletni predsednik zbora Bine Pirš zahvalil ravnateljici Jožici Hribar. Ob tem ni mogel skriti ganjenosti in hvaležnosti za razumevanje in spremljanje njihovega dela. Povedal je, da so njihovi načrti, tako za letos kot za prihodnost, povezani z. ljudmi, ki jih že več let podpirajo finančno, organizacijsko in moralno. Se posebej se je zahvalil glavnemu sponzorju Zarji Kovis in direktorju Ivanu Hribarju.
Vsa dvorana pa je onemela, ko je Bine sporočil Žalostno novico, da jih po štirih plodnih in uspešnih letih sodelovanja zapušča zborovodkinja Jana Verbič in je la koncert zadnji pod njenim vodstvom. S sol zami v očeh se ji je v imenu zbora toplo zahvalil za dobro delo in lepe prijateljske dogodke v zboru.
Letošnji letni koncert, ki ga je spretno povezoval Igor Zavbi iz. Šmartnega, je Mavrica želela se posebej popestriti, zalo so v goste povabili Vinogradniški kvintet iz Turnišča v Prekmurju. Mavrica je s svojim projektom Mavrično sozvočje že gostovala v Tur-nišču decembra 2002. Svojim pevskim prijateljem so na koncertu priznali, da se velikokrat spomnijo njihovega gostoljubja in prijetnega enodnevnega potepanja po lepih prekmurskih ravnicah. Tako kot pevce Mavrice s solistoma Brigito Bcrlec in Darjanom Drol-c eni, so hvaležni poslušalci z bogatim aplavzom nagradili tudi prijeme prekmurske pevce, ki jih uspešno vodi Jože Kocet, že tretji mandat župan občine Turnišče. Delujejo peto leto, s prepevanjem so začeli na letnem občnem zboru Vinogradniško sadjarskega društva iz Turnišča. Vsi člani sedanjega kvinteta so vinogradniki in so že prej prepevali v raznih pevskih sestavih. V svojem programu imajo več kot 70 skladb, med katerimi so slovenske ljudske pesmi, umetne pesmi, pesmi drugih narodov in vsekakor tudi na pitnice. Pravkar so posneli zgoščenko in kaselo. Vodja kvinteta Jože Kocet se je glasbi dolgo posvečal profesionalno - 25 let je učil glasbeni pouk na OŠ v Turnišču in na oddelku Glasbene šole Lendava v Turnišču, 12 lei je vodil mešani zbor v Turnišču, vrsto let je tudi uspešno vodil oktet Planika, dva člana tega okteta sedaj pojeta v Vinogradniškem kvintetu. Na volitvah leta 1994 je bil izvoljen za župana in od tedaj mu je glasba postala prijeten kotiček, kjer si' sprosti in uživa v prostem času.
Pevke in pevci Mavrice so naznanili, da bodo novo pevsko sezono zaceli z. mlado zborovodkinjo Matejo Kališnik, prijetno mladenko, hčerko naše priznane pevke Joži Kališnik.
VERA MEJAČ
Mešani pevski zbor Mavrica Srednja vas je zadnja štiri leta uspešno vodila dirigentka Jana Verbič (skrajno levo), ki seje s koncertom v Šmartnem tudi poslovila od zbora.
Tako kot Mavrici, smo pozorno prisluhnili ubranemu petju Vinogradniškega kvinteta iz Turnišča v Prekmurju. Na sliki od leve: tenorista Jože Gjerkeš in Boris Za-lik ter basisti Franc Kitlop, vodja Jože Kocet in Anton Žalik.
mu, 18. junija bodo pozdravili poletje skupaj z Liro, 19. junija bodo na stopili s tamburašku skupino Kašarji na srečanju tamburašev v Žirovnici. Po napornih nastopih se bodo nekateri člani klape podali na zaslužen dopust na otok Vis, od koder izhaja klapa Pučkih pjevača, ki so jo gostili v Kamniku že na debitantskem nastopu novembra lani in od takrat redno sodelujejo. Naj poudarim še prizadevnost, pridnost in glasbeno vsestranskost klape - vsi, razen Mateja Primožiča, ki poje pri Cantemusu in igra bariton saksofon pri Domžalski godbi, pojejo pri Liri, Boris Seiko in Bojan Kotnik tudi igrata v Mestni godbi Kamnik, Roman Zorman pa poje še pri Komornem pevskem zboru Šutna. Glasba je torej tesno vpeta v njihova življenja. SAŠA MFJAČ
Odprtje planinskih koč
Letošnja zima je bila vsaj v planinah radodarna s snegom in ta bo obležal precej dlje kot zadnja leta. Zato bo potrebna velika previdnost pri hoji posebej še čez sneg, ki bo tudi v poletnih mesecih po jasnih nočeh zjutraj še zmrznjen. Zato je zelo koristno, če se pred načrtovanjem visokoplaninske ture pozanimamo za razmere, ki so v tistem koncu, kamor se odpravljamo. Seveda pa se moramo Zavedati tudi tega, da je zima opravila svoje in da je led odpočil marsikateri oprimek in stop.
Toda poletje se neustavljivo bliža in pozimi zaprte planinske koče
Sredi maja letos je bilo pri Češki koči še skoraj meter snega.
se odpirajo. Na južni strani Kamniških Alp so stalno odprti Dom v Kamniški Bistrici, Jarški dom na Mali planini in gostišče na Zelenem robu. Domžalski dom bo stalno odprt po 1. juniju, Črnuški pa samo občasno. Kocbekov dom na Korošiei bo odprt verjetno po 15. juniju, kar bo odvisno od snežnih razmer, zato je dobro, če se odpravljamo tja gor, da prej povprašamo po telefonu 03 4924-850. Kamniška koča na Kamniškem sedlu in Cojzova koča na Kokrskem sedlu bosta odprti od 5. junija. Na severnem delu Kamniških in Savinjskih planin bo Češka koča stalno odprta po 26. juniju, do takrat pa brez po prejšnjega dogovora samo ob lepih koncih tedna. Kočo na Ledinah na Vodinah bodo predvidoma odprli še malo pozneje, zato sta pa Fri-schaufov dom na Okrešlju in Dom planincev v Logarski dolini že stalno odprta. Koča na Klemenči jami je odprta vse lepe konce tedna, stalno pa bo od 1. junija.
BOJAN POLLAK
SPOZNAJMO SVOJE MESTO
Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik in njen Turistično informacijski center sta se zaradi velikega zanimanja odločila, da ponovita že pred leti uspešno organizirano akcijo »SPOZNAJTE KAMNIK«
S strokovno usposobljenimi vodniki se boste lahko poda li na dvourni ogled mesta Kamnik in dodobra spoznali mestno jedro in njegove znamenitosti. Vodniki vas bodo popeljali na brezplačen ogled mesta s cerkvijo Sv. Jakoba, frančiškan sko knjižnico let Božjim grobom, kapelo Malega gradu, spomenikom Rudolfa Maistra, predelom Sutne, dve soboti, in sicer 29- maja in 5. junija ob 10. uri dopoldan ter ob 16. uri popoldan. Zbirališče je na Glavnem irgu pri vodnja-ku.
6       27. maja 2004
IZDEU\ STRANK-POGLEDI
Kamniški OBČAN
Iz torbe Krištofovega Pepeta II.
Črni možje (in davkarji) po planini iščejo dovje može ...
"V/etiko grmenja malo dežja, bi V lahko rekli za v medijih zelo
odmevno akcijo iskanja nadomestne lokaeije za dom Jehovo-vih prič na Duplici Vsi so naredili vse, kar so mogli. Čeprav so že vnaprej vedeli, da brez znatnega šopa občinskih milijonov, ki pa jih župan nima v žepu, iz te moke ne bo kruha. Papirji za gradnjo na Groharjevi še vedno veljajo, zato priče lahko vsak čas začnejo z gradnjo. Upajmo, da bodo upoštevale vsaj nasvet občana in soseda Marka, ki mu bodo, kot je dejal, gledale v spalnico, in izkopani material odvažali z dupliške postaje z vlakom, ne pa po že sedaj povsem uničeni najbolj prometni kamniški ulici Groharjevi. Ko boste tole prebrali, bo verjetno že položen temeljni kamen (kateri predsednik, župan, mali župan ali podžupan ga bo položil, še ne vemo) in bodo zapeli krampi in lopate za novo dupliško ( in občinsko in državno) pridobitev... T/'ravata ni copata, je nekoč v jf\ davnih časih pel slavni Ježek o Svilanitovi samoveznici, kako z užitkom so Svilanitovi šefi takrat rezali stare kravate svojih gostov in za tak poseg ponosno ponudili dve ali tri najnovejše iz svoje zbirke. Toda. pravijo, da se je to dogajalo lahko samo v svinčenih časih. Danes, v kapitalističnih časih, pa ti jo vfabriko primahu Tržičan, tekstilni direktor Stojan in urno preko noči (brez pojasni-
la) odreže podgorskega direktorja Bogota, pa »nikome ništa«. A smo se z.ato borili, bi rekli stari borci. Delničarji, tudi nekdanji samoupravljalci, pa samo čakajo, ali jim bo dvojni direktor začel pisati odpustnice, ali jim bo morda izplačal celo oktobrske nagrade v spomin na pred desetletji doseženo pno milijardo proizvodnje kravat in brisač...
re dni so se občinski možje in žene veliko ukvarjali z ljubljanskimi črnimi možmi, ki so jim za nekaj let zaupali ometanje naših dimnikov. Slišati je bilo kar precej pripomb na njihov račun, nekateri bi za ta denar radi kar sami ometali, ne morejo pa se izogniti strokovnemu pregledu, za kar pa so pooblaščeni samo črni možje, ki naj bi prinašali tudi srečo. Čeprav je ta » sreča« večkrat z.elo draga. In za vsako dobavo posebej zaračunana kilometrina iz Ljubljane do naše pod-alpske občine. Če je res. da se za vsako od preko pet tisoč kuhinj črni možakar z metlo pripelje iz. prestolnega mesta, potem še dolgo časa ne bomo mogli govoriti o njihovi evropski produktivnosti... T^\a pa energetski serviserji, EJ kot so dejali, ne morejo najti takih in drugačnih bajtarjev na Veliki planini, da bi jim vsaj pregledali njihove tuljave, kijih baje čisti veter, pa ni nič čudnega, saj taistih bajtarjev ne morejo najti niti občinski davkarji, ki teren dobro poznajo, da hi jim zaračunali nekaj
Lokalni odbor SMS Kamnik zapustila večina članov
Velika večina članic in članov lokalnega odbora Stranke mladih Slovenije v Kamniku, vključno s tremi člani izvršnega odbora, je v zadnjih dneh izstopila iz Stranke mladih Slovenije.
V Lokalnem odboru SMS Kamnik smo se tako pridružili številnim lokalnim odborom Stranke mladih Slovenije širom po Sloveniji, ki so v zadnjih dneh množično izražali nezadovoljstvo nad nedemokratičnim delovanjem strankinega vodstm. Razmere znotraj SMS so postale nemogoče. Stranka deluje nedemokratično, lokalni odbori nimajo nobene moči, njihovega mnenja vodstvo stranke ne upošteva. Vse to je botrovalo odločitvi kamniških lokal-cev, vključno s predsednikom LO Aleksandrom Vršičem in svetnikom Alešom Zabavnikom, da zapustijo Stranko mladih Slovenije.
Nastale razmere je na seji obravnaval tudi iz.vršni odbor lokalnega odbora, kije v skladu s svojimi pristojnostmi sprejel sklep o razporeditvi finančnih sredstev lokalnega odbora, ali bolje rečeno o prenehanju financiranja lokalnega odbora in o tem seznanil tudi članstvo. Izvršilni odbor je sprejel sklep, da se sredstva, kijih je lokalni odbor prejel do 10. 5. 2004 in mu jih ni bilo omogočeno porabiti in sredstva, kijih bo lokalni odbor prejemal do izteka mandata občinskega sveta - predvidoma novembra 2006, v strani Občine Kamnik na račun Stranke mladih Slovenije po zakonu o financiranju političnih strank, namenijo v dobrodelne namene. Tem sredstvom se odpovedujejo v korist dveh organizacij in posameznika z območja naše občine, katerih imen pa zaradi nezaupanja vodstvu stranke, da bo prišlo do izvršitve sklepa, ne želimo javno imenovati. ALEKSANDER URŠIČ
Občina Kamnik objavlja razpis za imenovanje
direktorja javnega zavoda
»Medobčinski muzej Kamnik«
1. Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
- je državljan Republike Slovenije,
- ima univerzitetno izobrazbo ene od naslednjih smeri: arheologija, umetnostna zgodovina, zgodovina, etnologija,
- ima najmanj pet let delovnih izkušenj v muzejskih institucijah,
- ima opravljen strokovni izpit s področja varovanja premične kulturne dediščine (strokovni izpit za kustosa),
- aktivno obvlada najmanj en tuj jezik,
- ima vodstvene sposobnosti.
2. Direktor bo imenovan za dobo petih (5) let.
3. Kandidat mora k prijavi predložiti naslednje:
- potrdilo o državljanstvu,
- univerzitetno diplomo,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu s področja varovanja premične kulturne dediščine (strokovni izpit za kustosa),
- življenjepis,
- predlog razvoja in program dela javnega zavoda Medobčinski muzei Kamnik za mandatno obdobje (5 let).
4. Rok za prijavo kandidatov je 8 dni od dneva objave. Obravnavane bodo le pravočasne in popolne vloge.
5. Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev predložijo na naslov: Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik - v zaprti kuverti s pripisom: »javni razpis za imenovanje direktorja javnega zavoda »Medobčinski muzej Kamnik« - NE ODPIRAJ!« Na kuverti je potrebo navesti tudi naslov pošiljatelja.
6. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku trideset (30) dni od dneva objave razpisa.
7. Podrobnejše informacije o razpisu: Nataša Bider Humar (tel.: 8318-122).
ŽUPAN Anton Tone Smolnikar l.r.
cekinov za turistično takso. Kot ka-ž.e, bodo morali lastnike bajt s pomočjo naših jamarjev poiskati po planinskih vrtačah... Tfer smo v mestu pod planina J\tni prvi stopili v Evropo s slavnim evropskim parkom, bodo, kot kaže, imeli tudi evropski sodniki najprej opravka za našimi »purgarji«, ki že polnijo kovčke s kupi papirjev, ki naj bi dokazali, da imajo po štirinajstih letih samostojne Slovenije polno pravico do vrnitve bistriških gozdov. Naših slavnih sodnikov do najvišjega vrha oživljena Meščanska korporacija namreč o tem ni prepričala. Zanje ta sploh ne obstaja. Kaj, ko bi našemu zelo prodornemu poslancu Maksiju predlagali, naj ustanovi posebno parlamentarno preiskovalno komisijo in mu za lobiranje preskrbeli kako klajtro bistriških polen ...
Krištofov Pepe II.
Potrebno je nenehno ukrepanje, če hočemo zavarovati predvsem šoloobvezne otroke
Že davnega leta 1998 je predstavnik stanovalcev Prisojne poti in ul. Na bregu seznanil upravo Občine Kamnik o črni točki na prehodu za pešce, ki vodi čez kamniško obvoznico pri bistroju »Copmica«. Takrat je bil z dopisom o vsakodnevni nevarnosti predvsem za šoloobvezne otroke seznanjen tudi Svet za pre-vntivo in vzgojo RS, Trdinova 8, Ljubljana. Ker od navedenega naslovnika sploh ni bilo odgovora, so stanovalci omenjenih ulic prosili za pomoč Zelene Slovenije - občinski odbor Kamnik.
Zeleni Kamnika so na prvi seji predsedstva določili osebo, ki je v nadaljevanju vodila ta projekt. Do postavitve dveh svetljajočih prometnih znakov, ki udeležence v prometu opozarjajo, da gredo čez prehod za pešce otroci, je bila dokaj uspešna. Pozneje pa se je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev na državni ravni
SLOVENSKI DEMOKRATI SMO PRAZNOVALI V KAMNIKU
V mesecu aprilu, pred vstopom v EU, smo Slovenski demokrati v Kamniku imeli občni zbor, srečanje s podpredsednikom in kandidatom za evropskega poslanca dr. Miho Brejcem, sejo izvršilnega odbora SDS Slovenije. Po končani seji pa akademijo ob 130. obletnici rojstva našega velikega meščana generala Rudolfa Maistra in ob vstopu v EU.
Na občnem zboru smo pregledali opravljeno delo v preteklem letu in sprejeli smernice za volilno leto, ki je pred nami. V pozdravnem govoru člana izvršilnega odbora SDS gospoda Grimsa smo spoznali tudi politično situacijo pred vstopom v EU in pred volitvami v evropski parlament ter jesenskimi volitvami. Predsednik SDS Kamnik Valentin Zabavnik je v svojem poročilu poudaril aktivnosti v preteklem letu. Po njegovem mnenju je še posebej razveseljivo naraščanje števila članstva. Za njim je poročilo podal vodja svetniške skupine Franci Spruk. Poudaril je, da smo povečali število svetnikov, se konstruktivno vključevali v delo Občinskega sveta in uspešno lobirali skupaj z ostalimi manjšimi strankami pri sprejemanju občinskega proračuna. Za njim so svoja poročila podali člani občinskih komisij in blagajnik.
Sredi aprila nas je obiskal dr. Miha Brejc, ki nam je na zelo prijeten in nazoren način predstavil organizacijo in delovanje evropskih institucij. V sproščenem ozračju je odgovarjal tudi na vprašanja prisotnih, ki so se nanašala na naše vključevanje v Evropsko unijo.
V soboto, 24. aprila, smo v Kamniku gostili sam vrh Slovenskih demokratov. Zbrali so se predsedniki občinskih odborov SDS slovenskih občin in poslanci naše stranke ter najvidnejši predstavniki stranke. Po končani seji seje ob 19. uri pričela slavnostna akademija v počastitev 130. obletnice rojstva našega meščana generala Rudolfa Maistra in vstopa v EU. Občinski odbor SDS Kamnik je ob tej priložnosti podelil kipec Generala Maistra predsedniku stranke gospodu Janezu Janši in najzaslužnejšemu Kamničanu za nastanek in razvoj naše stranke gospodu Francetu Tomšiču. Proslavo so popestrili umetniki: Dare Valič, Jernej Kuntner, Nada Žgur, pevci iz Kranja in Kamniški koledniki. Prijetna napovedovalka nam je predstavila veliko zanimivosti iz življenja našega velikana. Akademija je bila zaključena s predvajanjem ode radosti, himne Evropske unije, katere član smo postali prvega maja.
Za SDS Kamnik RUDI VERŠNIK
Iz Nove Slovenije
Nizke pokojnine
V letu 2000, torej v času Bajukove vlade, je znašala povprečna mesečna najnižja pokojnina za moškega s 40 leti pokojninske dobe 63.272 tolarjev. V letu 2003 je znašalo mesečno povprečje pokojnine islega upokojenca 79.76.3 tolarjev oziroma za 26"., več kot v letu 2000. V istem obdobju so se povprečne plače povečale za 32%. V prvih treh letih so lorej pokojnine zaoslale /a 6 odstotkov za rastjo povprečnih plač. Vsak upokojenec je v treh letih na račun tega zaostajanja izgubil dobri dve mesečni pokojnini, do konca mandata Ropove vlade pa bo izgubil še pol mesečne pokojnine, ki jo je zaslužil oziroma si jo je vplačal s svojimi prispevki.
Program N.Si tabora 30. maja v Trebnjah
To vsakoletno množično srečanje članstva in prijateljev Nove Slovenije se bo pričelo v nedeljo, 30. maja, ob 11. uri na prireditvenem prostoru pri gasilnem domu na Ponikvah (na robu Trebenj).
Glavna govornika bosta predsednik N.Si dr. Andrej Bajuk in predsednik svela \.Si Lojze Peteric. Videli bomo ludi akrobatski letalski nastop in nastop lipicancev s svetovnim prvakom iz leta 2002 na čelu.
Iz občine Kamnik bomo v Trebnje potovali z osebnimi avtomobili. Prijave nameravanih udeležencev (ludi listih brez lastnega prevoza) pričakujemo čimprej na 839 17 16.
Na prireditvenem prošlom se bomo zbrali pod napisno tablo ()() N.Si Kamnik med 11. in 12. uro.
Eurobus N.Si v Kamniku 3- junija
Na dan občnega zbora in okrogle mize občinske organizacije Nove Slovenije v četrtek, 3- junija, bo Kamnik in kraje na Kamniškem obiskal tudi že napovedani Eurobus. Ta ho občanom ob pesni glasbeno-vizualnl sprem Ijavi ponudil širše poznavanje naše nove širše domovine - Fvropske zveze
Iz odbora za informiranje pri OO N.SI KAMNIK
ta akcija popolnoma ustavila. Za lažje razumevanje bomo zainteresiranim krajanom Kamnika ponovno v zelo kratki vsebini opisali potek.
- V letu 1998 smo v Kamniškem občanu - rubrika »Vi sprašujete, župan odgovarja« vprašali, zakaj se Občina Kamnik ni pravočasno zavzela za varnost v prometu na celotni trasi regionalne ceste R-366 in R-371, predvsem pa pri bistroju »C.o-prnica«, kjer je tako imenovana šolska pol ki vodi do ()snov ne šole Toma Brejca in Frana Albrehta? Zupan je odgovoril, da sta Občina Kamnik in Dnižba za izgradnjo avtocest v RS podpisala Sporazum o ureditvi obstoječega cestnega prometa v občini Kamnik, zaradi izgradnje avtocestnih odsekov Vransko - Blagovica - Šentjakob. V sporazumu so bili določeni ukrepi na regionalni cesti 371, s katerimi se dosega večja varnost udeležencev v prometu.
- Na našo pobudo je urad župana Občine Kamnik poslal dopis št. 608/98 - 5/1 od 17. 4. 1998 na naslov Ministrstva za promet in zveze RS, Langusova ul. 4, Ljubljana. Na osnovi nenehnih pritiskov s strani Zelenih Kamnika, dopisa urada župana, dopisov s strani Osnovnih šol Toma Brejca in Frana Albrehta, je Direkcija RS za ceste, Sektor za upravljanje, vzdrževanje in varstvo cest, z dopisom št. 347-01 -91/98 od 16. 10. 2000 odgovorila, da mora (»snovna šola Toma Brejca iz.de lati »Elaborat varnih šolskih poti«, Ker se omenjena šola tega elaborata ni lotila, se je naš predstavnik dogovoril za izdelavo elaborata z. vodjem oddelka za okolje in prostor < )bt ine Kamnik, ki so ga tudi pravočasno in uspešno dokončali. V elaboratu se je občina zavzela, da je pripravljena sofinancirati 40% vrednosti vgradnje semaforja na pritisk.
Potrebno je javnost seznaniti, da iz.območjaZN Zg. Perovo(Prisojna pot, ul. Na bregu, Petkova ul., Pero TO, Pot v Rudnik, Pot na jasi in Pot na Dobravo) obiskuje Osnovni šoli Toma Brejca in Frana Albrehta približno ii učencev, za varno šolsko pot pa še vedno ni poskrbljeno.
Ko je predstavnik novembra 2003 po telefonu poklical odgovorno uslužbenko na Direkciji za ceste RS in jo povprašal, ali je v finančnem planu za leto 2004 predvidena izgradnja semaforja na pritisk, ki bi zagotovil varno šolsko pol šoloobveznim otrokom, je omenjena uslužbenka naslednji dan odgovorila: Postavitev semaforja ni načrtovana v letu 2004, temveč vgradnja nekakšnih cestnih izboklin, ki bodo voznike opozarjale na prehod za pešce. Rekla je tudi, da po kriteriju in številu prometnih nesreč ni predvidena semaforizacija problematičnega prehoda za pešce,
- Svet Krajevne skupnosti Novi trg je občini Kamnik - oddelek za okolje in prostor predlagal, da se mora na osnovi srednjeročnega in dolgoročnega načrta urediti povezava Kovinarske C s kamniško obvoznico in da območje naselja Pero vo, Petkove ulice, Pot v rudnik, Pot na jasi, Prisojne poti in Na bregu ni majo urejenega ustreznega vključevanja v promet na obvoznico, Zapisano je tudi, da so kakršnekoli parcialne rešitve, ki se omenjajo v zvezi s prehodom za pešce pri bistroju »(.oprnica« (semafor na tipko) seveda dobrodošle in bodo varnost prehoda izboljšale, so pa izključno začasne narave in v nobenem primeru ne smejo pomeniti odloga načrtovanja Že omenjene kompleksne rešitve.
Aprila leta 200 i, smo na Direkcijo RS za ceste, sektor svetovanja, v roke g. Dražumeriču, Kolnikova ul., Ljubljana, ponovno poslali vso dokumentacijo, v kateri je tudi elaborat, ki ga je izdelala Občina Kamnik - oddelek za okolje in prostor. Z omenjeno osebo se je naš predstavnik po telefonu dogovoril, da v najkrajšem možnem času naredijo analizo in ukrepajo. Gospod Draz.umc-ric je obljubil, da bodo za nadaljnjo umiritev prometa (morda tudi postavitev semaforja na pritisk) skušali urediti do meseca septembra lega leta. *
Ker v današnjih dneh ni mogoče verjeti obljubam vse dotlej, dokler tli realizirano, predlagamo, da tudi starši otrok, ki hodijo v šolo in doma preko prehoda za pešce kamnis ke obvoznice pri bistroju »('oprnica«, urgiraju na Direkcijo RS za ceste in zahtevajo postavitev semaforja na pritisk.
Zeleni Slovenije -OO Kamnik DANIEI. KOVAČIČ
Združena lista v pripravah na volitve evropskih poslancev
Volilni štab ZLSD Kamnik, ki ga vodi Sašo Šalamon, je zelo aktiven. Pred dnevi se je že nekajkrat sestal in obravnaval program aktivnosti Združene liste v predvolilni kampanji. Člani štaba bodo poleg osrednje volilno propagandne dejavnosti republiškega vodstva ZLSD, ki bo potekala preko osrednjih javnih medijev, poskrbeli za ustrezno seznanjanje volivcev z organizacijo potrebnega števila plakatnih mest in transparentov, pogovorov s članstvom ter objav v lokalnih medijih in podobno.
Vsem gospodinjstvom bodo poslali tudi obvestila z vsebino programskih usmeritev ZLSD ob volitvah evroposlancev.
Kot je povedala Tatjana Rot Djalil, predsednica občinskega odbora ZLSD Kamnik, se bo Združena lista socialnih demokratov Slovenije kot članica Stranke evropskih socialnih demokratov preko svojih poslancev v evropskem parlamentu zavzemala predvsem za spodbujanje gospodarske rasti Evrope, za boj proti revščini in ustvarjanje več in boljših delovnih mest. Spodbujala bo približevanje Evropske unije njenim državljanom. Skrbela bo za obvladovanje migracijskih tokov, kamor spada tudi boj proti rasizmu in ksenofobiji v celi Evropski uniji. Prizadevala si bo za reformo Skupne kmetijske politike in za tako razvojno politiko, ki bo prednostno upoštevala ohranjanje in varstvo okolja.
Gani volilnega štaba Združeni' liste so pripravili podroben program aktivnosti v z/vezi z volitvami evropskih poslancev 13. junija letos.
V tem smislu bo ZLSD Slovenije v predvolilni aktivnosti izhajala tudi iz petih ključnih zavez za naslednjih pet let delovanja evropskega parlamenta, ki so bile sprejete na aprilskem kongresu Stranke evropskih socialnih demokratov v Bruslju.
Člani volilnega štaba so menili, da bi morali pripadniki in sim-patizerji vseh političnih strank v predvolilnem obdobju bolj spoštovati določilo zakona o volilni kampanji, po katerem je prepovedano prelepljanje ali uničevanje plakatov drugih organizatorjev volilne kampanje. V preteklih kampanjah se namreč tako ravnanje ni ravno poredko dogajalo. F. S.
Kamniški OBČAN
POGLEDI -ZANIMIVOSTI
KJE PA VAS ČEVEU ŽULI?
SE LASTNIKI RES NE ZAVEDAMO POMENA SVOJE LASTNINE?
8. in 9. številka Kamniškega občana sla posebno pozornost namenili opravljanju dimnikarske dejavnosti v Občini Kamnik, saj so občinski svetniki na redni seji obravnavali poročilo koncesi-onarja, ki v < )beini Kamnik Izvaja dimnikarske storitve. Tako je v 8. številki avtor prispevka, ki je spremljal sejo Občinskega svela, zapisal, da koncesionar opozarja svetnike na problem izvajanja dejavnosti, saj se velika večina Obča nov kot lastnikov se vedno ne zaveda pomena rednega čiščenja in vzdrževanja kurilnih naprav, kar velja zlasti za lastnike individual nih stanovanjskih objektov. V sle vilki 9 pa je bil objavljen tudi članek z naslovom, da dimnikarjev v kamniški občini menda sploh ne potrebujemo!
Ne glede na vprašanja, s kateri mi so se ubadali svetniki na seji, na kaleri so obravnavali poročilo izvajalca dimnikarske službe, želim s tem prispevkom opozorili na dejstvo, da lastniki premalo skrbno skrbijo za svojo lastnino, saj se še ne zavedajo, da lastnina tudi obvezuje. Tega se začno zavedati sele, ko pride do škodnega dogodka ali ko jih k izvedbi sanacije -prisili- odločba pristojne in špekcijske službe, kar pa je V nekaterih primerih lahko že prepozno. Opozoriti pa je potrebno tudi na dejstvo, da so lastniki odgovorni za škodo, ki nastane tretjemu, če s Stavbe pade nevarno postavljena ali vržena stvar, kamor šteje um tudi primere, ko se zaradi pomanjkljivega vzdrževanja s stavbe odtrga njen del (npr. dimnik, del ostrešja in podobno). Zato je potrebno posebno pozornost posve liti zlasti preventivi, to je vzdrževanju stavb in naprav z namenom preprečili nastanek škodnega dogodka oziroma če tlo tega pride-, njegove posledice vsaj omilili.
Slehernemu človeku je znano pravilo, da je boljša preventiva koi kurativo, kar velja tudi na področju lastnine. Vsako stvar je potrebno vzdrževati, kar je nedvomno povezano tudi s stroški. Tako
je vsaj na področju stanovanjskega prava že zakon obvezal lastnike k vzdrževanju Z institutom rc zervnega sklada, medtem ko so v primeru individualnih objektov lastniki prepuščeni svoji odločitvi, kdaj in kako bodo poskrbeli /a vzdrževanje nepremičnin.
Največja težava pri odločitvi, ali se bo nepremičnina vzdrževala, Je zagotovitev denarnih sredstev. Če jC vsakomur jasno, da mora kot lastnik vzdrževali avlo, s katerim se- vozi, pa so lastniki na področju VzdrŽevanja nepremičnin veliko bolj ncosvcsccni. zlasli pri vzdrževanju skupnih gradbenih elementov (npr. streha, fasada, dimniki, prezračevalne tuljave, jaški in dru ge- konstrukcije), skupnih inštalacij, naprav in opreme v večstano-vanjskih stavbah, kar Opozarja lu-ili izvajalec dimnikarske službe.
Če v primeru individualnih stanovanjskih objektov običajno ni težava, kdo je zavezanec za vzdrževanje nepremičnin, pa po moji oceni večji problem predstavljajo
veeslanovanjske Stavbe, Slano vanjski zakon (drl. I. RS, št. 69/03. v nadaljevanju SZ-I) sicer veliko pozornost namenja upravljanju večstanovanjskih stavb in institutu rezervnega sklada, vendar je na tem mestu potrebno takoj poudariti, da so etažni lastniki tisti, ki so primarno dolžni poskrbeti za čiščenje, pregled in vzdrževanje naprav, namenjenih skupni in individualni rabi. Lastniki pogosto zmotno menijo, da je- upravnik tisti, ki neposredno izvaja vzdrževalna dela (beri: opravlja hišniška dela), čemur pa ni tako. Čeprav je S/-1 upravniku naložil določena pooblastila, pa je potrebne) takoj poudariti, da je- upravnik veesi.i novanjskih stavb le pooblaščenec etažnih lastnikov, ki izvršuje zgolj
odločitve etažnih lastnikov, (le upravnik v letnem načrtu vzdrževanja opozori lastnike na dotrajanost gradbenih elementov, skupnih Inštalacij, naprav In opreme, |e- dolžnost etažnih lastnikov, da
načrt vzdrževanja sprejmejo, Kav ne) iz tega razloga morajo imeti
lastniki na računu dovolj denarja, tla se storitev lahko opravi, saj upravnik ni dolžan zalagali lastnih sredstev. V 9. sievilki Kamniškega občana Zeleni Slovenije -OO Kamnik v zvezi s poročilom o dimnikarski službi med drugim opozarjajo, ela je potrebno poškodovane, dotrajane azbest ee-mentne cevi odstranili in jih nadomestiti z novimi, da je odstranjevanje potrebno izvesti skladno / zakonodaje) in da odstranitev ni
dolžnost izvajalca javne službe, temveč mora za iako sanacijo poskrbeti upravnik stavbe ali lastnik stanovanja. Trditev, da mora za sanacije) poskrbeli upravnik zgradbe, je pravilna le toliko, kolikor se nanaša na naprave-, namenjene skupni rabi veeslanovanjske stavbe-, ne- pa za liste naprave, ki se> namenjene individualni rabi. Za naprave-, ki se> namenjene individualni rabi, je odgovoren vsakokratni lastnik stanovanjske enote. Po udarim naj, da upravnik etažne lastnike le opozori na dotrajanost
elimovoelnih in drugih cevi, name njenih skupni rabi. in v okviru načrta vzdrževanja na zboru lasmi kov predvidi zamenjavo le teh, vendar je odločitev lastnikov lahko lueli drugačna, in je upravnik ne more- ignorirati Povsem drugače je v primeru rednih vzdrževalnih del manjše- vrednosti, za ka tere upravnik ne potrebuje sklepa etažnih lastnikov in jo lahko izvede (beri: organizira) sam; ker pa je odstranitev dimnovodnih, poškodovanih, dotrajanih cevi povezana z. visokimi stroški, je odločitev lastnikov primarna. V zakonu sicer obstajajo instituti, ki upravniku ali etažnim lastnikom omogočijo izvedbo nujnih del, vendar je pol povezana s sodfš-cent in posledično visokimi stroški. Zalo je potrebno vse lastnike
opomniti, da lastnina obvezuje in da je za normalno sožitje v skupnosti, kar stanovanjski blok oziroma stavba nedvomno je, potreb no, da lastniki skrbijo za svojo
lastnino s tem, da sprejmejo ustrezne odločitve o vzdrževalnih
delih in jih vzdržujejo
V mesecu juniju in juliju 2004 bo izvajalec dimnikarske službe Energetski servis L.s. d.o.o. izvrševal letni strokovni pregled oziroma čiščenje kurilnih, elimovoelnih in prezračevalnih naprav v stanovanjih, s tem namenom je na
upravnike več,stanovanjskih stavb Že naslovil zahtevo, naj na določen dan omogočijo dostop do naprav v stanovanjih (gre za individualno rabo). V zvezi s tem opozarjam, da se v nekaterih stavbah priključki na zračnike, dimnike in druge naprave nahajajo v vsakem posamičnem stanovanju oziroma kleti, ki pripada posameznemu stanovanju Dostop do njih pa je omogočen samo lastniku stanovanja oziroma njegovemu neposrednemu uporabniku, medtem ko se v drugih stavbah priključki na zračnike, dimnike in druge naprave, ki pripadajo oziroma funk-c ionalno služijo samo nekaterim stanovanjskim enotam v vertikali, nahajajo izključno v stanovanjski enoti, ki levi v prvi oziroma najnižji etaži, zaradi česar lahko do-stop de> teh naprav omogoči le lastnik oziroma neposredni uporabnik stanovanja, v katerem se naprave, katerih čiščenje se izvaja, dejansko nahajajo. Upravnik kot pooblaščenec etažnih lastnikov nima dostopa de> kleti oziroma stanovanja vsakokratnega etažnega lastnika, temveč ima dostop zgolj do skupnih delov in naprav, ki služijo skupni rabi v-cesta novanjske stavbe kot celote Zalo naj omenim tudi sanacije) listih naprav, ki se nahajajo v vsakem posamičnem stanovanju kot stanovanjski enoti v večstanovanjski stavbi Zanje namreč obstoji dolžnost vsakokratnega etažnega lastnika posamezne stanovanjske enote, da izvajalcu omogoči dostop do inštalacij in naprav ter v končni fazi, da opravljeno storitev izvajalcu tudi plača, čeprav je izvajalec zahtevo naslovil na upravnika, menim, da upravnik z napravami v posamičnem stanovanju kot stanovanjski enoti ne more iz vajalcu omogočiti dela, ki je po-trebno, temveč mora to storiti in omogočiti lastnik stanovanja.
Ravno iz raz.le>ga, da se etažne lastnike opomni, da so v prvi vrsti sami dolžni zagotoviti vzdrževanje naprav, želim s tem prispevkom VSe občane Kamnika kol lastnike nepremičnin opozoriti, da nepremičnine vzdržujejo in izvajalcu javne službe omogočijo dostop do naprav, katerih čiščenje je potrebno, In s tem pokažejo, da jim ni vseeno za lastnino
SIMONA ŠTRAJHAR, univ. dipl. prav.
LOJZE PETERLE, kandidat Nove Slovenije (N.Si) za evropskega poslanca
Lojze Peterle je nosilec liste Nove Slovenije (N.Si) na volitvah v evropski parlament. Njegova politična pot je slovenska in zanimiva. Naj samo naštejemo nekaj njegovih najvažnejših funkcij: soustanovitelj slovenskega kršcanskosocialnega gibanja, predsednik Slovenskih krščanskih demokratov, predsednik prve demokratično izvoljene vlade, ki je Sloveniio popeljala v samostojnost, večkratni minister za zunanje zadeve RS in predsednik komisije DZ za evropske zadeve, prvi podpredsednik evropske zveze krščanskih demokratov, soustanovitelj Nove Slovenije - Krščanske ljudske stranke, predsednik komisije DZ za evropske zadeve, član predsedstva konvencije o prihodnosti EU kot edini predstavnik 13 članic kandidatk v predsedstvu ter član delovne skupine za trajnost-ni razvoj pri predsedniku evropske komisije Romanu Prodi-ju, opazovalec v evropskem parlamentu (poslanska skupina EPP-ED) ter podpredsednik zveze evropskih federalistov. Da bi ga bolje spoznali, smo mu zastavili nekaj vprašanj.
Kaj vam osebno pomeni politika?
Politiko razumem kot prizadevanje za skupno dobro. Kaj Vam pomeni Evropa?
Čudoviti svet različnih različnosti, ki tolikokrat ni znal živeti v skladu z njimi, da se jih je loteval z vojnami. Enkratni projekt, ki svobodnim narodom omogoča, da živijo v medsebojnem spoštovanju in miru, se demokratično odločajo in prostovoljno sodelujejo. Na kaj ste v svojem življenju najbolj ponosni? Na svojo družino in na osamosvojitev Slovenije. Zadnje mesece so vroča tema ■ izbrisani! Kako odgovarjate tistim, ki v tem primeru Slovence obtožujejo ksenofobije in nestrpnosti?
Razlikujem med pravičnostjo in politiko. Če je slovenska država storila kaj nezakonitega, če je komu preprečevala, da bi si uredil formalni status v nanovo nastali državi, naj to popravi.
Nihče pa ne more pripisovati krivde državi in osamosvojiteljem, če mani-ši del nekdanjih stalnih ali začasnih prebivalcev Slovenije iz drugih republik ni hotel urediti svojega statusa. Težko bi kdo verjel - po vojni v Sloveniji, nato vojni na Hrvaškem itd., da se ljudje v tako zahtevnih razmerah preprosto ne bi zanimali za ureditev svojega statusa. Kaj bi slovenskega ponudil vsem evropskim državam in kaj •e tisto, kar bi najraje skrili?
Slovensko pesem in podjetnost, veliko lepote, dober cviček in neoporečen med. Kakšno preočitno pritlehnost in kakšno nepotrebno stokanje bi pa res skril. Kaj se bo torej spremenilo s 1. majem 2004?
Nič. Nikamor ne bomo odšli, nihče nas ne bo zasedel, le druga pravila bodo začela veljati. O nekaterih področjih, na primer o kmetijski politiki, prostem pretoku kapitala, ljudi in blaga, ne bomo več odločali v slovenskem parlamentu, ampak predvsem ali samo v bruseljskem. Tudi schengen-ska meja ne bo začela takoj delovati.
Kako bosta urejena zdravstvo in izobraževanje? Bomo imeli v vseh državah Unije enake pravice kot doma?
VN.o,.,UWObtimUdbo,N».SI^..,.^„1_
S
Šolstvo, vzgoja, kultura, večina socialne politike, zdravstvo, šport in javna uprava ostajajo na ravni nacionalne politike. Nihče iz Bruslja nam ne bo rekel, kaj se morajo otroci učiti v šolah. To je naša stvar, obstaja pa volja, da bi imeli nekaj skupnih vsebin v zgodovini, ne da bi bili prizadeti naša suverenost ali identiteta. Potem so še skupni projekti, kot je Erazem, ki na primer pomeni, da začneš študirati v Ljubljani, nadaljuješ v Berlinu in končaš v Londonu.
Na novinarski konferenci v Dolenjskih Toplicah ste se v tednu boja proti raku zavzeli za celostno in celovito reševanje vprašanja zdravja, ki postaja tudi v naši družbi eno izmed osrednjih vprašanj.
V mojem boju za zdravje sem po številnih srečanjih z bolnimi in zdravimi oz. ozdravljenimi ter po branju obsežne literature poglobil oseben pogled na vprašanje zdravja in prišel do prepričanja, da je rešitev tega ključnega družbenega vprašanja odvisna predvsem od tega, kako bo najprej vsak sam skrbel za svoje zdravje. Očitno je, da bo državna zdravstvena blagajna še dolgo prekratka, da bi lahko pokrivala vse večje potrebe zdravstvenega sistema ob znanih trendih bolezni, ki jih verjetno ni mogoče znižati na kratek rok. Vprašanje bi bilo enostavno, če bi ga lahko rešilo ministrstvo za zdravje oz. denar.
Ne samo v Sloveniji, tudi v celi Evropi (z razlikami sicer) in v Ameriki je zdravstveno stanje slabo. Vse bolj se utrjuje prepričanje, da je za tako stanje kriv napačen način življenja, še posebe| napačen odnos do hrane. S tem v zvezi je tesno povezano vprašanje posta ... Post? To je pot k več zdravja in k višji kakovosti življenja - za dušo, telo in duha.
Ko sem se začel leta 1978 sistematično redno postiti, sem bil bela vrana, za marsikoga čudak. Na moj račun je tedaj padlo kar nekaj pikrih. Danes pa je post na široko sprejet, v nekem smislu postaja ževskoraj moda. Ne mine dan, da me ne bi kdo nagovoril v zvezi z njim. Še posebej pa me veseli, da mi vse več ljudi poroča o dobrih izkušnjah s postom. Nekaj se premika.
Post mi je pomagal tudi ob bolezni, s katero sem se soočil in jo premagal. Prepričan sem, da mi je ob zdravilcu in molitvi pomagal v boju proti raku tudi šesttedenski sadni post. (K temu sem prece| spremenil življenje in mu dodal veliko več meditacije, sprostilnih vaj, gibanja, molitve, sadja in zelenjave - zlasti česna, zelja, brokolija - in cvetni prah, ki ga redno uživam). Post je kraljevska pot v spremembo in v več zdravja - odprta vsakemu, brez naročilnic, čakalnih vrst in plavih kuvert. Kdor se zanjo odloči, mu svetujem, da se prej o njej dobro pouči. Literature in svetovalcev je danes tudi v Sloveniji dovolj.
Kakšen pomen imata v vašem osebnem življenju smeh in ironija?
To je absolutno nujno. Humor je včasih edini način, da preživimo. Ločujem med ironijo in cinizmom. 2 ironijo si lahko na žlahten način pomagamo naprej, cinizem pa nam ni v kakšno posebno pomoč. Vsekakor sem za več smeha. Sedaj učijo, da je zelo zdrav. Kaj je za vas uspeh? Živeti tako, da lahko mirno spiš. Ste veren človek. Tudi konzervativen? Mislim, da sem veren. Konzervativen pa do trajnih vrednot in načel. Po čem si želite, da bi se vas l/udje spominjali? Po poštenem delu za slovensko stvar.
Odbor N.Si za informiranje
REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA KAMNIK Glavni trg 24,1240 Kamnik
Objavlja na podlagi 2. odstavka 60, člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 1 /96) v povezavi s 195, členom Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004) in 159. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02), v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo industrijskega objekta klavnice in predelave mesa s pripadajočo zunanjo ureditvijo in komunalnimi priključki, na zahtevo investitorke družbe Meso Kamnik, d.d., Usnjarska 1, Kamnik, naslednje
JAVNO NAZNANILO
1. Osnutek gradbenega dovoljenja za gradnjo industrijskega objekta klavnice in predelave mesa s pripadajočo zunanjo ureditvijo na zemljiščih pare, št 700/7, 700/8, 700/9 in 720/7 ko. Podgorje ter komunalnimi priključki na zemljišču pare. št 700/6 k.o Podgorje in Poročilo o vplivih na okolje za industrijski objekt klavnice in predelave Meso Kamnik, št. 155-1370703, ki ga je 22. septembra 2003 izdelal in 24. 3. 2004 dopolnil Oikos, d.o.o., Jarška cesta 30, Domžale, bosta javno predstavljena oziroma dana javnosti na vpogled in seznanitev
v prostorih Upravne enote Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik, soba št. 56, v 2. nadstropju, od 28.5.2004 do 11.6.2004, v času uradnih ur, to je:
- v ponedeljek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00
- v torek od 8.00 do 10.00
- v sredo od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00
- v petek od 8.00 do 13.00
2. Javna obravnava z zaslišanjem investitorja bo v petek, 11.6. 2004, ob 10. uri,
v sejni sobi št. 17 v pritličju Občine Kamnik.
3. Mnenja in pripombe lahko med javno predstavitvijo vpišete v knjigo pripomb. Pisne pripombe in mnenja lahko do konca javne predstavitve posredujete UE Kamnik, podate pa jih lahko tudi na zapisnik na javni obravnavi.
Poročilo o vplivih na okolje za industrijski objekt klavnice in predelave Meso Kamnik d.d. Povzetek za objavo
Investitorka, družba Meso Kamnik, d.d., bo na južni strani Korenove ceste, ki povezuje Duplico s Podgorjem, zgradila industrijski obrat klavnico in predelavo mesa. Območje spada v krajevno skupnost Duplica, v neposredni bližini ni stanovanjskih objektov ali delov naselij. Območje se prostorsko ureja z Zazidalnim načrtom B 25 Fructal, ki predvideva širitev proizvodnih, poslovnih in prodajnih dejavnosti družbe Fructal in umestitev proizvodnega in poslovnega objekta družbe Meso, d.d., Kamnik. Območje sodi v 3. vodovar-stveno območje, kjer velja mil režim varstva (Odlok o zavarovanju podtalnice Domžalsko-mengeškega polja na območju občine Kamnik, Ur list SRS, št. 24/87). Inštitut za varovanje zdravja RS, Center za zdravstveno ekologijo je v zvezi z nameravano dejavnostjo podal pozitivno strokovno mnenje glede dopustnosti predstavljenih posegov v obratu Meso Kamnik, d.d.
V poročilu o vplivih na okolje smo ločeno obravnavali vplive med gradnjo in med obratovanjem obrata Med gradnjo objekta bo glavni vpliv na okolje hrup gradbene mehanizacije, vendar znotraj dovoljenih vrednosti za IV. območje. Obrat se bo ogreval na zemeljski plin, investitor pa mora zagotoviti prve meritve emisij snovi v zrak in na to občasni obratovalni monitoring vsake tri leta Pred izpustom odpadnih tehnoloških vod v kanalizacijo bo investitor uredil predčiščenje z interno čistilno napravo, za zagotovitev očiščenja do stopnje, ki je primerna za izpust v kanalizacijo Za zbiranje živalskih iztrebkov bo potrebno glede na kapaciteto klavnice urediti gnojnično jamo volumna 14 m3, ter gno-jiščno ploščo velikosti 8 m2. Gnojna jama mora biti vodotesna in na notranji strani premazana s sredstvi, odpornimi proti kislinam in alkalijam. Za vse dejavnosti in objekte, na območju predvidenega ZN B25 morajo zagotoviti ustrezne ukrepe varstva pred hrupom Zagotoviti je potrebno prve meritve hrupa po začetku obratovanja Mesa Kamnik V obratu bodo nastajali zaradi klanja in predelave mesa odpadki živalskega izvora, ki jih bo pogodbeno odvažalo pooblaščeno podjetje. Za trde in mehke konfiskate je predviden dnevni odvoz in zbiranje v posebnih namenskih kontejnerjih, ki so prirejeni za nakladanje na posebej za ta namen prirejene in opremljene kamione.
Ocenjujemo, da je izgradnja in obratovanje industrijskega objekta Meso Kamnik d.d. znotraj območja ZN B 25 Fructal v okviru navedenega, ob upoštevanju zakonskih predpisov, programa obratovalnega monitoringa in priporočil za izboljšavo projekta z vidika varovanja okolja sprejemljiva
UPRAVNA ENOTA KAMNIK
9
Kulturni dom
Franca
Bernika
Domžale
KOLEDAR PRIREDITEV
GLASBA
lorek, 1. junij - 19.00 > IZVEN
ZAKLJUČNI KONCERT GLASBENE ŠOLI. DOMŽALE
>koncert
sreda. 2. junij - 20.00 > abonma MODRI in IZVEN
Simfonični orkester Domžale--Kamnik >kont > <'
Na sporedu: S. Vremšak. G. Finzi in E. Grieg; dirigent:
Štefan Garkov, solist: Dimitrij Lederer - klarinet
četrtek, 3.Junij - 19.00 > l/vi N
ZAKLJUČNI KONCERT GLASBENE .ŠOL L PAR NAS
>koncerl
sobota. 5. junij - 19.00 > I/VI \
VEČER FOLKLORE IN LJUDSKIH PESMI >koncert
Folklorna skupna OS Jakoba Aljaža Kranj, Folklorna skupina otrok Društva narodnih noš Domžale ter
Ljudske pevke Bodeče neže
GALERIJA DOMŽALE
Četrtek, 27. maj -19.00 > Galerija Domžale - VSTOP PROSI SIGNSOF THE TIME
Jože Stražar (Slovenija). Sumiko Kivohara (Japonska), Kajsa Haglund (Švedska), Mlkael B O—trk (Švedska). Barbel More (Nemčija), Heide Luhr Hassels (Nemčija), Lee Woo-Boek (Koreja) > skupinska razstava Razstava bo odprta do 11. junija 2004.
INFORMACIJE
Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami ob delavnikih od 10. do 12. ure v upravi Kulturnega doma Franca Bernika, od 16. do 19. ure v klubu Kulturnega doma Franca Bernika (Ljubljanska 61. Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred pričetkom prireditev.
Informacije in rezervacije po telefonu: 722 50 50
8
27. maja 2004
ZANIMIVOSTI
Kamniški OBČAN
Prodajni center SAM odprl svoja vrata
Prve slovenske znamke iz leta 1919. Njihov avtorje akademski slikar Ivan Vavpo-tič, rojen v Kamniku. Na znamkah v prvi vrsti za 10,20,30 in 40 vinarjev je upodobljen verigar kot simbol svobode, ki so si jo izborili Slovenci. V drugi vrsti (z leve) je na prvih dveh znamkah upodobljena sokolića - ženska s sokolom na rami, na naslednjih dveh angel miru (to je tudi znamka, kije bila Vavpotiču najbolj pri srcu) in kralj Peter I. Karadjordjević kot osvoboditelj na znamki za 1 dinar.
55 let Filatelističnega društva Ivan Vavpotič
Filatelija je hobi, pri katerem spoznavamo kulturo, zgodovino...
18. marca letos je imelo Filate-listično društvo Ivan Vavpotič Kamnik svoj 55. občni zbor. Društvo, ustanovljeno leta 1949 v Kamniku, je še danes eno najaktivnejših filatelističnih društev v Sloveniji. Prvi predsednik je bil Fredi Vogrinec, nekdanji direktor tovarne Stol, tajnik pa izjemno vnet filatelist Franc Mrhar.
Ob letošnjem zboru smo proslavili 55-letnico uspešnega delovanja s polaganjem venca na spominsko ploščo Ivana Vavpo-tiča na njegovi rojstni hiši na Šutni. Akademski slikar Vavpotič je avtor prve slovenske poštne znamke. Venec je položil novo izvoljeni predsednik društva Boris Bratuš. Tajniška dela pa je po lanskoletni nenadni smrti
Toneta Palčiča prevzel Vilibald Novak.
Društvo, ki danes šteje 56 članov in nekaj mladincev, je pripravilo veliko razstavo znamk ob svoji 30-letnici, pozneje pa razstavo ob odprtju nove pošte na Bakov-niku. Ob 50-letnici je bila v razstavišču Veronika dobro obiskana razstava. Tudi v letošnjem letu načrtujemo pripravo razstave.
Društvo skuša pritegniti v svoje vrste mlade, mladostnike, saj je filatelija hobi, ki mladim pomaga spoznavati kulturo, zemljepis, zgodovino in tudi druga področja znanosti. Zato vabimo vse, da nas obiščete vsak četrtek med 16. in 18. uro v prostorih društva upokojencev na Kolodvorski ulici 5 v prvem nadstropju, kjer se
sestajamo filatelisti, zamenjujemo znamke, iz zvezkov pa je mogoče kupiti znamke vseh dežel, ki vas
zanimajo.
dr. NIKO SADNIKAR
Slovesno uradno odprtje novega Prodajnega centra SAM v Zgornjih Jaršah minuli četrtek prinaša razširitev in popestritev trgovske ponudbe na področju gradbenih materialov in izdelkov za dom, hkrati pa tudi uradno odpira nastajajočo Obrtno industrijsko cono Jarše. Podjetje SAM, ki posluje od aprila 1991 in danes zaposluje 97 delavcev v svojih enotah v Zg. Jaršah, Latkovi vasi, Nazarjah, Trbovljah in tudi v naših Stranjah, je namreč prvo podjetje, ki je odprlo vrata svojega centra v Obrtno industrijski coni Jarše ter s tem zagotovilo tudi delček infrastrukture za vse, ki bodo v novi coni našli priložnost za tržni uspeh.
Podjetje Sam, ki ga vsi, ki imajo kakorkoli opraviti z gradnjo ali urejanjem doma, prav gotovo poznajo, z zagnanim direktorjem Antonom Sedeljšakom z uresničevanjem vizije razvoja dokazuje, da ve, kaj hoče, mi pa lahko ugotovimo, da mnogo zmore. Poleg širitve in pomembnega položaja na domačem trgu je podjetje Sam tudi uspešen izvoznik v BIH, Srbijo in Makedonijo.
Prejšnja lokacija v Domžalah na Krakovski ulici, v gos-
1'rodajni center SAM v Zgornjih Jaršah so s simboličnim prerezom traku 20. maja odprli (z leve): Vladimir Hladnik (Primorje Ajdovščina), podžupan občine Domžale Vinko Juhart, direktor podjetja SAM d.o.o. Anton Sedeljšak in Bogdan Jamšek (Graditelj Kamnik).
6SM SERVIS IN TRGOVINA
Perovo 26, Kamnik (obvoznica) ^kfefe^_
popravilo aparatov ^iU^SV — servisne baterije in ohišja -~- dekodiranje — vgradnja SLO menija — rabljeni aparati (prodaja in odkup)
~ SIMOBILOVI paketi   Tel 01/839 46 56
GSM: 040/977 006 Mail: gsm.servis@email.si
pon.-pet.: sobota:
9.30-19.00 9.00-12.00
tem naselju s težavnim dostopom, ni dopuščala nadaljnc-ga razvoja in širitve, zato so v začetku junija lansko leto pričeli z gradnjo velikega prodajnega centra v Jaršah, ki so ga slovesno odprli v četrtek, 20. maja. Vrednost celotne investicije /. zemljiščem, trgovinsko in skladiščno opremo presega milijardo tolarjev. Kamniški Graditelj je bil glavni izvajalec gradbenih del, strojnih in clektroinštala-cij ter zunanje ureditve.
Rastoče podjetje Sam zagotavlja lepo število delovnih mest tudi ljudem s kamnisko-domžalskega konca, kar je danes, ko je vsako delovno mesto dragoceno, še kako pomembno. Sam je soustanovitelj in solastnik podjetja Top-dom, direktor Anton Sedeljšak je obenem tudi predsednik njegove uprave. Skupina J'OPDOM s svojimi prodajnimi mesti pokriva celotno področje Slovenije.
Podjetje SAM, predvsem pa direktor Anton Sedeljšak, ne pozablja na pomoč različnim društvom in organizacijam, med prvimi so se odločili tudi za sponzorsko pomoč pri ureditvi Mcnačnikove domačije v Domžalah v etnografski muzej.
Na slovesnosti ob odprtju Prodajnega centra SAM, kjer so pO uradnem delu nastopili (Aiki, Godba Domžale, bratje Pirnat, ansambel Svetlin, smo srečali veliko obrtnikov, podjetnikov, trgovcev s kamni.ško-domžalskega konca, ki sodelujejo s podjetjem Sam. Velik dogodek, kjer ni manjkal niti slasten golaž, pečen vol, kapljica in celo sladoled, je bila prava priložnost za sproščen kle pel o poslu, načrtih in tudi manj resnih zadevah ter stisk roke direktorju Sedelj-šaku za plodno popotnico na nadaljnji poti.
SAŠA MEJAČ
sam
PRODAJNI CENTER JARŠE
Preserska cesta 1, Zgornje Jarše 1235 Radomlje
tel: 729 88 00. 729 88 01. 729 88 02. 729 88 03 fax: 729 88 14
"D top dom
skupina
TRGOVINA STRANJE
Zg. Stranje 1 A 1242 Sathovica tel: 832 70 30, 832 70 35 fax: 832 70 45
PODALJŠAN DELOVNI CAS V
PC JARŠE od 1. JUNIJA
Ponedeljek - petek: 7.00 - 20.00
Sobota: 7.00 -15.00
topkcii tioci
Pridobite si TOPKARTICO, ki vam prinaša POPUSTE in številne druge UGODNOSTI.
Vse informacije dobite pri prodajalcih.
NOVI ODDELKI
SALON KERAMIKE IN POD
■
TALNA IN STENSKA f KERAMIKA,KOPALNE | IN TUŠ KADI, TUŠ
KABINE, KOPALNIŠKE ARMATURE, KOPALNIŠKI DODATKI SANITARNA KERAMIKA, PREPROGE, PREDPRAŽNIKI, PARKETI, LAMINATI IN PRIBOR ZA POLAGANJE
BELA TEHNIKA, AKUSTIKA, ELEKTRO ODDELEK
BELA TEHNIKA, MALI GOSPODINJSKI APARATI, KUHINJSKI PRIBOR, KLIMATSKE NAPRAVE, SVETILA, VIDEO IN AUDIO TEHNIKA, TV SPREJEMNIKI, VSE ZA ELEKTRO INŠTALACIJE
NUDIMO VAM UGODNE KREDITE ZA NAKUPE V TRGOVINAH SAM
A1A
Kamniški OBČAN
KAMNIŠKE MEŠČANSKE VILE
27. maja 2004
MEŠČANSKE IN PODEŽELSKE VILE -PREZRTA KULTURNA DEDIŠČINA
umetnikov, je gradnja vil pomembna tu-di / urbanističnega vidika, saj je povezana z oblikovanjem prvih mestnih četrti Izven starih srednjeveških jeder, kar velja zlasti za Radovljico in
Meščanske in podeželske vile, razkošneje grajene eno ali dvostanovanjske hiše z vrtom, so v 19-stoletju nastale kot zunanji odraz novo nastalega meščanstva, ki se uveljavi kot legitimni naslednik fevdalne epohe. Vzporedno s preoblikovanjem plemstva v meščanstvo pomenijo vsebinsko in oblikovno nadomestilo za grad oziroma palačo, kot bivališče ali zatočišče najpremož-nejšega sloja.
Tudi Kamnik ima nekaj lepih vil, ki jim bomo v tem sestavku posvetili pozornost.
Pri meščanskih in podežel-   tikov, znanstvenikov skih vilah imamo z likovnega    in nenazadnje tudi vidika prvič opraviti s funkcionalno tipologijo, ki se kaže v vrsti sorodnih arhitekturnih oblik s skupnim imenovalcem. I.c-ta velja tisti čas za v is kontinentalni del Evrope, tako tudi za Gorenjsko v okviru Kranjske, kot sestavnem delu Avstro-ogrske monarhije, ki je narekovala kulturni razvoj in posredovala likovne pobude. Stilna oznaka arhitekture v tem času je historizem, ki se izraza z novogotskimi, novorenesančnimi ter novobaročnimi elementi, pogosto prepletenimi v novo celoto. Oblikovne pobude s stilno oznako historiz ma k nam prinašajo sprva tuji arhitekti, po izgradnji železnice pa
se poveča delež furlanskih stavbenikov, ki nadaljujejo z gradbeno obrtjo na Gorenjskem in v svojo ponudbo postopoma vključujejo tuje pobude.
Do konca stoletja prevladuje historizem z novogotskimi, novorenesančnimi ter novobaročnimi elementi pogosto prepletenimi v novo celoto, po prelomu stoletja pa prvič srečamo secesijske likovne prvine. Sprva so le kot slikarski okras na fasadah, trdneje pa se secesijska dekoracija na historičnih jedrih uveljavi s prihodom češkega stavbenika Josipa llroneka na Bled in v Radovljico. Postopoma pa začnejo secesijske elemente posnemati tudi pri gradnji na ravni stavbarstva. Poleg kulturnozgodovinskega pomena mestnih in podeželskih vil v povezavi Z lastnik) iz. vrst podjetnikov, trgovcev, industrial-cev, visokega uradništva, poli-
Secesijska peč v Orožnovi vili v Kamniku
Pogled na Prašnikarijo
V Kamniku večjega razcveta ali izoblikovanja izrazite vilske četrti ni bilo, razen ostankov Zdraviliškega kompleksa na da našnji Cankarjevi ulici Eden glavnih vzrokov je nedvomno Meščanska korporacija, ki je vezala lastnike hiš v mestnem jedru, da se niso selili na obrobje zaradi deleža gozdov v Kamniški bistrici, ki je bil vpisan na posamezno hišo. Popolnoma brez vilskih objektov pa tudi Kamnik ni ostal, saj se lahko pohvali z lepim naravnim okoljem in bližino glavnega mesta. Gradnja v il v zadnji četrtini 19. Stoletja je tako kol na Bledu zato povezana z zdraviliškim turizmom, ki ga je osnoval Anton Prasni-kar ob reki Nevljici, severno od mestnega jedra. (Krcilnjc zdraviliške objekte, zgrajene v historičnem stilu s klasicističnim naglasom, je obkrožal bogato zasnovan park, opremljen s številnimi kipi. Gostje so prebivali v posameznih vilah, kot so Neptun z razgibano asimetrično
zasnovo s Stolpom, I niša in Jo hanna s tradicionalno, na do
Vila Soss na Perovem
Kranj, na Bledu in Jesenicah pa poveže posamezne ruralni- zaselke v novo celoto. Nenazadnje v interi-t-rili pogosto srečamo tudi kvalitetne oblikovne detajle, ki so najpogosteje res izbrani pO katalogih, pa vendar so predhodniki modernega industrijskega oblikovanja.
Prve začetke gradnje vil sredi 19. stoletja beležimo na Bledu, ki je zaradi slikovite
pokrajine in termalnih vrelcev prvi začel privabljati turiste Najstarejše vile so na-
Lkslerjeva vila
Orožnova vila v Kamniku arhitekta Antona Wolfa iz Ljubljane
mestnega jedra (bkslcrjeva 2) ali vilo trgovcev Ratzingerjev v Mekinjah, medtem ko ima vila notarja Orožna (na severnem robu srednjeveškega jedra) iz leta 1904 arhitekta Antona Wolfa iz Ljubljane že bogato secesijsko dekoracijo skrito pod beleži, imenitna s cvetjem okrašena kamnina, vegetabilne linije pa izpričuje tudi ohranjeni načrt za park. Pregled bogatega arhivskega gradbenega gradiva do začetka prve svetovne vojne je odkril tudi načrte za vilo kamniškega podobarja Matije Ozbiča pod Zapricami, ki dokazuje, da so znali tuje po bude v povsem korektno obliko povzeti tudi lokalni stavi« niki. Vila je tako kot nekaj drugih vzorno prenovljena, žal pa to ne velja za vso tovrstno dediščino. Največ škode je po-
Vila podobarja Ozbiča pod Zapricami
stale sredi 19. stoletja, glavnina pa ko nec stoletja v osem
desetih in devetdesetih letih ter na prelomu stoletja vse do začetka prve svetov ne vojne, s katero se zaključi cvetoče obdobje tovrstne arhitekture na Gorenjskem, Spremenjene družbenopolitične
razmere, formiranje Jugoslavije in izoblikovanje stila zmernega modernizma DO vojni ludi v arhitekturi vil pomeni novo poglavje, ki ga bo potrebno se raz iskali in ovrednotiti.
renjskem najbolj razširjeno obliko nadstropne vile s pravokotno zasnovo, ki ima poudarjeno os v obliki rizalita ali v Dvoru Mlin. Dvor povzema ljudsko baročno arhitekturo, takO kot osrednja stavba Pras nikarlje v Mekinjah, ob kateri je bil po prelomu stoletja s se cesijskimi detajli zgrajen tudi paviljonski objekt, ki z obširno, še berljivo parkovno zasnovo sestavlja zaključen kompleks Prašnikarije.
Ilistorii izem z rusiiko in lesenimi stavbnimi elementi, kot so dekorativni zatrepi, predal Čas ta gradnja ali verande je značilen za vili trgovcev Soss na Perovem (Perovo I) arhi-ukia Filipa Supartčiča iz Ljubljane, l.kslcrjcvo vilo južno od
			
			
"Ml........ „^			
			
			
			
Okno na paviljonski zgradbi Prašnikarije
Detajl z vile podobarja Ozbiča pod Zapricami
vzročila nacionalizacija po vojni, v sedanjem času, ko se sicer zanimanje za vilske objekte povečuje, pa največjo škodo povzročajo novi lastniki s preobsežno vsebino, ki je ni mogoče umestiti v prvotno eno ali največ dvodružinsko zasnovo. Povečano število stanovanjskih enot zahteva tudi ustrezno število parkirišč na račun vrtnih in parkovnih zasnov, ki so ponekod že tako zmanjšane zaradi novih pozidov, kot na primer v primeru Prašnikarije v Mekinjah, ki je z bližnjo Ratzin-gerjevo vilo najbolj propadla.
Želimo in upamo, da jih ne bo doletela usoda Orožnove vile, ki se ne obnavlja v skladu s pričakovanji, čeprav je razgla Sena za kulturni spomenik
mag. MKA I I BI \
t-
C I TRO E
■! -I I.
ni
V TRZIN
mvtomarkeT
PRODAJNO SERVISNI CENTER BLATNICA 5, 1236 TRZIN Tel.: 01/562 33 00 • faks: 01/562 21 63 http://saloni.citroen/avtomarket-trzin/
CITROEN
VELIKA IZBIRA VOZIL -NAJUGODNEJŠI NAKUP! MODELI: C3 XSARA LIMUZINA XSARA PICASSO PUSTITE SE ZAPELJATI!
—
Moste 88A, Komenda
Prihajajo toplejši dnevi...
Velika izbiro poletne obutve o0Vočtt (mojćke, hlo**, I po ugodnih cenah
10% POPUST S TEM OGLASOM PRI GOTOVINSKEM NAKUPU NAD 5000 SIT OD 28. 5. do 5. 6.
10    27. maja 2004
ZANIMIVOSTI
Kamniški OBČAN
Mladi Mekinjčani obiskali gostoljubni Vojnik
Predstavimo naš Kamnik - z odprtostjo in gostoljubnostjo
V mekinjskem samostanu, konkretneje v domu duhovnih vaj, ki se sedaj imenu Marijin dom in ga je 28. 12. 2003 blagoslovil gospod nadškof dr. Franc Rode, je vsak konec tedna zelo živahno. Zbira se tako rečeno »Slovenija v malem« in tudi marsikakšna skupina i/ tujine zaide k nam. Tako je mesto Kamnik in okolica dobro predstavljena ljudem, ki morajo za začetek, žal, močno iskati naš samostan. Nikjer na cesti ni označeno, da je to kraj Mekinje, niti za samostan, ki je velikega kulturnega pomena za kraj in celotno državo Zal bomo morali še nekaj časa čakati na tovrstne označitve, saj sami od sebe ne moremo postaviti smerokazov. Samo mes-
to si skupine in naši obiskovalci vedno ogledujemo pod strokovnim vodstvom ali pa tudi sami. kot vemo in znamo.
Enkrat mesečno se mladi ani-matorji, ki teden za tednom brezplačno, a z veseljem razdajamo svoje moći pri delu z. otroki in birmanci, skupaj s s. Mari jo odpravimo na izlet. Tako nas je v mesecu marcu pot peljala v občino Vojnik pri Celju.
V tej mladi občini, ki ima nekaj manj kot 10.000 prebivalcev, nas je sprejel sam župan g. Benedikt Podergajs. ki župa-nuje že tretji mandat. Presenečeni smo bili nad lepim sprejemom najprej v sami občini (bili smo svetniki . ker smo smeli zasesti in videti vse prostore občine). Na nedeljsko popol-
dne, ko je čas za rekreacijo, si je župan vzel čas za nas, mlade in nam predstavil delo občine v preteklosti, tekoče dogajanje v občini, ki je povezano (tako kot v večini občin po Sloveniji) z obnovo šol ob uvedbi dc-vetletke, in načrte za nadaljnji razvoj občine. Po kratki uvodni predstavitvi nas je kar sam popeljal iz občinske stavbe in nam razkazal občino. Skupaj smo se udeležili križevega pota, kjer nas je po obredu predstavil vsem navzočim. Sledil je ogled zasebega nadstandar-dnega doma starejših občanov, ki je bil zgrajen pred letom in je zelo sodobno opremljen. Tam smo se srečali s stoletni-koni. ki je dan prej slavil svoj stoti rojstni dan in na praznovanju celo plesal. Na koncu nas je župan pospremil še do župnijske cerkve sv.Jerneja, kjer nas je sprejel tamkajšnji župnik g. Anton Perger. V kratkem popoldanskem ogledu občine so nas na vsakem koraku tudi pogostili in s tem pokazali izredno gostoljubje.
Občina Vojnik in njeni prebivalci, še posebno g. župan, ki je imel čas za nas. nas spremljal, bil preprost, odprt, prijazen, izredno gostoljuben in blizu krajanom, so na nas naredili močan vtis in prav gotovo nas bo pot se zanesla v ta zanimiv in lep konec Slovenije.
Pa ne samo v Vojnik! Za nas je bil ta obisk mesta Vojnik spodbuda, da tudi mi lahko predstavimo naš kraj, naš Kamnik ljudem, ki jih pot zanese pod kamniške planine. Imamo kaj pokazati; naše planine, naše srednjeveško mesto z vsemi kulturnimi spomeniki, naša dogajanja. Ob tako lepem sprejemu smo se naučili, da moramo biti odprti, prijazni in gostoljubni Kamniča-ni, ki jim je mar za svoj kraj. Predvsem pa, da moramo biti gostoljubni.
M. B.
Za vsakega se delo najde!
Na e Študentskem Servisu Kamnik in drugih poslovalnicah e-Študentskega Servisa študentom in dijakom stalno ponujamo več kot 250 pestrih in svežih del in preko 250 del v gostinstvu. Za delo preko leta se lahko študenti in dijaki pri nas prijavijo kot aktivni iskalci, za delo v poletnih mesecih pa s prijavo za počitniško delo. Obrazec za delo lahko izpolnijo v Osebnem e-Servi-su na www.studentski-ser-vis.com ali v poslovalnicah e-Študentskega Servisa v Kamniku, Ljubljani, za Bežigradom, v Domžalah, Litiji, Zagorju in v Sevnici. Na obrazcu naši člani navedejo termin in lokacijo dela, svoja znanja, izkušnje in želje. Takoj ko prejmemo potrebo po delu, ki ustreza željam in znanjem študenta ali dijaka, le-tega osebno pokličemo ali obvestimo z SMS-om.
Kako se prijaviti za delo? Na e-Študentskem Servisu Kamnik študentom in dija kom ponujamo spletno mesto www. studentski-servis.com, kjer lahko člani v Osebnem e-Servisu pregledujejo ponudbo prostih del, naročijo svojo napotnico, pregledujejo zaslužke ter aktualne ugodnosti in popuste, ki so jim na voljo. Seveda se lahko vsi člani za delo prijavijo tudi v poslovalnici e-Stu-dentskega Servisa Kamnik, na Glavnem trgu 23 (zraven Občine Kamnik), v katerikoli izmed naših poslovalnic po Sloveniji ali preko telefona.
Za več informacij se oglasi pri Petri, Tini in Tjaši. Ko po delu zadiši, na e-Štu-dentski Servis Kamnik se mudi!
Dan mladosti postaja JL dan radosti
www.studentski-klub.com
Štejem 24 pomladi, torej sem še na tisti meji, da se spominjam 25. maja in Dneva mladosti, ob katerem smo praznovali rojstni dan Maršala Tita in ko je po republikah bivše Jugoslavije potovala štafeta mladosti. Bil sem ciciban in tudi pionir, hkrati sem tudi kot tabornik še prisegel ob nekaterih nesmrtnih Titovih mislih. Spomin na pokojnega Maršala je vsako leto bolj bledel in ko smo se končno osamosvojili, je bilo vsako spogledovanje s Titom označeno kot jugonostalgija.
In zakaj o vsem tem? V trenutku, ko berete te vrstice, v Domžalah poteka prireditev Pejmo se maja(t), ki jo organiziramo skupaj s Študentskim klubom Domžale, Zavodom Prodem in MKC Akumulator. Prejšnja leta se je prireditev vedno odvijala ob 25. maju in s spominom na nekdanji Dan mladosti - lansko leto smo poskusili obuditi štafeto mladosti, nekaj borbenih je zapel partizanski pevski zbor, svoje pa so dodali še novogoriški jugorockerji Zaklonišče prepeva.
Letos smo datum premaknili in se dokončno odmaknili od 25. maja in Dneva mladosti, poleg tega pa smo spremenili tudi program prireditve, ki je namenjen predvsem mladosti in zabavnim aktivnostim. Organizirane so številne delavnice, svoje znanje prikazujejo ulična gledališča, lahko si ogledate spretnosti številnih športnih navdušencev, tudi tistih bolj nenavadnih, seveda pa ne manjkajo niti glasbeni koncerti, vse skupaj pa bomo zaključili z Radiem GA, GA, v živo!
Navkljub spremembi še vedno praznujemo Dan mladosti, saj se je tradicija prireditve Pejmo se maja(t) v preteklih letih vrtela okoli Dneva madosti in, noja ... če smo za nekaj dni prestavili datum, namen - torej dobra zabava in druženje - je ostal isti, pa še malce preimenujemo vse skupaj. Naj bo Dan radosti!
In ostanimo pri mladosti. Pred dvema tednoma smo si s kolegi iz Domžal v Bologni ogledali koncert ameriške pevke in pianistke No-rah Jones. Malo je tistih, ki te uspešne glasbenice ne poznajo, saj je pred dvema letoma kot meteor udarila na svetovno glasbeno sceno, pobrala obilo glasbenih nagrad in prodala sedemnajst milijonov plošč. In šteje le eno pomlad več kot spodaj podpisani!
Vsi seveda dobro vemo, kako slava in denar pokvarita človeka, še posebej, če gre za mladega človeka. Zadnjič smo se lahko na lastne oči prepričali, da je Norah Jones kljub vsemu ostala ista - preprosta, skromna, simpatična in duhovita. Njena glasba je še vedno zelo intimna, glas kristalno čist in spominjam se, da ga je nek znanec primerjal s čudovitim tokom vode. Da, res je in bilo je tako čudovito, da je težko najti besede ...
No, in če se je mnogim že udobna vožnja v Bologno zdela pravo potovanje, kaj bi potem rekli popotniki, ki se odpravljajo v zares daljne dežele. Eden takšnih je tudi Boštjan Tanko, ki je zaključil letošnjo sezono potopisnih predavanj (vračajo se oktobra) z izredno zanimivim predavanjem o svoji kolesarski poti po Novi Zelandiji. Deželi, kjer so posneli filmsko dogodivščino Gospodar prstanov!
Seveda, maja je konec in junij, zadnji šolski mesec je že pred vrati. Pred mnogimi so še najpomembnejši trenutki v šolskih, dijaških ali študentskih klopeh in vsem želimo, da bi se izteklo predvsem po vaših željah. Počitnice so že pred vrati in časa za počitek bo dovolj, sedaj pa le vprezite vse razpoložljive moči in seveda vam bo uspelo!
Matic Slapšak, pr-kamnik@studentski-klub.com
ZAJETJE. VOJAŠKI OBROČ
GRŠKA ČRKA
ZNAK ZA MNOŽENJE
VZDEVEK M0T0CI-KLISTA AGOSTINIJA
ODSTRANJEVANJE SNEGA
STARO EVROPSKO LJUDSTVO
CIGAN
ZDRAVILNI NAPITEK
SL PESNIK IN PISATEU (ANTON)
CESTNI OVINKI
JAP FILM REŽISER (JASUDZlRO)
Švedski pesnik in pisatelj
HANSSON
IKE TURNER
GR. BOG LEPOTE
SL PEVKA, ZlVI V AMERIKI
BANDA. DRHAL
ANSAMRII
IZ PTUJA. VODJA JOŽE
KOS POHIŠTVA
SLAST, Ali III
SLOVENSKO NARODNO DREVO
METAL GLASBENIK MAIDFN
PODROČJE, OKOLJE
OTTO LINDE
PRIKRIT POSMIH
'.ki ADNrir, i SORAZMERNOST
AIIANISKI OCEAN
KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA
K
ZVONKO POŽGAJ
KIT UBIJALEC
OOPRTINE V STENI
VISOKO LISTNATO DREVO
III M I,HA LEC IALLEN)
LADIJ
IRSKO ODPORNIŠKO GIBANJE
PRISTANIŠČE NA DANSKEM
ALOJZIJ VREMŠAK
KRISTUSOV NAUK
INDIJSKI PISATELJ HADZA
MESTO OB AZOVSKEM MORJU
PREBIVALCI DANSKE
CRESLOVINA, STROJILO
VODJA GODBE DIRIGENT (STAR)
ARTERIJA
SLOVENSKA
JUŽNA MEJA (KR.)
MESTO NA ALJASKI
REKA V KALIFORNIJI
Grke
00 JAP, OTOKA IKI
ČASTITLJIV STAREC
m trnu
BEOTIJEC, AON
JOSIP OGRINC
IZDELOVALEC MEDICE
LAHEK
Športni
ČOLN
DROGI V KOZOICIJ LETVE
II KHA1I0A (CONTO)
SVEZI KOL ZA POVEZOVANJE HLOOOVINE NA VOZU
OCEAN
premik Šahov FIGURE
VRSTA OPEKE
RENU
STARO MESTO V DALMACIJI
KAM SLIKAR (ALADIN)
M PEVSKI GLAS
NEKO MAD.' POLITIK NAGY
Črnska
PEVKA FITZGERALD
PAVLE ZAVBI
IME I AN BRANO NAZAJ
EINO LEINO
NAPAD, NASKOK
PEVKA VRCKOVNIK
TAR/ANOVA
OPICA
RUSKI KLOVN POPOV
KOMPRESIJ SKI DEL MOTORJA
REŠKA KNJIŽNA ZALOŽBA
NAŠA M A:, SKUPINA
010ČJI V T.HI DO/I M MORJU
LUČAJ
KONICA POl OTOKA, RT
NAŠA NEKD, ALPSKA SMUČARKA TOME
OSEBA, KI JE NOČEMO IMENOVATI
SREDSTVO ZA NETENJE OGNJA
NORDIJSKI
nor, morja
DALJINO MER
PISAK IJ 17 MOSTA NA SOCl ISA.ŠA)
KEM, EL. PLIN (Ne)
LEPILO
KITARIST IN VODJA ANS (TONE J
HRVAŠKA PEVKA JUVAN
EVA BOHTE
POČASNE (ZASTAR)
OSEBNI ZAIMEK
ZAČIMBNA RASTLINA, LUK
VALJEVO
PRVI DEL ZLOŽENKE (AGRO-KOMBINAT)
BIBLIJSKI OČAK
NASPROTJE OD-JA-
sveženj,
OMOT
ŠANSONIST IN DRAM
IGRALEC (JURE)
PISAR Z DNEVNO PLAČO, ONFVNIĆAR
NAŠA SI IKARKA V JUŽNI AMERIKI
STIH
PEVEC PARNEGA VALJKA RAHIMOVSKi
GALU
ČAČKA
JAPONSKA NABIRALKA BISEROV
RDEČKASTO-RJAV VOL
(NA KOROŠKEM)
SLOVARČEK: AALBORG - pristaniSće na Danskem; AZOV - mesto ob Azovskem morju; DIURNIST - pisar z dnevno plačo, rjnevničar; EJTI, Štih - naša slikarka v Južni Ameriki; ELLA, Fitzgerald - črnska pevka; NULATO - mesto na Aljaski
Kamniški OBČAN
SPORT
27. maja 2004
11
Majski balinarski turnir na Duplici
Kljub slabemu vremenu uspelo balinarsko srečanje
Člani Balinarskega kluba Duplica so tudi letos pripravili tradicionalni majski turnir, ki ga vsako leto organizirajo v sklopu prireditev ob občinskem prazniku. Navzlic hladnemu in deževnemu vremenu seje na dupliškem balinišču v soboto, 8. maja, zbralo 10 štiričlanskih ekip ljubiteljev balinanja iz Ljubljane, Vodic, Domžal, Mengša, Komende in še nekaterih drugih krajev.
Že dolgoletne goste dupliškega balinišča je pozdravil Marjan Golob, predsednik BK Duplica, in se jim zahvalil za udeležbo. Začetni del tekmovanja je potekal na odprtem in pokritem delu balinišča, pozneje pa so ga morali zaradi dežja nadaljevati samo na dveh pokritih stezah. Zato ni odveč ob tej priložnosti omeniti, kako si dupliški balinarji srčno želijo, da bi čimprej prišli do strehe še na zunanjih dveh stezah. Sedaj morajo na ligaških tekmovanjih kot rezervno igrišče uporabljati balinišče Budničarja na Količevem.
Po predtekmovanju so se v polfinale uvrstile ekipe Montlesa, Ku-buja, Mlinarjev in Starih mačkov ... Ker so Kubujevci v polfinalu z 8:6 opravili z Montlesom, Stari mački pa z 8:1 z Mlinarji, so se Stari mački v finalu pomerili z vodiškim Kubujem in s tesnim rezultatom 9:8 končali igro v svoj prid. Za tretje mesto pa so se pomerili člani ekip Mlinarja in Montlesa, pri tem so tretje mesto z 11:2 osvojili Mlinarji.
Slavila je torej ekipa Starih mačkov, ki so jo sestavljali dupliški balinarji Janez Kos, Cveto Petek, Franc Vrdelja in Matjaž Muhič.
Med najboljše ekipe na majskem balinarskem turnirju Duplica 2004 so uvrstile ekipe: 1. Stari mački, 2. Kubu Vodice, 3. Mlinar, 4. Montles, 5. Domžale, 6. Komenda, 7. Mengeš, 8. Duplica, 9. Zad-vor, 10. Rutar.
Tekmovanje je v zadovoljstvo vseh sodelujočih uspešno vodil Jože Bedič, član UO BK Duplica. Najboljše štiri ekipe so prejele lične pokale, dupliški gostitelji pa so poskrbeli tudi za skromno pogostitev vseh udeležencev. FRANC SVETEL!
GREMO NA DRŽAVNO!
Ekipi Starih mačkov in M«nitk lov. za prvo in četrto mesto...
•a. ki sta osvojili kar dva od štirih poka-
Kadeti Virtusa
državni podprvaki
v karate Dorbah ekipno
V soboto. 15. maja. je v Oplot-nici potekalo državno ekipno karate prvenstvo v borbah. V kadetski kategoriji se je pomerilo sedem klubov. Karate klub Vir-tus Duplica je zastopala ekipa v sestavi Miha Matoh, Tim Sem-primožnik, Demir Ličina.
Kljub slabim uvrstitvam na mednarodnem turnirju, ki je bil 8. maja v Postojni, se je ekipa odpravila na tekmovanje polna op-
samozavestno ter na začetku določal tempo borbe, toda tudi Tim ni popuščal in je na koncu zmagal ter tako priboril prvo točko za Virtus.
Naslednji se je v borišču pomeril Demir proti najboljšemu tekmovalcu Zmajev, ki pa je kljub dobri borbi izgubil. V zadnji odločilni boj se je podal Miha. Ob spodbujanju svojih sotovari-šev se je zelo dobro boril in si ta-
Od leve proti desni: Miha Matoh. Tim Semprimožnik in Demir Ličina, državni podprvaki v karate borbah ekipno
timizma. Ob pogledu na tekmovalno listo ekip pa je ta kar malo splahnel. Na poti za dobro uvrstitev jih je čakala favorizirana ekipa Karate kluba Zmaj iz Ljubljane, ki ima v svojih vrstah tekmovalca, ki je sodeloval na letošnjem evropskem prvenstvu.
Ravno boji z ekipo Zmajev v polfinalu pa so bili najbolj zanimivi in polni presenečenj. Najprej je v borišče stopil Tim. Njegov nasprotnik je nastopil zelo
ko priboril zmago. Končni rezultat je bil 2:1 v prid Virtusa in uvrstitev v finale.
V finalnih borbah je tekmovalcem zmanjkalo moči tako da so izgubili z rezultatom 2:0. Z drugim mestom pa so bili več kot zadovoljni in upajo da bo dobrih uvrstitev še veliko. Po tem kar so pokazali do sedaj, o tem ne dvomimo.
VLADIMIR STANIČ
Šolska nogometna ekipa je na letošnjem srednješolskem prvenstvu prvič do sedaj dosegla 1. mesto v Ljubljanski regiji in se z odličnim izhodiščem uvrstila na državno prvenstvo srednjih šol, ki bo februarja prihodnje leto.
Takega uspeha si nikakor nismo upali napovedovati, saj so v konkurenci 31- ib ekip v ljubljanski regiji ekipe kot npr. SUAŠ (Srednja upravna in administrativna šola), ki je aktualni srednješolski državni prvak. Gimnazija Ljubljana Šiška (Športna gimnazija) s svojim nogometnim razredom, v katerem je nič koliko mladinskih reprezentantov. Srednja ekonomska šola iz Ljubljane, ki je predtekmovanje končala na 1. mestu v najmočnejši skupini,...
In potem se pojavijo v predtekmovanju v tretji skupini »kamni-čani«, popolnoma neobremenjeni, željni le igre in odsotnosti od pouka. Začnejo mleti nasprotnika
za nasprotnikom in se v predtekmovanju zavihtijo na prvo mesto v skupini (ki vodi v končnico) s šestimi zmagami in enim porazom.
V končnico se uvrsti 6 ekip (prve tri iz prve - najmočnejše skupine in prvouvrščeni iz preostalih treh skupin), med njimi vsi zgoraj našteti favoriti ter Gimnazija Ledina, Lesarska šola (Šolski center Ljubljana) in naši asi.
Začnemo z našo značilno zavzeto igro ter zdaj že z večjo željo po dokazovanju in rezultat je na dlani: v prvih treh tekmah končnice zabeležimo kar tri zmage in veliki uspeh in uvrstitev na državno prvenstvo nam že zadiši. V četrti tekmi naletimo na zagrizene »lesarje« in iztržimo le remi, vendar nam lestvica pokaže, da smo si že zagotovili 1. mesto v končnici. Na zadnji tekmi nastopimo brez dveh najpomembnejših mož v obrambi in brez motiva, saj je cilj
že dosežen, in zadnjo tekmo izgubimo.
Povedati je potrebno še to. da je naša šola še posebej pohvaljena za fair plav s strani vodstva tekmovanja in sodnikov. Za nekatere udeležence končnice bi lahko tr-
dili prav nasprotno!
S ponosom in zadovoljstvom smo končali s tekmami v letošnjem letu, zagotovo pa se lahko nadejamo lepih rezultatov na držav nem prvenstvu, ki bo februarja 2005!
Zapisal vodja ekipe: ŠEMSO MUJANOVIČ,
prof. šp. vzgoje
Stojijo: Rok Švajger, Nenad Trivič, Sead Šabotič, Admir Fetič, Nermin Guberinič in Matej Narat, čepijo pa: Boris Macura, Jure Hribar, Denis Vikič, Denis Agovič in Matic Seferovič (manjka Rajko Mitič).
Športno-plezalna tekma »Boulder Perovo 2004«   Gorski kolesarji pričeli sezono
V soboto, 15. maja. se je na naravni plezalni steni na Pero-vem nad Kamnikom odvijala plezalna tekma BOULDER PEROVO 2004. To je že 4. tekma na tej naravni steni in bi ji lahko rekli že kar tradicionalna. Tokratno tekmo so popestrili še udeleženci Alpinističnih odsekov (AO) iz Kranja. Mengša in Domžal.
Tekmovalo se je na način -boulder« (zelo kratke izredno težke smeri) v kategorijah ženske, moški. \a tekmi je sodelovalo 63 udeležencev. Med ženskami je 1. mesto zasedla Martina Mali (AO Domžale), 2. mesto Ana Podpečan (AO Kamnik). 3- mesto pa je pripadlo Mojci Volkar (AO Kamnik). Med moškimi je 1. mesto osvojil Matjaž Žavbi (AO Kamnik). 2. mesto Damjan Kočar (AO Kamnik) in 3- mesto Rajko Zaje (AO Kamnik). Po končani tekmi je sledila podelitev medalj in družabno srečanje. Tekmo sva organizirala Matjaž Žavbi in Marko Petek, člana AO Kamnik.
MARKO PETEK
Odbojka
OB KONCU PRVENSTVA DVE SEDMI MESTI!
Letošnja odbojkarska sezona je s tekmami v najmlajših kategorijah za nami. Tako so s tekmovanjem končali tudi kamniški odbojkarji. Največ uspeha so na koncu imeli starejši dečki in kadeti, ki so oboji na koncu zasedli visoko sedmo mesto.
Starejši dečki so na turnirju v Framu v prvi tekmi po pravi drami izgubili z vrstniki iz Šempetra, v tekmi za sedmo mesto pa premagali Mokronog. Kadeti so najprej izgubili proti Mariboru, v dramatični tekmi za sedmo mesto pa prav tako premagali Mokronog.
Deklice in kadetinje so zasedle mesta v zlati sredini.
Sedaj se odbojkarji selijo na igrišča za beach volley, kjer bodo preživeli čas do začetka nove sezone. Prav tako si lahko tudi vi rezervirate igranja na kamniških igriščih: inf.: 041/760-469!
Ob koncu sezone pa kamniški klub organizira odbojkarski tabor za osnovnošolce na otoku Krku! Ker je ostalo še nekaj prostih mest, so se pri klubu odločili za podaljšanje prijav na osemdnevni Tabor. Informacije lahko dobite po telefonu: 041/653-653 - Grega!
r3j a a
Mladi kamniški odbojkarji
Graditelj
SGP Graditelj, d.d., Kamnik
razpisuje štipendije za poklica
TESAR, ZIDAR
Kandidati naj vlogi za pridobitev štipendije priložijo: potrdilo o državljanstvu RS. potrdilo o vpisu v šolo. spričevalo o končanem zadnjem letniku OŠ, zdravniško potrdilo o zmožnosti za opravljanje izbranega poklica.
Popolne vloge kandidati pošljejo na SGP Graditelj, d.d., Maistrova ulica 7. 1240 Kamnik, do 10. 8. 2004.
Dodatne informacije tel. 831-88-00.
Slovenski pokal v cross countryju to nedeljo v Kamniku
Pod kamniškimi planinami imamo kar lepo število uspešnih in zagnanih športnikov, med katere prav gotovo sodijo fantje iz kolesarskega kluba Calcit Kamnik, ki se že nekaj let uvrščajo v sam vrh slovenskega gorskega kolesarstva. Mladi fantje tekmujejo v cross countrv-ju in v spustu.
V preteklem letu so v obeh disciplinah osvojili nekaj v rhunskih uvrstitev na tekmovanjih v Sloveniji in tujini ter v končnem seštevku zasedli drugo mesto med MTB klubi v Sloveniji. Ob tem bi se radi zahvalili za uspešno dolgoletno sodelovanje našemu generalnemu sponzorju podjetju CALCIT d.d. iz Stahovice in vsem drugim, ki nam kakorkoli pomagate pri dirkah in drugih prireditvah.
V atraktivni disciplini cross countrv tekmovalci dirkajo v določenih krogih čez drn in strn, po gozdovih, travnikih, med skalami, pa po mestnih ulicah, vinogradih in asfaltnih poteh. Potrebna je velika moč. koncentracija in fizična vzdržljivost tekmovalca, ki ne dopušča nobenih taktiziranj ampak le zaupanje v samega sebe.
V lanski sezoni je bil najuspešnejši tekmovalec v klubu osemnajstlet-ni Luka KODRA iz Zgornjega Tuhinja. Zelo uspešno je tekmoval na tekmah za slovenski pokal, še bolje pa se je odrezal na tekmah evropskega pokala, kjer je v skupnem seštevku dosegel 5. mesto. Na svetovnem prvenstvu je v zelo močni mednarodni udeležbi dosegel 24. mesto med starejšimi mladinci, kar je ena boljših slovenskih uvrstitev.
Med mlajšimi mladinci je Mohor VRHOVNIK iz Tunjic v skupni razvrstitvi slovenskega pokala po desetih tekmah dosegel odlično 2. mesto, v tekmovanju za pokal AJpe Adria pa 4. mesto.
Pri starejših mladincih je bil član reprezentance tudi Žiga Trampuž iz Kranja, ki je v slovenskem pokalu osvojil skupno 4. mesto in Domen Vogrin iz Stahovice, ki se je uvrstil na 8. mesto. Med amaterji je Mitja Muhvič zasedel 2. mesto, prav tako pa tudi Bojan Ločnikar med mas-tersi. Za ekipo KD Calcit so tekmovali še Luka Pustoslemšek. Metod Močnik. Roman Žavbi in zelo zagnana ter vztrajna dečka Aleks Sedu-šak iz Zgornjega Tuhinja ter Domen Vogrin iz Stahovice.
V disciplini spust ali dovvnhill se tekmovalci s posebej prilagojenimi kolesi in opremo spustijo po strmini, po skalah, koreninah ali travi. V Kamniku proga poteka s Starega gradu - Špice do igrišča v Nevljah. Tekme so zelo zanimive, pa tudi nevarne in so namenjene le tistim, ki svoje kolo in telo obvladajo do potankosti. V Kamniku bo tekma v mesecu avgustu.
V preteki sezoni smo imeli močno člansko ekipo z dvema stalnima članoma reprezentance Slovenije. V skupnem seštevku slovenskega pokala pri članih je Jure LOGAR iz Maribora zasedel 2. mesto. Rok PODBEVŠEK iz Kamnika pa 4. mesto. Točke je osvojil tudi Komendčan Janez ŠTUPAR. Pri mlajših mladincih sta tekmovala Jure SMRKOLJ in Jan PORIČ. ki sta s svojimi uvrstitvami prav tako pripomogla, da se je ekipa »spustašev« v skupnem seštevku med klubi uvrstila na odlično drugo mesto med vsemi MTB klubi v Sloveniji.
Klub v letošnjem letu nadaljuje z uspešnim delom in tako vas v nedeljo, 30. maja, vabimo na 3. tekmo slovenskega pokala v cross countrvu v Kamniku s pričetkom ob 10. uri pod Malim gradom. Tekma bo potekala po cesti proti Žalam in naprej na Mili vrh (op. urednika: na tem mestu izrecno poudarjamo, da je navedba Mili vrh uporabljena izključno kot zemljepisno ime in ne kot znamka v izogib morebitnim nesporazumom z imetnico registrirane blagovne in storitvene znamke Mili vrh gospo Majdo Zarnik). pa po trim stezi na skakalnico v Streliški ulici, ki je najbolj zanimiv in atraktiven del proge, in nazaj v mesto. Tekmovali bodo najboljši slovenski tekmovalci, pa tudi tekmovalci iz tujine, saj je kamniška proga ena izmed najbolj zahtevnih in težkih. Tekma bo prav gotovo zelo zanimiva tudi za gledalce, zato pridite spodbujat tekmovalce, še posebej pa naše fante.
Mohor Vrhovnik na tekmi v Hermagorju.
12    27. maja 2004
MED MLADIMI
Kamniški OBČAN
Občinsko prvenstvo mladih Kaj veš o prometu
Ekipni zmagi 05 Toma Brejca in 05 Šmartno
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Kamnik je tudi letos 20. maja za učence osnovnih šol pripravil občinsko tekmovanje Kaj veš o prometu.
Namen vsakoletnega tekmovanja je. po besedah Boruta Žagarja, predsednika občinskega sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu, ki je vodil tekmovanje, preveriti in obnoviti znanje učencev kolesarjev. Rezultati tekmovanja naj bi prikazali uspešnost dela z učenci v predhodnem obdobju in dali sliko njihovega znanja o varnosti v prometu.
Letošnje tekmovanje je potekalo po mestnih ulicah, na športnem igrišču in v učilnicah OŠ Toma Brejca. Ravnateljica Metka Murn je pozdravila okrog trideset mladih tekmovalcev iz treh naših osnovnih šol. razen stranjske in OŠ Marije Vere.
Po žrebu tekmovalnih številk, ki ga je izvedel predsednik sveta Borut Žagar, so se učenci najprej pomerili v teoretičnem preverjanju znanja o prometu na ra-
čunalnikih. Sledilo je preverjanje spretnosti na kolesih na poligonu na igrišču OŠ Toma Brejca. Nato pa so se mladi tekmovalci podali še na mestne ulice in prevozili progo po Usnjarski, Trgu svobode. Japljevi, preko Glavnega trga, Tomšičeve ulice. Trga prijateljstva. Maistrove ulice in se po Šolski ulici vrnili na izhodiščno točko. Tekmovalci so bili razporejeni v dve skupini, v prvi so bili učenci učenci 5". in
V računalniški učilnici OŠ T. Brejca so se tekmovalci spopadli s teoretičnim poznavanjem prometnihpredpisov. Med učenci 7. in 8. razredov so najboljše tri tekmovalke/ OŠ Šmartno (Pančur, Bele, Jeras) ter Rok Zabret in Andrej Iskra z OŠ T. Brejca test opravili brez negativnih točk.
7. razreda nove devetletke. v drugi pa 7. in 8. razreda osnovne
Člani občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so se na tekmovanje dobro pripravili.
šole.
V kategoriji 14 posameznikov 5. in 7. razreda devetletke so bili najboljši: 1. Matej Koren, OŠ T. Brejca, 2. Patricija Urankar, OŠ Šmartno. 3- Igor Stojič, OŠ T. Brejca, 4. Igor Štilec, OS T. Brejca, 5. Tina Herceg, OŠ F. Albrehta.
Med 14 posamezniki v kategoriji 7. in 8. razredov so se najbolje uvrstili Martina Pančur, Nina Bele, Ana Jeras in Tinkara Jeras. vse učenke 7. razreda OŠ Šmartno v Tuhi-
Vožnja s kolesom med keglji. ploščami in deskami na poligonu za spretnostno vožnjo bi delala preglavice tudi marsikakemu izkušenemu kolesarju. Matej Koren, Rok Zabret in Miha Arh z OŠ Toma Brejca pa so progo z enajstimi ovirami prevozili brez negativnih točk.
Dan družin
Nit ni vec kot je bilo, niti družine ne
Včasih so bile družine število nejše (naš dedi je bil sedemnajst otrok v družini), sedaj pa je povprečje ena cela pa še malo (težko si predstavljam kakšen je tisti drugi 0.7% otrok).
V velikih družinah so starejši vzgajali in varovali mlajše, zdaj to prepuščamo različnim institucijam, varuškam, krožkom, tečajem
Nedeljski izleti so bila »družinska romanja* na Staro goro, v Samotni mlin. na Palovče ... kjer smo otroci dobili malinovec s so-davico. odrasli pa »karkoli že«. Lahko bi rekli »včasih je luštno
Medobčinski muzej Kamnik in Slovenski etnografski muzej sta pripravila na dvorišču gradu Zaprice muzejsko delavnico, kjer so izdelovali otroške igrače - lutke (na sliki).
Otroci, ki so v domačem varstvu, se enkrat tedensko dobivajo v Matični knjižnici pri BIBAH. Včasih pa gremo tudi kam na ogled in obisk. Tokrat smo bili pri kamniških gasilcih.
b To...«. zdaj pa je življenje veliko bolj zapleteno, delovni čas se je pomaknil v pozne popoldanske ure...
Vse preveč družin prihaja na izlete, druženje, sprostitev in zapolnitev prostega časa k »najboljšemu sosedu«.
Malo nostalgičen in malo pesimistični uvod je le utrinek v razmišljanju ob Dnevu družin, ko je bilo na prireditvah za družine bolj malo le-teh.
HELENA
nju. ki so bile v tej kategoriji tudi najboljša štiričlanska ekipa.
Med ekipami so se v skupini tekmovalcev 5. in 7. razreda devetletke zvrstili takole: 1. OŠ Toma Brejca, 2. OŠ Šmartno, 3. OŠ Frana Albrehta, v kategoriji 7. in 8. razredov pa so, kot že rečeno, prvo mesto zasedle učenke OŠ Šmartno, za njimi pa sta se zvrstili ekipi OŠ Toma Brejca in OŠ Frana Albrehta.
Martina Pančur z OŠ Šmartno se bo kot najboljša posameznica na občinskem tekmovanju v skupini učencev 7. in 8. razreda v soboto. 29. maja. v Piranu udeležila državnega tekmovanja Kaj veš o prometu. Želimo ji kar najboljšo uvrstitev!
Člani občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so v sodelovanju s policisti PP Kamnik in sodelavci OŠ Toma Brejca tekmovanje zelo solidno pripravili in izvedli. Tudi zato bi pričakovali udeležbo učencev še preostalih dveh naših šol.
F. SVETELJ
Šola Marije Vere odprla svoja vrata
17. aprila je bila sobota, učenci OŠ Marije Vere pa smo bili v šoli! Zakaj? Naša šola je ta dan odprla svoja vrata. Starši in drugi krajani so si od 8.30 do 10. ure lahko ogledali naše delo, prostore, v katerih preživljamo dopoldneve, in spoznali ozračje ter življenje na šoli.
Učenci razredne stopnje so se z učitelji in starši odpravili na pohode, izlete in eskurzije.
Učenci in učitelji predmetne stopnje pa smo pripravili ustvarjalno, ekološko in kiparsko delavnico ter delavnico o človekovih pravicah. V petih razredih so izvedli anketo in kviz o Zemlji ter se pogovarjali o tem, kako skrbimo za zdravje. Pod vodstvom učiteljic angleškega jezika so se učenci sedmega razreda devetletke po angleško pogovarjali o prometu. Ker pa prihaja pomlad in je sneg okrog šole že skop-nel, so se začela tudi spomladanska dela. Učenci so naredili načrt za ureditev šole in obnovili ribnik. V telovadnicah so potekale razne športe aktivnosti s skupnim naslovom Šport za zdravje in sprostitev. Predstavili smo tudi svoje raziskovalne naloge, ki so v tem šolskem letu nastale s področja kemije in zgodovine. V knjižnici so obiskovalci lahko spoznali življenje velike slovenske igralke Marije Vere, po kateri se imenuje tudi naša šola, ureditev knjig ter se seznanili z dejavnostmi, ki potekajo v tem prostoru. Najbolj obiskana pa je bila računalniška učilnica, kjer so učenci postavili prave, sicer pomanjšane semaforje, ki so jih s pomočjo učitelja za računalništvo in učiteljice za tehnično vzgojo naredili sami in so jih upravljali preko računalnika.
Dan odprtih vrat naše šole je bil tudi letos dobro obiskan, čeprav se mi je zdelo, da manjka dramska predstava, ki jo je sedaj že dve leti zapored pripravil dramski krožek in je vedno bila zaključek tega dneva in vrh dogajanja na šoli.
Katarina Kavčič, novinarski krožek OŠ Marije Vere
V ustvarjalni delavnici so nastajali loški kruhki iz slanega testa
10. rojstni dan
Dekliške pevske skupine Sirene
Minilo je 10 let, odkar se Sirene srečujemo ob ponedeljkovih večerih. 16. maja leta 1994 se je kak ducat deklet zbralo ob Petri Grkman iz preprostega razloga - želje po petju in druženju. In ustanovila so zbor. Večinoma precej živahna in vesela dekleta smo si želela bolj ritmičnega repertoarja in začela s črnsko duhovno glasbo, popularnimi, filmski-
zovemo tudi povabilom na razne priložnostne kulturne in dobrodelne prireditve. Nastopile smo tudi na POP TV in Radiu Slovenija ter se na ta način predstavile širši javnosti. Poskrbele smo tudi za zanimivo predstavitev na internetnih straneh. Nikakor pa ne smemo pozabiti Zborovskega festivala na Slovaškem, dobrodelnega koncerta z velikani
Leta tečejo in sestava skupine se občasno rahlo spremeni. Nekaj pevk je odšlo, druge so prišle, nekatere so se poročile, maturirale, diplomirale, dobile naraščaj. Na začetku našega delovanja sta nas na klaviaturah spremljala Peter Po-gačar in nato Rok Rakar. Sedaj nas na koncertih ponavadi spremlja Tomaž Pirnat, ki je hkrati naš do-
Prikupna in vselej nasmejana dekleta iz Dekliške pevske skupine Sirene že deset let druži želja pp petju, druženju in prijateljstvu.
mi pa tudi narodnimi pesmimi. Tako naše petje že na samem začetku ni bilo usmerjeno le v eno zvrst in stvari se glede tega do danes niso spremenile. Na naših koncertih vsakdo najde kaj za svojo dušo.
Dekliško pevsko skupino Sirene sestavlja 24 brhkih mladenk s kam-niško-domžalskega konca, kar nam pove že samo ime skupine -5/rene so bile namreč morske deklice iz grške mitologije, ki so s svojimi glasovi zvabljale mornarje na kriva pota in jih marsikdaj popeljale v pogubo. Tako nevarne Sirene sicer nismo, nam pa ostaja skupna želja po prepevanju in prijetnem druženju.
Sirene vsako leto v različnih krajih Slovenije priredimo samostojne božične in letne koncerte, udeležimo se Območnega srečanja odraslih pevskih zborov, z veseljem pa se od-
slovenskega zabavnega prostora, New Swing Ouartetom, uspešne Dalmatinske turneje ter obiska pri hrvaških Slovencih v Zagrebu. Dvakrat letno se odpravimo na intenzivne vaje, kjer spomladi pripravljamo letne, jeseni pa božične koncerte. Čas, ki ga preživimo skupaj, je nadvse lep in zabaven, vendar prehitro mine.
Leta 1997 smo se lotile enega večjih projektov, ko smo posnele božično kaseto z naslovom Noč božična. Ker je bil projekt uspešen, smo se odločile, da bomo nadaljevale v tej smeri in začele z resnejšim delom. Leta 2000 smo se ponovno odpravile v studio, pridno snemale in 13. oktobra istega leta izdale zgoščenko Malo sonca, malo smeha, na katero smo zelo ponosne, saj odraža vse, kar smo in kar hočemo dajati tudi vsem, ki nas pridejo poslušat.
ber prijatelj in svetovalec. Sprva sta s Tomažem na koncertih sodelovala brata Golob: Žiga na bas kitari in Urban na bobnih, kasneje pa je bas kitaro prevzel Samo Ka-iišnik, bobne Domen Kern in kitaro Matic Smolnikar.
Naša glasbena pot se nadaljuje in upamo na uspešno prihodnost. Pred nami je koncert ob 10. rojstnem dnevu naše skupine v soboto, 5. junija, v Poletnem gledališču Studenec pri Domžalah. Vesele bomo, če boste takrat z nami. Pridružujemo se misli Bernarda Ventado-urja: »Pety'e nima vrednosti, če se v srcu pesem ne dvigne; pesem pa se v srcu ne more dvigniti, če ni v njem čista ljubezen.« Naša srca so polna ljubezni in s pesmijo, ki jo to izzove, želimo polepšati še veliko dni, ki prihajajo.
BARBARA PELC
Kamniški OBČAN
Z NAŠIMI JEKLENIMI KONJIČKI
27. maja 2004 13
MOTO KLUB KAMNIK SE PREDSTAVI
RA2STAVILI motocikle, predstavili zanimiva ajuscina popotovanja in dogodivščine z njimi... staroaobnin vozil
Preko šestdeset motociklov članov Moto kluba Kamnik in njihovih prijateljev je vabilo poglede in občudovanje obiskovalcev.
Že nekaj let se Kamnik, poleg mnogih znamenitosti, lahko pohvali tudi s svojim moto klubom. Klub deluje že od leta 1999 in od tedaj se člani družijo, skupaj potujejo in prirejajo prireditve. Dosegajo tudi odlične dosežke v Supermotu in Mini-motu. na spretnostnih tekmovanjih in amaterskih dirkah.
Po izteku mandata je zaslužno prvotno vodstvo predalo vajeti. Novo vodstvo se uči in ob podpori starih mačkov z novimi močmi aktivno sodeluje na moto sceni.
V začetku aprila smo pripravili razstavo naših motorjev. Pokazali smo preko šestdeset motociklov. Povabili smo tudi prijatelje z motorji, ki so še posebej paša za oči. Prireditev se je odvijala v salonu Avto hiše Seat Cerar, ki nam je velikodušno odstopila svoje prostore. Pripravili smo spremljevalni program, v katerem smo predstavili dosežke in udejstvovanja naših članov, ter skušali spomniti motoriste in ostale udeležence na ne-
Umetnik tetoviranja in pearcinga Srečo Žagar v elementu.
varnosti in obnašanje v prometu.
V soboto. 3. aprila, so člani kluba in prijatelji predstavili svoja popotovanja in dogodivščine po Evropi in drugod. Znani voznik Brane Kranjc se je letos udeležil najtežjega Rallva Pariz- Dakar. Z Blažem Zgajnarjem sta opisala dogajanje in zanimivosti s tega podviga. Robert Metličar je potoval po Franciji in nam prikazal lepote francoske pokrajine. Uroš Blažko se je vrnil s potovanja okrog sveta. Predstavil nam je potovanje skozi Afriko. Borut Mavec se vsako leto odpravi proti Dolomitom. Poslušalci so dobil mnogo napotkov, ki so zelo dobrodošli predno se odpravijo na to popularno destinacijo.
Poskrbeli smo tudi za žejne, željne glasbe in zabave, ići se je nadaljevala pozno v noč.
Ker informacij ni nikoli preveč, smo v nedeljo. 4. aprila, organizirali več predavanj. Gospod Brane Le-gan nas je opozoril na najpogostejše poškodbe in napake pri uporabi zaščitne opreme. Popeljal pa nas je tudi v osnove in naj-važnejša pravila varne vožnje z motornimi kolesi. O novostih pri pnevmatikah je predaval strokovnjak na tem področju gospod Ivo Sitar.
mesarstva
PRIPRAVLJAL
Za vas smo pripravili pestro j izbiro jedi za žar po izredno s ugodnih akcijskih cenah.
■
Da bo piknik še bolj slasten, vam pri nakupu mesnin v vrednosti nad
5.000 s^odArimo
r*wn\/f\\ it \
S
Predstavnik Rdečega križa Slovenije nam je približal pomembnost darovanja krvi. prikazal sam postopek darovanja krvi in odgovarjal na vprašanja slušateljev. S predsednikom kluba Damjanom Sajovi-cem sta se dogovorila, da se člani kluba udeležimo krvodajalske akcije, ki bo -». junija letos. Zdravstveni tehnik Matjaž Mav nam je s slikovnim materialom nazorno in pretresljivo dokazal, da smo motoristi najbolj izpostavljeni udeleženci v prometu. Pripravil je tudi praktičen prikaz oživljanja ponesrečenca. Udeleženci so se lahko preizkusili v nuđenju umetnega dihanja in masiranja srca na znani Ančki. Za konec je policist- motorist s Postaje prometne policije Grič- Ljubljana, odgovarjal na vprašanja obiskovalcev.
Posebnost in mogoče najbolj vidna drugačnost večine motoristov so tatoo-ji in uhani. Srečo Žagar je prikazal umetnost tetoviranja in pearcinga. Mnogi obiskovalci pa so lahko dobili odgovore in napotke za ali proti takšnemu okraševanju telesa.
Ker je nam je bilo vreme naklonjeno, nas je obiskalo veliko motoristov s svojimi jeklenimi konjički, ki so bili paša za Kamničane in druge ljubitelje jeklenih konjičkov. Veseli smo. da ste nas obiskali v tako velikem številu.
Upamo, da nam je uspelo doseči cilj - približati javnosti motocik-lizem kot način življenja in združiti zabavno s poučnim.
Referent za stike z javnostjo ALEKSANDER HUBAT
Kar blizu 150 vozil, od osebnih, vojaških, gasilskih do motornih koles, se je zvrstilo v pisani povorki avtomobilizma starih časov v soboto, 15. maja, na drugem festivalu sta-rodobnih vozil, ki ga je pripravilo Društvo starodobnih vozil Kamnik.
Sodelujoči in gledalci so na startu in cilju na hipodromu v Komendi in ob postankih nenavadne potujoče karavane z zanimanjem opazovali lepo ohranjena starodobna vozila, nekatera res s častitljivo letnico tam okrog leta 1900. spraševali lastnike in tekmovalce o značilnostih, starosti, lastnostih vozila. Ni kaj, lepo ohranjen avlo ali motor iz starih časov zbuja občudovanje in nostalgijo in marsikdo se je želel popeljati z njimi.
Lastniki izbranih starodobnih vozil so se s hipodroma v Komendi podali na 100 kilometrov dolgo pot po sedmih občinah ljubljanske regije, ki podpirajo festival izbranih starodobnih vozil. Iz Komende so se odpravili najprej proti Kamniški Bistrici, kjer so jih pri planinskem domu pričakali z dobrodošlico, glasbo in jih prijazno pogostili. Med počitkom in druženjem sodelujočih so na svoj račun prišli tudi občudovalci sta-rodobnežev. ki so bila na ogled kar debelo uro. Pot je nato staro-dobnike peljala v Domžale, do Mengša in prek Šinkovega turna do središča občine Vodice, nato mimo Brnika do Šenčurja in Cer-kelj na Gorenjskem. V zadnji etapi so se preko Zaloga odpravili nazaj v Komendo, kjer se je nadaljevalo prijetno druženje.
Seveda organizatorji niso pozabili izbrati in nagraditi najlepša vozila. V kategoriji osebnih vozil so za najlepša izbrali:
1. Ford Galaxie. letnik 1959. lastnik Miro Lavrin. Rogaška Slatina,
2. Mercedes Benz 170 S, letnik 1950. lastnik Ivan Gorjanc. Maribor,
3. VW hrošča ovali, letnik 1954. lastnik Stanislav Pave. Trebnje,
v kategoriji motornih koles:
1. Laurin & Klement. letnik 1903. lastnik Janez Šibal, Ponikva.
2. Puch P 800, letnik 1936. lastnik Stane Korošec. Lenart v Slovenskih Goricah.
3. Horex Regina. letnik 1950. lastnik Ivan Veternik. Sp. Bitnje.
v kategoriji vojaških in gasilskih vozil:
1. Jeep Viillvs MB. letnik 1944, lastnik Aleš Čarman, Žlebe pri Medvodah,
2. Jeep 2200. letnik 1942. Vinko
f a s h i o n line
Vabimo vas v novo Krojevo prodajalno ženske konfekcije
na Ljubljanski c 84 v Domžalah, telefon 01 729-30-30
Do 29. 5. 2004 vam nudimo pri nakupu izdelkov
20% popust
Posebna ugodnost! OBLAČILA Z MANJŠO NAPAKO
30% CENEJE
U
Dva lepotca: levo VW hrošč ovali (bronasta medalja) in desno Mercedes benz 170 S (srebrna medalja), v ozadju BMVV 700.
Fridau. Ljubljana, 3. Jeep Willys MB. letnik 1941. Jože Žalar.
Med tekmovalci smo opazili ženske in moške, od zelo mladih do starejših, kar nekaj jih je bilo tam okoli 70 let. ki so se opogumili sesti za volan starodobnika in ga pripeljati do cilja. Med najstarej-
še voznike so se zapisali "8-letna Vera Ambrož iz Ljubljane z Mazdo 1800. letnik 19~0. "0-letni Martin Zupan iz Črnuč z motornim kolesom Puch 175, letnik 1958, in 68-letni Vinko Fridau iz Ljubljane z Jeepom 2200, letnik 1942, v kategoriji vojaških in gasilskih vozil.
Moto Guzzi. letnik 1934, motor s prikolico
Novi aceord dizel i-CTDi
^AMBROŽ, d.o.o. Radomlje, Prešernova 12 tel.: 01/722 75 34 u www.hondaambroz.com	
	
avtošola
BORTAN Žagar & Co. d.n.o. Stegne 22, 1241 Kamnik
Organiziramo BREZPLAČNI tečaj CPP za kategorije A. B & H v ponedeljek, 7. in 21. junija, ob 18. uri.
Tečaj bo potekal v moderni multimedijski učilnici v Novem trgu (nasproti SCRM) v Kamniku.
Čakajo vas udobna vozila: tri vozila VVV Polo. Peugeot 206 Hdi. Fiat Punto. Renault Clio & Renault Megane
Cena ure vožnje B kategorije 3900 SIT
INFORMACIJE: 01/83 11 012. 041/517 118 www.avtosola-smarca.com
Tenka cesta 3. Koroška cesta 26. Maistrov tr^^/a^^^rlahrocata 4a Z Cirila Taotana 6. ŠKOFJA L Lankarjevtaj0(&MMIK: Duplica. Ljubljanska 21 c adezeWesarsteo-cadez.sć wwto. mesarstvocadez. si
Delovni čas: vsak dan od 9h - 13h in od 16h - 19h, sobota od 9h - 12h
JaršKa cesta 11 Jezerska cesta 121
1230 DOMŽALE & 4000 KRANJ 01/ 729 90-00 04/ 2(0-90-00
Vabljeni na testne vožnje
TODAY TOMORROVV TOYOTA
14
27. maja 2004
ZANIMIVOSTI
Kamniški OBČAN
RAZVITJE ZASTAV NA VRHU GRINTOVCA
V okviru prireditev ob \ stopu Slovenije \ l-l |C tudi Planinska zveza Slovenije načrtovala nekaj akcij, med katerimi je bila vseka-
najbolj zahtevna razvitje za-ta\ prav na dan vstopa na nekate-ih slovenskih vrhovih, med kate imi je bil tudi najvišji vrh Karnijskih in Savinjskih Alp - 2.558 m visok Gtiatovec. V planinah so lamreč še popolnoma zimske zmere. Snega je npr. na Kredari-i še več kot štiri-metre, na Grin-tovcu več kot dva metra, pa tudi irugod je še vedno debela snežna ieja, ki se predira. Tako je bilo tudi tridesetega aprila in prvega maja., ko se je snegu na tleh pridružil še dež. Vendar so planinci našli še dovolj varno možnost in izvedli načrtovano prireditev.
Organizator je bil Kamniško-Bistriški VIDO pod vodstvom Vlada Madnika. izvedlo jo je kamniško Pl). Za to priložnost je tudi odprlo kočo na Kokrskem sedlu, v kateri je bilo v noči od petka na soboto brezplačno prenočišče.
V petek je na Kokrsko sedlo prišlo 14 planincev, več kot 15 pa še v soboto, iz petih planinskih društev: Kamnika. Komende, Kra-
nja, Ljubljane-Matice in Mengša. Med njimi so bili tudi člani postaje GRS Kamnik in eden iz postaje GRS Kranj, vodniki PZS. alpinisti, alpinistični pripravniki, gorska vodnika in drugi. Zaradi slabih razmer niso sli vsi naprej, a vendar so se vsi vpisali v posebno vpisno knjigo. Tako se je na vrh Grintovca prvega maja po normalni poti povzpelo 12 planincev, 11 pa jih priplezalo poJV grebenu. Točno opoldne je bil začetek kratke in prisrčne slovesnosti. Najprej so ob petju slovenske državne in slovenske planinske himne razvili slovensko državno in slovensko planinsko zastav o. Predsednik PD Kamnik Ivan Resnik je v kratkem nagovoru povedal nekaj besed o pomembnosti tega dogodka. Sledilo
je razvitje zastave BI ob spremljavi evropske himne, ki jo je na orglicah odigral Marjan Urbanija. Katja Tabernik je prebrala sestavek Ivana Cankarja »O, domovina«, nato pa so zapeli Gregorčičevega veselega pastirja. Mojca \ol kar, ki je tudi povezovala celotno prireditev, je recitirala Menartovo pesem Vzpon«, ob spremljavi orglic pa so vsi zapeli »Veselo v Kamnik...«. Ker je bilo vreme še vedno slabo. SO se odpravili nazaj v dolino, kamor so prenesli tudi vse tri zastave.
Bojč
Na vrhu Grintovca po razvitju zastav (Foto: Lado KLADNIK)
60-letnica požiga partizanske bolnice na Komendski Dobravi
V okviru praznovanja občinske ga praznika Komende so 15. maja počastili spomin na požig partizanske bolnice na Komendski Dobrav i. v kateri je dr. Tine Zaje iz Trzina zdravil ranjence. V začetku junija 1944 so nemški okupatorji bolnico odkrili in jo skupaj z osebjem zažgali. Pred spomenikom je zbranim, med katerimi so bili tudi nekdanji borci NOV iz naše občine s predsednikom Matevžem Koširjem, o zgodovini bolnice spregovoril Kdo Bohinc, ki je poudaril, da si je slovenski narod z Maistrovim uporom, z uporoma leta 1941 in 1991 zago-lovil samostojno državo Slovenijo, da je potrebno to uporniško tradicijo ohranjati, saj nas bosta le naša pokončnost in pamet uveljavila tudi v nov i evropski skupnosti.
Udeležene« spominske slovesnosti je pozdravil tudi komendski župan Tomaž Drolec Po končani slovesnosti, med katero je v dob-ravskih gozdovih odmevala partizanska pesem pevskega zbora ko-mendskih upokojencev in harmonikarja Janeza, so se pohodniki podali na Vrtačo k Štuparju, kjer so v prijetni družbi obujali spomine na skupna doživetja ...
F. S.
Lanskoletnega navideznega prihoda Merkurja prek Sončeve ploščice si je ogledalo nekaj sto dijakov Šolskega centra Rudolfa Maistra.
Letošnji veliko redkejši prehod petkrat večjega planeta Venere pa si bodo v primeru lepega vremena lahko ogledali tudi drugi. SŠCRM, Raizskovalno astronomski krožek in AD Komet so se odločili za pripravo javnega opazovanja pred in na centru.
Na svetu ni več živega človeka, ki bi bil |>riča takšnemu dogodku, saj je z vidika človekovega življenja zelo redek pojav, ko se planet Venera, ki smo ga kol zelo svetlo zvezdo Večernico lahko opazovali vso pomlad na večernem nebu. znajde natančno med Soncem in Zemljo. Če bi bila orbita Venere poravnana z ektiptiko, bi tak pojav lahko opazovali vsakih S8.V.>2 dnev a. ko je Venera najbližje /cm Iji in ko Venera kaže podobno kot luna neosvetljeno stran-Mlaj. Ker pa je tudi Venerina orbita, podobno kol Lunina, nagnjena glede na ckliptiko mrka, oziroma prehoda ni ob vsakem prehodu. Venerin prehod oziroma dva v razmiku osmih let se pojavila tako le v izmeničnem razmiku 121,5 leta oziroma 105,5 leta, drugače pa takrat, ko je Zemlji najbližje in potuje nekoliko nad ali pod Soncem in je zaradi močne Sončeve svetlobi ne moremo videti. Naslednji prehod bo iz Evrope slabo viden, samo zaključek zgodaj zjutraj.
Ko je Venera najbližje Zemlji in se točno pre-d Soncem, njena navidezna velikost doseže skoraj loč-
no minulo in jo ostro oko, seveda primerno zaščiteno z ustreznim filtrom ali očali za opazovanje Sončevih mrkov, lahko zasledi s prostim očesom kot drobno pikico. Veliko lepši je se veda pogled skozi kakršenkoli prav tako zaščiten teleskop
Letos bomo lako 8. junija do-poldnc priča zelo redkemu dogodku in člani Raziskovalno asiro-nomskega krožka na srednješolskem centru Rudolfa Maistra ter člani astronomskega društva Konici smo se skupaj z vodstvom srednješolskega centra odločili, da kljub pomislekom nekaterih Članov in željam sodelovati v mednarodnem projektu opazovanju prehoda pod okriljem Evropskega južnega observatorija (ESO), damo prednost javnemu
opazovanju med 9. in 12. uro pred in na strehi Šolskega centra Rudolfa Maistra,
oh tem, da postavimo daleč največ teleskopov v Sloveniji, prosimo, da se učitelji in profesorji na šokih med seboj dogovorijo za po stopno prihajanje na opazovanje, saj nekaj sio učencev ne more opazovati dogodka naenkrat, kljub ducatu leleskopov, obenem pa se je treba strogo držali navodil
upravljalcev teleskopov, saj pogled skozi nezaščiten teleskop v
trenutku pomeni oslepitev očesa.
V primeru oblačnega ali dezev nega vremena opazovanja ne bo, saj bomo leleskoparji odšli opazoval dogodek, verjemite, tudi nekaj lito km proč, saj so prav zopazova njem tega dogodka natančno določili oddaljenost Zemlje od Sonca.
Zbornik - uspel popisovalski projekt žrtev 2. svetovne vojne na Kamniškem
Temelj za novo vrednotenje in spravna dejanja
Oh 60-letnici tragedije v bolnici na Komendski Dobravi so se pri spomeniku zbrali nekdanji borci NOB in krajani obeh sosednjih občin ...
Aprila letos jc občina Kamnik izdala ponatis Zbornika žrtev 2. svetovne vojne v občini Kamnik, ki jc bil potreben zlasti zaradi dejstva, da jc Zbornik pošel in ne-katerih manjših pripomb in dopolnitev. Pri ponovnem zbiranju podatkov so odkrili, da kar devetnajst žrtev v zborniku doslej ni bilo zabeleženih. Zgodovinar in filozof Jožef Dežman jc dodal komentar k popisu žrtev in prispevek čas terorizmov in čas spraševanja vesli. Na koncu druge poplavljene in dopolnjene izdaje
Glasbeni atelje Carl Orff iz Kamnika
vabi k VPISU za šolsko leto 2004/05
V program predšolske glasbene vzgoje in glasbene pripravnice vpisujemo otroke, rojene 1997.-1999. leta
Vpis bo v petek, 4. junija, od 16. do 17. ure in v soboto, 5. junija, od 11. do 12. ure v prostorih Glasbenega ateljeja na Šutni, Raspov prehod 2 (stari vrtec Antona Medveda).
Vljudno vabljeni!
UUlt 24 SVOJ DMR KUPOM JI MJC&MiV.
TEHNIČNA TRGOVINA #3£T#^f\#£='fr,
|MNM# L,'l'.:/ V / 2 ipnif       rmoovmm 4r
Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203
PESTRA PONUDBA!
• BELA TEHNIKA GORENJE, BOSCH, ELECTROLUX, zanussi, beko
r
• MALI GOSPODINJSKI p APARATI
SVETILA LESTENCI
TELEVIZORJI • AVTOAKUSTIKA
GLASBENI STOLPI, RADI0KASET0F0NI
• VODOVODNE ARMATURE rjfc •KOPALNIŠKA OPREMA ELEKTRIČNO ORODJE
VRTNE KOSILNICE
• MATERIAL ZA CENTRALNO REZERVNI DELI GORENJE KURJAVO
AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO 00 PRODAJE ZALOG
UGODNO PONUDBO SI OGLEJTE V NASI PRODAJALNI
Zahvala
Vsem, ki sle se odzvali klini na pomoć oli nakupu dvigala ZA našega Aleša, se srčno zahvaljujemo. Zahvala ludi vsem, ki sle posredovali e-mail naprej, kakor ludi vsem tistim, ki nas psihično in moralno vzpodbujate. Hvala tudi patronaini sestri Jani 1'rezelj, ki nam je vedno in povsod pri roki. 7. denarjem, ki smo ga z vašo pomočjo zbrali dovolj za nakup dvigala, homo našemu Alešu omogočili prenos po stopnicah in ponovno odprli pot tudi do narave izven hišnih zidov ter do zdravnika ali pa v Center KORAK iz Kranja, kjer imajo rehabilitacijski program po poškodbi glave. Se enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Druiina Žagar
AGROPROMTeT~ČERKLJ E~
Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40
Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
UGODNA PONUDBA:
- ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke)
- VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo
- tovarniške cene
- UMETNA GNOJILA
- sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance
- MOKA tip 500, SLADKOR UGODNE CENE
- v prodaji še SEMENSKA KORUZA
- SEMENSKE TRAVE
Na zalogi seno - BR1KET1RANO
zbornika so navedeni primeri treh usod, ki jih je zgodovina strašno prizadela s tragično izgubo oeeia oziroma obeh staršev zaradi ideološke norosti. Te zapisane zgodbe nam dajejo upanje, da je ustvarjalno soočanje s tragedijami življenja možno in smiselno. Prišel bo čas, ko nc bodo vladali ljudje, ki bi bili prepričani, da se nasilje splača. Sirote, vdove in žalujoči Starši nam pripovedujejo, da več veljajo ljubezen, zvestoba in resnica.
Pri popisu vseh žrtev druge svetovne vojne ni šlo za obračun s komunistično preteklostjo, pač pa za Vrnitev pravice do spomina, groba, napisa na spominski plošči, križa na grobu. Gre za to, da smo tudi v nasprotniku zmožni videti človeka, bitje s hotenji, prepričanji, hrepenenji in vsemi človeškimi lastnostmi Pri delu jili je vodil spoštljiv odnos do vseh, ki so umrli med vojno ali po njej. nc glede na njihovo ideološko usmeritev. Gre za očiščenje s leni. da priznamo vojne in povojne dogodke, da priznamo, da se je to dogajalo, lina izmed temeljnih hu-mani/acijskih vrednot naše civilizacije je prav pravica do spomina na naše prednike, ki so ga ustvarjalci zbornika s svojim prizadevanjem obudili.
Najbolj zaslužen za izredno skrbno in lepo (tudi grafično) opravljeno veliko in potrebno humano delo je seveda urednik zbornika in predsednik Komisije za popis žrtev druge svetovne vojne na Kamniškem Milan Šuštar. Predsednik ZZB NOB Slovenije Janez Stanovnik je v zahvalnem pismu /apisal: ■Mislim, da bo vaja publikacija tudi pomemben prispevek za projekt, ki ga na leni pod
WČJU opravlja Inštitut :;a novejšo zgodovino. Sličnih monografij kol je vaša. jc napravljenih kar nekaj, ven dar moram reči, do nobena doslej ni napravljena s tolikšno skrbjo in tako lično kot vaša.«
Velik delež k zbiranju in beleženju podatkov je prispeval Maks Šimenc, ki je neizčrpen vir podatkov o lem obdobju. Zbral je tudi nekatera pričevanja, uporabljena v pripovedi. Razsvetljuje tragični primer usmrtitve Očeta Maksa Šimenca si. kol ene izmed številčnih nedolžnih ž.rtcv medvojnega nasilja. Zbral je dovolj dokaznega gradiva o leni, da je bil oče verjetno usmrčen, ker jc kot nekdanji zapriseženi lovski čuvaj prišel v čelo, ki ji je poveljeval divji lovec, ki ga jc Šimenc kot lovski čuvaj pred vojno preganjal. Poleg tega jc bil Šimenc kot intendanl proti temu, da bi si poveljstvo privoščilo več kol moštvo. To .jc bilo v lisiih časih dovolj za to. da si bil ob življenje. Kljub krivici, ki se je dogodila pokojnemu očetu in celi družini, pa je ohranil zvestobo načelom, /a katera se jc oče boril in temu ha časi celo postavil spomenik. Tudi v samostojni Sloveniji ni opuslil boja /a pčeto-vo easl, Irčil pa je na železno zaveso, ki je v slovenski družbi ostala za svinčenimi časi. Z namenom, da se očetu, ki je kol prostovoljec stopil že 1942. leto v partizanske vrste, končno vrne dolžna čast in dostojanstvo, mu jc Janez. Stanovnik marca letos poslal pismeno izjavo, s čimer je izrazil zahvalo in spoštovanje, očeta pa uvrstil med žrtve vojnega nasilja.
SAŠA MEJAČ
Rokovnjaški pohod
Letošnji, že 14. Rokovnjaški pohod organizirala MDO kamnisko-Bis-Iriškega območja in MDO Ljubljana, skupaj s sodelavci iz Moravč in drugimi.
trasa pohoda bo potekala iz Trojan v Moinik in naprej na Slope, Lipo in vse do planinskega doma na Crcli in dalje do Fahanec. brezov nika do Smarlnega s ciljem na Vranskem. Dolžina Irase je približno 50 km, c as hoje pa K) do I I ur.
Pohod se bo pričel v soboto, 5. junija, s startom na Trojanah ob 20.30, zaključil pa na Vranskem v nedeljo zjutraj, 6. junija, ob 9. uri.
< irganizatorji zagotavljajo, da bodo pohodniki deležni okrepčila In
na zaključku toplega sprejema, podelitve priznanj in diploni
Udeležence iz Kamnika, Komende, Mengša, Trzina in Domžal bo na Trojane odpeljal poseben avtobus, ki bo krenil iz Kamnika v soboto, 5- junija ob 18. uri in se ustavljal Še v Komendi, Mengšu, Trzinu in Domžalah. Nazaj bo odpeljal v nedeljo ob 11. uri z. Vranskega.
Kamniški planinci naj svojo udeležbo prijavijo na PD Kamnik najpozneje do četrtka, 3, junija.
stani: simšk;
- BREZPLAČNA DOSTAVA KREDITI GORENJE 1 +6 ALI 1 +12, OBRESTI VAM PODARIMO
DOM V KAMNI&KI BISTRICI
V prijetnem ambientu vara postrežemo
raznovrstno domačo hrano, jedi z žara, nedeljska kosila, odprta vina...
Vabljene zaključene družbe do 70 oseb, pri nas lahko tudi prenočite.
Informacije: Đ 01/83 25 544, 031/684 147
Dom je redno oskrbovan in odprt vse dni v tednu, od nedelje do četrtka od 8. do 20. ure, ob petkih in sobotah od 8. do 22. ure.
SI 12
[O
Em^^^ ^^^^ ST
NOVA poslovne storitve
• urejanje delovnih razmerij
• odškodninski zahtevki
• izdelava etažnih načrtov
• vpis v zemljiško knjigo
• druge poslovne storitve
Steletova 8a, Kamnik telefon: 01-83-10-960 041 706-099 faks:01-83-10-965 e-mail: silvest@siol.net
V SPOMIN
29. maja minevaja dve leti, odkar je i/ nase sredine odšel naš dragi
VITOMIR MILOVIĆ
i/ Kamnika
Hvala vsem. ki obiskujete njegov rrnb in nanj ohranjate lep spomin.
Še vedno v žalosti: /ena Dragica, sin N jegoslav z ženo Sabino, hčerka Negica, vnuki Luka, Nika in Ana ler sestre /, družinami
VnaSth srcih il naprej . n iS, zato pot nas vodi tja, kjer v litini ti zdaj spiš. Tam lučka ljubezni xori in tvoj nasmeh meti nami Sivi.
ZAHVALA
V 89. letu življenja nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, tašča in teta
ANA BALANTIČ
iz Stahovice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. podarjeno cvetje, sveče ter dar za svete mase. Hvala gospodu Župniku Antonu Berčanu, pevcem m trobentačem. Hvala tudi dr. Jermanovi ter patronažin seslii Miji. Hvala vsem, ki sle našo mamo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poli.
Žalujoči: vsi njeni
Maj 2004
ZAHVALA
V 91. letu starosti je tiho odšla od nas naša draga
MARIJA HRIBAR
roj. Vidmar, Krjavčeva mama iz Pirševega v Tuhinju
Iskrena zahvala vsem, ki sle našo mamo spremljali na njeni zadnji poli, podarili cvetje, sveče, /a svete mase. nam pa izrekli sožalje. Hvala gospodu /upniku Jožetu Razingerju za lepo opravljen obred in pevcem Krt. Vsem Še enkrat hvala.
Žalujoči vsi njeni
Maj 2004
SUKOPLCSMRSTVO KADUNC
Bojan Kadunc k.d.
Zg. Tuhinj 4 c, Laze v Tuhinju
tel.: 01/8347-049, 041/849-148
VODOVODNE, CENTRALNE IN PLINSKE INSTALACIJE -
novogradnje in adaptacije, menjava radiatorjev.
TEIP, d.0.0., Goditi 6S/d, Stahovica tel.: (H/8325-144, 041/694-183
LANEN CVET
««itvfmiaČE tekstilna trgovina
KRATKE hW  Moste pr. Kom»dJ 74    * 0TR.u,7_
in3/4tMCE        tel.: 01/8341-660 # ^"CC
VOJKA IZBIRA KOPALK ?đ vso drufinc
* VELIK IZBOR J EANS HLAČ, KRIL, 3AKEN IN BREZROKAVNIKOV
* Mo5Kenwji«te.rotevm
brejroKavOv   * Ž. KOSTIMI,
IN $1 MNOGO DRUGIH STVrVRl!
Obiščite nas. našli bomo tudi kaj za Vat, vsak dan od °. do I'J. ure oh sobotah od S. do 1.1. ure.
v		RENAULT
		
Od petka, 28. maja, do nedelje, 30. maja, nas obiščite na Trdinovem sejmu v Mengšu, Iger vas čakajo vozila Renault, da vas popeljejo na
testne vožnje.
Posebnost: Renault Megane Cabriolet!
S tem oglasom priznamo posebni popust pri nakupu novega Renaulta iz zaloge od 28. do 31. 5. 2004.
VELIKA IZBIRA RABLJENIH VOZIL Z GARANCIJO!
AvtO Car d.o.o., Svetčeva 1 -1234 Mengeš tel: salon 01/723 74 14, servis 01 /723 72 79
Mali oglasi
Zazidljivo parcelo v Kamniku ali bližnji okolici do 12 mio SIT kupim. GSM: 041/ 943-753.
Instruiram matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57, 041/ 322-571.
Prodam dvosobno stanovanje v Komendi, 2. nadstrop je, mansarda, letnik 1979, vsi priključki. Cena: 16 mio SIT. Tel.: 041/939-356.
Oddam ali prodam zidano garažo na Ljubljanski cesti (nasproti Svetilnik*). Tel.: 041/662-450.
Prodam dobro ohranjeno kuhinjo s hladilnikom, štedilnikom in pomivalnim strojem za simbolično ceno. Tel.: 8311-864.
Spoštovani!
,t Ko ob izgubi vašega |, najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan!
Nudimo vam kompletne pogrebne storitve
POGREBNIK
POGREBNE STORITVE
Dvorje, d.o.o.
DVORJE št. 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685
M "
il I i
Tak je kakor drevo, Ztuajeno ob vodnih strugah, ki daje svoj sad ob svojem času in njegovo listje ne ovene; VSe, kar dela, uspeva.
(Ps I J)
ZAHVALA
Umrl je ljubi mož, oče, brat, stric in svak
FRANC KLEMENC
i/ Kamnika, Mengeška ul. 9
Pokopan je bil 17. maja 2004 v družinskem krogu na ljubljanskih Žalah.
Zahvaljujemo se osebju ZD Kamnik za dolgoletno zdravljenje, posebno dr. Jani Plave, medicinskima sestrama tim i in Darki ler patronazni sestri Romani Poljaniek za nego na domu. Hvala sosedom iz Mengeške ulice, družinam Hribar. Lajmiš, Pctkovšek za pomoč v Času njegove bolezni, za izraženo sožalje. cvetje in svete. Hvala tudi Ribiški družini Bistrica Domžale za cvetje in svece.
Žalujoči: žena Slavka, hčerka Sonja, sestri Dana in Orača i. družinama in drug" sorodstvo
Kamnik, Porcber, Markovo. Novo meslo, Graz. maj 2004
STEKLARSTVO IRMI HOMEC  - DOMŽALE
01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98
* ALU in PVC okna in vrata
* izdelava termopan stekla
* brušenje stekla in ogledal
* izdelava izbočenih stekel
* peskanje stekel
* fuzije - vitraži
* okvirjanje slik
Zase nikoli te ni skrbeh,
Čeprav veni, da močno te je bolelo.
Rajši videl si, da svet okrog tebe srečen je.
tebe kot pravil si: vse gveralo je!
f vnukinja Sandra)
ZAHVALA
V 6S. lelu nas je po kratki in hudi bolezni v najlepšem mesecu maju prekmalu zapustil dobri mož, ati, stari ata, tast, brat, stric in svak
ANDREJ JANEZIC
čebelar in rudar v pokoju iz Črne pri Kamniku
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, podarjene sveče, cvetje, dar za Cerkev, sv. maše in Številno spremstvo na zadnji poti. Hvala našim sodelavcem iz tovarne KIK Kamnik in Svilani) Kamnik, dr. Ambroževi. Čebelarskemu društvu Kamnik in Zvezi Čebelarjev Slovenije, Društvu upokojencev Kamnik. Društvu invalidov Kamnik, Komunalnemu podjetju Kamnik, njegovim dolgoletnim prijateljem In sodelavcem, rudarjem Rudnika Kaolina Črna za spremstvo na zadnji poti, za besede slovesa Jožetu Klencu, gospodu župniku Antonu Berčanu za obisk na domu, lepo opravljen pogreb in zvonjenje, pevcem za zapele Ailostmkc iu trobentaču za zaigrano Tišino.
Žalujoči vsi njegovi
Črna. Tirosek, Mekinje, Kamnik, Salzburg. maj 2004
Teto Tvoje zemlja krije V hladnem arobu mirno spiš, srce Tvoje ve!' ne bije, bolečin več ne trpi1. Nam pa Žalost srca tr^u. solza lije iz oči. dom je prazen in otoien, ker tebe več med nami ni.
ZAHVALA
Po hudi bolezni je prenehalo biti srce naši dragi ženi, mami. babici, sestri in teti
JOŽI PETERLIN
roj. Pregl iz Kamnika
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za svete mase ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala dr. Logarju in patronazni sestri za zdravljenje in pomoč v težkih trenutkih. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in pevcem Solidarnosti za zapete žalostinke.
Žalujoči vsi njeni
Maj 2004
Odšla si liho brez slovesa, le lučka na grobu Še gori, a v naših snih boš ostala, druga mama, vedno li.
ZAHVALA
V 71. letu življenja nas je zapustila nasa draga mama. taSča. babica, prababica, sestra in teta
ANA POLJANŠEK
roj. Vrankar iz Starih sel 2
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekali sožalje, podarili cvetje, sveče in darovali za svete mase. Hvala pogrebniku g. Jeriču iz Cerkelj za vse lepo opravljene pogrebne storitve in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, govornici Ivici Bajde, pevcem Klas in vsem, ki ste naSo mamo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Posebna zahvala dr. Damjani Plasenar-Cvirn. sestri Heleni Matoh. patronazni sestri Marinki Resnik in osebju ZD Kamnik za dolgoletno pomoč in skrb med njeno boleznijo ter vsem. ki ste jo pogosto obiskovali.
Žalujoči vsi njeni
Maj 2004
MALI GRAD KAMNIK POSTAJA PRIVLAČNA STANOVANJSKA SOSESKA
V teh dneh dobiva z ureditvijo okolice dokončno podobo ena najbolj prijetnih sosesk v bližnji okolici Ljubljane - soseska Mali grad. Zunanjost soseske kaže na izredno kvaliteto ter drugačnost od klasičnih stanovanjskih sosesk. Že na prvi pogled vidimo klasično streho ter balkone ali terase. Kot vidimo na fotografijah, je soseska, kateri lahko brez zadržkov rečemo lepotica med objekti, dobila svojo finalno podobo z izredno lepim atrijem brez prometa. Stanovanjski objekt BI in B2 je dobil svojo končno podobo. Prvi kupci stanovanj so že prevzeli stanovanja.
Gradnja je kvalitetna, iz klasičnih materialov. V objektu BI in delno v objektu B2 so vgrajena izredno kvalitetna dvigala svetovno vodećega proizvajalca znamke »Schindler«, vrata in okna Jelovica in seveda vrsta drugih kvalitetnih finalnih obdelav. Stanovanja, ki so še na voljo v I. in II. fazi gradnje, imajo teraso, atrij ali pa balkon. Stanovanja imajo lahko balkon, atrij, teraso, lahko pa si tudi za-
želite zimski vrt (alu profili ter termopan zasteklitev). V soseski so prosta takoj vseljiva stanovanja.
Objekt ima več različnih vhodov, v povprečju za 4 stanovanja na etažo, kar zagotavlja mir in individualnost. Za otroke je poskrbljeno s prijetnim notranjim delom soseske, kjer je onemogočen dostop /. vozili in tako predstavlja varen pristan in preživljanje prostega časa.
Stanovanja v soseski Mali Grad Kamnik imajo izredno lokacijo, saj so od centra mesta oddaljena le nekaj korakov, kar pomeni, da imajo pošto, banke ter ostale opravke že na dosegu roke od stanovanja, prav tako avtobusno in železniško postajo v Kamniku. Privlačni so bližnji sprehodi na Mali ali pa Stari Grad, ki se vzpenjata v okolici soseske. Lahko bi zatrdili, da je to najboljša pozicija za nakup stanovanja v mestu Kamnik.
V vse to se lahko prepričate tudi sami. V podjetju PUN nepremičnine d.o.o., ki prodaja stanovanja in poslovne prostore v malograjski soseski, vam bodo na lokaciji gradnje, na Usnjarski ulici 10 (v pritličju objekta BI) vsak dan med 11. in 18. uro ter ob sobotah med 8. in 13. uro z veseljem pokazali tlorise stanovanj, odgo-vorili na vsa vaša vprašanja ter vas popeljali po gradbišču, po že vseljenih stanovanjih in po II. fazi gradnje, ki dobiva končno podobo. Pomembno za nakup pa je tudi to, da ima soseska vso urejeno dokumentacijo ter z Bank Austria zagotavlja varen nakup nepremičnine.
mam	^^^^^^^^^^^ ^		
t&ttz                s&x***r ELANTRA 1.3 GL EURO 2004, klima   1.3 GL EURO 2004, klima 1.6 GL EURO 2004, klima 1.6 C 2,127.188 SIT              2.371,250 SIT          2,842.200 SIT 5.71/108 ton, emh.COj 13S g/km 6.01/100 km, emilCO, 144 g/km 7,1l/100km,emis.CO,170g/km   7,31/ • KREDIT NA POLOŽNICE ^ii^sl« • BANČNI KREDITI DO 72 MESECEV       .^TavW>cen       Obrtniška ul. 8, Domžale • STARO ZA NOVO                                                  UP 72 16 221, 72 44 234			MATRDC •LS EURO 2004, klima 3,134.800 SIT 100 km. emis.C0j 174 g/km
ZARJA KOVIS d.o.o. Molkova pot 5 1240 KAMNIK
Približuje se vroče poletje.
ZARJA KOVIS v sodelovanju z JADRAN SEŽANO nudi dobavo in montažo
Split in multi-split klimatskih naprav proizvajalca SANYO Eco-Multi klimatske naprave z močjo do 84 kW Split klimatske naprave proizvajalca ACCORRONI Hladilne agregate
Plinske peči za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode
SAHYO •IMMERGAS
Izvajamo tudi vse strojne in elektro instalacije, kronsko vrtanje v železobeton, steklarska in pleskarska dela ter ključavničarska dela vključno z inox programom.
NUDIMO UGODNE PLAČILNE POGOJE
OB NAROČILU V MAJU PRI NAS
DOBITE VEČ
Brezplačno svetovanje za izvedbo strojnih in elektro instalacij
Ob naročilu projektne dokumentacije vstopnico za kopanje
v TERMAH SNOVIK
Oh izvedbi plinske instalacije in klimatske naprave - vstopnica za kopanje z ročno masažo v TERMAH SNOVIK
Zaposlimo prodajalko
za določen čas.
Trgovina Žgajnar na Bakovniku, Klavčičeva 11
Informacije po tel.: 041/723 272.
Kamniški OBČAN
01/83 91 311 041/662 450
To nedeljo, 30. maja 2004.
Ker letos v Mercatorju praznujemo 55-letnico svojega obstoja, smo pripravili za naše kupce vrsto ugodnosti in presenečenj. Zato vas vabimo, da v nedeljo, 30. maja, obiščete katero od odprtih prodajaln Skupine Mercator* In izkoristite 10-odstotni popust na nakupe iz vseh programov, med drugim tudi pohištva, tehnike, športnih pripomočkov in oblačil.
Merca
v družbi prijetnih ljudi
ercator
Mercator Tehnika      Mercator Pohištvo
* Popusti ne veljajo v Morcatorjevih fronsiznih prodajalnah
nujmo skupaj!
Informacije:
01-83-08-608, 041-245 «36. 041-633-77«, 041-677-341