SVOBODNA SLOVEN I j A LETO (ANO) LXI (55) • ŠTEV. (N°) 50-52 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 19 de diciembre -19. decembra 2002 Božična noc ob Tihem oceanu Kaj slutiš, o morje, skrivnost božično? Mehko se lesketaš od pesmi zvezd, ki noč spreminja jih v zlata snežinke. Nocoj ne poka nad oblaki bič vetrov na sankah z belih zračnih mest, nocoj praznujejo sam Božji Sin postal je človek, vsem stvarem v veselje. Postal je Človek! O morje, na veke! Še palmam, ki ves dan na bregu želje nabirajo, bi rad razkril. A spijo, utrujene od ladij rapsodij. Nocoj sloni k pomolu stari vlek, smebaje se v božično mesečino kot da zdaj ve, da delo ni zločin. Vladimir Kos Svobodna Slovenija želi vsem sotrudnikom, raznašalcem, naročnikom, dobrotnikom in bralcem, tako v Argentini kot po svetu in v Sloveniji blagoslovljen božič ter veliko sreče v novem letu 2003 BARA REMEC Tone Rop mandatar Republiška volilna komisija (RVK) je na seji, ki je potekala v prostorih državnega zbora, razglasila uradni izid >ega kroga volitev nika republike, na komisija je ugot-je bil za predsedni-alike izvoljen Janez Drnovšek. V drugem krogu volitev je največ glasov dobil Janez [Drnovšek (586.847 glasov oz. 56,52 odstotka), njegova tekmica Barbara Brezigar pa je prejela 451.372 glasov ali 43,48 odstotka). Volilna udeležba v dru- gem krogu predsedniških volitev je bila 65,39-odstotna. Na volišča se je odpravilo skupaj 1.052.795 volilnih upravičencev, od skupaj 1.610.137 volivcev, ki so imeli ta dan volilno pravico. Po STA Državni zbor (DZ) je 14. decembra na tajnem glasovanju izvolil dosedanjega finančnega ministra Toneta Ropa za novega predsednika vlade. Kot je po glasovan-ju sporočil predsednik DZ Borut Pahor, je zanj glasovalo 63 poslancev, proti pa 24. Razdeljenih je bilo 87 glasovnic, prav toliko oddanih, nobena ni bila neveljavna. Novi predsednik vlade Tone Rop, ki je za izvolitev potreboval večino glasov vseh, to je najmanj 46 poslancev, je takoj po izvolitvi že zaprisegel pred poslankami in poslanci. Pri tem se je poslancem zahvalil za visoko podporo, ki je zanj, kot je dejal, velika obveznost in zaveza, da bo po svojih močeh delal v korist za državljanke in državljane. Napovedal je, da bo v najkrajšem možnem času predlagal ministre, ter izrazil prepričanje, da bo nova vlada delovala enotno in za boljšo jutrišnjo Slovenijo. Kot določa poslovnik DZ, predsednik vlade najkasneje v 15 dneh po izvolitvi državnemu zboru predlaga imenovanje ministrov. Po nekaterih napovedih naj bi Rop državnemu zboru listo ministrskih kandidatov poslal že v četrtek. Po odstopu Janeza Drnovška s premierske funkcije se je tudi formalno začel postopek za imenovanje novega mandatarja; sledilo je izjemno pestro strankarsko dogajanje, predvsem v vrstah koalicijskih strank. Tako je LDS za novega mandatarja predlagala dosedanjega finančnega ministra Antona Ropa, njegovo izvolitev je državnemu zboru predlagal tudi predsednik republike Milan Kučan. Novi predsednik vlade Anton Rop, rojen 27. decembra 1960, je magister ekonomije in podpredsednik LDS. Za diplomsko nalogo na 'Ekonomski fakulteti v Ljubljani je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Leta 1991 je opravil magisterij ekonomskih znanosti. Od leta 1985 do leta 1992 je bil zaposlen v Zavodu RS za makroekonomske analize in razvoj, kjer je opravljal funkcijo pomočnika direktorja. V zavodu je vodil delovne skupine pri projektih fiskalne informatike in investicij v gospodarsko infrastrukturo in se ukvarjal z razvojnimi problemi Slovenije. Je avtor številnih strokovnih člankov s področja investicij, trga in stanovanjske problematike. Kot pomočnik direktorja zavoda in svetovalec vlade se je že leta 1992 začel ukvarjati s področjem privatizacije in s pripravo zakonov. Leta 1993 je bil imenovan za državnega sekretarja v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj na področju privatizacije in regionalnega razvoja. Od imenovanja dalje je vodil sistemske rešitve pri lastninskem preoblikovanju in proces privatizacije v Sloveniji. Od leta 1996 do leta junija 2000 je bil minister za delo, družino in socialne zadeve in je bil med drugim tudi avtor pokojninske reforme. Na parlamentarnih volitvah pred dvema letoma je bil na listi LDS izvoljen za poslanca, nato pa ga je DZ imenoval za finančnega ministra v Drnovškovi vladi. ROP PO IZVOLITVI: LISTA MINISTROV V DZ ŽE V ČETRTEK Novoizvoljeni mandatar za sestavo vlade Tone Rop je po prisegi napovedal, da naj bi listo ministrov državnemu zboru predložil najkasneje do četrtka do polnoči. Po njegovem prepričanju je zdaj najpomembneje, da ministri čim prej zasedejo svoja mesta in vlada začne delovati. Zato je z najmanjšo koalicijsko partnerico DeSUS čim prej treba doseči dogovor o ministru brez listnice za regionalni razvoj, saj gre za izjemno pomembno področje. Kakšnih večjih kadrovskih sprememb v vladi ne napoveduje, tako naj bi za novega finančnega ministra predlagal Dušana Mramorja in Slavka Gabra za ministra za šolstvo, znanost in šport. Rop je glede referenduma o vstopu Slovenije v Evropsko zvezo in zvezo Nad. na 4. str. PO VOLITVAH MARKO KREMŽAR Ko so bile končane predsedniške volitve v obeh krogih, smo se volilci, vsaj tisti, ki smo res volili, oddahnili. Opravili smo svojo dožn-ost. Vsi, tudi tisti, ki hi lahko - a niso volili, pa smo seveda takoj potem pričeli razglabljati o izidu. Zdi se, da je bil večji del rojakov z izidom volitev kar zadovoljen. Tak. vtis je sicer lahko varljiv, vendar kritična mnenja je bilo slišati bolj na račun načina volitev v zdomstvu kot na volilni izzid. 'Nad štirideset odstotkov glasov’ res ni malo, a je nedvomno - premalo. Volilni izid, ki ne prinese zmage - je slab. V Sloveniji se za opozicijo vrstijo ‘ne dovolj dobri’ volilni rezultati že deset let. Oh tem lahko skomignemo z rameni, češ, da je v Sloveniji ‘pač tako’ ali pa se skušamo vprašati po razlogih. Zakaj pomladne stranke ne morejo pri razmeroma nizki volilni udeležbi stisniti iz volilnega telesa dodatnih pet ali šest odstotkov? Stranke, ki pričenjajo navadno pripravljati volitve nekaj mesecev pred volilnim rokom, bi se lahko vprašale že zdaj, s kakšnimi osebnimi akcijami bi lahko mo-tovirali tiste rojake, ki navadno ne volijo. Ali vemo, zakaj ne gredo na volišče? Za nekatere je znano, da ne volijo nikogar, ker jim ni noben kandidat zadosti dober, med tem ko drugi volijo kogarkoli, ker jim je vsak. kandidat zadosti dober. V letih, ki nas ločijo do naslednjih volitev, bi člani pomladnih strank lahko marsikaterega nevolil-ca prepričali, da naj ne čaka, da bo nekoč volil svetega Jurija na belem konju in naj se zadovolji s tem, da odda svoj glas kandidatu. ki predstavlja upanje, da se kontinuiteta nekdanjih oblastnikov pretrga. Glavni razlog, da se pomladnim strankam ne posreči preskočiti petdeset odstotnega volilnega praga, pa je ta, po mojem mnenju, da vrsta dobrih ljudi, ki delajo v politiki zadnjih deset let, ne razume ali pa ne pomisli, da je sodobna demokracija medijsko pogojena. Kaj to pomeni? Pomeni, da je v sedanji družbi skoraj nemogoče nagniti večino voli Icev, da podpre neki program ali stranko ali skupino strank, brez podpore medijev. Če bi pomladne stranke v teh razmerah zmagale na volitvah, bi si zaslužile mesto v 'knjigi neverjetnosti’. Zmagati na volitvah, ne da bi razpolagali z enim samim dnevnikom ali televizijsko postajo, je mogoče, veliko težje, če sploh mogoče pa je, če imaš vse dnevnike in vse televizijske postaje proti sebi. Da politična skupina, ki dobi na volitvah malo glasov, ne razpolaga z dnevnikom, je razumljivo, da pa životari brez svojega dnevnika vsa opozicija, katero podpira nad 40 odstotkov voli/cev, pa zveni manj verjetno. In vendar je tako. Vsi vemo, da ni denarja in da zato ni časopisa. Ali naj potemtakem, ker ni denarja, sprejemamo kot dobre volilne rezultate, ki nam prinesejo poraz? Morcla bi bi! čas, da bi demokrati iz različnih delov družbe pričeli z vso iznajdljivostjo iskati poti in načinov, kako v slovenskem medijskem prostoru končati z obdobjem monopola. Vsi monopoli, tako politični kakor gospodarski in tudi medijski so povsem neskladni z demokracijo. To vedo demokratični pa tudi ne demokratični politiki po vsem svetu. Čas bi bil, da posvetijo tudi slovenski demokrati tej resnici večjo pozornost, če mogoče prej kot tri mesece pred naslednjimi volitvami. Uradni rezultati volitev UPRAVNO SODIŠČE VRNILO BLED CERKVI 2 ROSARIO IN ENTRE RIOS.. .. 3 ZAKLJUČEK KONCERT TREH PEVCEV ... .. 4 SREDNJEŠOLSKEGA TEČAJA. 3 BOŽIČNO BRANJE .. 6 Blejski otok vrnjen Cerkvi Ministrstvo za kulturo je prejelo sodbo Upravnega sodišča RS, v kateri je to ugodilo tožbi katoliškega župnijstva Bled in odpravilo prvo točko izreka izpodbijane odločbe, s katero je ministrstvo zavrnilo zahtevo upravičenke za vrnitev v last in posest podržavljenih nepremičnin na Blejskem otoku. Iz obširne obrazložitve sodbe izhaja, da v postopku niso bile izkazane ovire za vračilo teh nepremičnin v naravi in da samo status nepremičnine, ki je razglašena za kulturni spomenik, ne predstavlja ovire za vrnitev v naravi. Zoper sodbo je dovoljena pritožba na Vrhovno sodišče RS in sicer v 15 dneh od vročitve. Pravni zastopnik blejske župnije Danijel Starman je sodbo pozdravil z besedami: „Sodišče je v obrazložitvi podrobno analiziralo vse razloge, zaradi katerih ni nobene podlage, da se Blejski otok kot celota ne vrne v naravi prvotnemu lastniku, to je župniji na Bledu." Starman tudi pričakuje, da bodo nadaljnji postopki stekli po novem letu in da bo ministrstvo župniji izdalo pozitivno odločbo. Ministrstvo za kulturo je 4. oktobra lani izdalo odločbo, s katero je zavrnilo zahtevek katoliškega župnijstva Bled za vrnitev nepremičnin na Blejskem otoku v naravi, v naravi pa je vrnilo cerkev Marijinega oznanjenja. Župnijstvo se je na odločbo pritožilo. Državni podsekretar na ministrstvu za kulturo Silvester Gaberšček, pristojen za področje kulturne dediščine, je oktobra lani poudaril, da je Blejski otok simbol slovenstva in da mora država v vsakem primeru zagotoviti ustrezna sredstva, da se spomenik primerno ohranja, obnavlja in prezentira. Bilo je že veliko narejenega, čakajo pa nas še veliki zalogaji pri obnovi objektov na Blejskem otoku, je dejal. Križev pot Franceta Goršeta O vstopu Slovenije v Evropsko zvezo IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI TONE MIZERIT _______________________ V klubu Nove revije so odpri razstavo risb križevega pota Franceta Goršeta, ki jih je umetnik sredi petdesetih let s peresom izrisal na liste skicirke. Gorše se je v skiciranju predpisanega sosledja prizorov radikalno omejil na bistveno. Protagoniste je postavil v skopo izrisana prizorišča in jih z raskavo risarsko ostrino, usmerjeno v primarno govorico linearno krčevitih gmot in njihovih obrisov povezal v monumentalne kompozicije. Risbo, ki le skopo nakazuje plastičnost, je dopolnil z la-viranjem. Razstavljena umetnina prihaja iz zbirke dr. Janeza Arneža. Gorše je bil kot lapidaren risar in ilustrator usmerjen v prvinsko karakterizacijo zlasti mitičnih in zgodovinskih likov ter svetopisemskih in svetniških figur. Kot vrstnik ekspresionistov je razvil lasten slog, ki ga označuje čisti plastični izraz brez dramatičnih oblikovnih deformacij, je ob razstavi zapisal umetnostni zgodovinar in likovni kritik Milček Komelj. Tematika Goršetovih del sega od portretov in aktov do žanrskih, religioznih in zgodovinskih prizorov. Umetnik jih je upodabljal v lesu, kam- nu, mavcu, žgani glini, keramiki, bronu in drugih kovinah. Ustvarjal je tako javno spomeniško kot nagrobno in intimno plastiko. Bil je tudi izvrsten risar, grafik in ilustrator. Religioznim motivom se je posvečal zlasti po selitvi v ZDA, kjer je ustvaril tudi vrsto križevih potov. France Gorše, rojen leta 1897 v Zamostecu pri Sodražici, je leta 1925 diplomiral na likovni akademiji v Zagrebu pri prof. Ivanu Meštroviču. Pred prvo svetovno vojno je živel v Trstu in Gorici. Leta 1931 se je preselil v Ljubljano, kjer je od leta 1944 vodil zasebno kiparsko šolo. Bil je tudi med ustanovitelji revije Umetnost. Po drugi svetovni vojni se je preselil v Trst, nato leta 1952 v ZDA, leta 1971 v Rim in leta 1972 nazaj v Slovenijo, v Korte na Koroškem. Umrl je leta 1986. Njegova razstava še pod komunističnim režimom v Kostanjevici je bila zadnji trenutek prepovedana. Leta 1987 so mu priredili retrospektivo v Moderni galeriji, od leta 1992 pa je v Kostanjevici na Krki v galeriji Božidarja Jakca na ogled stalna zbirka njegovih del. Po besedah dr. Bajuka je odločitev, ki so jo sprejeli voditelji Evropske zveze, za Slovenijo ključnega pomena, saj bo oblikovala njeno narodno in državno prihodnost. Nova Slovenija z velikim navdušenjem pozdravlja vstop Slovenije v EZ ter optimistično gleda na priložnosti, ki se Sloveniji odpirajo z vstopom v EZ. „Slovenija se končno vrača v kulturni in vrednosti prostor, v katerega je vedno pripadala. Z vstopom v EZ pričakujemo razcvet naroda, ki je bil v preteklosti izpostavljen hudim pritiskom". EZ gradi na popolnoma drugačnih principih, predvsem pa na doslednem spoštovanju identitete vseh narodov. „Sprejeta odločitev je dosežek slovenske države, ki se je začel uresničevati s temeljnim pripravljalnim delom Demosove vlade. Le-ta je ustvarila možnosti, da se je proces vključevanja Slovenije v EZ sploh lahko začel. Hkrati pa je tudi rezultat napora in dela celotne države ter ožje pogajalske skupine pQd vodstvom dr. Potočnika. V prihodnjih mesecih so pred nami novi izzivi. Predvsem moramo kot narod najti odgovore in rešitve na vprašanja, kako bomo kot Slovenci zaživeli v novi skupnosti, kako bomo ustvarili Evropo na naših tleh ter kako bomo spremenili vzorce mišljenja, ki bi morali temeljiti na spoštovanju človekovih pravic, na demokratični ureditvi naše države, na tržnem gospodarstvu, na solidarni družbi in na pravni državi". Lojze Peterle, član predsedstva Konvencije o prihodnosti EZ je na tiskovni konferenci poudaril, da so odločitve, ki jih je sprejel vrh v Koebenhavnu, zgodovinskega pomena tako zaradi notranjih kot zunanjih posledic. „Z določitvijo datumov vstopa novih članic in s potrditvijo danskih predlogov za sklenitev pogajanj so opravljeni še zadnji bistveni koraki do zgodovinske širitve. Slovenija se mora na članstvo po vladni in parlamentarni strani temeljito pripraviti že v izvedbenem finalu pred pristopom. Gre za pripravljenost sodelovanja pri odločanju v različnih institucijah EZ kot tudi za priprave doma. Pri tem ne gre samo za priprave institucionalne narave temveč tudi za to, da bo Slovenija pripravljena izkoristiti vsa razpoložljiva sredstva EZ, ki bodo na razpolago za razvoj podeželja kot tudi za druge namene. Pri tem gre za tako imenovano „absorb-cijsko sposobnost", ki bo, če ne bomo na to pripravljeni, lahko relativno nizka". N.Si podpira glede odnosa med vlado in parlamentom, v novih formalnih okoliščinah članstva Slovenije v EZ, uvedbo tako imenovanega skandinavskega modela odnosov med parlamentom in vlado, v katerem parlament izvaja močno nadzorno vlogo nad vlado in njeno zakonodajno vlogo v Evropskem svetu. „Ob tem lahko parlament vpliva predvsem na tista področja suverenosti, ki se jim država, z vstopom v EZ, odpoveduje. Z odločitvami evropskega vrha se širitev, kot ključna beseda zadnjega desetletja, začenja poslavljati, na njeno mesto pa vstopa nova ključna beseda, prihodnost Evrope. Tega dejstva se moramo zavedati tudi v Sloveniji. Člani Konvencije morajo v njej še naprej aktivno sodelovati ter si v novi evropski ustavni ureditvi prizadevati za uveljavitev tistih ciljev, ki so povezani s Slovenijo kot manjšo državo. V naslednjih ključnih mesecih za prihodnost Evrope, bo Konvencija, ki ima izredno močno demokratično legitimiteto, pripravila osnutek prihodnje ureditve. Če bomo na potrditev te ureditve pripravljeni, potem dvomim, da bi naslednja medvladna konferenca ta poglavja ali posamezne rešitve ponovno odpirala. Pričakujem, da bo z malimi korekturami predlagano ureditev potrdila. Pomembno je, da Slovenija že na naslednji medvladni konferenci polnopravno sodeluje". Časi se spreminjajo. Pred leti je vlado skrbelo, kadar je prihajala kakšna delegacija Mednarodnega denarnega sklada (FMI) in se je tresla ob misli, da ne bi prišlo do sporazuma. Sedaj prihaja nova delegacija, vlada pa se je kar vdala ideji, da sporazuma ne bo, a se nihče ne trese in finančni trg je miren. Default - drugo poglavje. Argentina je zašla že v drugi default, to je, neplačevanje svojih zunanjih obveznosti. To pot so na vrsti mednarodne finančne ustanove. Konkreten je primer Svetovne banke, kateri vlada ni vrnila 726 milijonov dolarjev posojila. So pa v krogih gospodarskega ministrstva skušali navezati z Banko direktne stike in se z njo pogajati mimo FMI. V Svetovni banki pa so opozorili na svoječasni sklep, da naj vsa pogajanja potekajo v sklopu in soglasju s Skladom. Ne za ceno deviznega fonda. Eden dosežkov sedanje vlade je gotovo, da je v zadnjem letu povečala devizni fond. Potem, ko je padel skoraj na devet tisoč milijonov dolarjev, je pred kratkim že presegel deset tisoč milijonov. To je posledica likvidacij deviz, ki jih obvezno izvajajo izvozniki, čemur je treba odšteti prodajo Centralne banke, predvsem uvoznikom. Že dolgo časa je ta bilanca pozitivna, kljub raznim zunanjim in notranjim težavam, ki se občasno porajajo, naj-sibodi politične ali gospodarske narave. Vlada pa je resno namenjena, da ne bo segala po deviznem fondu za plačevanje zunanjih obveznosti. Namenjena je, da celoten zunanji dolg refinancira, da doseže razne popuste in ugodnosti. Želi izpolnjevati svoje obveznosti, a ne za ceno deviznega fonda, katerega namenja za ohranitev notranje stabilnosti. S tem namenom lahko soglašamo ali pa ga kritiziramo, a priznati je treba, da ima po dolgem času vlada začrtano neko finančno politiko in z njo izvaja pritisk na mednarodne organe. Sociala v nevarnosti. Seveda to izzivanje ni zastonj. Svetovne banka je že objavila, da bo izvedla sankcije, med katere je treba na prvo mesto postaviti sklep, da ne bo poslala denarja že potrjenih kreditov. Ti fondi, namenjeni predvsem za socialne potrebe, znašajo kar 1.800 milijonov dolarjev. Vendar vlada trdi, da čeprav končno ne pride do sporazuma, socialni načrti ne bodo trpeli, ker ima zanje že predvidene fonde. Novo vodstvo v Centralni banki. Potem, ko je odstopil dosedanji predsednik Aldo Pignanelli, so kaj hitro našli naslednika. A ta je presenetljiv. Star komaj 37 let, diplomiranec z zlato medaljo na Katoliški univerzi, je bil finančni sveto- valec banke | P Morgan v Londonu. Važen pa je ob vsem tem podatek, da je sprejel pogoj, da se bo posvečal izključno monetarni politiki države in se ne bo vmešaval v gospodarsko politiko vlade in zlasti ne v razmerja in pogajanja z mednarodnimi organizmi. V tem je bila zadnja leta ena največjih težav, ko je običajno (od Cavalla naprej) tekla huda debata med gospodarko ekipo in centralno banko. Nov položaj je mnogo bolj prozoren in s tega vidka pozitiven. Brez jasnosti v politiki. Če smemo trditi, da je gospodarski položaj ne boljši temveč vsaj bolj pregleden, pa tega ne najdemo v politiki. Zadnje dneve smo lahko prisostvovali nenehnim poizkusom pogajanja med duhaldizmom in menemiz-mom. Vendar se to vedno bolj kaže kot „za zunanjo uporabo". Namen je, da se v javnosti ustvari vidik pripravljenosti na dialog in možen sporazum, ko v praksi tega namena ni. Predvsem s strani duhaldizma skušajo le pridobiti na času, medtem ko se odločijo za najbolj primernega kandidata, ki naj bi v notranji tekmi premagal Menema. Razni kandidati. Potem, ko je znova utihnila kampanja prepričevanja, da bi Reuteman prevzel peronis-tično kandidaturo, se napor osredotoči v raznih anketah, ki naj bi pomagale v iskanju najboljšega peronis-tičnega kandidata. Ob tem je treba poudariti, da kor-dobski guverner De la Sota ne more izboljšati svojih iz-gledov. Ostaja v spodnjem delu lestvice glasovanja, medtem ko sta na primer Rodriguz Saa in Kirchner precej višje. De la Sota zato že namiguje na možnost, da bi se izognil predsedniški tekmi in predvideva ponovno kandidaturo za guvernerja v Cordobi. Duhal-de pa se je ta konec tedna se-stal z Kirchnerjem. Že pred časom so v vladi omenjali možnost povezave z guvernerjem iz Santa Cruz, ki ima kar lepe izgle-de na zmago. Strali pred dvajsetim. Lani je 20. decembra prišlo do splošne vstaje, vsled česar je padel tedanji predsednik Fernando de la Rua. Letos za obletnico tistih tragični dogodkov napovedujejo nove izgrede in poulične spopade. Vlada proti temu uvaja dvojno politiko: po eni strani obljublja (in daje) rastoče fonde organizacijam piketerov, po drugi pa pripravlja močan varnostni sistem, ki naj bi se izkazal tiste dni. Bolj nevarno pa se nam zdi dejstvo, da je med ljudmi vedno več orožja. To je vidno zlasti med korejskimi trgovci, ki so bili lani najbolj prizadeti, pa so se med letom najbolj oborožili. Upajmo, da do spopadov ne bo prišlo, ker sicer bo to pot resničpo tekla kri. Novi župani Hkrati s predsedniškimi volitvami so v 61. občinah potekale tudi lokalne. Do največjega presenečenja je prišlo v Ljubljani, kjer je morala dosedanja županja Vika Potočnik, ki jo je predlagala Liberalna demokracija, mesto prepustiti kandidatki Združene liste Danici Simšič. V Mariboru župan ostaja Boris Sovič iz Združene liste, v Novi Gorici je liberalnega demokrata Črtomirja Špacapana prehitel Mirko Brulc, kandidat Združene liste. Največ županov, kar 61, je neodvisnih. 46 jih je iz Slovenske ljudske stranke, 29 iz Liberalne demokracije; izvoljenih je bilo 18 županov, ki jih je kandidirala Socialdemokratska stranka, 14 županov pa prihaja iz vrst Združene liste. Nova Slovenija ima štiri župane, po enega imajo parlamentarna Nacionalna stranka in zunajparlamentarni Nacionalna stranka dela in Zveza za Primorsko, 18 izvoljenih županov pa je kandidiralo s podporo več različnih strank. Slovenci po statistiki V Statističnem letopisu, ki ga je v drugi polovici novembra izdal Statistični urad, je jasno razvidno, da število prebivalcev v Sloveniji upada. Lani se je rodilo najmanj otrok doslej - dobrih 17 tisoč, to je tisoč manj, kot je ljudi umrlo. Ženske se poročajo in imajo otroke v starosti od 28 do 29 let, moški pa tri leta kasneje. Povprečna starost prebivalcev Slovenije je 39,3 leta, to je šest mesecev več kot leta 2000. V Sloveniji izredno hitro narašča opremljenost gospodinjstev z osebnimi računalniki - ta je že 36-odstotna, dostop do interneta ima 24 odstotkov gospodinjstev, najhitreje narašča uporaba mobilnih telefonov - ta je že 66-odstotna. Iz letopisa je lahko razbrati, da je lani vsak prebivalec Slovenije enkrat obiskal muzej, si ogledal eno kino predstavo in si v splošnoizobraževalni knjižnici izposodil deset knjig. Celoten letopis je objavljen tudi na internetu. Verni prebivalci slovenske metropole in tudi drugi so znova ogorčeni. Neznani storilec je premazal ulični napis Papeža Janeza Pavla II. SLOVENCI V Zaključek Srednješolskega tečaja ENTRE RIOS Novo društvo potomcev Slovencev V soboto 16. novembra je bilo v mestu Parana, v provinci Entre Rios, ustanovno srečanje novega društva potomcev prvih slovenskih naseljencev v Argentini. Zbrali so se na domu Carlosa Cesarja Biza-ja, ki je našim bralcem že znan po izdaji knjige spominov na svoj slovenski rod. Ta skupina Slovencev, ki je prišla v Argentino ob koncu devetnajstega stoletja, je med drugim soustan-ovila kraj San Benito, kjer se nahaja tudi zgodovinska hiša družine Bizaj. Novoustanovljena organizacija se imenuje slovensko društvo Triglav v Entre Rios". Prisotni so tudi že potrdili osnutek pravilnika in izbrali začasni odbor. Tega setavljajo: predsednik, Carlos Cesar Bizaj; podpredsednika: Carlos Sabor in Juan Carlos Bizaj; tajnica, Irma Carolina Gotte Bizaj; namestnik tajnice, Conrado Orlando Bizaj; blagajnik, Candido Bernardo Bizaj; namestnik blagajnika, Julio Elias Princich; odborniki: Mirtha Luisa Ga-bas, Ruben Antonio Pod-versich, Olga Yolanda Pintar, Daniel Francisco Fatur, Norbeto Dionisio Bizaj, Nestor Juan Podversich in Maria Elena Bizaj. Delegata v Federacijo tujih narodnosti: Carlos Sabor in Daniel Francisco Fatur. Novemu društvu želimo obilo uspeha v iskanju in ohranjanju slovenskih korenin. XVIII. srečanje in praznik narodnosti v Rosariu Slovence zastopalo društvo Triglav, ki je v delu članov in prijateljev predstavilo na svojem veleštantu del slovenske kulture. Snov predstave se je letos osredotočila predvsem v lesnem rokodelstvu. Treba je poudariti veliko pomoč in sodelovanje Mici Malavašič Casullo, ki nam je posredovala mnogo gradiva. Na raznih panojih smo predstavili tudi slovenske rože in cerkveno arhitekturo; poseben prostor pa je zavzel spomin našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Na kuhinjskem področju smo predstavili in obiskovalcem ponudili različne slovenske jedi: kislo zelje, čevapčiče, kranjske klobase, itd; imeli smo pa tudi na razpolago raznovrstne posladke, ki so zgovorno pričali o Dne 16. novembra 2002 je bila zaključna prireditev tečaja ob koncu šolskega leta. Razredniki so dijakom razdelili spričevala, nakar je bila v cerkvi Marije Pomagaj zahvalna sveta maša, ki jo je daroval Franci Cukjati ob asistenci Janeza Cerarja. Po maši je bil v dvorani škofa Rožmana uradni zaključek tečaja z daljšo prireditvijo. Poleg dijakov so bili prisotni tudi starši, sorodniki in predstavniki slovenskih šol, ustanov in organizacij. Najprej so se prisotni poklonili argentinski, slovenski in papeški zastavi, katere so prinesli v dvorano najboljši dijaki lanskega šolskega leta, ter zapeli argentinsko in slovensko državno himno. Napovedovalec prireditve in profesor zgodovine v 3. letniku arh. Jure Vombergar je v imenu profesorskega zbora SSTRMB pozdravil predsednika krovnega društva Zedinjena Slovenija (ZS), v katerega okviru deluje Srednješolski tečaj, dipl. novinarja Toneta Mizerita; delegata za slovensko dušno pastirstvo v Argentini prelata msgr. dr. Jureta Rodeta; ustanovitelja tečaja dr. Marka Kremžarja; ravnateljico tečaja prof. Nedo Vesel Dolenc ter vse sedanje in nekdanje profesorice in profesorje; referentko ZS za šolstvo Angelco Klanšek ter navzoče voditeljice in učiteljice naših osnovnošolskih tečajev; starše dijakov, posebno člane Odbora staršev, ter vse dijakinje in dijake. Zatem je nagovorila udeležence prireditve ravnateljica tečaja prof. Neda Vesel Dolenc. Posebej je pozdravila in nagovorila letošnje abituriente. Iz nagovora prinašamo nekaj misli: „Ob današnji sklepni prireditvi dajmo zahvalo in prošnjo:Bogu za dar vzgoje, da bi nam bil kažipot tudi v bodoče. Zahvala Mariji Pomagaj za varstvo in blagoslov, ki naj polni naša srca in zavest! Zahvala profesorjem in vzgojiteljem za vse trud. idealizem in požrtvovalnost. Zahvala staršem za zaupanje, oporo in sodelovanje. Zahvala tudi vam dijakom za redno prisotnost na tečaju. Sedaj pa še beseda vam, letošnji abi-turienti. Pred vami se odpira nov svet. Stopajte vanj veselo, pogumno, resno. A ne pozabite, da ste hčere in sinovi, potomci slovenskega rodu, da se v vaših žilah pretaka slovenska kri. Ob slovesu pa sklenite, da boste ostali v tesni povezanosti in v oporo drug drugemu". Kot običajno so profesorji tudi letos izbrali najboljšega dijaka vsakega letnika. Razredniki so jim izročili priznanja in sicer knjige, ki jih je za prve tri letnike darovalo društvo Zedinjena Slovenija, za zadnja dva letnika pa dr. Marko Kremžar svojo knjigo Sivi dnevi z avtorjevim posvetilom. Priznanja so prejeli: v prvem letniku za oddelek A, Marjanka Grohar in za oddelek B Marjana Rožanec; v drugem letniku za oddelek A Vanči Štrubelj in oddelek B Jože Rožanec; v tretjem letniku Andrej-ka Kinkel, v četrtem letniku Gabrijela Vasle, v petem letniku pa Lučka Kinkel, ki je prejela tudi srebrnik, dar dr. Petra Urbanca iz Kanade. Sledil je obred predaje zastav, katere so izročili najboljši lanski dijaki najboljšim letošnjim. Dijaka 2. letnika Vanči Strubelj in Jože Rožanec sta prejela papeško zastavo, dijakinja 3. letnika Andrejka Kinkel argentinsko, dijakinja 4. letnika Gabrijela Vasle pa slovensko zastavo. Nato so navzoči stoje in s ploskanjem pozdravili odhod novih zastavonoš. Sledilo je slovo od dijakov zadnjega letnika. Ravnateljica in profesorji so jim razdelili spričevala in diplome. Letošnji abiturienti so: Marjana Dolinar, Andrej Drenik, Franci Erjavec, Karolina Gelb, Mikaela Grbec, Natalija Jemec, Marija Zofija Kastelic, Lučka Kinkel, Ivan Klemenčič, Aleš Kogovšek, Marjana Kržišnik, Andrej Marolt, Matjaž Marušič, Aleksander Mavrič, Danijela Modic, Damijan Obriskal, Veronika Rot, Ivan Zarnik, Alenka Žnidar in dopisni dijak Matjaž Zupanc iz province San Luis. m Letošnji abiturienti in levo Lojze Rezelj in Metka Mizerit; desno Marko Kremžar in ravnateljica Neda Vesel Dolenc V imenu dijakov, ki so se ta dan poslovili od tečaja, je spregovoril Andrej Drenik. Petošolci so letos pripravili almanah z naslovom Naš rod, katerega so na svojem abiturientskem potovanju v Slovenijo kot skupina RAST 31 nesli s seboj in ga tam razdeljevali. Almanah je predstavila prof. Metka Mizerit, za- dolžena za njegovo pripravo in sestavo, nakar so ga razdelili med profesorje tečaja. Sledil je nastop dijakov z recitacijami poezij, petjem in plesi. Pod vodstvom Lojzeta Rezlja, profesorja žive besede, so dijaki petega letnika recitirali nekaj poezij Franceta Papeža. Dijaki prvega, drugega in tretjega letnika so, v pripravi profesorjev tečaja Miri-jam Oblak, Anice Mehle in Lojzeta Rezlja predstavili v besedi, pesmi in plesih slovenski pokrajini Štajersko in Belo Krajino. Dijaki in dijakinje petega letnika so se zavrteli ob zvokih tango plesa, program pa so zaključili dijaki obeh oddelkov prvega letnika z recitacijo Prešernove Zdravljice in Ceglarjeve poezije Slovenski jezik. Odhajajoči abiturienti so kot vsako leto predali 'ključ modrosti' kolegom četrtošolcem. V imenu odhajajočih je opravila predajo ključa Veronika Rot, v imenu naslednikov pa sta se zanj zahvalila Pavel Grohar in Cecilija Kocmur v daljšem humorističnem skeču, ki ga je za to priložnost sestavil Miha Ga-ser. Napovedovalec je zatem sporočil, da je bila na zadnji seji profesorskega zbora izvoljena za ravnateljico tečaja za leto 2003, tokrat že sedmo leto, prof. Neda Vesel Dolenc. Na koncu je arh. Vombergar napovedal počitniško nalogo. Za vpis v Slovenski srednješolski tečaj 'Ravnatelja Marka Bajuka' marca prihodnjega leta bodo dijaki od letošnjega prvega do vključno tretjega letnika morali oddati spis z naslovom Moje praznovanje božiča, novega leta in sv. treh kraljev. Naloga mora obsegati vsaj štiri (4) strani normalnega formata in lastnoročne pisave (ne na računalnik!). Dijaki četrtega letnika, ki se bodo vpisali v peti, pa bodo prinesli za počitniško nalogo prispevek za almanah, o čemer so se že razgovarjali s prof. Metko Mizerit. Napovedovalec se je nato vsem skupaj zahvalil za udeležbo in sodelovanje. Povabil jih je, da za sklep zapojejo Kremžar-Osanovo himno Slovenija v svetu in s tem zaključijo slavje; goste in profesorje pa je povabil v jedilnico. Jure Vombergar izvrstnosti slovenskih peciv. Poleg razstavnega prostora smo imeli tudi manjši oder, na katerem so vsak večer obe naši folklorni skupini predstavljali razne plese svojega bogatega repertoarja. Tako otroška skupina „Mavrica", kot mladinska „Vesel slovenski duh" pa sta imeli priložnost za nastop na osrednjem odru razstave, kjer jih je s priznanjem nagradilo številno občinstvo. V noči nedelje 17. novembra se je srečanje zaključilo in kot je navada, so izbrali kraljico tujih narodnosti za leto 2002. Izbrana je bila mladenka iz ruske skupnosti. Slovence je zastopala Anali Piermattei Sfiligoj, pravnukinja Slovencev po materini strani. Ob koncu je še nebo zažarelo od umetnih ognjev, ki so zaključili praznovanje desetih noči. V teku razstavnih dni so nas obiskali tudi mnogi rojaki iz Buenos Airesa, med katerimi poudarjamo prisotnost družine Štefe, Monike Indihar in drugih iz Našega doma v San Justo, pa tudi prijateljev (Saša Leban, Sandi Mugerli), ki so nam priskočili na pomoč pri delu in z izmenjavo doživetij. V veliko veselje nam je, da je tisoče in tisoče obiskovalcev spoznalo vsaj delček slovenske kulture. Ob zajk-Ijučku smo že pričeli misliti na prihodnje leto, ponosni na svoje korenine in željni posredovati slovensko kulturo v mestu in družbi kjer živimo. Leandro Barba Evgen Likar - 102 letnik Najstarejši Slovenec v Argentini iz Kordobe ima 102 leti. Rodil se je 18. novembra leta 1900 Na zdravje! Ponovno se je mesto Rosario, drugo največje v Argentini, napolnilo z barvami in bleskom, ko se je izvedlo vsakoletno srečanje narodnih skupnosti, na katerem več kot pol stotine društev predstavi svoje delo in svoje narodne korenine. Plesi, petje, rokodelstva in jedi pričajo o navadah in običajih, ki jih posamezne skupnosti ohranjajo v času in prostoru. Kot že prejšnja leta je tudi to pot Razstavni panoji v ogromnem šotoru, kjer se Slovenci iz Rosaria vsako leto predstavijo s kulturno tematiko Folklorna skupina „Vesel slovenski duh" nastopa na osrednjem odru Zakon o Slovencih po svetu Komisija državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je 10. decembra pripravila posvet o pomenu zakona o Slovencih po svetu, ki naj bi na enoten način uredil problematiko slovenske manjšine na kulturnem, političnem in gospodarskem področju. Udeleženci so predstavili vrsto predlogov, opozorili pa so tudi na nekatere težave, s katerimi se soočajo Slovenci v zamejstvu in po svetu. Predsednik komisije Franc Pukšič (SDS) je po razpravi izrazil zadovoljstvo nad predlogi za pripravo zakona, pa tudi veselje, ker je zunanji minister Dimitrij Rupel kot predstavnik vlade zagotovil tehnično pomoč pri pripravi zakona. Pukšič po posvetu pričakuje, da bodo v letu 2003 uspeli pripraviti dovolj dober predlog zakona, ki ga bodo nato posredovali med Slovence po svetu in v zamejstvu. Po Pukšičevih besedah naj bi bil predlog zakona o Slovencih po svetu v treh do štirih mesecih že zapisan po členih, nato ga bodo dali v širšo obravnavo, zatem pa naj bi ga ob upoštevanju vseh pripomb predlagali v sprejem v DZ. Kot je dejal podpredsednik komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Jože Avšič (LDS), bo potrebno pripraviti zakon, ki bo evropski. Avšič sicer ne pričakuje, da bodo takoj uspeli pripraviti zakon, ki bo dober, temveč naj bi to dosegli sčasoma in s sodelovanjem. Predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) na Koroškem Marjan Sturm je izpostavil vprašanje vstopa Slovenije v Evropsko zvezo, ko bosta po njegovih besedah nastali dve kategoriji: Slovenci v EZ in izven nje, zato bi bilo potrebno opredeliti oblike čezmejnega sodelovanja. Podobno je menil tudi poslanec Jožef Bernik (NSi). V zvezi s pripravo zakona o Slovencih po svetu je ocenil, da gre za projekt, ki je v narodnem interesu, in bi bilo potrebno izkoristiti čas še pred vstopom v EZ. Ljubljanski pomožni škof Alojz Uran je med drugim opozoril na težave, s katerimi so se ob zadnjih volitvah soočili Slovenci v Argentini. Zavzel seje med drugim za dostopnejše možnosti priseljevanja argentinskih Slovencev v domovino ter ureditev socialnih vprašanj in nostrifikacije spričeval. V zvezi s slednjim je državni sekretar na MZZ Iztok Simoniti pojasnil, da je dogovor z argentinsko vlado, ki naj bi uredil omenjena vprašanja, „še zelo daleč". Posveta v DZ so se poleg članov parlamentarne komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu med drugim udeležili predstavniki vlade in posameznih ministrstev, dip-lomatsko-konzularnih predstavništev, predstavniki krovnih organizacij slovenskih manjšin v sosednjih državah in predstavniki organizacij v Sloveniji, ki se ukvarjajo s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Tone Rop mandatar Nad. s 1. str. NATO dejal, da je potrebna ustrezna kampanja, v kateri bodo javnost seznanili z razlogi za vključitev v obe povezavi. Za uspešno kampanjo pa bo potrebno sodelovanje vseh političnih strank in različnih uglednih strokovnjakov, ki predstavljajo enaka stališča kot vlada. Bistveno namreč je, da vstop v NATO prinaša večjo nacionalno varnost, ne povzroča pa dodatnih stroškov, temveč se bodo za to porabila tista sredstva, ki so sicer namenjena konsolidaciji Slovenske vojske. OPOZICIJA PO IZVOLITVI TONETA ROPA NAPOVEDUJE KONSTRUKTIVNO DRŽO V DZ Predstavniki štirih opozicijskih parlamentarnih strank (SDS, NSi, SNS in Mladinske stranke) so izvolitev Toneta Ropa za predsednika vlade ocenili negativno in napovedali konstruktivno držo pri glasovanjih v državnem zboru. Vsi so zagotovili, da so danes glasovali proti Ropu, čeprav je mandatar poleg koalicijskih poslancev dobil tudi podporo nekaj opozicijskih poslancev. Vodja poslanske skupine SDS Andrej Vizjak je ocenil, da je Rop na svojih prejšnjih funkcijah veliko obljubljal in „zelo malo uresničil". Socialdemokrati so pregledali koalicijsko pogodbo, magnetogram zaslišanja tedanjega ministra za finance v državnem zboru in analizo stanja nekaterih makroekonomskih kazalcev. Ugotovili so, da ni bilo veliko doseženega na področju zmanjševanja javnega dolga, zniževanja inflacije in proračunskega primanjkljaja. "Na tem mestu potrebujemo kredibilnejšega človeka," je ocenil Vizjak. Vodja poslanske skupine SDS napoveduje, da bodo „igrali" podobno vlogo kot v prvem delu mandata -pazljivo in skozi ,,kritično prizmo" bodo namreč spremljali predloge vlade in predlagali alternativne rešitve. Vodja poslanske skupine NSi Andrej Bajuk je bil kritičen predvsem do dosedanjega dela novega mandatarja. Tone Rop je bil namreč nosilec nekaterih glavnih projektov LDS - od privatizacije, ki je „največji vir socialnega razslojevanja", do stanja javnih financ. Mandatar je bil tudi eden od ključnih akterjev v zadnjih desetih letih in je imel možnost, da bi ravnal drugače. Bajuk je še poudaril, da je novi mandatar s svojim delovanjem „del problema". Predsednik NSi napoveduje enako vlogo te opozicijske stranke kot doslej - bodo namreč konstruktivna opozicija, podpirali bodo pozitivne projekte, a hkrati ostali ,,neizprosni kritiki vlade". Iz življenja Zveze slovenskih mater in žena Kljub vsem letošnjim neprilikam, smo 7. novembra zaključile leto in sicer z volitvami: soglasno je znova dobila zaupnico dosedanja predsednica Zveze Pavlina Dobovšek za naslednji dve leti. Z veseljem smo zaploskale, želele ji moči in zdravja, da bo delo steklo naprej po starem tiru, a z novimi izzivi - tako kažejo razmere v tej deželj, polni presenečenj, da ne zapišemo, kako bolj trdo besedo. Odbor za prihodnjo dobo je naslednji: predsednica Pavlina Dobovšek; podpredsednica prof. Metka Mizerit; tajnica Mirjam Rant; blagajničarka Tončka Rožanec; kulturna referentka Irena Faldiga; gospodinji Pavla Škraba in Marija Slabe. Dobrodelni odsek sestavljajo: prelat dr. Jure Rode, Tončka Rožanec, prof. Metka Mizerit in Pavlina Dobovšek. V nadzornem odboru so: Pavla Kremžar, Pavči Ei-letz in dr. Katica Cukjati. Širši odbor: Mirjanka Vor-šič, Marjeta Stariha, Polona Makek, Anica Zakrajšek, Helena Oblak, Lojzka Dimnik, Vida Pograjc, Saša Omahna, Esther Smrdelj, Marija Grbec, Jelica Stariha in Martina Lavrič. Zastopnica za Medorganizacijski svet: prof. Metka Mizerit; predstavnica za Argentinsko konferenco Svetovnega slovenskega kongresa: Pavlina Dobovšek. Duhovni vodja, prelat dr. Jure Rode. Predsednice krajevnih odsekov so: Berazategui Brigita Vidmar; Carapachay Helena Gričar; Lanus Francka Jemec, Pristava Kristina Jerovšek; Ramos Mejia Pavla Škraba; San Justo Nežka Kržišnik; San Martin Ančka Podržaj; Mendoza Marjana Žumer; Miramar Metka Mihelič. Kot vsako leto smo tudi letos pripravile 62 paketov z živili za naše rojake, ki so v potrebi ali kot pozornost. Odpovedale pa smo božičnico prav iz uvidevnosti do krajevnih Domov, kjer se vedno organizirajo ob primernih urah za krajane, stanujoče v bližini. Vsem privoščimo počitnice do marca, potem se pa vidimo, če Bog da! Izžrebane so bile naslednje številke našega sre-čolova, ki je vseboval ročna dela v raznih oblikah, sliko, zavijačko in vezane prtičke: 028, 219, 118, 108, 064, 015, 008, 135. Dobitnikom izrekamo čestitke, ostalim pa „en lep Bog lonaj!" s priporočilom za naprej! Zveza Spoštovana in draga gospa predsednica, drage članice Zveze slovenskih mater in žena! V veliko veselje in tolažbo mi je, da se vsako leto na svojem občnem zboru spomnite tudi mene. Še posebno so mi dragocene vaše obljube molitve, saj se zavedam, da še taki človeški napori brez molitve ne prinašajo zdravih sadov. Naj tudi vaša prizadevanja in napore v teh, za Argentino nadvse težkih časih, spremlja obilen Božji blagoslov ter dobrotna priprošnja nebeške Matere. Š hvaležnostjo vas priporočam Božji ljubezni in se vas vseh spominjam v molitvi. + Franc Rode nadškof ljubljanski Potnih listov ob vstopu v EU ne bo treba menjati Ministrstvo za notranje zadeve na svoji spletni strani pojasnjuje, da ob vstopu Slovenije v Evropsko zvezo ne bo treba menjati ali oblikovno spreminjati potnih listov. Obrazci novih slovenskih potnih listov so namreč izdelani v skladu z mednarodnimi standardi s področja potovalnih dokumentov, pri njihovi pripravi pa so izhajali iz pravnega reda EZ. Vse države članice EZ pa bodo morale narediti manjše popravke, ko bodo morale v kazalu podatkovnih polj jezikom držav članic EZ dodati tudi slovenščino, zaradi česar bo potrebna sprememba resolucije o enotnem formatu potnega lista. Po ustaljenem postopku, ki je na primer veljal ob sprejemu Avstrije, so države članice EZ le obvestile druge države članice o datumu začetka izdaje novih potnih listov z vključenimi popravki, že izdanih in veljavnih potnih listov pa državljanom ni bilo potrebno zamenjati. SLOVENEC DOBIL NAGRADO V četrtek, 5. decembra, so v Miinchnu podelili letošnje Arhimedove nagrade, s katerimi Evropska komisija od leta 2000 nagrajuje najboljše znanstvene projekte dodiplomskih študentov. Med 25 letošnjimi nagrajenci je bil tudi študent Mitja Pirc z Univerze v Ljubljani, ki je prejel nagrado za razvoj modela dvojnih cen tržnih in netržnih dobrin, pri katerem je sodeloval s švedsko študentko Sofijo Nilsson. Odličen koncert v Slovenski hiši V soboto, 30. novembra smo imeli zopet priložnost slišati tri naše pevce, tri naše dobre pevce. Kulturna akcija je priredila koncert v Slovenski hiši pod naslovom Nočne pesmi, sestavljen iz komornih in opernih del, tako solističnih kot v duetu in tercetu. Čeprav pestra, je bila izbira neuravnovešena, posebno v drugem delu, v glavnem posvečenem Mozartu. Lepo, zelo lepo pripravljen oder je že od vhoda v dvorano pripravil občinstvo na prijeten večer, občinstvo, med katerem je, kot se v teh naših časih pogosto opazi, manjkalo mladih ljudi - na žalost. Dovolj visok oder je igral važno vlogo pri zvoku, saj kadar so pripravljeni nižji toni, glas oz. zvok ne teče enakomerno po dvorani, ki že sama po sebi ni akustična. Kljub očitni nervozi ob začetku so vsi trije, oziroma štirje, že od prvih točk učinkovito interpretirali dela. Pomanjkanje vaj je igralo svojo vlogo, sicer malokrat opazno; in pianist, Enrique Morera je v svojem edinem solističnim vložku žel enega od najmočnejših aplavzov celega večera. Pozna se, da je Luka Debevec že profesionalec, po nastopu in izvajanju (na opernem odru, videl sem ga v naslovni vlogi najzahtevnejšega Mozarta; obrača se brezhibno); glas ima močan, kljub temu mehak, obsežen, barvo obdrži skozi cel obseg, tako melodičen kot dinamičen. Odlična je tudi njegova francoščina. Ani Rode ima dober glas. Obsežen v nižinah in lepo obarvan - čeprav, kadar je izven registra, je nastavljen v prsi. Izvaja sproščena. Škoda, - najbrž zaradi same zasedbe tega koncerta - da je bil njen repertoar prestavljen v veliki meri na polsopranske in na preveč lirične vloge. Že samo po odzivu publike sodeč je očitno, kako je, kljub mnogim drugim kulturnim predpostavkam, še vedno petje zadeva ekstremov, v jačini in obsegu; in izven mej naravne lege organa je to nedosegljivo. Mislim, da bi prišla do pravega izraza šele pri močnejših in sopranskih vlogah (za dimenzije te dvorane - in morda tudi za večje - bi bile popolnoma na mestu kakšna Rezia, Izolda, Tosca...). Cvetko Kopač sem prvikrat slišal to pot. Presenečen sem bil nad lepo nastavljenim lahkem sopranskem glasom. Prodoren od centra obsega naprej je bila kljub razliki v moči vedno slišna. Zanimivo bi bilo slišati jo v kakšni koloraturni ariji ali v nadvisokimi notami -.a priori bi stavil, da jih ima. Tudi patos - pravilni - in sproščenost na odru je treba omeniti. Želi so močne aplavze (publika bi morala počakati na konec skladbe, preden izbruhne v ploskanje!), in dodali so tri encore. Izrabim priliko, da omenim, da imamo odlične slovenske skladatelje in bi bilo zanimivo jih vključiti v programe takih večerov, še posebno samospeve (Lajovic/Škerjanc, Lipovšek, Osterc ... zakaj ne Geržinič, Kren...). Marsikdo, ki se zanima za petje, čeprav Neslovenec, se udeleži teh večerov in pride tako v stik s slovensko glasbeno kulturo in izročilom. Vsekakor bi bilo prav poskrbeti, da bi bilo teh koncertov čim več. Prilika so - poleg neposrednega užitka poslušalcem - da podpremo in izkoristimo naše pevce pri posredovanju tega dela naše kulture neslovenskim obiskovalcem, da poglobimo svoje lastno poznanje in da promoviramo navzočnost mlajših, na katere imajo koncerti po navadi močan in pozitiven vtis, kadar imajo priliko prisluhniti takemu petju, Hvala Slovenski kulturni akciji, hvala izvajalcem, hvala Damijanu Ahlinu za ambientacijo in tistim pomočnikim, ki iz zakulisja pripomorejo k dovršenosti teh večerov! Rok Fink V NSi zadovoljni Člani izvršilnega odbora (IO) NSi - Nove Slovenije so na izredni seji izrazili zadovoljstvo z rezultatom predsedniških volitev, na katerih je Barbara Brezigar dobila podporo skoraj 44 odstotkov volivcev. Brezigarjeva, ki jo je podprla tudi Nova Slovenija, je v politični prostor prinesla „svežino", njeni volivci pa so pokazali, da želijo korenite spremembe, so sporočili iz NSi. Rezultat lokalnih volitev pa bi bil lahko po mnenju članov IO boljši, kljub temu, da je stranka prvič nastopila na teh volitvah. Člani IO so enotno podprli že znano stališče NSi, da v državnem zboru ne bodo glasovali za mandatarskega kandidata Toneta Ropa, „saj se je izkazal že s svojim dosedanjim delom". Glede sestave nove vlade pa menijo, da bi bile menjave na nekaterih ministrstvih, še posebno gospodarskem, zaradi neučinkovitosti dela nujno potrebne. Člani IO so se na izredni seji pogovarjali tudi o morebitnih kandidatih za volitve v Evropski parlament ter o parlamentarnih volitvah leta 2004.,,Kljub dejstvu, da nas od teh odločilnih volitev loči še dobro leto, se morajo po mnenju članov IO NSi začeti prve priprave ter razmislek o strategiji in načinu dela," je še zapisano v sporočilu. Zbirka Mohorjeve družbe za leto 2003 Redna zbirka Mohorjeve družbe Celje za leto 2003 prinaša pestro bero novih naslov: knjigo Pod košatim očesom, ki vsebuje tri krajša literarna dela Alme Karlin, Vsak"človek je sveta zgodba Jeana Vaniera, Rep mavrice Mire Dobravec, ki je že 152 knjiga iz zbirke Slovenske večernice, Kuharsko knjigo Ade Cerkovnik in tradicionalni Mohorjev koledar za leto 2003 v knjižni in namizni obliki. Knjige je ob nekaterih avtorjih predstavil urednik zbirke Matija Remše. Pod košatim očesom Alme Karlin prinaša tri zgodbe, ki se dogajajo v treh različnih državah - na Kitajskem, v Tibetu in na Japonskem. Alma Karlin, doma iz Celja, je po študiju sama v desetih letija prepotovala ves svet. O svojih popotovanjih je napisala več knjig v nemščini. Poleg tega je imela vrsto predavanj po Evropi. Njeno pisanjejaoleg ostrine in natančnosti pogleda na stvarni svet odlikujeta tudi občutljivost srca in duha. V kratkih zgodbah iz svoje sodobnosti lušči resnico za resnico, je zapisano na platnicah knjige. Knjigo spremljajo črno-bele ilustracije Marije Mahnič Mozetič. Kanadčan Jean Vanier seje rodil leta 1928 kot sin bivšega generalnega guvernerja Kanade. V Angliji se je šolal za mornariškega oficirja in več let služboval v britanski in kanadski mornarici. Pozneje je v Franciji opravil doktorat iz filozofije. V knjigi Vsak človek je sveta zgodba piše o tem, česar ga je naučilo življenje in verjame, da bo tako pomagal vsem, ki iščejo, trpijo in ljubijo. Knjiga Rep mavrice Mire Dobravec prinaša pretresljivo zgodbo o življenju mladega para, ki se jima življenje popolnoma obrne na glavo, ko on po poškodbah v prometni nesreči ostane hrom. Kot je povedala avtorica, je ob pisanju knjige imela pred očmi resničen mlad par, pri katerem je sicer zaradi prometne nesreče ostala prizadeta žena. Tako se je tudi sama končno zavedla vseh problemov prizadetih ljudi, kot so omejene možnosti dostopa z invalidskim vozičkom. Ada Cerkvenik je Kuharsko knjigo napisala v sodelovanju s Tadejo Petrovič Jerina in Vero Gantar. Stopnje priprave jedi so opisane zelo natančno. Knjiga vsebuje tako recepte za tradicionalne slovenske kot za sodobnejše jedi. Recepti so večinoma primerni za vsak dan in za vsak žep. Knjiga vsebuje tudi poglavja o pripravi hrane in prehranjevanju, postopkih priprave hrane, zeliščih, dišavnicah in konzerviranju živil. Jedi so razdeljene v skupine, veliko pozornosti pa je^avtorica namenila pripravi vseh vrst testa. Knjižno obliko Mohorjevega koledarja za leto 2003 tako kot običajno sestavlja koledarski del in tekstovni del, ki prinaša prispevke iz različnih področij. Namizni koledar krasijo fotografije slovenske pokrajine in ljudi, ki jih je večinoma posnel Mirko Kambič. ANDRES CALAMARO NI ANDREJ KALAMAR Slovenski arhitekt Andrej Kalamar je prejel prestižno mednarodno priznanje „zelo pohvaljeno" (highly commended). PISMO BRALCEV No tan amplio triunfo Haedo, 2 de diciembre de 2002. Senor Director: Despues de la primera vuelta de las elecciones presiden-ciales en Eslovenia me permitf escribirle a causa de la noti-cia de ANSA, publicada en su diario. En mi carta trate de dar razones de por que el presidente saliente no podfa ser llama-do „padre" del nuevo estado esloveno. Al expresar mi temor que la historia, de la cual se dice que la escriben los vence-dores, ahora la escriban los medios, tambien sostuve que, por suerte, ademas de una historia oficial, existfa otra historia, presumiblemente mas verfdica. En la fecha, despues de la segunda vuelta realizada ayer, La Nacion publico un informe de la AFP, con el sugestivo titulo „Comodo triunfo del oficialismo en Eslovenia". Al respecto me permito observar: 1°. Es la primera vez, desde la independencia obtenida en 1991, que en las elecciones presidenciales hubo una segunda vuelta; 2°. Hasta ahora ningun candidato opositor llego a tener tan poca dife-rencia de votos con respecto al vencedor; 3°. En ningun momento dice el informe que hubo tambien elecciones mu-nicipales, en las que los partidos llamados de la primavera, han obtenido amplios triunfos, mientras que el partido del presidente electo perdio hasta la Municipalidad de la Capital, que quedo en manos de la Lista de la Izquierda Unidad. Por consiguiente, solo por desconocimiento de la reali-dad eslovena puede hablarse de un comodo triunfo del oficialismo en Eslovenia. Poco antes de la segunda vuelta, expreso el Dr. Andrej Bajuk (ciudadano argentino, premier esloveno durante medio ano en 2000): „Esta claro que, en el caso de la victoria del actual primer ministra Drnovšek, solamente se acrecen-tara el monopolio de poder del Partido Democrata Liberal." Y anadio: Este partido domina no solo al Poder Ejecutivo, sino al Parlamenta, los fondos estatales, el Banco de Eslovenia y a los mas grandes bancos comerciales, la Corte Consti-tucional, la Fiscalfa de la Nacion, la mayorfa de los medios, y, a traves de los fondos estatales y los medios, agencias y sus integrantes, a la mayor parte.de la economfa, asi como todo lo demas, desde la Liga de los Atletas hasta la Union de los Campamenteros. Por el contrario, en el caso de la victoria de Brezigar, Eslovenia por primera vez tendrfa la oportu-nidad de empezar a ser realmente la patria de todos los ci-udadanos. Esta vez, por poco no la tuvo. Pero un pueblo mas que milenario puede decir tranquilo: otra vez sera. Por otra parte, la candidata opositora expreso, despues de conocidos los resultados, que su gran triunfo residia en que sus ideas han penetrado en la sociedad, razon por la cual en lo sucesivo ya nada sera igual. Saludo atte., Dr. Jose A. Rant Pismo je bilo poslanu dnevniku La Nacion, a ni bilo objavljeno. Ur. NAŠA SKUPNOS V četrtek, 5. decembra je bila v Slovenski hiši redna seja Zveze slovenskih mater in žena. Pred sejo so odbornice pripravile 62 velikih živilskih paketov in razdelile dertarne podpore za naše potrebne rojake. Sledil je razgovor z direktorjem Karitas ljubljanske nadškofije Stanetom Kerinom. V soboto, 7. decembra je bila v Slovenski hiši posvetitev Brezmadežni, sledil je občni zbor mladinskih organizacij. V Slovenskem domu v San Martinu je bil zaključek šolskega leta Rožmanove šole; sledila je akademija, nato je prišel sv. Miklavž. Isti dan zvečer je bil na Pristavi ponovitev igre A. Casone Drevesa umirajo stoje v režiji Dominika Oblaka. V nedeljo, 8. decembra je bilo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši prvo sveto obhajilo. Isti dan je Društvo upokojencev priredilo skupno kosilo na Naši domačiji v San Justu. V četrtek, 12. decembra je bila v. Slovenski hiši seja društva Zedinjena Slovenija, vodil jo je predsednik Tone Mizerit. Pred sejo je bila redna mesečna seja tiskovnih referentov Zedinjene Slovenije. V soboto, 14. decembra, je bila na Slovenski Pristavi veselica mednarodnih plesov,. Pripravila je prireditev Pris-tavska folklorna skupina s sodelovanjem argentinske, hrvaške, irske, mehikanske in ukrajinske folklorne skupine.- V nedeljo, 15. decembra so bile duhovne vaje za žene, vodil jih je g. Marjan Vidmar. Isti dan je bilo v Rožmanovem domu vsakoletno srečanje, pričelo se je s sv. mašo, nato je bilo skupno kosilo. Prav tako isti dan je bil v Našem domu San Justo božični koncert, katerega je pripravil mešani pevski zbor San Justo Isti večer je bila v Slovenski hiši igra Barka brez ribiča v režiji Martina Sušnika pod okriljem Slovenskega dušnega pastirstva in Slovenske kulturne akcije. Priredila D.-ova za tisk. ref. ZS SKUPNI ČASOPIS SELE APRILA Zbor narodnih predstavnikov (ZNP), najvišje telo odločanja v Narodnem svetu koroških Slovencev (NSKS), je na redni seji z večinskim sklepom potrdil načrt priprav za izhajanje skupnega časopisa slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Ta naj bi prvič izšel po koroških občinskih volitvah - 20. marca ali 10. aprila 2003. Obenem so se poslanci soglasno zavzeli za nadaljnji obstoj Radia dva na Koroškem in potrdili resolucijo avstrijskemu zveznemu kanclerju VVolfgangu Schu-esslu, da je treba omogočiti financiranje celodnevnega radijskega sporeda v slovenščini. Živijo Kultura! <3KONEC) ANI KLEMEN Zvečer smo se namenili v Mestno gledališče Ljubljansko na ogled igre ŽUPANOVA MICKA, v režiji V. Tauferja. Nastopajoča skupina je bila iz Prešernovega gledališča iz Kranja, ki je tudi gostovala v Buenos Airesu, ravno pred našim odhodom. Zopet polno nabita dvorana, in znova prijeten občutek zadovoljstva nas je prevzel ob tako odlično odigrani, kvalitetni predstavi. Prišla je nedelja, 27. Svetovalec gledališke dejavnosti, Jurij Rudolf, nas je v prostorih javnega sklada zbral ob 10. uri, da nas je seznanil z njegovim delom. Ta obsega kar tri dele: 1) gledališke dejavnosti: poročal je, da je v Sloveniji okoli 200-250 igralnih skupin, za katere sklad skrbi na tak način, da vsako leto pregleda in pomaga strokovno in finančno. Igralska sezona se začne januarja meseca in nadaljuje do aprila. Sklad letno financira približno 50-60 predstav; 2) Sklad objame pod svoje okrilje tudi otroško gledališče, za katero organizira enkrat na leto festival, t.i. Linhartovo srečanje, ki traja tri dni. Na tem festivalu nastopa med 5-8 skupin izbranih po kvaliteti; 3) Sklad pripravlja tudi izobraževanje - seminarje za igralce in režiserje. Od teh sta glavna poletna gledališka seminarja julija in avgusta meseca. Vse podatke nam lahko posredujejo po internetu. Po kosilu smo imeli prosto (popoldanski izlet v okolici Ljubljane je odpadel, kakor tudi napovedan film, zvečer). Tako je lahko vsak po svoje izkoristil krasen sončen popoldan, preje pa smo se še zmenili, da se zopet snidemo ob 20. uri v hotelu, da gremo na skupni sprehod. Saj je bila zadnja prilika pred odhodom. Ob napovedani uri smo se vsi zbrali in začeli naš sprehod. Počasi smo se sprehajali po stari Ljubljani, se ustavili pred Frančiškansko cerkvijo in ker smo bili vsi za to, smo tudi notri stopili na ogled. Prevzeti od božje tišine, smo dvignili Bogu zahvalno molitev za lep potek seminarja... Ga. Dragica je nas prosila, naj še kakšno zapojemo, saj je dobro poznala naše navdušenje za petje. Malo smo se obotavljali, pa slučajno zagledamo Ivana Vombergarja! Hitro ga prosimo, naj nas spremlja na orgle. Vrata frančiškanskega kora so se nam na stežaj odprla. „Ani-matorski slavčki" smo korajžno zapeli tri Marijine pesmi, za konec pa še dvoglasno Oče nas. Za to možnost, vso hvalo Ivanu! Pot smo nadaljevali in se namenili peš na Ljubljanski grad. Luna nas je spremljala in svetila, da smo lahko videli ozko stezo sredi teme noči. Jesenska idila! Nato pa nazaj po razsvetljeni cesti kar v prijetno malo kavarno, kjer smo Še nekaj časa kramljali in trčili kupice vina na zdravje. Končno ponedeljek 28., dan odhoda! Zbrali smo se v dvorani hotela Turist, kjer sta Zvone Žigon in Dragica Breskvar podala še sklepne misli o seminarju: * naj bomo odprti do družbe, kjer •živimo, to se pravi, naj se nikar ne zapiramo v kakšen „geto". * naj poskrbimo za naslednike. Naj vzgojimo mladino, da bodo lahko prevzeli naše delo. Tako zagotovimo obstoj slovenske skupnosti v tujini še na mnoga leta. * naj pospešujemo izmenjavo študentov, ne samo s Slovenijo pač pa tudi med seboj, n.pr. ZDA - Argentina. * lepo prosi, naj poskrbimo za ohranjevanje arhivov. Naj se delo naših organizacij ne izgubi, ko umrejo prvotni delavci. * Slovenija nudi več seminarjev: mestni seminar za šolstvo, ki se izmenjava vsaki dve leti (eno leto za južno poloblo, eno za severno); časnikarski seminar; za arhivarje, itd. Na teh seminarjih imajo prednost 1) mladi, 2) mediji, 3) kulturne dejavnosti (med izseljenci, z zamejstvom, z domovino). Nato smo še pričakali časnikarje in začela se je tiskovna konferenca, ki je trajala od 11:30 do 11:50 ure. Pridružil se nam je tudi Igor Tršar, direktor Javnega sklada RS. Najprej so organizatorji na kratko opisali delo tega seminarja, potem pa je časnikar časopisa Dela povpraševal udeležence. Za Argentino je odgovarjal Blaž Miklič. Vsak je razložil pomen tega seminarja in težave, ki ovirajo delo v lastnih društev. Po konferenci je sledilo še poslovilno kosilo, ki je bilo prežeto veselih in žalostnih občutkov... Razšli smo se s trdnim upanjem, da se bomo še kdaj srečali. Vsekakor pa bomo ohranili v prijetnem spominu to enkratno doživetje. Žveze, ki smo vzpostavili, pa nas bodo družile še v naprej. Cilj organizatorjev je bil popolnoma izpolnjen: seznanili smo se s sodobnimi kulturnimi dejavnostmi Slovenije, upam pa, da na podlagi tega prvega seminarja se bodo ta srečanja nadaljevala in, če je mogoče, še izpopolnjevala. Prisrčna hvala Uradu za Slovence po svetu, Zvonetu Žigonu in voditeljici programa Dragici Breskvar iz JSKD, za tako prijeten in bogat seminar. Bog lonaj! BOŽIC je praznik Kristusovega rojstva. Prva vest o praznovanju tega dne je prišla okoli leta 200 z zahoda, potrjen pa je bil leta 336 v koledarju Furja Filokala. Dan Kristusovega rojstva so ugotovili po starih listinah v Rimu. Iz njih je bilo mogoče ugotoviti, kdaj je bilo popisovanje prebivalstva v Betlehemu. Zanesljiv podatek je, da je bil Jezus rojen pred smrtjo FJeroda Velikega. Praznovanje božiča je. prevzel ves zahodni svet, prevzeli pa so ga tudi na Vzhodu proti koncu 4. stoletja. To je praznik družine in je star že mnogo stoletij. Razni narodi ga praznujejo na njim lastne načine in so navezani na razne kulturne prvine, šege in navade, ki-so pa velikokrat predkrščanskega, to je poganskega izvora. V Sloveniji imamo velio lepih navad, ki so po večini bogoslužnega značaja. Medtem ko je božič anglosaških deželah navezan na veselo sidenje družinskih članov in prijateljev, je v Sloveniji srečanje družine ob družinski mizi, ob jaslicah in v molitvi. Ljudje tisti dan ostajajo doma. Naši predniki so bili mnenja, da je to tako velik praznik, da ga ne smemo motiti z obiski. Ob molitvi so blagoslavljali in kropili dom in domačijo in so se šele pri polnočnici srečali z rojaki. Kakor že omenjeno ima vsaka dežela svoj način praznovanja tega dne. Skupna značilnost vseh pa so božični drevešček, jaslice, darila, petje in voščilnice. Mnogi pripravijo tudi božični venec, ki je spleten iz zelenih vej iglavcev. Okrasijo ga s storži in rdečimi pentljami. Kako je nastalo božično drevo, je veliko mnenj. Pišejo, da prihaja iz evropskega severa in da se je kmalu razširil po mestih. Na podeželje je drevesce prišlo šele kasneje. Pišejo, da ljudstvo na Kranjskem zanj ni vedelo in da na kmetih do prve svetovne vojske ni bilo pozanano. Po slovenskih mestih in trgih so si ga postavljali nemški trgovci in uradniki. Prvič omenjeno na Slovenskem naj bi bilo božično drevo leta 1845. Posebno zgodovino imajo okraski na božičnih drevescih, ki nas tudi sedaj vsako Jeto presenetijo v novi obliki. Za naše kraje pa so za praznovanje božiča značilne jaslice. Kdaj so jih začeli postavljati po hišah in cerkvah, ne vemo natančno. Najbolj verjetno so nastale v 12. stoletju. Žive jaslice v gozdu je leta 1223 postavil sv. Frančišek Asiški - tri leta pred svojo smrtjo. Na Slovenskem so jih postavili jezuiti 1656. Iz jezuitske cerkve so se nato širile po župnijskih in samostanskih cerkvah. Nato so se pojavile v meščanskih domovih in najstarejše poročilo o njih naj bi bilo iz leta 1714. Na naše podeželje pa naj bi prišle šele v začetku 19. stoletja. Kipci so bili izdelani iz različnih snovi in imajo velikokrat umetniško veljavo. Za praznovanje božiča so značilni tudi božični sejmi. Pred revolucijo je bil v Ljibljani ve[ik in lep sejem na trgu ob ljubljanski škofiji- Na voljo so bile lepo rtaščene smtrečice, zeleni venci, sveče - in medeno pecivo. V Argentini pa v zadnjih letih postavljajo božično drevo že na praznik Brezmadežnega spočetja 8. decembra. Poleg različnih navad in šeg je pri nas tudi božična peka. V prejšnjih stoletjih je bil znan božični kruh, katerega izvor kot praznična jed sega še v predkrščansko dobo. „Božični hleb" je bil po raznih slovenskih krajih različen. Naši predniki so jih pekli iz pšenične, ržene ali ajdove moke. V zadnjih desetletjih pa je najbolj znana potica. Slovenske gospodinje poleg le-te spečejo tudi razno drobno pecivo. Pred leti je Zveza slovenskih mater in žena prirejala tkzv. „predbožično srečanje v kuhinji", kjer so naše vešče gospodinje pripravljale božične poslastke. Navedla bom nekaj receptov sedaj že pokojne Marte Jeločnik, ki nas je vsakokrat presenetila z novimi okusi- SLOVENSKE NARODNE JEDI BOŽIČNA VEČERJA DROBNO PECIVO 250 g moke 125 g mehkega masla ali margarine 70 g sladkorja 3 jajca 100 g orehov ali mandeljnev 1 žlička pecilnega praška limonino lupino in malo vanilije Mešaj mehko maslo, dodaj sladkor in po en rumenjak. Ko je vse dobro zmešano, dodaj moko s pecilnim praškom, limonino lupino in napravi hitro maso. To deni v hladilnik za 2 uri. Stopi tudi sneg 3 beljakov, 125 g sladkorja, v katerega zmešaj orehe ali mandeljne. Maso razvaljaj za rob noža, izreži z okroglim obodom, na vsakega položi žličko pripravljene zmesi iz beljaka. To peci v srednje vroči pečici 15-20 minut. ČOKOLADNI TRIKOTNIKI 125 g mhkega masla ali margarine 100 g sladkorja 15 g čokolade 3 rumenjake 4 žličke ruma 1 žličko pecilnega praška 250 g moke Mešaj malo, da postane penasto, dodaj sladkor. Počasi dodajaj po en rumenjak, rum, nato moko s pecilnim praškom in zdrobljeno in naribano čokolado. Pregneti hitro maso in jo deni počivat v hladilnik za 1/2 ure. Nato razvaljaj in nareži na trikotnike. Peci v srednje vroči pečici 15-20 minut. RUMOVE POL-LUNICE ALI KOCKE 1120 g sladkorja 120 g masla ali margarine 120 g čokoloade, 120 g moke (leudante) 5 jajc poliv: 5 žlic rume 4 žlice sladkorja Mešaj maslo s sladkorjem, dodaj po en rumenjak in nato stopljeno ali naribano čokolado. Temu dodaj moko in Božični večer IVAN CANKAR Tudi k dekletom v bolnico je prišel Božič. „Nocoj hodijo angeli po zemlji", je dejala Tončka. Vesel pokoj je bil v sobi, svetil se je v očeh in na licih, dihal je v zraku, prepregel je bele stene. In vse so čutile, da hodijo angeli po zemlji, da so prišli skozi zaprto okno in da sede ob posteljah, hodijo po sobi s tihimi koraki in na lahko jim plapolajo velike peruti. Videle so' tudi brezštevilne luči, ki so jih prižgali angeli in ki so plamtele pobožno tam zunaj, globoko doli na zemlji. Jaslice so bile že pripravljene. Pred njimi je gorela luč. V rdečem kozarcu, a na jaslicah samih in nad njimi so bile majhne, pisane svečice, ki so gorele z majhnimi, tankimi, visokimi plameni. Zlati angel, ki je visel od stropa, se je svetil v čudni, migljajoči in trepetajoči svetlobi in svetila se je tudi velika zvezda, ki je bila nad betlehemskim hlevom. Zaspati niso mogle dolgo. Vse, ki so mogle iz postelje, so se pripravljale na polnočnico. Srca so jim bila polna svetega pričakovanja. Ležale so poloblečene in se razgo-varjale s šepetajočim glasom. Ni se zasmejalo, tudi prešerna beseda se ni oglasila, zato, ker so bili angeli v sobi... Bilo je tisto noč. kakor da so prišla nebesa na zemljo. Nebeški angeli z velikimi, belimi perutmi. Mati božja, mali ubogi Jezus, ki je ležal v jaslicah, in pastirji, ki so klečali tam - vše je bilo tako blizu in domače, nič skrivnosti ni bilo in nič nedosežene glorije. Šepetanje je bilo zmerom tiše, polagoma so legale trepalnice na oči, a srce je bdelo. Zmerom bliže so prihajala nebesa, preselila so se v sobo. Tončka je ležala na robu postelje na odeji. Ena roka ji je bila pod glavo, druga na životu. In ko je ležala in so blodile veselo vesele misli, je začutila, kako ji je dihalo v lica, in je vedela, da je šel angel mimo. ’Srečna je bila in se smehljala. Če bi iztegnila roko, bi se dotaknila roke angelove'. Tudi Malka je malo zadremala, ali ko je zatisnila oči, se je zgodilo čudo: danilo se je, svetilo, luč bela in mirna kakor pomladanska mesečina se je bila razlila po sobi. Vsa soba je bila polna angelov in zadi na tronu je sedela Mati božja z Jezusom v naročju, in obraz Matere božje je bil kakor obraz sestre Cecilije, tudi bele perotnice usmiljenke je imela na glavi. Zazvonilo je v kapelici, ali kakor od daleč je prihajalo zvonjenje, bilo je kakor glas tihih sanj, ki so prihajale iz nebes. Nato pa je zaklenkalo jasno in zvonko na hodniku in zdramilo se je. Sestra Cecilija je napravila luč. Oblačile so se hitro, še v polsanjah in molče, nato pa se je napotila procesija proti kapelici po dolgem in mračnem hodniku. Trumoma, težko sopeč, brez besede se je vila nočna procesija. Tu in tam se je zasvetila dremotna svetilnica, razsvetila uboga, drobna telesa. Iz drobnih obrazov, prezgodaj zrelih, že razoranih, so gledale oči, polne veselega pričakovanja, polne spoznanja. Že se je jasnilo od daleč: tam je bila luč in Kristus je bil tam, ki so mu šle naproti... trd sneg petih beljakov. Peci v srednje vroči pečici 10-40 minut. Se vroče polij z rumom, pomešanim s sladkorjem. Počakaj, da se ohladi, in zreži z obodem pol-lunice ali kocke. Pl =^s \ Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinov slovenske matere... Vesele praznike! Srečno novo leto! želi - 2 u u u i 9 TINTORERIA INDUSTRIAL RAMOS MEJIA S.A. J —i MILOSTI POLNE PRAZNIKE GOSPODOVEGA ROJSTVA IN VELIKO SREČE V NOVEM LETU ŽELI VSEM ROJAKOM ZEDINJENA SLOVENIJA Naj od vekov pričakovano Dete nakloni mir dušam, srcem in svetu! Zveza slovenskih mater in žena SLOVENSKI DOM CARAPACHAY želi vsem članom in prijateljem ter vsem rojakom blagoslovljen božič in srečno novo leto. Slovenski Dom San Martin vošči vsem rojakom Blagoslovljen božič in srečno novo leto 2003 „Noč se spušča v Betlehem, vsi ljudje počivajo. Jožef in Marija pa na vrata trkata in prosita usmiljenja." Ko boš zaslišal, da svetonočni Gost trka na vrata tvojega srca, mu odpri. Daj Mu priložnost, da vstopi v tvoje življenje, v tvojo družino, da se zopet rodi med nami, da nas bo lahko blagoslavljal tudi v letu 2003. Društvo Slovenska vas Društvo Slovenska pristava želi vsem rojakom blagoslovljen božič ter obilo sreče in uspehov v novem letu 2003 Tiha noč, Sveta noč! Prišla je vsem pomoč z nebnih nad soncem bleščečih višav. Prišel v dolino je solz in težav božji učlovečeni Sin. Narodna Vsem članom, prijateljem in dobrotnikom želi v teh božičnih praznikih blagoslova, v letu 2003 pa obilo uspehov, zdravja in sreče SLOMŠKOV DOM Blagoslovljene božične praznike, mir v duši, veselje v srcu, lepe misli in želje, ki naj postanejo resničnost. Obilo sreče, zdravja in uspehov v letu 2003 želi vsem članom in prijateljem NAŠ DOM SAN JUSTO W VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE V BUENOS AIRESU ŽELI VSEM SLOVENCEM V ARGENTINI VESEL BOŽIČ TER SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO 2003 Blagoslovljen božič in uspešno novo leto 2003 želi vsem članom in prijateljem NSi - Nova Slovenija Območje Argentina in Južna Amerika Dragi rojaki! Naj božje Dete blagoslovi slovenski narod v domovini in po svetu, da bo ohranil krščanske in narodne vrednote ter zaživel v novo upanje za novo slovensko tisočletje! Izseljensko društvo Slovenija v svetu Da bi ta sveti božični večer nam vlil trdne vere v Novorojeno božje Dete, ki bo prineslo mir, ljubezen in pravico tudi našemu narodu! V Novem letu želimo vsem Slovencem doma in po svetu osebnega uspeha, zdravja in sožitja med brati! SDS - Regija Argentina * ^ -■* Božična radost je moč, ki more spremeniti svet. Veliko sreče in uspehov v novem letu Vam iskreno želimo L, OBLAK z Blagoslovljene božične praznike in srečno ter miru polno leto 2003 vsem Slovencem po svetu želi inCE^PDCCvp HERMAN ZUPAN Division e n vases PAPELERA DEL SUR Division cartulinas > ^ VOŠČILO TREM SLOVENIJAM! Naj Kristusovo rojstvo ob pomoči slovenske Cerkve in ljudi dobre volje z novim letom 2003 prinese vsem trem Slovenijam, doma, v zamejstvu in v svetu, dokončno in zasluženo blagostanje. Naj duhovne, moralne in narodne vrednote ponovno zaživijo v srcih slovenskega naroda. To so moje želje in voščila vsem rojakom - Slovencem. Vinko Levstik CEUDO' in mo !e4auran{ GORICA, Italia - Corso Italia, 63 - Tel 00-39-048-82166; Fax 00-39-048-31658 E-mail: levstik.vinko@eurodiplomathotel.it Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 2003 vam želi Talleres Crovara S.A. Corte y doblado de chapas hasta 7 mts. x 13 mm Juan S. Bach 3818 - B1765KKR Isidro Casanova Tel.: 4694-6655 - Fax: 4694-6677 Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 2003 želi OR. VITAL AŠIČ odvetnik Parana 1455 - 5. nadstr. - Tel.: 4811-8186 Prijave na tel./faks: 4798-5153 (vsak dan od 17. do 20. ure) Blagoslovljen božič in srečno novo leto želi dr. Katica Cukjati advokatinja civilne, trgovske, delavske tožbe, pogodbe, zapuščinske in nepremičninske razprave Boulogne sur Mer 362 - La Tablada Tel. 4652-5638 Ponedeljek, sreda, petek od 1 7 do 20 ure Naj novorojeni Kralj mirni, ki se je rodil v bornih jaslicah, napolni naša srca z mislostjo in ljubeznijo! Vsem Slovencem v Argentini in po svetu želimo blagoslovljeno Gospodovo leto 2003 Počitniški dom dr. Rudolfa Hanželiča Srečne in blagoslovljene božične praznike vam želi JAKOS Rivadavia 13410 Maestra Lascano 353 Rarnos Mejfa - Buenos Aires 4459-0301 - Tel/Fax: 4658-4809 4658-7162 Tel/Fax: 4656-8368 E-mail tallerjakos@speedy.com.ar Dragim prijateljem in rojakom v Argentini! Srčno vam želim, da - navkljub nemili usodi - veselo praznujete Božične praznike, Dan slovenske samostojnosti in vstop v novo leto 2003. Naj vam ti dnevi prinesejo trdno upanje v srečnejšo prihodnost. Pozdrav vsem iz mile domovine Slovenije. Tone KUNTNER z ženo Sonjo Še slišimo Vaše besede, še vidimo Vaše obraze, še čutimo Vašo naklonjenost in iskreno sprejemanje... Ko smo prišli k Vam, smo se približali nerazumljivi človeški odprtosti za dobro in plemenito... Ostal je le spomin, ki ne mine. Ob teh spominih v zimskih dnevih s pesnikom Vladimirjem Kosom slutimo: ...sončni Božič v srčnem bitju sonca. Trenutek za trenutkom nam pošilja paket svetlobe s krili valovanja. Paket z naslovom vsakega človeka, rastlin, živali - vsem velikodušno. Da bi Nebeški Božič s svojim večnim darom dal upanje in zaupanje vsem dragim družinam in posameznikom, ki so nas lani avgusta ob 50-letnici šole Franceta Balantiča v San Justu gostoljubno sprejemali, iz srca voščimo za božič in novo leto 2003 Še poseben božični pozdrav učencem in učiteljicam v šoli Franceta Balantiča, San Justo. Predragi učenci, učiteljice, gospodična Angelca in vsi, ki ohranjate slovenstvo med mladim rodom v Balantičevi šoli! "Kadar vzcvete pomlad, ko zajame prah in vse oživlja--osamele obraze, besede, spomine-ko čuti srce samo prihodnost, so srečanje najvažnejša doživetja: črta, ki loči temo od luči,...", je zapisal Vaš pesnik France Papež. Srečanje z Vami je bilo spoznanje, da imate voljo in srce, ki v hitenju današnjega časa vodita v življenje s pravo prihodnostjo. Ob zaključku šolskega leta v lepem božičnem in novoletnem času smo v mislih z Vami z iskrenimi željami, da bi svojo domovino Slovenijo ne samo sanjali, ampak tudi v resnici spoznali. Nikoli Vas ne bomo pozabili! Za božič in novo leto 2003 prisrčen zimski pozdrav iz zasneženega Kamnika! Vaši Minka in Tilka z Dušanom, sestri pesnika Franceta Balantiča Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 2003 želi vsem rojakom BAJDA s.r.i parketi Laguna 383 - C1407JVA Capital Federal Tel./Fax: 4671-2494; MENDOZA 3. srečanje slovenskih znanstvenikov v Sloveniji Po zaključenem že tretjem strokovnem srečanju slovenskih znanstvenikov iz sveta in domovine, ki je potekalo oktobra 2002 v Radencih, se pri Svetovnem slovenskem kongresu pripravljamo na naslednjo konferenco slovenskih za-nanstvenikov in raziskovalcev, ki bo potekalo od 25. do 27. junija 2003 na Bledu. Na srečanju bomo po sklepu zadnje konference, ki je bila leta 2001 v Mariboru, povabili tudi gospodarstvenike, podjetnike in študente iz sveta in domovine. Okvirni programski načrt tokratnega srečanja bo sestavljen iz uvodnih predavanj in dveh glavnih tematskih sklopov. Prvi tematski sklop bo osredotočen na „Odpiranje slovenskih raziskovalnih in razvojnih jeder v svet in vloga Slovencev po svetu", drugi temarski sklop pa bo obravnaval pomembniost „Prenosa razskovalnih dosežkov v ijndustriji". Čeravno nam sodobne tehnologije omogočajo pridobivanje mnogih informacij, pa ostajajo prav osebna poznanstva in posredovanja najboljša osnova za širšo povezavo, ki je lahko koristna za nuspešno in produktivno delo. Tega dejstva se pri Svetovnem slovenskem kongresu dobro zavedamo, zato z velikim zanosom in navdušenjem prirejamo konference slovenskih razumnikov s sveta in domovine, ki so resnično uspešni prav zaradi njihovega - tudi vašega - odličnega odziva na naša vabila. Vljudno vabimo vse Slovence po svetu, da se srečanja udeleže in na njem tudi aktivno sodeleu-jete. Hvaležni vam bomo tudi za nasvet in pripombe v zvezi z oblovanjem programa, kakor tudi za pomoč za pridobivanje naslovov naših rojakov pp svetu. Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na našem naslovu SSK, Cankarjeva I /IV, 1000 Ljubljana, Slovenija: elektronski naslov ssk.up@eunet.si; telefon 00-386-1-2428 560, faks 00-386-1-2428558, konmtaktni osebi Franc Petrin in Beti Jarc. V upanju, da se srečamo na Bledu ter z izrazi spoštovanja vas lepo pozdravljamo Dr. Boris Pleskovič, SSK, predsednik Franci Petrin, Slov. konf. predsednik dr. Edvard Kobal, slov. znanstvena fundacija, predsednik PROTI ČRNIM KOZAM ZDA bodo začele po več desetletjih ponovno izvajati preventivno cepljenje proti črnim kozam, s čimer naj bi ameriško prebivalstvo zavarovali pred morebitnim napadom z biološkim orožjem. Ameriški predsednik George Bush je podpisal tovrsten odlok, po katerem se bo najprej cepilo 500.000 ameriških vojakov. Florida 138 Corrientes 460 Buenos Aires - Argentina Vsem rojakom želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto NOVICE IZ SLOVENIJE SLOVENIJA MOJA DEŽELA ESLOVENIA, Ml TIERRA 30 LET AVTOCESTE Ta mesec mineva 30 let, odkar so prometu predali prvo slovensko štiripasovno avtocesto med Vrhniko in Postojno. Gradnja 32 kilometrov dolge avtoceste, prve celo v tedanji državi SFRJ, se je začela maja 1970, za promet pa so jo odprli 29. decembra 1972, ko se je Slovenija postavila ob bok drugim dvajsetim evropskim državam, ki so že imele avtocestno omrežje v skupni dolžini 17.500 km. PREŠEREN PO SLOVAŠKO Na mestni občini Kranj so predstavili novo pridobitev v ediciji Prešernova' pot v svet, prevod Prešernovih pesmi v slovaški jezik, ki je tako že sedmi prevod velikega slovenskega romantika v tuje jezike. Doslej so v ediciji izšli nemški, italijanski, francoski, angleški, hrvaški in ruski prevod. Pobudnik zbirke in njen sodelavec je Boris Paternu, urednika zbirke pa sta France Pibernik in Franc Drolc. KDO PRODAJA? - IN KDO BO KUPIL? V zadnjem času se vse bolj krepijo ugibanja o morebitnih spremembah lastništva v slovenskih časopisnih hišah Delu, Dnevniku in Večeru. V ospredju ugibanj je 25,4-odstotni delež, ki ga ima Krekova družba v največji slovenski časopisni hiši Delo. Nekateri mediji so poročali, da naj bi delnice Dela prodajala tudi Delova uprava, kot morebitna prevzemnika pa naj bi se v dobro obveščenih krogih omenjala trgovsko-založniško podjetje DZS in turistično podjetje Terme Čatež. NOVI SLOVAR TUJK V Prešernovi dvorani SAZU-ja sta glavni urednik Cankarjeve založbe Tine Logar in vsebinski redaktor Miloš Tavzes predstavila monumentalno delo na področju slova-roslovja Veliki slovar tujk. Od prvega, Verbinčevega slovarja tujk, ki je doživel deset ponatisov, bo kmalu minilo 35 let. PO SVETU Jugoslovanska socialdemokratska stranka La propagacion de la cultura Los principales centros del quehacer cultural tuvieron su sede en Eslovenia hasta el siglo XVIII en los conventos. Des-de la contrarreforma en adelante, esto se dio principalmente en los centros jesuitas. La mayorfa de los escritores eran sa-cerdotes. Cuando el emperador clausuro los conventos, los centros culturales dejaron de irradiar su influencia en el pueblo. El lugar fue ocupado por los iluministas que se ocu-paron principalmente del campo de las ciencias naturales. Se crearon nuevas imprentas y surgieron las editoriales. Tam-bien aparecieron nuevos diarios pero, lamentablemente, en idioma aleman. Se crearon academias como, por ejempio, la de agri-cultura. Kumerdej trato de darle nueva vida a la Academia operosorum, „con el fin de darle normas al idioma de los Kranjci y de corregirlo". Existfa la intencion de* darle forma a la normativa y de crear un nuevo alfabeto. Surgieron las bibliotecas publicas que en su mayorfa tomaron los libros de los conventos: en 1791 en Ljubljana, en 1781 en Celovec y en 1793 en Trst. En 1765 Ljubljana obtuvo un edificio para la actividad teatral. Le siguieron Idrija, Maribor, Ptuj, Celje, Celovec. Los grupos de aficionados interpretaban en su mayorfa obras alemanas. Sin embargo ya en el 1789 se puso en escena el texto de Linhart, Micka, la hija del alcalde (Županova Micka). En 1798 se creo en Ljubljana la asociacion filarmonica. El logro mayor fue la mušica de Janez Novak para el Matiček de Linhart. En el campo de las ciencias podemos nombrar a Scopolli que fijo las bases para la investigacion de la flora eslovena. El frances Baltasar Flaquet esbozo el estudio de la geograffa eslovena. Žiga Zois era conocido en Europa como un mineralogista, mientras que su hermano Karel lo era como botanico. En matematica se destaco Jurij Vega. Las ideas iluministas teman su base de sustento en las logias masonicas. Despues del ano 1793 el gobierno las prohibio. Sin lugar a dudas, la obra que tiene un lugar de privilegio es la de Valvasor, Slava Vojvodine Kranjske que se ocupo de temas relacionados con las ciencias naturales, con la histoiria, la geograffa y el folklore. OSEBNE NOVICE Nova diplomanta. V sredo, 4. decembra je na državni univerzi v Buenos Airesu dokončal študij prava in diplomiral Edvard Hernan Cimato Šenk, ter postal advokat. V sredo, 11. decembra je dokončal študije v „Escuela te-cnica O.FLM." Mirko Grbec in postal tecnico en.radio y TV. Čestitamo in želimo mnogo uspeha! Optanti in fojbe CARACAS - Splošna stavka v Venezueli proti predsedniku države Idugu Chavezu se je prevesila v enajsti dan in ji zaenkrat ni videti konca. V različnih delih glavnega mesta Caracas so za napovedani novi protestni shodi. Sindikati, podjetniki in različne stranke želijo s splošno stavko doseči odstop Chaveza, ki mu med drugim očitajo zlorabo položaja, avtoritarno vodstvo in neuspešno gospodarsko politiko. Po podatkih opozicije je zaradi stavke ohromljenih 75 odstotkov venezuelske naftne industrije. RAKETE NISO BILE ZDA so se uspešno izognile sporu z Jemnom, pomembnim ameriškim zaveznikom v boju proti terorizmu, in sprostile pošiljko 15 raket vrste scud, ki so jo kakih 1000 kilometrov pred jemensko obalo zasegle na tovorni ladji. V okviru skupnih protiterorističnih operacij so ameriške in španske sile ustavile ladjo, ki je pod pretvezo, da tovori cement, tovorila severnokorejske rakete. Potem se je napet položaj le razčistil, ker da je bil tovor na ladji zakonit. Pošiljka je nato lahko nadaljevala pot v Jemen. Preje omenjenima strankama, ki sta se ustanovili proti konci 19. stoletja, se je kasneje pridružila še tretja politična stranka na Slovenskem, socialistična. Sicialistični vpliv v Avstriji se je v zadnji četrtini 19. stoletja povečal, posebno v mestih, npr. na Dunaju, kjer je bilo veliko delavcev.. Tudi oni so se morali boriti z nacionalnimi težnjami. zato se je morala avstrijska socialna demokraci1-ja reorganizirati z ustanovitvijo socialističnih strank po posameznih narodnostih. Tako je bil shod v Ljubljani avgusta 1896 Jugoslovanske socialdemokratske stranke. Naziv Jugoslovanska so ji dali v prepričanju, da bo zastavila svoj vpliv v vseh južno slovanskih deželah Avstroogrske, a je dejansko delovala samo v Sloveniji, pa deloma v Istri in na Reki. V Flrvaško ni podrla, tudi ne v Dalmacijo. Lahko pa je obstajalo v istih pokrajinah več na-rodnostnihj strank, npr. na Primorskem sJSDS in italijanska. Voditelji slovenske je bil Etbin Kristan, časopis pa je bil Rdeči prapor, nato pa Zarja. Sedež je bil v Ljubljani. V glavnem se je stranka zanimala za delavce, kmečkega vprašanja se ni lotila, zato je imela svoje volilce dejansko le med proletariatom. Tudi je nihala med mednarodnostjo in narodnostjo. Strokovne organizacije so se prav v tem času krepile in povezovale. Na splošnih volitvah leta 1897 so socialisti razvili velike agitacije in so dobili kakih 12 % vseh glasov, največ na Tržaškem. V prvih letih 20. stoletja so pa dobili kakih 7% glasov. Tudi je stranka propagirala večje stavke. Leta 1897, 1900 in 1901 je bila vrsta stavk v Trstu (ki je bilo najbolj industrializirano veliko mesto na Slovenskem), 1900 sta bili dve stavki v Trbovljah, pa tudi v papirnici Vevče pri Ljubljani. Kmalu je proti njim nastopilo vojaštvo in delavci so imeli nekaj žrtev. Vendar je bilo razvidno, da so marsikje, npr. na Gorenjskem, delavci glasovali za katoliško stranko. Protiklerikalnega stališča so se socialisti predvsem držali na Kranjskem in Štajerskem. V JSDS so kmete prepuščali SLS. Zmagalo je stališče, da je stranka organizacija „delavca in predvsem mestnega fabričnega delavca". Na kmeta so gledali kot konservativni element, ki s svojo navezanostjo na zemljo ovira delavsko gibanje. Izjava slovenskega predsednika Milana Kučana v pogovoru za izdajo tržaškega časnika II Piccolo, da bi morala Italija optantom plačati odškodnino z denarjem, ki ga je Slovenija nakazala na fiduciarni račun, in šele nato bi bili, ob objavi skupnega dokumenta mešane italijan-sko-slovenske komisije zgodovinarjev, izpolnjeni pogoji za poklonitev žrtvam v Bazovici in Rižarni, je v Trstu sprožila številne nasprotujoče si odzive, predvsem kritike, med predstavniki optantov in desne sredine pa jezo, piše II Piccolo. Kot še dodaja časnik, je bil med najbolj kritičnimi Guido Brazzoduro, predsednik združenja optantov, ki je de j a j, da gre za znano stališče Slovenije, ki trdi, da je problem rešila s tem, da je nakazala denar na fiduciarni račun, pri tem pa ni upoštevala, da mora svoje stališče povedati še Italija. Po njegovih besedah tudi nekateri pravni strokovnjaki menijo, da bi bilo treba preučiti primernost razdelitve dolga s Hrvaško, glede na to, da še niso rešena vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško v Istri. Medtem pa poslanec Ric-cardo Illy meni, da je Kučan čustveno povezan s stvarmi, ki jih izreče. Iz izrečenega je mogoče razbrati obžalovanje, da v desetih letih njegovega predsedovanja ni bilo mogoče uresničiti te geste. Illy da je prednost odškodnini. SLOVENCI EVROPSKO PRVENSTVO V CELOVCU! Izvršni komite Evropske nogometne zveze (UEFA) je evropsko prvenstvo leta 2008 dodelil kandidaturi Avstrije in Švice. Na prvenstvu bo 16 reprezentanc v predtekmovanju razdeljenih v štiri skupine, EP pa se bo začelo 7. junija v švicarski prestolnici. Bern (6 tekem) in Ženeva (3) bosta gostila skupino A, Basel (3) in Zurich (3) skupino B, Salzburg (3) in Innsbruck (3) skupino C ter Dunaj (7) in Celovec (3) skupino D. Finale bo 29. junija v avstrijski prestolnici. DOBER ZAČETEK V SKOKIH Primož Peterka je zmagal na uvodni tekmi svetovnega pokala v smučarskih skokih letošnje sezone v Kuusamu na Finskem, kar je njegova prva zmaga na najvišji ravni po štirih sezonah in dveh zaporednih prvih mestih v skupnem seštevku pokala ter štirinajsta skupno (131,5 in 143,5 metra, 293,5 točke). Na drugi tekmi pa je bil tretji in s tem ubranil rumeno majico vodilnega v skupnem seštevku. Poleg tega, da je Peterka znova zablestel po štirih sezonah, pa je tudi celotna slovenska reprezentanca ohranila ali celo izboljšala formo z olimpijskih iger v Salt Lake Cityju. Trenutno je v pokalu narodov na tretjem mestu, za Finci in Avstrijci. DRUGO MESTO V SLALOMU Slovenski reprezentant Bernard Vajdič je na prvem slalomu evropskega pokala v Leviju na Finskem zasedel drugo mesto. Zmagal je Švicar Silvan Zurbriggen. PISALI SMO P JANEZ HLADNIK 50-LETNIK Janez Hladnik ima letos same jubileje. S svojimi sošolci v škofijski gimnaziki Št. Vidu je praznoval obletnico mature, nato pa v svoji župniji praznoval 25. obletnico svojega mašniškega- posvečenja, istočasno pa tudi 10-letnico svojega plodnega dela med slovenskimi rojaki v Argentini. 22. decembra pa se je srečal z Abrahamom. Izredno težka je bila njegova pot. Kot izseljenski duhovnik je Argentino večkrat prepotoval po dolgem in počez. V Buenos Airesu pa je bil stalno slovenskim ljudem vse. Pisal prošnje, iskal službe in stanovanja, imel je še dovolj volje, da je izdajal Duhovno življenje in ga razpošiljal po Argentini in po vsem svetu. Njegove ljubezni smo bili tudi deležni „novi". Gospod Hladnik gotovo spada med najzaslužnejše slovenske izseljenske duhovnike. Ob 50-letnici se mu Slovenci v Argentini najlepše zahvaljujemo za njegovo nesebično delo. DRUŠTVO SLOVENCEV VABI VSE SLOVENKE IN SLOVENCE NA VELIKO SILVESTROVANJE, ki bo zadnji dan leta na Pristavi v Moronu Igra slovenski orkester HARMONY JAZZ pripravljen je lep in pester program, Kuhinja in klet bosta založeni z vsem potrebnim Žačetek ob 19. uri. PRIDITE, da skupaj pričakamo prihod novega leta in si voščimo srečo Svobodna Slovenija št. 49; 24. decembra 1952 SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Antonio Mizerit / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARCENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: csloveniau@sinectis.com.ar / debeljak@netizen.com.ar Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Društvo Zedinjena Slovenija: Tone Mizerit / V tej številki so sodelovali še: Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Ani Klemen, Pavlina Dobovšek, Ema Pogačar, Carlos Bizai, Leandro Barba, Jure Vombergar, Rok Fink, Jože Rant. - STA. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 70, pri pošiljanju po pošti pa $ 95 (za člane ZS poseben popust); obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države. Čeke: v Argentini na ime „Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,.Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / Estados Unidos 425 - Cl 101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 - E-mail: vilko@ciudad.com.ar O c K FRANQUEOPACADO Cuenta N" 7211 R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153 MALI O TURIZEM Bungali v Bariločah. - Bungali ILIRSKA nudijo 3-sobna stanovanja z vso opremo, vse leto po odlični ceni. Tel. 02944-441814. E-mail: ilirska®'bariloche.com. ar # Letalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San |usto Tel. 4441-1264 / 1265 ADVOKATI DOBOVŠEK & asociados odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires.' Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdbovsek@perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 15-4088-5844- mpoznic@sfanet.com.ar dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16. do 20. - Tu-cuman 1455 - 9. nadstr. "E" - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Av. Co-rrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216 GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in Fl. Loboda — Azcuenaga 77 - B1704FOA Ramos Mejia - 8s. As. - Tel/Fax: 4656-3653 Otroška počitniška kolonija Vsem staršem, ki so vpisali svoje otroke v Počitniško kolonijo sporočamo, da bo sestanek to nedeljo 22. ob 10.30 v mali dvorani Slovenske hiše. (V slovenski cerkvi to pot ni dopoldanske maše.) Na sestanku bodo voditelji (prof. Karel Groznik s sodelavci) obrazložili vse podrobnosti in bili razpoložljivi za razna vprašanja in pojasnila. Kolonija odpotuje v četrtek 2. januarja. Datum kolonije bo od 2. do 14. januarja 2003. Ker odpošljemo dva avtobusa, je še nekaj razpoložljivih mest. Prijave sprejemamo samo v društveni pisarni do tega petka 20. decembra. Zedinjena Slovenija Zaključno srečanje mladcev in mladenk Sobota, 21. decembra ob 14. v Našem domu v San Justo. Skupine iz vseh naših središč lepo vabljene! Slovenski pevski zbor San Martin in otroški mladinski zbor San Martin vabita na BOŽIČNI KONCERT V nedeljo, 22. decembra, ob 19. uri v kapeli kolegija Presvetega Srca. VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI t 7. decembra 2002 1 EURO 230,00SIT 1 U$S dolar 225,03SIT TA ŠTEVILKA JE ZADNJA V LETU 2002. PRIHODNJA BO IZŠLA 2. JANUARJA 2003. V KRATKEM NOVE SPREMEMBE NA www.sdo-sfz.com.ar OBVESTILA SOBOTA, 21. decembra: Zaključno srečanje mladcev in mladenk vseh okrajev, ob 14. uri v Našem domu v San Justo. V Slovenski vasi božična idila ob 20.15 v cerkvi Marije Kraljice. NEDELJA, 22. decembra: V Slovenski vasi ob 9. maša za pokojnega msgr. Janeza Hladnika, ob 100-letnici rojstva. Sledila bo v domu akademija, predstavitev zgodovinske knjige za 50 let Društva Slovenska vas in člansko kosilo. Božični koncert, Slovenskega pevskega zbora in Otroško-mladinskega zbora iz San Martina, v kapeli kolegija Sagrado Corazon, nasproti doma, ob 20.30. Božična idila se ponovi v moronski stolnici ob 21. uri. TOREK, 24. decembra: Slovenska polnočnica, v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši ob 21. uri. TOREK, 31. decembra: V Slovenskem domu v San Martinu silvestrovanje. Na Slovenski pristavi v Castelarju silvestrovanje. V Našem domu v San Justo silvestrovanje. SOBOTA, 4. januarja: Koncert okteta „Deseti brat", v Slovenskem domu v Carapachay, ob 20.30. Pogreb Blaža Potočnika V Torontu je umrl zaveden Slovenec, domobranec Blaž Potočnik. Od kulturnega delavca, ki je pripomogel ogromno na vseh nivojih kulture za Slovence v Kanadi, se je poslovilo ogromno znancev. Pri pogrebni maši je bila cerkev napolnjena do zadnjega kotička. Veliko jih je moralo stati še zunaj cerkve, čeprav je rahlo snežilo. Ob grobu je sneg prenehal. Govore so imeli: Dr. Peter Urbanc, govor Ivana Korošca je prebrala Ema Pogačar, zapel je Janez Adamič. Ženi Angelci in vsej njeni družini naše globoko sožalje, saj vemo kako bodo Blaža pogrešali kakor tudi vsi mi! Ema Pogačar DAROVALI SO Odbor in stanovalci Rožmanovega doma se zahvaljujejo ge. Tinci Fajfar, ki je darovala $ 100.- v spomin Agice Kratnar in $ 50 v spomin Blaža Potočnika. Bog povrni! SILVESTROVANJE NA PRISTAVI Z večerjo> smehom, programom, plesom in lepimi spomini Začetek ob 21.30 uri Prijavite se na tel.: 4b29-4879 (Helena Dolinšek), 4489-1296 (Frenk Klemenčič) ali 4696-1434 (janez jelene). Poslovimo se od leta 2002 v Našem domu v San Justu Sprejmimo Novo leto v družbi domačih in prijateljev. SILVESTROVANJE 31. decembra 2002 ob 21. uri Rezervirajte si mizo na telefona: Mici Malavašič-Casullo. 4441-5528 ali Matjaž Ravnik 4484-0842 SLOVENSKI DOM SAN MARTIN SILVESTROVANJE Vstopnice v predprodaji. KONCERT OKTETA „DESETI BRAT", KI BO NA OBISKU IZ SLOVENIJE Vstopnina $ 4,- v soboto, 4. januarja, ob 20.30 uri. Vabi Slovenski dom Carapachay Pinceladas argentino-eslovenas Cecilija Grbec - Karla Skvarča - Irena Žužek Bariloche: od 2. do 8. januarja Villa la Angostura: od 10. do 17. januarja. Prisrčno vabljeni! Razstava v New Yorku Slovenski generalni konzul Andrej Podvršič in pater Martin Krizolog sta v petek, 6. decembra v galeriji cerkve Sv. Cirila v New Vorku odprla razstavo fotografij arhitekta, novinarja in fotografa Mateja Mljača, ki v teh dneh zaključuje magistrski študij na uglednem inštitutu Pratt v New Vorku. Odprtja razstave so se poleg newyorških umetnikov in študentov udeležili tudi predstavniki slovenske skupnosti v New Yorku ter obiskovalci iz Slovenije, med katerimi je bilo opaziti direktorja Cankarjevega doma Mitjo Rotovnika. Matej Mljač iz Lokev pri Lipici je v New Yorku razstavljal že prej in dobival ugodne recenzije v znani strokovni reviji Art Magazine. V galeriji cerkve Sv. Cirila je predstavil črno-beli fotografski ciklus študijskih interpretacij vsakdanjega utripa mesta New York. Po STA ZA SM "Vi ste eden najboljših delavcev," pohvali šef Janeza. ,,Ne vem, kako bi brez vas. Ho, od prvega naprej bomo vseeno poskusili". Slovenska tovarna čevljev pošlje dva člana raziskovat tržišče v Afriki. Prvi: „Ni možnosti prodaje. Vsi hodijo bosi." Drugi: ,, Možnosti za prodajo brezmeje, saj vsi hodijo bosi." No, gospa," reče prodajalec pralnega praška, „ali ni srajca postala snežno bela z našim praškom?" "ja, a prej je bila karirasta." VODORAVNO: 1. Glava družine. 4. Slovnična posebnost slovenščine. 10. Izreče. !32. Skrajni del polotoka. 13. Neumen. 14. Ne opazimo. !7. .Kositer. 18. Postaja rdeč. 19. jaz. 21. Kazalni zaimek. 23. Koroška svetnica. 24. Mati Device Marije. 26. Obrežje. 28. Stolčeno. 30. Prva žena. 31. Nedelaven. 32. Začetek in konec abecede. 34. Števnik. 34. Brez obuvala. 38. Šesta nota v lestvici. 40. Naznanim. 43. Organ vida. 45. Za pol tona znižana tretja nota v lestvici. 46. Blodi. 47. Umetniška vezenina. 48. Skupina žuželk. NAVPIČNO: 1. Ni zaprto. 2. Mik, prevzetost. 3. Sredstvo za omamljanje. 5. Kipi, se spreminja v plin. 6. Reši. 7. Veznik. 8. Del obraza. 9. Reka, ki teče skozi Firence. 11. Storjeno, končano. 15. Ujemanje samoglasnikov in soglasnikov na koncu vstic v pesmi. 16. Ostudnost. 20. Osebni zaimek. 22. Ta in ona. 25. Oče. 27. Rimski pozdrav. 28. Mrazi (nekoga). 29. Stiskaj, ovijaj. 33, Stil, ustaljen način. 35. Adamov sin. 37. Ni mlad. 39. Veznik. 41. Nedoločni števnik. 42. Moško ime. 44. Ruska reka. 1 2 3 4 5 6 • 7 8 9 10 1 1 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 10 31 32 33 14 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48