Celje - skladišče
D-Per
III 19/1967
lili
P- 1119670445,1
lllllllllllllllllll
COBISS e

LETO IV. ŠT. 1 » CELJE, FEBRUAR 1967
GLASILO KOLEKTIVA
Uvodna veliko novega pri nas
beseda
Več kot leto dni je minilo od izida poslednjega »MERX-ovega« Vestnika, zato je popolnoma razumljivo negodovanje članov kolektiva, da je v delovni organizaciji brez lastnega časopisa čutiti neljubo praznino. Vztrajnemu molku je botrovalo nebroj subjektivnih in objektivnih težav, katerih zaradi dolgoveznosti ne bi bilo naštevati, ki pa so dejansko zavirale redno izdajanje kot ne-premestljiv prepad.
Naprošamo vse naše delovne ljudi, da nam oproste zaradi morebitne neaktivnosti, ki pa kot že zgoraj povedano ni bila edini povod za dolgotrajno molčanje.
Novoizvoljeni uredniški odbor bo po vseh svojih močeh delal in stremel za tem, da bo novi Vestnik, povit v nekoliko drugačno obleko, redno izhajal, da bo čimbolj zanimiv za vse naše delovne ljudi in da bo kot psriio »MERX-a« povsem služil svojemu namenu. Glavni cilj, ki ga moramo z »Vestnikom« zasledovati je namreč informiranje članov delovne skupnosti kot celote z vsemi važnejšimi dogodki v podjetju, z našim delom in našimi perspektivami, skratka z vsemi tistimi domačimi dnevnimi novicami, za katere sre in celo mora vedeti vsak poedin.ee v podjetju, saj sleherni posameznik kot organski sestavni del velikega organizma — delovne skupnosti na svoj način in po svojih sposobnostih prispeva k rasti podjetja. Zato bi bilo tudi zaželeno, da se Vestnika lotijo v sake oči našega človeka. V kolikor ne bo časopis dovoli zanimiv uredniški odbor že vnaprej prosi za nasvete, katere pomanjkljivosti bi bilo popraviti in kako. Vsak nauk in priporočilo bosta dobrodošla, sicer Pa pozivamo vse člane kolektiva tudi k čim tesnejšemu sodelovanju v oblik; pismenih prispevkov in sestavkov. Vestnik mora postati list nas vseh.
Minulo leto 1966 je bilo dokaj pestro, čeravno1 smo že pozabili na en ali drug pomemben dogodek.
Naši vajenci so dobili primerno nagrado, kateri bi že skoraj lahko rekli plača. Nedvomno se tudi pričakuje, da bodo naši mladi uvideli svoje ugodnosti, ki jih sedaj uživajo in da bodo zato' po vseh svojih močeh pripomogli k temu, da bodo postali v bližnji bodočnosti nadpovprečno dobri, strokovni delavci, ki jih nujno potrebujemo v vseh naših trgovinah.
Naš .»HA1VIAC« je končno stekel in poleg njega tudi dva, nova pražil-na stroja v lepo urejeni, modemi embalirnici. Lahko trdimo, da smo zelo' skromni, ker smo ta veliki dogodek vzeli na znanje kat samoumeven, brez, obširnega besedičenja. »Izbira« Laško in mi smo danes en kolektiv; v večji skupnosti bomo lažje delali in prav gotovo več ustvarili. Ali ni prijetno sedaj, ko gremo v Laško,, da poidemo, k našim?
Ne malo pomemben je naš novi fakturni stroj — novi član kolektiva, ki s svojimi možgani izvršuje; kar 32 računskih operacij. Zelo priden je in uren ter dela za 10 ljudi, pri čemer pa je poglavitno, da zaradi njega nihče ni ostal brez dela.
Omembe vredna je naša nova pločevinasta doza za kavo Vi in Vi ter prav tako, naše vrečke za kavo s križnim dnom, ki so sl hitro in uspešno utrle pot do potrošnika.
Uvedba prodaje »ledo« proizvodov Zagrebške mlekarne predstavlja vsekakor velik napredek. Posebno pohvalo zaslužijo naši ljudje iz maloprodaje, da smo tukaj uspeli. Pri prodaji »ledo« proizvodov je bilo zabeležiti že niz lepih uspehov, sicer pa. so tudi izdelki takšni, da jim v nobenem smislu ni moči izpodbijati kvalitete. Da je temu tako, najbolj nazorno dokazujejo potrošniki, ki po »ledo« proizvodih čedalje bolj povprašujejo. Ne zavedamo se; še prav (Nadaljevanje; na strani 2)
Urednik
Merx market« na Ljubljanski cesti
VELIKO NOVEGA PRI NAS
(Nadaljevanje s 1. strani)
dobro, kaj smo dosegli, če imamo vso zimo mlečni sladoled in zmrznjeno tolčeno= smetano, čeprav smo si vedno želeli, da bi s takimi izdelki stregli našim potrošnikom. Včasih smo o tem samo govorili, dane>s pa so naši upi uresničeni.
Ob priliki občinskega praznika v Laškem smo imeli lepo urejen veselični prostor. Kolektiv v Laškem je bil zelo prizadeven in je zato organizacija potekala kot po maslu. Žal nam vreme ni bilo posebno naklonjeno; kljub temu pa smo se veselili, ko smo slišali, da so obiskovalci našega veseličnega prostora plesali z dežniki v rokah na plesnem odru, se pravi, da je bilo razpoloženje tako ogreto, da ljudi niti kislo vreme ni spravilo v slabo voljo.
Odprli smo novo samopostrežbo »Ostrožno-« in se sedaj veselimo skupaj s prebivalci Ostrožnega, da stoii tam nova trgovina, ki So si jo ljudje tako želeli in katero SO' tako težko pričakovali.
Odprli smo nov Market na Ljubljanski cesti. To je naš prvi Market v verigi, ki bo- še sledila. Prva stranka, ki je vstopila skozi vhodna vrata, je to: storila popolnoma mirno; brez vsakega hrupa in razburjenja, čeravno za ta dogodek ne moremo reči, da je bil majhen. Širjenje naselja na Otoku III je narekovalo: potrebo po novi trgovini na tem območju in popolnoma prav je, da je tam zrasel moderen Market, ki ne bo samo zasitil potreb po trgovini na tem območju, temveč bo modernemu novemu naselju tudi v opazen okras. Ob otvoritvi Marketa smo lahko še toliko bolj ponosni, ker smo
se ravno pri Marketu srečali z novimi elementi poslovanja in jih uspešno rešili.
Sledila je otvoritev Marketa na Dolgem polju, ki je popolnoma enak svojemu bratu na Ljubljanski cesti. Prebivalci Dolgega polja in okolice v njem najdejo vse, kar jim je potrebno za zadovoljevanje vsakodnevnih potreb — od šivanke, pa do velike izbire svežega mesa.
Odprli smo vrata samopostrežbe »Soča«, katero smo razširili, ji dali novo obleko in nadvse estetski videz. Repreizentirali smo jo našim potrošnikom tako, kakor smo to najbolj znali in mogli. Sedaj smo zelo veseli, če slišimo, na nam potrošniki povejo da je naša »Soča« pravljična trgovina. Želimo si, da bi to bila in ostala prava delikatesna Trgovina z najbogatejšo izbiro.
Šmartno v Rožni dolini je dobilo novo »MERK« trgovino. Šmartinča-ni bodo imeli v njej mnogo: večjo: izbiro kot v dosedanji trgovini in kul-turnejšo postrežbo. Čeprav je za sedaj urejena še kot klasična trgovina, je opremljena s takšnimi elementi, da jo zmoremo čez noč po potrebi preurediti v samopostrežbo.
Veliko novega bi bilo še povedati povsod in na vsakem delovnem mestu v našem podjetju. Samo. v preteklem letu smo dosegli, izredno lepe uspehe, tako da se imamo s čim pohvaliti. Vsak uspeh jei uspeh kolektiva. Izvedba nekega dela je nemogoča brez sodelovanja več enot. Sedaj smo pa tam — SODELOVANJE, to je beseda, katero smo potrebovali in katero bomo redno rabili še v naprej, da bomo lahko spet pisali VELIKO NOVEGA PRI NAS.
Kako gledamo na razvoj prehrambene trgovine v občini Celje?
Iz resolucije Zvezne Ljudske skupščine povzemamo sledeče:
»Zaostajanje trgovine predstavlja disproporc v našem gospodarskem razvoju. Treba ga je odpraviti, da bi lahko ta gospodarska dejavnost uspešno izvršila svoje poslanstvo v procesu socialistične družbene reprodukcije. Odprava tega disproporca je nujna potreba naše družbe in eden izmed važnih pogojev gospodarske stabilizacije in gospodarskega razvoja«.
Trgovina, ki zavzema v družbenem proizvodu občine Celje drugo mesto s 16,9% udeležbe, ima v procesu reprodukcije kot posrednik med
proizvodnjo in potrošnjo pomembno vlogo. Od njene učinkovitosti in ekonomičnosti je zelo odvisno obračanje sredstev t.er kroženje blaga, kar je posebno pomembno: za hitrejši razvoj proizvodnje in za znižanje stroškov gospodarstva.
Trgovina in njena vloga v našem gospodarskem razvoju postaja vse pomembnejši faktor hitrejšega napredka gospodarske, aktivnosti naše družbe. Spoznanje, da je trgovina neločljivi sestavni člen v verigi proizvodnja — potrošnja in da nerazvitost trgovine vnaša motnje in zastoje v proces proizvodnje in potrošnje. bo prispevalo k resnemu raz-
mišljanju. kako omogočiti trgovini hi treje dohitevanje razvojne stopnje proizvajalnih organizacij.
Povojni razvoj trgovine na drobno: v naši občini beleži močno zaostajanje za Ljubljano, Mariborom in Kranjem. Vse dosedanje analize o sposobnosti naše trgovine samo potrjujejo to ugotovitev. V Celju nam danes manjka cca 4.000 m2 prodajnih prostorov. Ob upoštevanju, da je Celje gospodarsko središče zaključnega geografskega področja, je ta primanjkljaj toliko bolj izrazit in opravičuje negodovanje potrošnikov. Zaradi svoje nerazvitosti, trgovina ni v stanju nuditi potrošniku vso tisto blago- katerega proizvaja domača industrija.
Z namenom, da vsakemu bralcu tega članka omogočimo, da sam presodi in oceni sposobnost celjske, prehrambene trgovine dajemo:
PREGLED
razpoložljivih kapacitet prehrambene trgovine v občini Celje po stanju na dan 31. 12. 1966 in realizacije blagovnega prometa v letu 1966.
1.	Število klasičnih
prodajaln	72
2.	Število SP (samopostrežnih) prodajaln	13
3.	SKUPAJ 1 + 2	85
4.	Število zaposlenih v
klasičnih prodajalnah	186
5.	Število zaposlenih v
SP prodajalnah	166
6.	SKUPAJ 4 + 5	352
7.	Prodajne površine v klasičnih prodajalnah
v m2	2.465
8.	Prodajne površine v SP
prodajalnah v m2	1.395
9.	SKUPAJ 7 + 8	3.860
10.	Dosežep blagovni promet
z živili v SP prodajalnah v N din	28,800.000
11.	Dosežen blagovni promet z ind. blagom v
SP prodajalnah v	N	din 5,261.000
12.	SKUPAJ 10	+ 11	34,061.000
13.	Dosežen blagovni pro-
met z živili v klasičnih prodajalnah	v N	din	53,010.009
14.	Dosežen blagovni
promet z ind. blagom v klasičnih prodajalnah v N din	3.881.000
15.	SKUPAJ 13	+ 14	56,891.000
16.	SKUPAJ dosežen promet z živili v SP in klasičnih prodajalnah
v N din	81,810.000
17.	SKUPAJ
11 + 14 + 16 v N din 90,952.000 OPOMBA:
V	pregledu so zajete vse prodajalne na območju občine Celje ki prodajajo prehrambeno blago.
V	občini Celje živi 56.108 prebivalcev. ti prebivalci pa tvorijo 17.821 gospodinstev.
-j
1
Tako gledamo na razve?! prehrambene trgovine, v občini Celje?
(Nadaljevanje z 2. strani)
Iz predloga razpoložljivih kapacitet življske trgovine v občini Celje in dosežena blagovnega prometa v letu 1966 lahko ugotovimo:
—	da je bila povprečna mesečna potrošnja živil v preteklem letu na eno gospodinstvo 459.- N din ali 146.- N din na prebivalca občine Celje;
—	da odpade na eno prodajalno 209 gospodinstev ali 660 prebivalcev;
—	da odpade na eno SP prodajalno 4.316 prebivalcev (v SRS 10.400, v SFRJ 20.450, v Švici 3.800 in v CSSR 1.365 prebivalcev);
—	da odpade na eno SP prodajalno 108 m2 prodajnih površin (v SFRJ
130.9	m2);
—	da odpade na eno klasično prodajalno samo 34,20 m2 prodajnih površin (v SRS 47 in v SFRJ
32.9	m2);
—	da je povprečno zaposlenih v eni SP prodajalni 12,8 trg. delavcev (v SRS 10 in v SFRJ 9,7 trg. delavca) ;
—	da je povprečno zaposlenih v eni klasični prodajalni 2,6 trg. delavca (v SRS 3,6 in v SFRJ 2,3 trg. delavca);
—	da je bil dosežen povprečni mesečni promet na en m2 prodajnih površin v SP prodajalnah 2.200,-N din in v klasičnih prodajalnah 1.792.- N din;
—	da je bil dosežen povprečni mesečni promet na enega trg. delavca v SP prodajalni 21.156.- N din.
Prikazani podatki nam ne povedo mnogo, saj iste ne moremo primerjati z ostalimi kraji, da bi lahko s takšno primerjavo točno opredelili naše mesto v slovenski prehrambeni trgovini in da bi nam lahko takšna primerjava potrdila naše ugotovitve o zaostajanju celjske trgovine. Kljub temu pa nam podatki dokazujejo, da v celjski občini trenutno manjka cca 1000 m2 prodajnih površin za prehrambeno trgovina Iz pregleda ie razvidno, da odpade na eno prodajalno 660 prebivalcev kar je znatno nad evropskim povprečjem, ki se giblje me d350 — 430 prebivalcev na eno prehrambeno prodajalno. Prav-tako ie povprečno število zaposlenih v eni klasični prodajalni sorazmerno niško, saj odpade na eno prodajalno samo 2,6 trg. delavca in je bil dosežen povprečni mesečni promet na enega trg. delavca (živila in ind. blago) 25,489.- N din. Takšno stanje zgovorno dokazuje;, da je trgovski delavec v klasični prodajalni preobremeni en. Ta preobremenitev se vsestransko odvaža: red v prodajalnah ni na ustrezni višini, kulturna postrežba šepa, mnogokrat se; pojavljajo v raznih prodajalnah nepotreb-
ne vrste kupcev. Vsi ti negativni pojavi neugodno vplivajo na potrošnika in mu potrjuje vtis, da trgovina takšna kot je, še ni sposobna v celoti izpolniti svoje naloge v procesu socialistične, družbene reprodukcije.
Prebivalstvo občine Celje se je v zadnjih 20. letih podvojilo. Nastale so nove stanovanjske soseske. Ko so rasti a nova stanovanjska naselja se ni nihče resno zamislil nad dejstvom, da bo novim stanovalcem neobhod-no potrebna trgovina osnovne preskrbe. To vprašanje so urbanisti delno rešili. Ni bilo pa rešeno; kdo bo financiral ali zagotovil investicijska sredstva za uresničitev urbanističnega programa. Ko je še obstajal občinski DIS so se njegova sredstva
(pregled dela iz zasedanj v preteklem letu)
Upravni odbor:
UO je imel v letu 1966 skupno 30 sej. 24. 5. 1966 je bil konstituiran novo izvoljeni UO; predsednik UO je tov. Vida Kambič, vodja fakturnega oddelka, namestnik predsednika pa tov. Cveto Kolenc, vodja em-balirnice.
Upravni odbor je v minulem lejtu budno spremljal rezultate finančnega poslovanja po mesečnih brutto bilancah, periodičnih obračunih in
namenila za vse drugo samo za trgovino osnovne preskrbe je ostalo tako malo, da je o teji sredstvih nesmiselno pisati, saj so mnogokrat predstavljala v posameznih obdobjih le 1 % od vlaganj v ostalo gospodarstvo.
Postopna reorganizacija trgovine v Celju je polagoma ustvarjala možnosti za resnejši prehod v bolj organizirano delo. Z združitvijo trgovskega podjetja »KOLONI ALE — ŽIVILA« in »POTROŠNIK« Celje, se je formiralo novo trg. pod j. »MERX«. S to združitvijo je bila podana možnost hitrejšega razvoja grosistične dejavnosti prehrambene stroke.
Dne 1. 1. 1963 je prišlo do pomembne integracije v celjski maloprodajni mreži. Formiralo se je novo detajlistično podjetje »MERX« v sklopu grosističnega pod j. in tako je nastalo novo združeno podjetje na debelo in drobno »MERX« Celje.
(Nadaljevanje prihodnjič)
samoupravljanja
zaključnem računu za leto 1965, sprejemal ukrepe za izvajanje nalog’ v zvezi z gospodarsko reformo, ukrepe za zmanjšanje stroškov in iskanje notranjih rezerv, pripravljal predloge za reorganizacijo dela posameznih služb, ukrepe za zmanjšanje zalog in povečanje količnika obračanja povečanje, prometa na zaposlenega, proučitev prodajnih področij za temeljitejšo obdelavo terena, zmanjšanje neproduktivnih delovnih mest in učvrstitev notranje organizacije. Nadalje je upravni odbor razpravljal o. problematiki komercialne slu-(Nadaljevanje na strani 4)
Organi delav. samoupravljanja
(Nadaljevanje s 3. strani) žbe v zvezi z nabavo blaga, stanja zalog v skladiščih in o tržni situaciji.
UO je razpravljal in spremljal gospodarske spremembe in sprejemal ustrezne ukrepe v gospodarski organizaciji za uspešno gospodarjenje in izpolnje,vanje sprejetega družbenega plana za leto 1966.
Kot vsako leto je pred pričetkom novega šolskega leta obravnaval UO tudi predloge kadrovske komisije za šolanje kadrov v oddelkih za odrasle. in izrednih slušateljev srednjih in višjih šol. UO je ugotavljal, da je veliko število zaposlenih delavcev, ki niimajo popolne osemletke. Letos obiskuje oddelek za odrasle 7 delavcev, kar je vsekakor premajhen odziv. zato bo kadrovska komisija pripravila analizo delovnih mest;, na katerih se zahteva popolna osemletka, saj bo potrebno načrtno pristopiti k usmerjanju posameznikov k dopolnilnem šolanju.
UO je nadalje spremljal personalno problematiko v podjetju in razpravljal o namestitvah, premestitvah in razrešitvah.
Več razprav je bilo posvečenih problemu porasta terjatev do kupcev, kar povečuje potrebo: po obratnih sredstvih. V zvezi z neugodno strukturo prodaje je UO razpravljal, da bodo morale tako posamezne poslovalnice, kakor tudi trgovski potniki posvetiti večjo skrb za izboljšanje stanja. Posebno skrb je potrebno posvetiti tudi prodaji kave.
Predsenik: V. Kambič
Delavski svet:
Centralni delavski svet je v preteklem letu imel 11 zasedanj. V mesecu maju je potekel mandat namestniku predsednika CDS-a in je bil za namestnika izvoljen tov. Cveto Pavline, poslovodja SP Soča; predsednik CDS-a je tov. Godec Stanko, šef sektorja prodaje na drobno Celje II.
V minulem letu je centralni delavski svet poleg tekoče problematike razpravljal o oročitvi sredstev iz poslovnega sklada podjetja Kreditni banki Celje, in najetju Kredita za opremo novih in adaptiranih samopostrežnih poslovalnic.
Na 9. rednem zasedanju dne 25.
3.	1966 je bil sprejet statut podjetja. Na zasedanju dne 27. maja 1966 je bil ponovno: obravnavan plan investicij za leto 1966. Hkrati je bil zaradi vskladitvej virov financiranja z investicijskim programom sprejet rebalans elana investicij za leto 1966.
25. 7. 1966 je bil med ostalim sprejet pravilnik o delitvi osebnih dohodkov z veljavnostjo od 1. 7. 1966 dalje.
Centralni delavski sve;t. je na navedenem. zasedanju obravnaval elaborat o prednosti pripojitve trg. podjetja IZBIRA Laško k trgovskemu
podjetju MERK Celje in je bil sprejet sklep o pripojitvi podjetja IZBIRA; v celoti je bil potrjen elaborat in pogodba. Na zasedanju dne
18.	8. 1966 je bilo sklenjeno;:
1.	Delavski svet Izbire Laško’ se je preimenoval v obratni delavski svet sektorja prodaje na drobno Laško.
2.	Za člane CDS-a so bili izvoljeni: Potušek Jože, Colner Pavel, Kokol Silva.
3.	Za člana UO je bil izvoljen tov. Preščak Jože. za namestnika pa tov. Vodopivec Maks.
Na istem zasedanju je centralni delavski svet obravnaval predlog upravnega odbora v zvezi s pritožbami na analitično oceno delovnih mest.
Do potrditve pravilnika o delovnih razmerjih podjetja je, centralni delavski svet sprejel začasni sklep o potrditvi in veljavnosti poglavja-VII, VIII in IX osnutka pravilnika o delovnih razmerjih, t. j. od vključno člena 98 do vključno člena 149. Ostalega dela osnutka pravilnika ni bilo: mogoče tedaj sprejeti, upoštevajoč napovedane spremembe z naknadno izdanimi uredbami.
CDS je sprejel tudi sklep o- ustanovitvi poslovalnice MARKET Otok III in odobril preureditev poslovalnice, Ostrožno v SP ter sprejel sklep O' preimenovanju poslovalnice.
Na, zasedanju dne 10. novembra 1966 je bil sprejet sklep o prevzemu obveznosti pri stanovanjskem skladu KB Celje za prodajalno; BOREC v Prešernovi ulici in sklep o ustanovitvi nove poslovalnice Po- preureditvi prostorov; naziv poslovalnice naj bi bil BONBONIERA.. Nadalje ie odobril ustanovitev poslovalnice MARKET Dečkova c. in preimenovanje poslovalnice Soča v SAMOPOSTREŽBA SOČA.
Dopolnjen je bil pravilnik o štipendijah z določitvijo višine štipendije za slušatelje Višje komercialne šole, ker pravilnik ni predvidel višine štipendije za redne študente, višjih šol.
CDS je odobril na istem zased« -njuniu tudi preureditev poslovalnice RIMSKI DVOR v SAMOPOSTREŽBO RIMSKI DVOR. Adapta-ci "ska dela se že izvajajo.
Na zasedanju CDS-a dne 14. 12.
3 968 ie bil sprejet sklep o imenovati to šefa splošnega sektorja. Vse od odhoda tov. Zupanca Ludvika je bilo navedeno delovno mesto nezasedeno, za reševanje pravnih zadev p3: je podjetje zaposlilo honorarno tov. Golouha Cirila. Na osnovi predloga UO je komisija za razpis vodilnih delovnih mest izvršila razpis za delovno mesto šefa splošnega sektorja. V 15. dnevnem razpisnem roku se je priglasil tov. Bele Marian. Komisija za razpis je na osnovi predloženih dokumentov ugotovila, da ima
kandidat vse pogoje, ki s© zahtevajo za navedeno delovno mesto, t. j. dokončano pravno fakulteto z opravljenim sodniškim izpitom. Z ozirom na to je CDS sprejel sklep o imenovanju tov. BELE Marjana za šefa splošnega sektorja.
CBS je na istem zasedanju sprejel sklep o: potrditvi sprememb in dopolnitev pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Do sprememb, ki so bile sprejete je prišlo zaradi pripojitve IZBIRE Laško in pa zaradi vskladitve posameznih členov s spremembami, ki jih nakazuje Temeljni zakon o delovnih razmerjih. Spremembe dopolnjujejo čl. 63, 65. 67, 93, 94 in 98 že sprejetega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov.
CDS je obravnaval pritožbe na prioritetno listo za razdeljevanje stanovanj in je po proučitvi istih sprejel naslednjo
PRIORITETNO LISTO za razdeljevanje, stanovanj in sredstev za potrebe izgradnje stanovanj in soudeležbe za stanovanja dodeljena od drugih delovnih org.
Za dodelitev stanovanja:
1.	Mirnik Jože
2.	Pejša Zvone,
3.	Popovič Sr etan
4.	Kuprešak Stipe
5.	Meznarič Friderik - Žafran Cvetka
Za dodelitev sobe:
I.	Konhajzler Anica
Za soudeležbo pri dodeljenem stanovanju od druge delovne organizac.
1.	Smolnikar Ivan
2.	Crep Marta — blag.
3.	Dobravc Katica
4.	Breznik Ljudmila
5.	Stucl Anica
6.	Tajnšek Štefka
7.	Crep Marta - posl. »GABERJE« 3. Hren Stane
9.	Rozman Franc
19.	Škorjanc Anica
II.	Kodela Ankica 12. Černec Romana
Za dodelitev posojila za induvidualno gradnjo:
1.	Špeglič Ivan
2.	Volavšek Ivanka
3.	Kolenc Cveto
4.	Godec Stanko
5.	Vilhar Majda
6.	Hriberšek Franc
7.	Kojnik Anica 3. Zupanc Marica 9. Pavline Silvo
10.	Vrbovšek Sonja
11.	Jesenšek Vinko
12.	Pušnik Marija
13.	Podp-latan Vlado
14.	Mithans Ivan
CDS je sprejel predlog stanovanjske komisije da se pri razdeljevanju stanovanj in kreditov daje pred-
0 sadju in zelenjavi
Iskanje načinov, kako kupca med drugim čimbolj zadovoljiti tudi s kvan.e,:nim sadjem in zelenjavo, nam mora postati še vse večja vsakodnevna skrb. Zato moramo predvsem voditi več računa o izgledu tozadevnih oddelkov v naših samopostrežnih trgovinah in seve tudi v klasičnih, ki nam morajo pomeniti kar najbolj učinkovito vabo za gospodinje, ki po lepem sadju in zdravi zelenjavi pač vse bolj segajo, ko so sicer željne naše vsestranske pozornosti in hitre ter vljudne postrežbe.
Čeprav smo- v tem pogledu naredili pri nas v zadnjem času že dokaj precejšen korak naprej, še zda-leka ne moremo trditi, da smo storili dovolj, kaj šele da bi se kosali s trgovci s sadjem in zelenjavo preko naših meja, Dotični, ki so že imeli priložnost in so si lahko ogledali tozadevne trgovine v tujini, vedo, da ne gre za pretiravanje in da so trgovine oziroma stojnice urejene; zunaj izredno skrbno, založene pa s čudovito lepim sadjem in zelenjavo, zlasti pa ni moč nikjer zaslediti malomarnosti, nagnitega, slabega, neočiščenega ali neopranega blaga.
Pri nas žal ni tako. Nasploh je znano, da v naših trgovinah težko naletimo na kvaliteto tega blaga, ki bi pa lahko brez dvoma bilo boljše, v kolikor bi se naši ljudje — proizvajalci in trgovci, pač nekoliko bolj zavedali, da imajo opravka z občutljivim in pa hitro pokvarljivim blagom. Vemo tudi, da je za uspešnejše poslovanje zelo pomembna in važna že sama nabava teh proizvodov. Ta je pri nas po svoje težavna in
ORGANI DELAVSKEGA
SAMOUPRAVLJANJA
(Nadaljevanje s 4. strani) nost tistim prosilcem, ki so zaposleni v podjetju nad 5 let, kar naj bi se vneslo kot dopolnilno v pravilnik za radeljevanje stanovanj podjetja.
Na navedenem zasedanju je bil nadalje sprejet predlog spremembe kalkulacij in določitev tarife za prevoze z lastnimi tovornimi vozili.
Tarife za prevoze z lastnimi tovornimi vozili že več let niso bile spremenjene, čeprav so se medtem občutno zvišali stroški vzdrževanja, cene gorivu in mazivu avtomobilskim plaščem.
Centralni delavski svet je sprejel tudi sklep, da se dovoli članom kolektiva koriščenje pralne ploskve pri mehanični delavnici za pranje lastnih osebnih vozil: pranje opravi vsak sam in plača 2,00 ND, v kolikor pa si opere vozilo in mu mehanik istega podmaže pa se določi tarifa 4,50 ND.
Predsednik: S. Godec
precej zahtevna. Če se kupuje preveč, nastajajo občutne izgube zaradi zniževanja cene in prekomernih odpisov, sicer pa je prevelika bojazen zopet škodljiva, če se poraja večje povpraševanje, ko izbije negodovanje kupcev, trgovina pa je, prikrajšana v pogledu ustvarjanja dohodka. No obetamo si. da nam bo evidenca, ld smo jo pričeli uvajati v samopostrežnicah, vsekakor zelo koristen pripomoček.
Nasploh pa je najvažnejše, da po trgovinah brž zavlada pravi posluh za nego tovrstnega blaga, ki mu je poleg drugih živil v trgovini potrebno posvetiti kar največ pozornosti, saj je pretežna večina tega blaga silno občutljiva. Nizke temperature in več vlage zahtejvajo predvsem solata, špinača, redkvica in vse vrste svežega zelja, nizke temperature in manj vlage pa jabolka, južno sadje, breskve, grozdje in podobno:.
Z nego blaga je potrebno začeti že pri samem prevzemu pošiljk, zlasti tistih, ki ne gredo sproti v pro dajo in jih je ustrezno vskladiščiti. Važno je voditi računa o zrelosti in poskrbeti je treba, da se nagnito sadje in zelenjava takoj prebere, oziroma očisti, sicer pa je trgovino dopolnjevati le s prebranim sadjem in to po stopnji zrelosti. Nadalje je, skrbeti za ustrezno embalažo, kajti v primeru, da hranimo špinačo v zaprtem zaboju, se bo ta mimogrede vnela.
Kar zadeva naše dobavitelje, jih bo navaditi, da nam bodo dobavljali vse vrste zelenjave v že očiščenem stanju in ne povsem brezbrižno kot doslej. Vsako nadaljnje čiščenje, ki ga je primorana vršiti trgovina na drobno pa mora biti opravljeno v skladišču, nikakor pa ne v prodajal-
Tako je prav
Z ureditvijo trgovskega lokala poslovalnice »Gorica« v Šmartnem v Rožni dolini smo bili Šmartinčani prav prijetno presenečeni. To še tem bolj, ker je bil lokal stare poslovalnice nemogoč tako za službujoče trgovce kot za potrošnika, Z ureditvijo in adaptacijo trgovine, v podstrešju pa še dvoje samskih stanovanj, je rešen večletni krajevni problem.
Lokal je znotraj in zunaj zelo estetsko urejen z lepimi izložbenimi okni in vhodom. Blago je razporejeno tako, da ima kupec pregled nad vsem, kar omogoča večji in hitrejši nakup — v stilu samopostrežbe. S hladilno vitrino, v katero bodo lahko vsaj enkrat tedensko poskrbeli tudi za meso, bo poslovalnica zadovoljila
ni, kjer ne gre samo za nered, temveč tudi za negativen vtis, ki ga takšno čiščenje nedvomno naredi na potrošnika.
Posebno skrb in nego zahteva tovrstno blago zvečer. Neprodane količine sadja, zlasti pa zelenjavo moramo očuvati in ji zagotoviti odgovarjajočo kvaliteto ter svežino do naslednjega jutra. Priporoča se, da se hitro pokvarljivo blago prenese v hladnejši prostor, v klet ali skladišče:, kjer je zelenjavo razgrniti po podu, pogrnjenim s papirjem. Če pa puščamo manjše količine solate in podobno v gajbah, je priporočljivo, da preko teh položimo ustrezno velike pole zmočenega papirja.
Po nekaterih naših trgovinah bi glede na čuvanje in ravnanje s sadjem in zelenjavo ne bilo posebnih pripomb, vendar je teh razmeroma še malo. Želimo čimpreje doseči, da bodo- temu blagu posvečali vso pozornost, prav vsi, od poslovodij do poslednjega delavca v trgovini, doseči pa tudi, da bo sadje in zelenjava v trgovini skrbnejše sortirana in lepše razstavljena, predvsem pa čista.
Blago te vrste moramo razstavljati z občutkom in čimbolj bogato, saj male količine kupcem vsiljujejo videz ostankov in so po navadi zato obsojene na znižanje cene in na odpis. Pri sadju moramo znati pri tem izkoristiti kontraste lepih barv, sezonskim ter novim artiklom pa je potrebno določiti lepše in dostopnejše mesto v prodajalni, kjer jim je namestiti tudi ustrezno reklamo.
Vprašanje zase so razni nečisti in stari zaboji po klasičnih trgovinah, v katerih se marsikje pomikajo manjše količine sadja ali zelenjave, kar pa je za potrošnika odbijajoče, četudi gre morda še za dobro kvaliteto, za lep in zdrav sedež; zato je tudi izgledu embalaže potrebno posvečati kar največ pozornosti.
Miloš Jagodič
... »MERX«!
tudi vse tiste, ki morajo sicer v Celje.
Kaj pomeni dobro urejen lokal, bo najbolj zgovorno potrdil podatek, da so že prvi dan v novem lokalu prodali za cca 270.000.- S din raznega blaga.
Šmartinčani se vsem, ki so pripomogli k tako lepi ureditvi lokala, predvsem pa tov. Groblerju in požrtvovalnemu poslovodji tov. Bratušku lepo zahvaljujejmo.
Ob tem pa naj povemo še našo dolgoletno željo po buffetu, za katerega smatramo, da bi se idealno obnesel v sklopu poslovalnice MERX.
Šmartno- 23. I. 1967.
Potrošniki
Vaša kava na
»MERX-ova« kava se na tržišču vse bolj in bolj uveljavlja. K temu pripomorejo1 dobra, kvaliteta, zmerne cene in solidna embalaža.
Veliko truda je bilo že vloženo-skozi dolga leta, da smo- to dosegli in da se prodaja naše kave vsako leto stopnjuje ter stalno povečuje in izboljšuje, asortiment embalaže.
A ko se povrnemo za kakšnih osem let v preteklost, moramo ugotoviti, da nismo razpolagali z lastnim pražilnikom, z mlini za kavo, z zapiralnimi in embalirnimi stroji itd. Pošiljati smo morali kavo v Ljubljano na praženje in ravno tako so jo v Ljubljano pošiljale tudi druge velike firme. Toda že tedaj smo- kavo sami embalirali.
Naša prva vrečka za 100 g pražene kave je bila izdelana iz brezlesnega papirja in prevlečena s celofanom. Takratna uporaba oziroma potrošnja kave je bila na splošno minimalna, saj je tedanja prodaja znašala komaj 6 % od današnje. Kava se je uvažala v minimalnih količinah in zanjo ni bilo posebnega povpraševanja, kar pa je končno tudi razumljivo, saj so bile tedaj vsepovsod le klastične trgovine v katerih ni bilo zanimanja za embalirane predmete, zato tudi ne za kavo.
Zelo hitro- je prišlo v trgovini do preokreta. Druga za drugo so se odpirale samopostrežbe in z njimi je naraščalo povpraševanje po embaliranem blagu. Interesantno je, da je tudi klasična trgovina kot tekmica mlade — moderne samopostrežbe pričela zahtevati vse več embaliranega blaga. Veliko prednosti ima primerna embalaža, saj je postrežba v trgovinah hitrejša, bolj! higienična in blago je vedno dobro- zaščiteno pred najrazličnejšimi zunanjimi vplivi, kot so vlaga, prah, otipavanje itd.
Posebno omembno mesto zavzema embalaža pri praženi kavi in seveda tudi pri mleti, prav tako pri čajih, dišavah in pri vseh predmetih, ki so dovzetni za vlago, neprijeten vonj in ki hitro izgubijo aromo-.
Veliko truda smo vložili da smo embalažo izboljšali, tako po- kvaliteti kot tudi po estetskem zunanjem videzu, saj so nas spremljale! pogoste težave ob pomanjkanju materiala. Seveda pa smo morali vedno budno paziti tudi na kvaliteto kave, na pravilno sestavo kavnih mešanic in na pravilno praženje kave ter na njgno mletje. Velike važnosti pri praženju je enakomerna temperatura, ker se le s takim praženjem lahko doseže, da so vsa zrna enako- o-barvana, da niso nekatera zažgana druga pa surova. Ako je kava premočno pražena, izgubi znaten del svoje arome, poleg tega pa je v nekaj dneh skoraj neuporabna. Eterična olja in kofein, ki se pojavlja-
li u* v v
trziscu
jo v mastnih madežih na zrnih, postanejo žarka. Takšna kava ima potem okus po preležani kavi in jo kupec nezadovoljen kritizira in zavrača zaradi nemogočega okusa.
Če se zopet povrnemo k embalaži, se nam v prvi vrsti postavlja vprašanje, kakšna mora biti embalaža, da kavo primerno zaščiti pred vsiljivimi zunanjimi vplivi. Najprimernejše so vrečke iz dvojnega celofana ali dupleota, kakor tudi plasti-ficirana alufolija. Za kavno embalažo pa je tudi izredno posvečena pločevina ali pa različne plastične, doze.
K povečanju prometa s kavo sta nam izdatno pripomogla dva lastna pražilnika in mlin za kavo. Na tržišču smo- se prvi pojavili z mleto kavo. Naša mleta kava je tako iskana, da je še danes sorazmerje med mleto in zrnato kavo pri nas 85 % proti 15 %>.
Pri mletju kave je bistvene važnosti, da so mlini kvalitetni, s tem ni misliti samo- na fino- mletje, kajti p-otrebno je imeti mlin na vodno hlajenje, saj bo le pri takšnem mletju kava zdržala okus in vse svoje naravne oblike. Če se kava pri mletju preveč segreje, je rezultat podoben, kot če bi jo premočno pražili, zato je hlajenju pri mletju posvečati vspo pozornost.
Pričakujemo nov mlin na vodno hlajenje in to z veliko kapaciteto. S tem bo nedvomno pri naši proizvodnji in prodaji kave veliko pridobljenega.
Resno moramo razmišljati na nakup modernega pražilnika s kapaciteto, ki bo- zadoščala našim naraščajočim potrebam, če si namreč hočemo utirati nova pota na tržišče in
Udeležba mlm podjetja na
Dejavnost našega poslovanja se je p-0 letu 1960, ko smo vse bo-lj prehajali na embaliranje prehrambenih artiklov ter širili aso-rtiman, vse bolj razvijala v tej smeri.
Del asortimana našega embaliranega blaga predvsem takšnega, kjer nam kalkulacija dopušča franko- dostave na daljše relacije, smo poto-m dveh potnikov, ki smo jih zan-oslili za prodajo v Zagrebu in v bližnji o-kolici ter Vojvodini dobavljali na omenjene terene.
V poznejših letih pa se je zmogljivost naše embalirnice še povečala ter smo vsled tega začeli iskati nova tržišča za plasiranje embaliranega blaga.
Da bi prišli v kontakt z novimi kupci smo se odločili da začnemo razstavljati na Zagrebškem velesejmu.
Spomladi 1965 smo prvič razstavljali v lastnem Štantu živilskega pa-
utrjevati doseganje dosežke moramo paziti, da bo vsa kava enako pražena in da med enim in drugim praženjem ne bo niti najmanjše razlike. Pri doziranju po količini smo že dosegli svoj cilj, saj naš novi stroj Ha-mac dozira volumensko popolnoma natančno. Važno je, da pri doziranju ne pride niti do najmanjših razlik v teži.
Naše, kave se pogostokrat preisku-šajo, o njihovi kvaliteti pa se vodi stalna kontrola. Od konkurenčnih podjetij nabavljamo vzorce in jih primerjamo z našo kavo. Pri preizkušnjah, to je pri tako zvanem testiranju zavzemajo naše kave običajno prvo mesto. Prodaja »MERX-ovih« kav teče uspešno širom vsgh republik in to predvsem zaradi priznane kvalitete ter zaradi velikega prizadevanja prodajne službe in reklame.
Kavo in drugo embalirano- blago redno razstavljamo na pomladanskem in jesenskem zagrebškem velesejmu. S tem razširjamo krog interesentov za naše proizvode in ugled »MERX-a« raste iz dne,va v dan. Z uspehom prirejamo brezplačne degustacije kave v raznih krajih in potrošniki se poskušenj kaj radi udeležujejo. Tudi to je eden od načinov, s katerim povečujemo prodajo kave in drugega embaliranega blaga. Z reklamo po raznih časopisih in radiu nam prav tako na svojstven način uspeva razširjati prodajo naših proizvodov, ki jih danes pozna skoraj že vsak Jugoslovan.
S sedanjimi uspehi pri prodaji kave pa čeprav so veliki še ne smerno biti zadovoljni, kajti naših konkurentov je vedno več, tudi oni so vedno močnejši in moramo zato skrbeti še za nadaljnje izboljšave, tako pri praženju in mletju kot tudi
pri embaliranju.
Ravnikar Božidar
zapbšhni velesejmu
vil j ona, razstavili smo pester asor-timan našega embaliranega blaga predvsem pa dali povdarek naši praženi in mlr;ti kavi.
Afirmacija ter komercialni uspeh je bil povsem zadovoljiv.
Pri vseh nadaljnih udeležbah in sicer 1965 jeseni ter v letu 1966 dvakrat. smo pridobili po vsej državi nove kupce, ki so nas na velesejmu osebno obiskali. Dobri poslovni uspehi zat oniso izostali.
Na velesejmu smo tudi angažirali ter zaprosili nove honorarne potnike, ki mesečno- obiskujejo vse kupce s katerimi smo dobili vgzo na našem štantu.
Povdarjamo. da ie naša doseda-nip 4 kratna udeležba na velesejmu dala zelo dobre rezultate, predvsem pa odlično afirmacijo, kar nam daje garancijo za v bodoče, da se uveljavimo kot solidno podjetje z našimi proizvodnimi obrati.
Ka) pričakujemo Iz ii¥©za
Težko je z zanesljivostjo prognozi ra ti vrste in količine blaga, ki ga bomo uvozili v tekočem letu.
Kot vse kaže, je in bo letos na tržišču dovolj južnega sadja, to so v glavnem pomaranče, mandarine, grapefruit, banane, ananas, arašidi, cocos moka, rozine in dateljni.
Drugo je vprašanje uvoza dišav. Uvoznikov za to blago je več, vendar od vseh teh uvoznikov ni mogoče dobiti zanesljivih podatkov o uvozu, niti kaj nameravajo uvoziti, niti kdaj. Iz prakse vemo, da na tržišču redno: vsako1 leto primanjkuje vrsta dišav. Konkretno primanjkuje cimeta, pimenta, klinčkov, muškat-orehov in muškat-cveta. Dovolj pa je na tržišču popra.
Uvoz kav je zadovoljiv, kar se tiče asortimana in količin. V glavnem je predviden uvoz braziljskih kav Santos in Minas, razen teh pa bomo uvozili tudi nekaj indijskih in afriških kav. Isto velja tudi za čaj; tu prevladuje uvoz ruskega čaja — gruzinskega; razen tega bomo uvozili tudi nekaj indijskega — oirange Pekoe čaja. Težje bo z uvozom ca-caovca z oziroma na spremembo politične situacije v Gani. Mi kot trgovsko podjetje sicer nismo prizadeti ker s tem artiklom ne trgujemo, pač pa bomo to občutili indirektno
Ideja o proglasitvi letošnjega leta za leto mednarodnega turizma, ki je vzniknila v Organizaciji združenih narodov in preplavila današnji svet, ni šla mimo nas — nasprotno Jugoslavija se je postavila na čelo držav, ki so odpravile vize in neprijetne konzularne formalnosti. Pričakovani masovni obisk tujih gostov zato prav gotovo, ne bo izostal.
Vsekakor nas čakajo s prihodom turistov nove naloge, ki jih bomo mogli poleg naše redne programirane dejavnosti uspešno izpeljati le, če bomo nanje dovolj in pravočasno pripravljeni. Turistično že doslej razgibana Slovenija bo v letošnjih me,-secih počitniške sezone nedvomno zaživela v ekstremno pestrem življenju letoviščarjev, izletnikov in popotnikov vseh vrst in narodnosti. Vedeti moramo, da ne bo redek slučaj, ko bo eno ali drugo našo poslovalnico obiskal inozemec, ko bo. turist: zahteval ta ali oni artikel, ki ga je vajen kupovati v domačem kraju, ko bo zahteval to ali ono pojasnilo o izbiri blaga, ki je MERX~ovi« poslo-
zaradi slabšega asortimana blaga v čokol. industriji.
Z ozirom na še vedno prema!e kapacitete naših domačih pivovarn bomo tudi letos uvozili precejšnje količine, piva. Pripravljeni moramo biti prav posebno na turistično sezono, ker kot je znano, pričakujemo letos ogromen dotok tujih turistov. Turisti so močni potrošniki piva in zato je seveda uvoz piva važen in nujen. Uvozili bomo v glavnem vzhodno-nemško in češko pivo; je Pa predviden tudi močan uvoz avstrijskega piva.
Zelo verjetno bodo tudi letos razni intervencijski uvozi, to se pravi uvoz takšnega blaga, ki ga sicer pridelujemo doma vendar se mu je cena iz bilo kakšnega razloga dvignila na takšno: višino, da ne najde opravičila. Za takšne slučaje se »Direkcija za Ishranu« odloči, da z uvozom intervenira na tržišču in s tem prisili domače proizvajalce ali industrijo na solidno kalkulativno ceno. Takšne slučaje smo imeli lani in tudi prejšnja leja npr. pri masti, vinu jabolkah. arašidih, rižu, paradižniku in podobnem blagu.
Računati moramo tudi z uvozom raznih drugih artiklov prav posebno iz Sovjetske zveze, kjer se pripravljajo za letošnje leto močni aranž-mani.	Rupert Pirher
valnici potrošniku na razpolago. Potruditi se bomo morali, da bomo zadostili njegovim željam, tako kot domačemu človeku pa čeprav bo šlo z govorico morda nekoliko bolj trdo:. Poglavitna pri odnosu do tujega gosta bosta predvsem dobra volja in način, s katerim jo bomo izražali — potem smo lahko prepričani, da bo tujec naš trgovski lokal zapustil prijetno: presenečen in da ga bo še obiskal, kadar ga bo pot ponovno vodila skozi štajersko deželo.
Ena pomembnih naših skrbi bodi tudi ureditev poslovnih prostorov tako v notranjosti kot zunaj vbodnih vrat, ki se je v popolnosti dokaj neradi lotevamo. Estetski videz zunanjega okolja je sočna paša za oči slehernega človeka, zlasti še za novega ali prehodnega gosta, ki tuje kraje bolj kritično presoja. Z nekaj dobre volje moramo uspeti, da bodo postala preddverja naših trgovin privlačnejša, pri čemer pa seveda ne smemo pozabiti na notranjščino.
Ko bomo dosegli tisto stopnjo urejenosti in vzornosti, ki bo sleher-
n emu našemu obiskovalcu zarisala nepozabno' sled dobrega vtisa, moramo paziti le še na to, da v bodoče nikoli več ne popustimo.
Urednik
Upokojenci se zahvaljujejo
Z neprecenljivim ve,seljem smo se odzvali povabilu podjetja z dne 31. dec. 1966, zlasti še, ker j,e »MERX« s svojo plemenito gesto pokazal in dokazal, da ni pozabil nas, ki smo nekoč sestavljali prizadeven delovni kolektiv, ki smo se trudili in prizadevali v upanju, da bomo nekoč ustvarili veliko in ugledno podjetje.
Nekdanje nade in upi, ki so postali stvarnost, so se uresničili v naše največje zadovoljstvo, pri čemer nam je še. posebej ljubo, da smo nekoč vložili v delo kar največ napora, ki ni ostal nepoplačan.
Ko smo sedeli na prijetni gostiji med vami, ki ste se nas spomnili, smo- se počutili tako mlade in zdrave kot nekoč. Bilo nam je kakor da smo še; vedno člani kolektiva da sedimo na velikem skupnem zborovanju, kjer kujemo načrte na bodoče dni. Zadovoljni z dosedanjimi uspehi ne smemo počivati, delati moramo s podvojeno silo. da nam bo jutri še boljše, smo razmišljali vsak pri sebi.
Za ljubezniv nagovor tov. direktorja, za lepa darila, za gostoljublie in za vse, s čemer ste nas — upokojence razveselili, se vam vsem članom delovne skupnosti prisrčno zahvaljujemo in v.as pozivamo k še večjim prizadevanjem pri delu, da bo vaš trud. tako kot. je bil naš, dvakrat ali še večkrat nagrajen.
Upokojenci »MERX-a«
Šmartno v Rožni dolini nova Merx-ova trgovina
9. 1. 1967. se je poslovalnica Gorica Šmartno v RD preselila v preurejene prostore. Poslovalnica je preurejena v sodobno trgovino in opremljena z opremo Alprem Kamnik. Pripravljena je takorekoč kot samopostrežna trgovina, le da ima še prodajne mize. Uslužbenci se počutijo kot prerojeni.
Potrošniki izrekajo same pohvale in ugotavljajo, da bi bilo še prijetnejše, če bi odstranili pulte in bi poslovalnica obratovala na samopostrežen način. Zahtevnejši potrošniki so zelo radi obiskovali trgovine v Celju, sedaj pa je opaziti, da pogosto zahajajo v preurejeno trgovino v Šmartnem. Kolektiv trdi. da jih bo moč obdržati kot stalne kupce. Tudi promet je v porastu.
Grobi ar Mirlco
TURIZEM IN MI
! Kadrovska vprašanja
V letu 1966 je na novo nastopilo delo pri »MERX-u« 163 delavcev in sicer 152 v delovnem razmerju za nedoločen čas, 12 pa za določen čas.
Ob priključitvi »IZBIRE« Laško k »MERX-u« se je število zaposlenih pri podjetju dvignilo za 53 delavcev. V letu 1966 je urenehalo z delom pri »MERX-u«:
—	po zakonu 14 delavcev
—	s privolitvijo 31 delavcev
—	samovoljno 7 delavcev
—	po pogodbi — za določen čas 12 delavcev
—	z izključitvijo: 1
Srčne želje našega poslovodje
Se spominjaš Nace tistega dne, ko sVa nastopila delo pri podjetju?
Čestitamo
Iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, čeprav malo. pozno, vsem tovarišem in tovarišicam, ki so praznovali pomemben življenski jubilej — 50-letnico v letu 1966: Matku Hozjanu, Štefki Pavšar, Ivanu Vebru, Jerici Žibert in v letu 1967: Ivanu Divjaku.
*
Mladim ženam in materam:
Avreliji Verdelj, Mariji Dobnik, Štefki Kovač, Ani Antentavšek, Štefki Vengust, Angeli Vinder, Heleni Žlender, Zofiji Turk, Ani Pinter in Silvi Vrane želimo na novi življenski poti obilo sreče in družinskega zadovoljstva, zlasti pa osebnega zdravja in zdravja nadobudnih mladih potomcev.
*
Uredniški odbor naproša vse člane delovne skupnosti, da sodelujejo pri urejevanju te rubrike s stalnim obveščanjem uredništva o vseh pomembnejših življenskih dogodkih in
uspehih sodelavcev v delovni enoti, ker bo. le na ta način mogoče voščiti pravočasno vsem jubilantom, Vsem tistim, ki so se pri delu izkazali s pohvale vrednimi uspehi, ki so uspešno končali šolanje ali ki so v neposredni preteklosti praznovali oz. slavili svoj neobičajni praznik.
Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Marjan Bele. — Izhaja mesečno. —
Uredništvo:	Celje Tomšičev
trg 3/1. telefon 30-77.
Tisk: Papirkonfekcija Krško, obrat Valvasorjeva tiskarna.
Naklada 600 izvodov.