TUDI V LETU 1986 JE BILO DELO KMETIJSKE ZEMLJIŠKE SKUPNOSTI USPEŠNO
Pripravlja se agrokarta občine
Kmctijska zemljiška skupnost v občini je po zakonu o kmetijskih /emljiščih zadolžena m vrsto nalog. Pri vseslranskem urejanju zemlpščje med najvažnej-šimi varovanje kmelijskih zemljišč, izboljšava in komasacija kmetijskih zem-Ijišč. Namen vseh leh agraraih posegov. ki jih izvaja kmetijska zemljiška skup-nosl, v sodelovanju s KZ Ljubljana I /() Uobrunje,je usposabljanje kmetijskih zemljišč za smotrnejšo obdelavo in s lem tudi /a večjo pridelovanje na kmelijski zemlji.
Pri izvajanju programa dela v pre-leklem letu smo izhajali iz predlaga-nih smernic, ki so podane v družbe-nem planu v občini.
V zadnjih letih so se pokazale po-irebe po kvalitetnejšem ovrednote-nju proizvodne sposobnosti kmelij-skih zemljišč. V zakonu o kmetijskih zemljiščih je zapisano, da je Ireba iz-delati agrokarto za tista zemljišča, ki so namenjena za kmetijsko proi-zvodnjo, to pa pomeni, da jc Ireba pripraviti načrt razvojnih usmeritev kmetijstva v občini, ob upoštevanju naravnih danosti. Zamisel izdelave tega načrta je v tem. da smo dosegli tako stopnjo intenzivnosli v kmetij-stvu, ko hitrejši in kvalitetnejši ra-zvoj praktično ni več mogoč brez ce-lovitega in strokovno poglobljenega ovrednotenja produktivnosti kmetij-skih zemljišč in opredelitve njihove primernosti za posamezno vrsto proizvodnje.
Pravno sistemska podlaga za izde-lavo agrokarte v občinah je natanč-neje določena v dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih.
— V zakonu je določeno, da je
treba za kmetijska zemljišča v agro-karti ugotoviti njihovo zdajšnjo in možno produktivnost ter možne dol-goročne usmeritve njihove rabe.
—   Določeno je. da je agrokarta ena od strokovnih podlag za pripravo analize razvojnih možnosti in plan-skih aktov občine, kmetijskih orga-nizacij    in    kmetijskih    zemljiških skupnosti.
—   Določeno je, da je agrokarto treba izdelati v treh letih po uveljavi-tvi zakona o kmetijskih zemljiščih in da njeno izdelavo zagotovi kmetijska zemljiška skupnost.
Časza izdelavo agrokarte je 3 leta od 1. 1. 1986. t. j. v letu 1989 naj bi bil načrt pripravljen. Ker je časa malo, smo že v letu 1986 pričeli s pri-pravami in z delom.
Pripravili smo za lo potrebne stro-kovne podlage. V prostorsko kala-strske načrte, kjerso vrisane oprede-litve zemljišč po ičategorijah, so že vrisane tudi sedanje kulture.
Prvi del navedenega načrta smo žc opravili. Ocenjeno je sedanje stanje proizvodnje in ocenjena je možna proizvodnja po posameznih zemlji-
ških enotah v katastrskih občinah. Ta načrt bo strokovna podlaga za načrtovanje kmetijstva v celotnem prostoru.
Glede na potrebo smo s KZ Ljub-Ijana TZO Dobmnje po prej priprav-Ijenih načrtih sodelovali pri i/boljša-vah zemljišč v sotočju Ljubljanice in Save na cca. 35 ha za njivsko in trav-niško proizvodnjo, pri urejanju zem-Ijišč v Slapah (Sige) na ca. 15 ha za in-tenzivnu travniško proizvodnjo, pri ureditvi proizvodnje dotrajanega sadnega nasada v Repčah na ca. 12ha za njivsko in travniško proi-zvodnjo.
Dokončno smo uredili dotrajan sadovnjak v Volavljah na ca. 12 ha za njivsko in travniško proizvodnjo kouperanta.
Z manjšimi hidromelioracijskimi posegi smo v Besnici in v Podlipo-glavu izboljšali ca. 6ha travniških in njivskih površin.
V hribovitem območju v Češnjicah in v Vnajnarjih smo na površini ca. 2,80 ha urejali gozdne krčevine. Ta zemljišča se bodo v naslednjih letih z intenzivno obdelavo in gnojenjem kultjvirala za njive, ali pa bodozem-Ijišča delno urejena zapašno in košno rabo.
Z malimi melioracijskimi posegi (drenažne cevi, navoz zemlje. plani-ranje) smo v vaseh Podlipoglavu, v Češnjicah, v Vnajnarjih, ob Konjšči-
ci, v /agorid izboljšali ca. I 5ha njiv-skih in travniških površin.
Uspešen je bil poskus na travni-ških in pašnih površinah v Vnajnar-jih. Poskus je postavljen z namenom, da bi proučili uspešnost nekaterih metod izboljšanja travinja. Poskus vodi Biotehnična fakulteta v Ljub-Ijani. Postavljen je na kislih in zelo slabo rodovilnih tleh.
Organizirali smo poučno ekskur-zijo v Savinjsko dolino. Ogledali smo agromelioracije na I9()ha ob novo reguliranem potoku Boljska in na tem kompleksu uspešno izvedeno koma-sacijo, kol tudi akumulacijsko jcze-ro, ki obsega 50 ha nekdanjih kmctij-skih zemljišč. travnikov, v Kombi-natu Hmezad ŽalecTOZD Žovnek, prav tako tudi vzorno čredo mlade plemenske živine. V Zg. Savinjski dolini smo se seznanili z gospodarje-njem na urejenih specializiranih kmetijah v hribovitem območju in v ravnini. Ta poučnaekskurzija je bila zelo uspešna. Udeležilo se je je 33 delegatov.
Veliko truda in prizadevanj smo vložili za ohranitev kmetijskih zem-ljišč, ki naj bi oslala trajno za prvotni namen — pridelovanje hrane.
Z raznovrstnimi agromeliorarij-skimi posegi si kmetijska zemljiška skupnost prizadeva in trudi. da je in bo tudi v bodoče pridelovanje na izboljšanih zemljiščih lažje in dono-snejše.
P.B.