^ ? - 4 l PoOnfno olofono • iotovfnl Leto XX., št. tsb Ljubljana, petek j. novembra 1939 Cena 1 Din Jprovništvoi gubliano, Knatljevo d - Telefon štev 3122. 3123. 3124, 3126 JI 26. (nseratm Dddeleki Ljubljana. Selen* burgovo ul. - Tet 3492 in 2492. Podružnico Maribor: Grajski trg it. 7. Telefon st 2456. 'odružmco Celje Kocenovo ulica 2. Telefon it. 190. Računi on oošt ček. zavodih: Ljubljano st 11.842 Praga čislo 78.180, Wien it 105241 izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnino znaso mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvot »l ubil a na, Knafljevo ulico 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125 3126; Maribor, Graiski trg štev 7. telefon štev. 2455j Celje. Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev 65. lokopisl se ne vračajo. Ekspoze Molotova Ekspoze predsednika in zunanjega ministra sovjetske vlade Molotova je napravil po svetu zelo velik vtis. To ni čudno saj je z izbruhom vojne silno narasla vrednost nevtralnih velesil, zlasti obeh najbližjih. Italije in Rusije, tako da postaja čim dalje bolj važno, kako in kaj mislita Rim ali Moskva o sodobnih mednarodnih problemih. Pozornost je sprožilo že nenadno sklicanje vrhovnega sveta sovjetskih socialističnih republik, to je nekakega vseruskega parlamenta. Bilo je to izredno zasedanje in sklicano tako na naglo, da poslanci iz oddaljenih predelov niti pravočasno dospeti niso mogli. Da bi bila tolika naglica potrebna samo zato, da delegati Zapadne Ukrajine in Zapadne Bele Rusije slovesno deklarirajo svoj pristop v Sovjetsko unijo, se zdi pač mnogo premalo utemeljeno Podoba je, da so tu odločali drugi razlogi. Kateri, je seveda teže reči, a zdi se, da odsevajo do neke mere iz samega ekspozeja Molotova. dasi niso nikjer posebej označeni v takem specialnem svojstvu. Mora se priznati, da je bil govor Molotova izredno konkreten, gotovo bolj. kakor se običajno pričakuje od diplomatskih ekspozejev in vsekakor mnogo bolj od izjav, kakršne so doslej navadno prihajale iz Moskve. O njem se sicer ns more reči, da bi bil vse povedal. kar so pričakovali tu ali tam vendar pa je manj zamolčal, nego je med diplomati navada V nekaterih stvareh je bil naravnost brutalno jasen. Kaj bi bilo v izvajanjih Molotova najvažnejše, ni lahko reči, vrh tega pa je to jako zavisno od stališča, s katerega kdo na govor gleda, in od tega, kaj so kje od njega pričakovali. V celoti je za sedanjo trenutno situacijo morda najbolj važen ponovni poudarek, da hoče ostati Sovjetska unija tudi še nadalje nevtralna. Nobeni odstavki v govoru ne izražajo namere, da bi se hotela Rusija udeležiti vojne. Mo-lotov je nasprotno podčrtal njeno voljo, da si ohrani svobodne roke in da to svojo neodvisno politiko nadaljuje dosledno v duhu nevtralnosti. Čeprav je danes vrednost takih izjav zelo relativna, je vendar umljivo, da so v Londonu im Parizu z njimi zadovoljni in da jih zapadni komentarji označujejo za najbolj pozitivni del ekspozeja. Toda tudi v Berlinu so zadovoljni, kakor kažejo komentarji nemškega časopisja. Molotov ni štedil z očitki na naslov Velike Britanije in Francije, zoper versajski mir in njegove tvorbe, pa zoper obliko in načela britanske blokadne vojne itd. Celo zoper Ameriko se je obrnil jako ostro, zamerjajoč ji vmešavanje v finsko-ruski spor na podoben način, kakor so z nemške strani zavračali britanske proteste zoper njihov postopek napram Češkoslovaški, Avstriji in Poljski. Na drugi strani pa Molotov o nobeni državi ni govoril tako simpatično kakor o Nem čiji in je ponovno podčrtal novo prijateljstvo z njo. Zato imajo tudi nemški listi prav, če označujejo njegov govor kot izraz moralne solidarnosti Moskve in Berlina. Pomembno in poučno je stališče, s katerega je Molotov obravnaval Poljsko. Njemu je Poljska samo umetna tvorba ve^-sajske mirovne pogodbe, ki je živela od tlačenja narodnih manjšin. Nobene besede o poljskem narodu, o njegovi nacionalni eksistenci ter njenem odnošaju do lastne državnosti, ne glede na to, da je Versaj stvoril samo Poljsko v narodnih mejah, pa da je priključek belorusikih in ukrajinskih teritorijev dosegla Varšava sama v borbi z Rusijo. Narodni princip v načelnem pogledu igra oči vidno v konceptu Molotova malo vlogo; tako vsaj odseva iz njegovega ekspozeja. Oni, ki grajajo, da Češkoslovaška sploh ni omenjena v ekspozeju, se potemtakem nahajajo na neaktualni poti. Enako važno je poglavje, ki se tiče konstatacije, da se je v Evropi v zadnjih mescih stvoril povsem nov položaj, zaradi katerega so stare formule povsem izgubile svojo vrednost. V tej zvezi je sicer Molotov manj jasen, temveč le zelo na splošno naglasa propad starih formul ter potrebo, da se prilagodimo novemu stanju. Posebej je podčrtava! da sta izraza »napad« in »na-padač« dobila sedaj povsem nov smisel. Zelo se zdi, da je prav v tem jedro nove ruske politike, ona formula, na kateri so zasnovane nove ruske osvojitve in pa zahteve napram Finski in Turčiji. Z uvedbo te formule v temelje mednarodnih odnosa j ev oa nastopa zares »nova doba« za manjše države. ki jih je usoda postavila v sosedstvo velikih... Konkretno pomembni sta poglavji, v katerih je Molotov izrekel stališče sovjetske vlade do Finske in Turčije. Poročila pravijo, da je ta odstavek v Helsinkih učinkoval kakor bomba. Saj je porazno delovalo že deistvo. da ie Molotov objavil ruske zahteve do Finske, Napetost med Finsko in Rusiio Finska delegacija, ki se ie vierai vrnila v Moskvo, /e ves dan zaman skušala priti v stike z vodilnimi ruskimi državniki Moskva, 2. novembra, j. Finska delegacija, v kateri so poleg zunanjega ministra Paasikivija še finančni minister Tane, šef protokola ter nekdanji finski poslanik v Moskvi Sakinaisen, je danes ob 10. prispela v Moskvo. Na kolodvoru so jo sprejeli šef protokola ruskega zunanjega ministrstva Darkov, šef baltiškega oddelka v zunanjem ministrstvu Basjukov ter poslaniki vseh skandinavskih držav. Kmalu po prihodu je bila finska delegacija v brezžičnih stikih z zunanjim ministrstvom v Helsinkih. Kolikor je bilo mogoče zvedeti v dobro poučenih diplomatskih krogih, so se nanašali razgovori na nekatera nova navodila, ki jih je delegacija dobila za nadaljnja pogajanja v Kremlju in ki so bila potrebna glede na ekspoze ruskega komisarja za zunanje zadeve Molotova. V tukajšnjih političnih krogih sodijo, da je sobotni govor ministra Molotova ustvaril oovsem jasno bazo za sedanja pogajanja med Finsko in Sovjetsko Rusijo V njem je bila Finsk. v vljudnih besedah pozvana da trezno razmisli sedanji položaj ter pristane na upravičene ruske zahteve. Zamena za otoke, ki iih potrebuje Rusija pred vrati Leningrada je bila Fin ski tako širok- 'rudno odmeriena v Kare-liji, da od te strani ne more biti s finske strani nikakih nnnvslpknv in ie težko um-ljvo da bi zaradi take zamp"?ave. ki nikakor ne notesa v suverenost Finske, mogel trpeti ontek sedanjih poslani, ki jih je ruskfi vlada nnpravila z velikim opti-mi7.mom in dobro voljo. Razočarana delegacija Moskva, 2. nov. br. Finska delegacija je danes popoldne poskušala priti v stik s komisariatom za zunanje zadeve, njena prizadevanja pa so ostala zaman. V zunanjem komisariatu so dr. Paasikiviju izjavili, da sta Molotov in Stalin na seji sovjetskega vrhovnega sveta in da zaradi tega nimata časa za razgovore s Finci. V diplomatskih krogih je učinkovala ta vest pesimistično. Helsinki, 2. nov. d. (Reuter) Sklep o odhodu finske delegacije v Moskvo je bil sprejet šele v noči od torka na sredo po celonočni seji finske vlade, ki je najprej sklenila odgoditev potovanja finske delegacije. Cim pa je finska vlada dobila informacije o ekspozeju Molotova, je naročila svojim delegatom, da naj takoj odpotujejo v Moskvo. Finsko zunanje ministrstvo je objavilo naslednji komunike: Sovjetska vlada ie izrazila svojo željo ia razpravlja s finsko vlado vprašanjih ki jih je omenil ruski komisar za zunanje zadeve Molotov v svojem ekspozeju na seji sovjetskega vrhovnega sveta Objava mskeea stališča v trenutku kf» so finski delecati ravne zanu^iH Helsinke, da h' 'zro?ili IVTolotovu finck? odgovor, j® ustvarila nonolnoma novo situacijo. Pogajanja so H?la do!wrt»J Tannncira marata in se J» Finska t«*n«li1a. da priTvmore k ur«»dUv* vprašani kljub vsem triiltočan k' s« re »tilta* fJnckp nevtralnosti!«" oo'i*ik®. Fin ska vlada želi upoštevati rucka orizadeva- nja za zavarovanje Leningrada, ne da bi pri tem spravljala v nevarnost lastno varnost. Splošen odpor proti ruskim zahtevani Helsinki, 2. nov. z. Ruske zahteve so, čim je javnost zvedela zanje iz govora Molotova, naletele na silen odpor. Splošno ugotavljajo, da so presegle vsako pričakovanje in da bodo Finci svojo neodvisnost branili, ako bo treba, tudi z orožjem. Kar se tiče nekaj malih otokov v Finskem zalivu, bi ne bilo težko priti do sporazuma. Tudi premaknitev finske meje na področju med Ladoškim jezerom in Finskim zalivom za nekaj kilometrov proti severozapadu, bi za Finsko ne pomenila baš nesprejemljive žrtve, če bi Rusija dejansko pristala na korekturo meje v Kare-Uji Finski v prilog. Odločno pa Finska odklanja sleherno rusko zahtevo, da bi se sklenila kakšna pogodba o vzajemni vojaški pomoči, ki bi dejansko popolnoma okrnila finsko nevtralnost, kateri se Finci pod nobenim pogojem nočejo odreči. V takih okoliščinah se bodo sedaj v Moskvi nadaljevala finsko-ruska pogajanja Finska delegacija bo imela zelo težaven položaj. Morda ji bodo Rusi stavili četo nove zahteve. »Svenska Daghladed« pripominja v svo-1em komentarju o obnovi pogajanj, da bi vsak finsko-ruski pakt o vzaiemni pomoči dejansko pomenil konec finske samostoj- nosti, a hkratu bi bila prizadeta tudi #ved-ska. Rusi so že ponovno pokazali, da imajo mnogo interesa na tem, da se popravijo tudi ruske meje ob Severnem ledenem morju. Finska obal je tam zelo kratka in zato bi mogli Rusi staviti kakšne primerne zahteve, ki bi bile v skladu z njihovimi interesi le nasproti Norveški. Diktatorska pooblastila generala Mannerheima Helsinki, 2. nov. d. Imenovanje generala Mannerheima za generalisima finske vojske, kakor tudi izredna pooblastila, s katerimi dobi v primeru oboroženega spopada takorekoč diktatorsko oblast, dokazujejo vso resnost položaja. Švedi o položaju Stockholm, 2. nov. br. Stockholmski listi danes podrobno razpravljajo o ruskih zahtevah nasproti Finski in soglasno ugotavljajo, da Finska ne bo mogla pristati na demilitarizacijo ozemlja med Lodoškim jezerom in Viipuriem, niti na odstop katerega koli še tako malega finskega ozemlja na področju vzdolž vsega Finskega zaliva od Hangkoja do Vamelsaua. Kakšni ingerenci na vprašanja, ki se tičejo Aland-skih otokov, se bo morala Rusija docela odreči, če noče zadeti neposredno švedskih interesov. Švedi bi v nobenem primeru ne mogli pristati na kaj takega, ker so tt otoki komaj 20 morskih milj oddaljeni od Stockholma. setiuo stan]® v Eolandlji V primeni potrebe bo izzvano tudi poplavljenje ozemlja v prvem obrambnem pasu — Pokrajina okrog Utrechta že poplavljena Amsterdam, 2. nov d. (Havas) Predsednik nizozemskega ministrskega sveta Edger je izjavil, da bo v nekaterih obmejnih nizozemskih pokrajinah proglašeno obsedno stanje, ako bi se izkazalo, da je to potrebno. Taki ukrepi so bili odrejeni tudi l. 1914. in so bili v veljavi do i. 1918. V Amsterdamu naglašajo, da ni nobenega vzroka za bojazen, da bi bila neodvisnost države ogrožena. Da se prouči varnostni mehanizem, bodo izzvane delne poplave ob črti, ki predstavlja prvi nizozemski obrambni pas. Ta črta gre od meje skozi center Nizozemske do Amersforda. Obstoji možnost, da bode poplavljena velika ozemlja, da se tako za dolgo časa ustavi morebitni napad, ker se na ozemlju, ki bi ostalo popolnoma pod vodo, motorizirane edinice nikakor ne bi mogle uveljaviti. Razen teh »vodnih črt« razpolaga Nizozemska še z močnimi utrdbami, ki jih vrh tega še dan za dnem izpopolnjujejo. Od početka vojne je voda v prekopih znatno narasla in dosegla že bregove, kai bi samo olajšalo pospešeno umetno poplav-ljenje ozemlja, ki je v načrtih narodne obrambe. Amsterdam, 2. novembra br (Havas) Holanska vlada je takoj po snoenji izjavi ministrskega predsednika proglasila obsedno stanje, ki samo za tri pokrajine ne velja. V občinah, ki jih navaja dekret o proglasitvi obsednega stanja, prevzamejo vojaška oblastva upravo v svoje roke in lahko izdajo tudi naknadne ukrepe. Civilna oblastva postanejo samo izvršilni organi za izvedbo teh ukrepov. Okoliščina, da se obsedno stanje, ki ga je parlament izglasoval, razširi na večino države, je jasen dokaz, da je Holandska trdno odločena braniti svojo neodvisnost. Vladni ukrepi v obmejnih in obalnih pokrajinah so izzvali v političnih krogih veliko pozornost. Vlada je izdala davi glede na razne govorice komunike, v katerem pravi, da je treba smatrati njene ukrepe zgolj za strogo obrambne odredbe. Deloma se te odredbe nanašajo tudi na vohune, ki jih je pričelo v zadnjem času na nizozemskem ozemlju kar mrgoleti. Kolikor je bilo mogoče zvedeti, je prizadetih po obsednem stanju okrog 500 manjših mest in vasi. Vsa večja mesta so izvzeta. Najstrožji ukrepi so bili izdani v obmejni pokrajini okrog Utrechta, a tudi ,to mesto je od njih izvzeto. Obsedno stanje je bilo izvedeno tudi na vseh otokih, med njimi tudi na otoku Anelandu, ki leži na skrajnem severozapadnem koncu Nizozemske. Pokrajino okrog Utrechta je sedaj vojaštvo umetno poplavilo, da bi tako onemogočilo tudi vsak nenadni vpad preko tega ozemlja v osrčje Nizozemske. Tovarne v obmejnih krajih so bile pozvane, naj se preselijo v notranjost države. P?dhraf3bsna oskrba Amsterdam, 2. novembra. AA. (DNB) Minister za narodno gospodarstvo Strem-berger je govoril včeraj po radiu o razdelitvi življenskih potrebščin v Holandiji. Sporočil je, da bo ustanovljen osrednji svet za preskrbo prebivalstva z življenski mi potrebščinami, da bi se na ta način zboljšala razpodelitev. R* a*® ChamtarZainovo tedensko pore čilo o položaju Države vsega angleškega imperija tekmujejo v podporah in pomoči Angliji v sedanji vojni nov. i. Za današnjo seio spod- t odposlanci. Potovali so tisoče izstspi Iz DN ? London, 2. nov AA. (Havas). Na sovjetskem veleposlaništvu ne potrjujejo vesti z ženeve, po katerih naj bi se oila Rusija odločila, da se umakne iz Društva narodov, ter izjavljajo, da bi bil predsednik Društva narodov Majski, sovjetski ve-iepcslanik v Londonu, obveščeno kakšnim sklepu če bi bil v resn ci sklenjen. Japonska in Kitajska Tokio, 2. nov. br Posebna vladna komisija za proučitev kitajskih problemov je danes zaključila svoje delo že na osnovi nienih dosedanjih elaboratov se je japonska vlada odločila za ustanovitev centralne kitajske vlade pod vodstvom znanega j kitajskega politika Vangčingveja. Sedaj so i bili v okviru te komisije sprejeti novi sklepi. V kratkem bo imela vlada sejo. na kateri bo te sklepe potrdila. O njihovi vsebini podrobno ni bilo mogoče ničesar zvedeti, zatrjujejo pa, da bo Japonska odločno nadaljevala svojo ekskluzivistično politiko na kitajskem ter še nadalje odrivala tuje sile od gospodarske eksploatacije kitajskih pokrajin, ki so sedaj pod njeno oblastjo. Varnostni ukreni na švedskem Stockholm, 2. nov. o. Včeraj zvečer so se pričele na švedskem vaje z zatemnje-vanjem. Vaje so nadaljevali tudi danes in se bodo nadaljevale jutri. označujoč jih izrecno kot minimalne. Da jih je izrekel javno, brez predhodnega dogovora s Finsko, sd tolmačijo kot dokaz, da so se zdela dosedanja pogajanja za Moskvo prepočasna, hkrati pa tudi, da ni mogoče pričakovati sovjetskih popuščanj. Kakor hitro velika država, kakršna je Sovjetska Rusija, javno deklarira svoje zahteve napram majhni sosedi, postavi v igro svoj prestiž in situacija se je za partnerja s tem bistveno poslabšala; o dejanskih pogajanjih bo poslej pač komaj še mogoče govoriti. V Helsinkih se oči vidno povsem dobro zavedajo položaja, zato je tamkaj zavladalo najresnejše razpoloženje. Pri tem je Molotov določno povedal, da želi imeti nekaj desetin kilometrov finskega ozemlja pri Leningradu, vojaška oporišča na finskih tleh in otoke v Finskem zalivu, pa eventualno sodelovanje pri utrditvi Aland^kih otokov Kot vzorec medsebojnih odno- sa j ev je izrecno navedel primer pak-' tov z baltiškimi državami. Veliko pozornost je vzbudil tudi odstavek glede Turčije. Toda ne toliko zaradi sklenjene pogodbe z zapadmma velesilama, marveč, kakor proseva iz besed Molotova, predvsem radi določbe, da bi mogle tuje vojne ladje skozi morske ožine. Ako vzamemo v račun, da je Molotov v uvodni del ekspozeja postavil poglavje o novi formuli napada, pa ga uvrstimo ob stran obžalovanjem glede morskih ožin, dobimo vtis, da bodo poslej ožine predstavljale čim dalje bolj konkretno rusko »obrambno« formulo. Z govorom Molotova je ruska zunanja politika v prav krepki meri pokazala svoje pravo lice. Ni pa s tem pokazala tudi svojih ciljev, ker je seveda jasno, da nanizane zahteve niso same sebi namen in torej daleč ne končni cilj. London, 2. nov. j. Za današnjo sejo spod- i uje zbornice je vladalo v vseh političnih I krogih veliko zanimanje Predsednik vlade Chambvrlain je poročal o vojaških in političnih dogodkih preteklega tedna. Zaradi tega je bilo umljivo, da so politični krogi s posebnim zanimanjem pričakovali njegovih izjav o govoru, ki ga je imel pred par dnevi piedsednik sveta komisarjev Molotov o trenotno najbolj perečih mednarodnih vprašanjih. Položaj sta bejiščih Chamberlain se je v svojem govora naj-prvo dotaknil vojaškega položaja. Dejal je da so se vojašKa dejanja na francosko- ] nemški ineji oniojiia na krajevne podvige in na posamezne, docela slučajne topniške J dvoboje. Na bojiSču je pritisnila izredno 1 huda zima. Navzlic temu nadaljujejo angleške ekspedicijske s'le s svojim utrje-valnim delom ln so svoj obrambni sektor izpopolnile. Pri tej priliki ne smemo pozabiti svojin številnih garnizij v preko-moiskih deželah, čeprav so dokaj oddaljene od bojnega prizorišča in brez tistega notranjega pogona, ki ga povzroča neposredna oužina bojišča, so vendarle ohranile svojo dosedanjo vojaško rutino ln visoko pojmovanje svoje dolžnosti, ki ni ni-Kakor popustilo. Na pomorskem bojišču v preteklem tednu ni bilo posebnih dogodkov. Zgodilo se ni ničesar, kar bi moglo omajati naše zaupanje in našo sposobnost, da bomo na kraju obvladali podmornice. Potopili smo tndl t» teden več sovražnih podmornic, izgubili pa tudi nekaj svojih trgovskih ladij. V prejšnjem tednu smo imeli več spopadov z nemškimi letalskimi silami. Zgodilo se je to deloma med našimi pozvedo-valnimi poleti, ali pa tedaj, ko so sovražna letala napadla našo spremljavo in naše trgovske ladje. Naša letala, kakor tudi naše ladje, niso imeli pri teh spopadih nobene škode, po drugi strani pa je sovražnik utrpel nekaj izgub. Tudi ti boji so potrdili naše čvrsto prepričanje, ki ga gojimo o kakovosti naših letalcev in letalstva ter o njegovih moštvih. Posebno posrečen in uspešen je bil polet naših letalcev v seve-rozapadno Nemčijo ves prejšnji teden. Pri tej priliki so naša letala zbrala izdatne in važne posnetke, in sicer z višine manj kakor 200 čevljev. Zgodilo se je to navzlic ostrim sovražnim napadom in hudim obstreljevanjem s strani protiletalskih topov. Anglija in izjave Molotova Chamberlain je nato prešel na politična vprašanja in se je najprej dotaknil zadnjega Molotovljevega govora, ki je povzročil, kakor poročajo, precejšnje razočaranje v Berlinu. Angleška vlada je z zanimanjem proučila definicijo ciljev, ki jih zasleduje sovjetska vlada. Chamberlain je v tej zvezi opozoril na govor, ki ga je imel Molotov dne 31. maja, in v katerem je tedaj nagla-šal, da hoče Rusija »delati za mir ln preprečiti razvoj, ki M vodO k napadu«. Kar se tiče Velike Britanije, je svoje vojne cilje že docela jasno opredelila. Angleška vlada je • prepričana, da jih pozdravlja ogromna večina narodov vsega sveta. Enotnost imperija Zadnje dni smo doživeli, je nadaljeval Chamberlain, nove dokaze o enotnosti vsega našega Imperija. Iz Kanade, Avstralije, Nove Zelandije in lz Južnoafriške unije so prispeli k nam člani tamošnjih vlad ln odposlanci. Potovali so tisoče in tisoče milj daleč, da bi prišli v osebne stike z ministri naše dežele in da bi se z njimi posvetovali o nadaljnjem skupnem delu. S temi zastopniki smo že stopili v stike in se z njimi posvetujemo. Gre za to, da koordiniramo njihovo sodelovanje za naš skupni cilj. Njihova navzočnost nam bo omogočila, da proučimo načrte njihovih vlad. Prepričani smo, da bodo Vlade dominionov in Indije potom teh zastopnikov dobile pravilen vpogled v naše načrte. Prav tako pričakujemo, da bodo te vlade sodelovale po teh svojih zastopnikih pri skupnih vprašanjih in jih skušale rešiti s primernimi sredstvi. Prav tako vzpodbudni so dokazi o navdušenem sodelovanju, ki smo jih prejeli z ostalih strani našega imperija, iz naših kolonij in iz Burme. Velika Britanija svojih kolonij ni gnala v vojno proti njihovi volji. Vsi ti narodi najraznovrstnejši plemen se dobro zavedajo, da je napad na Veliko Britanijo hkratu napad na njihovo svobodo in na njihovo blagostanje, ki ga uživajo pod angleško vladavino. Pomoč angleških kolonij bo v začetku vojne v glavnem gospodarskega značaja in bodo kolonije dobavljale surovine in živila. Prijavilo pa se je v vojaško službo tudi izredno veliko število prebivalcev v kolonijah. Vlada Nj. Veličanstva bo uporabila delovno silo kolonialnega imperija na čim bolj učinkovit način. V ta namen sestavlja sedaj zelo dalekosežne načrte. Ponudbe prostovoljcev iz vseh krajev našega imperija so daleč preko sile vse naše neposredne potrebe. Kakor smo že nedavno naznanili, morejo odslej angleški državljani naših kolonij in naših protektora-tov vstopiti v našo vojsko pod enakimi pogoji, kakor angleški državljani Velike Britanije. Vse to dokazuje, kako prešinja narode našega imperija ista volja svobodnega sodelovanja in brezpogojnega žrtvovanja za našo plemenito stvar. Razprava Chamberlainov govor je zbornica sprejela s splošnim pritrjevanjem. Vodja delavske stranke Attlee je pozdravil navzočnost dominionskih ministrov in zastopnikov Indije v Veliki Britaniji. Z njimi se moramo, je dejal Attlee, porazgovoriti ne le o sedanjih vojnih vprašanjih. Posvetovati se bomo morali tudi o bodočem miru in o bodoči ureditvi sveta. Liberalni voditelj Sinclair je pozdravil Chamberlainovo tedensko poročilo, vendar je pri tej priliki izrazil željo, naj bi v prihodnje predsednik angleške vlade dal spodnji zbornici po možnosti podrobnejše podatke. Ojačenje prijateljstva med Italijo in Grajo London, 2. novembra. AA. (Reuter). Danes sta bili med Grčijo in Italijo izmenjani noti o ojačenju prijateljskih zvez med obema državama. Tekst not bo objavljen jutri. Kardinal Htond o trpljenju Poljske London, 2. novembra. AA. (Reuter). Poljski primas kardinal msgr. Hlond je posla! irskemu prrmasu pismo, v katerem pravi: Poljska trpi neizrekljivo stisko, ki je tako strašna, da zasenči vse, kar je pretrpela ▼ 150 letih suženjstva, ki se je končalo L 1918. Izjave Molotova niso izpremenile položaja Splošno mnenje je, da |e Molotov v želji, da ustreže Nemčiji in da bi obenem Rusija obranila svojo nevtralnost, zašel ponovno v protislovja Berlin, 2. nov. AA. (DNB) Današnji ju-trnjiki se bavijo z govorom sovjetskega komisarja za zunanje zadeve, pri čemer se opirajo na verodostojno besedilo govora, s katerim sedaj razpolagajo. »Volki-scher Beobachter« pravi med drugim: Veliki govor Molotova o zunanji politiki pred vrhovnim svetom se odlikuje po izredno odkritem stališču, ki ga je zavzel Molotov do vseh vprašanj. Moiotov govori kar misli. Ne daje praznih obljub političnim prijateljem Rusije, prav tako pa tudi resno opozarja tiste, ki so se skušali po-služiti insinuacij. Molotov precizira rusko stališče, in navaja vse, kar se sovjetski vladi zdi pametno in potrebno v interesu Rusije in ohranitve miru v vzhodni Evropi. »Berliner Lokal-Anze!ger« poudarja, da je ena izmed največjih držav na svetu na usta Molotova precizirala stališče do važnih problemov. Res je, ti problemi so mnogoštevilni in nastopajo v raznih vidikih za razne države Toda v tej vojni, ki jo je izzvala Vel ka Britanija, je en bistven problem, ki se tiče vseh narodov, namreč ta. ali se bo vnela nova svetovna vojna zato da se še nadalie ohrani nered na svetu, ki ga je organiziral Versailles Rusija ie sporočila svoje mnenie. ki ie zelo jasno. Odgovorne osebnost' v Londonu in Parizu ne morejo nemo iti preko tega. Rim molči Rim, 2. nov AA (Štefani) Današnji jutranjiki ne prinašajo še nobenih komentarjev o govoru Molotova Listi so prinesli le obsežne izvlečke iz govora Prav tako tudi ne komentirajo govora pred ednika turške republike Ismeta Inenija. Vtis v Angliji in Franciji London, 2. nov AA (Ke^ter). Današnji »'l-inca* iwliiv.iUir» to neiije ustvarilo ra^ocarcUije. SuCer pa misli pisec članka. ua ta govor ne bo unei poseunega vpliva na u^uaijiiji razvoj ust- ..narodnega po-lo^aja. Govor ivioiotova je ponekod poln pvouoiovjci iaiv.0 Moiotov na aven rnest.h svojega govoia popolnoma različno razlaga pobuue ^a sovjetsko intervencijo na tu^jdisem. jSia enem mestu pravi, da je Rusija želela pokončati tvorbo ver^ajske pogodbe, ki se ji zdi nep^av^čna, na drugem mestu pa pravi, da je rdeča armada vkorakala na Poljsko šeie tedaj, ko je ta država že dejansko razpadla, zato da zavaruje svoje rojake. Prav tako je Moloiov sam s seboj v protislovju v svojih obtožbah proti Angliji, ki ji na enem m^stu očita, da vodi ideološko vojno, na drugem mestu ji pa podtika imperialistične cilje. To dvoje, pravi list, se očitno ne da spraviti v sklad Pariz, 2. nov. AA (Havas) Večina današnjih jutrnikov komentira predsnočnji govor sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Molotova. »Figaro« primerja govor Molotova z dne 31 maja in predsnočnji govor. Meseca maja, pravi list, je sovjetski komisar za zunanje zadeve obsodil Mona-kovo, oktobra pa ni rekel niti besede o Poljski. Ce sta se Francija in Velika Britanija grdo vedli septembra leta 1938 pravi dalje list, ko se nista vojaško uprli nemškim grožnjam Češkoslovaški, bi se še grše vedli, če bi pristali na uničenje Poljske. Leon Blum primerja v »Populairu« Rib-bentropov govor v Gdansku in zadnji govor Molotova, ter vidi v obeh mnogo podobnosti. Blum pravi, da po besedah Molotova Nemčija ni napadalka. da Nemčija želi mir in da zavezniki vodijo vojno iz sebičnih interesov. »Petit Journal« takisto vidi podobnost med tezami, ki jih zastopata nemški zunanji minister in ruski komisar za zunanje zadeve, in sorodnost med Hitlerjevo in Stalinovo politiko. »Oeuvre« zavrača oč;tke, da Franciia vodi imperialist'čno politfko in pravi, da Kalinin je takrat čestital Rooseveltu. Sedanja mirovna poslanica ameriškega pre-zidenta, ki je sestavljena v presenetljivo sličnih besedah kakor je bila ona, naslovljena v Berlin in Rim, pa je bila zdaj na nerazumljiv način deležna ostre kritike ruskega zunanjega ministra Molotova. Demokratski poslanik Mack Ormack je danes v reprezentančni zbornici stavil predlog, naj bi Zedinjene države v znak protesta proti kritiki, ki jo je izrekel ruski zunanji minister Molotov o prizadevanju Roosevelta za mirno poravnavo spora s Finsko, odpoklicale ameriškega poslanika v Moskvi Steinhardta. Ormackov predlog je reprezentančna zbornica pozdravila z velikim aplavzom. Moskva, 2. novembra. AA. (Reuter) Tukajšnji ameriški diplomatski krogi so nejevoljni zaradi napadov na Roosevelta v govoru Molotova. V teh krogih izjavljajo, da je neutemeljeno in neumestno primerjanje sovjetsko-finskega razmerja z razmerjem med Zedinjenimi državami in Kubo ali Filipini. Odmev v Turčiji London 2. novembra A A. (Reuter). Iz Carigrada poročajo: Turiki listi še niso v celoti objavili onega dela govora Molotova, ki se nanaša na Turčijo, toda turški politiki so zelo neugodno sprejeli izjave Molotova o rusko-turškem razmerju. V zvezi s tem primerjajo prijateljsko popisovanje razmerja do Rusije, kakor ga je navajal predsednik turške republike Ismet lneni in neprijazne pripombe Molotova Tukajšnji krogi pravijo, da so Turki že zdavnaj potrdili svojo lojalnost do Rusije in da so vsi dvomi o tem neutemeljeni. Nezaupljivost na Japonskem Tokio, 2. nov. j. Molotovljev govor, zlasti one dele, kjer govori ruski zunanji minister o odnošajih z Japonsko, je sprejela javnost z veliko rezerviranostjo. V političnih krogih sodijo, da so izvajanja Molotova zelo razveseljiva glede na nadaljnji razvoj odnošajev med obema državama, da se pa mora pred vsakimi novimi pogajanji z Rusijo zelo skrbno proučiti teren glede na iskrenost ruskih predlogov, zlasti, kadar je v računu Kitajska. Ribbentrop pojde tretjič v Moskvo? Amsterdam, 2. nov. o. Po vesteh, ki so prispele semkaj iz poučenega vira, namerava nemški zunanji minister Ribbentrop tretjič odpotovati v Moskvo, in sicer ob koncu novembra Trdijo, da bo povod njegovega potovanja poslednji govor Molotova ki je zelo razočaral nemško vlado, zaradi česar bo Ribbentrop ponovno skuhal pregovoriti vlado v Moskvi, naj bi opustila svoje rezervirano zadržanje. Nemški sunek odgoien? Na francoskem bojišču Se vedno samo akcije izvidni-ških oddelkov in ponekod topovsko streljanje Pariz, 2 nov. br. Vrhovno poveljstvo fiancoske vojske je izdalo davi naslednje 119 vojno poročilo: Na fionti je noč potekla v *pl°šnem mirno. Nemško vojno poročilo Berlin 2. nov. br. Vrhovno poveljstvo nemšike vojsKe je objavilo davi naslednje vojno poročilo: Le na nekaterih točkah zapadne front f je bilo nekoliko topniškega streljanja. Živahnejše gibanje na fronti Pariz, 2 nov. d. V vseh jdsekh je de lavnost znatno živahnejša nego pretekle din, bodisi glede izvidniških podjetij bodisi glede topovskega obstreljevanja ali zračn h poletov. Zboljšanje vremena ie delavnost na obeh straneh pospeševalo lz vidnice. ki so imele naloge, ugotoviti točne položaje sovražnika, so b;le zlasti mno številne na vzhodu Mozele pri Saarbru ckenu vzdolž reke B'iesa. Neko iko Nemcev je b lo ujetih, dočtm ie enega Francoza pogrešajo. Topništvo je zaradi ooljše-ga pregleda ozemlja lahko z-,.uspehom obstreljevale sovražnika. Z nemške -tran1 je stopilo v akcijo težko topn:§tvo. ti ;e streljalo v zaledje preko na¥ih črt v? ialja-vo kak h 10 km po vsej fronti toda to obstreljevanje ni imelo uspeha. Letalska, delavnost je bila znatna- 7 francoskih letalskih izvidnic je letelo globoko nad nemško zaledje istotoliko izvid-nišk h poletov je napravilo tudi nemško letalstvo. V ostalem je to primer, da so Nemci napravili tako dolge polete nad našim ozemljem. Eno nemško letalo je bilo zbito. Noč sledeča temu delavnemu inevu je bila zelo m rna. Iz tega se da za kiju liti le to da imajo Nemci namen prerrlpdati. kaj se godi za francoskimi bojnimi črtami. Pojavile so se vesti da so se Nemci odločii za odgoditev velike ofenzive, ki bi se morala pričeti že ta teden. , Hitler m fra nikdar al GdansK, 2. nov. d. (DNB). Nemški državni notranji mnister dr. Frick je imel tu govor, ki je v njem med drugim izjavil: Nemčija brani s svojimi armadami, ki so najmočnejše na svetu, svojo čast svoje meje ln svoje življenjske pravice. Vsa Nemčija je ponosna na to, kar je bilo izvršeno Poljska je strta. Nemčija je c:oka- niti Franciia niti Velika Britaniia ne za- \ zala v tej vojni svojo moč. toda Ve1 ka htevata ničesar od nikogar. Sic°r m je Molotov ias^o dal na znanje, da bo Rusija ohranila svobodne roke. Reakcija v Ameriki Washington 2. nov. j. V vsej ameriški javnosti je vzbudil veliko nejevoljo oni del Molotovljevega govora, v katerem ruski zunanji minister kritizira prizadevanje predsednika Roosevelta, da bi se na miren način uredil sedanji spor med Rusijo in Finsko. V političnih krogih opozarjajo v tej zvezi na mirovno poslanico, ki jo je pred 6 meseci Roosevelt naslovil na Hitlerja in Musolinija in v kateri roti oba državnika, naj zastavita vse svoje sile. da se prepreči grozeči vojni spopad v Evropi. Turčija hoče Imeti za Rusijo odprta vratp Govor predsednika turške republike o priliki otvoritve parlamentarnega zasedanja Carigrad, 2. nov. Ismet lneni, ki je otvo- | ril zasedanje parlamenta v Ankari, je včeraj govoril o pogodbi z Anglijo in Franci- I jo ter se pri tej priOiki dotaknil tudi ne- I davnih pogajanj z Rusijo, ki so se končala brezuspešno. Dejal je med drugim: Z njtšo staro prijateljico Rusijo smo hoteli stopiti še v tesnejše zveze. Mislili smo na še boljši sporazum in zato smo storili vse potrebno, da bi dosegli ta namen. Kljub naši dobri volji nismo dosegli pozitivnega rezultata toda naše prijateljstvo s Sovjetsko unijo ima tako trdme temelje, -1 no voljo in je skloi 1. da nik ar n; ka ntulira. Nemški narod se ne boj-' nobenih žrtev in mu nikdo ne bo mogel ztrgati zmage. D:ila lier C-are Pariz, 2. novembra. AA (Havas) Ministrski predsednik DaJadier je imel danes konferenco z general i.cimom Gpmol -nam. Zatem je sprejel predsednika sLalne nega življenja ne morejo pokvariti. Kakor v preteklosti, tako bomo tudi v bodoče zasledovali z iskrenim interesom razvoj prijateljskih odnošajev med Turčijo in Rusijo. Te zmerne besede značijo, da Turčija kljub zadnjemu govoru Molotova ni hotela porušiti vseh mostov in si je hotela ohranita odprto pot za nova pogajanja z Rusijo. Govor predsednika republike je javnost sprejela z nekim olajšanjem in politični krogi mislijo, da je s tem premagana nevarnost kaike ne-všečne turško-ruske polemike. delegacije parlamentarnih skupin Leona Baretija ki ga je pri tej priliki obvestil o razn h vprašar.jih o katerih so govorili na prvi seji stalne delegacije parlamentarnih skupin. Hitlerjevi posveti i diplomati Berlin, 2 nov. o. V soboto hr >me1 kan t-iar Hitler važna posvetovanja z nemški in; diplomatskim' zastopnik' v inozemstvu Nem"ki poslanik v Rimu Mackensen je že prispel v Berlin nemški poslanik v Moskvi Schulenbur« pa bo prispe' jutri. Papen, ki bi se imel že pred nekaj dnevi vrniti v An karo, bo ostal do konca tedna v Berlinu. Nemški furlšnl odfelki Pariz, 2. nov AA (Havas). Opazilo se je, da nemške čete zadnje dni čedalje bolj uporabljajo pri svojih ogledniških nasto-p h naskakovalne oddelke. O položaju na bojišču se lahko refe. da ie ostal še dalje miren in da je včeraj bilo le nekaj manjših prask č sto krajevnega značaja. Nemški naskakovalni ocVefki so v glavnem sestavljeni iz mladeničev od 18 do 19 let. To so mladi narodn socialisti, sicer hrabri mladeniči, toda brez vsake voja".ke skušnje. Ponoči ni bilo skoro nobenih operacij le čez dan je bilo nekaj man'ših spopadov vzhodno od reke Blies. v bi žini V ar bacha je bil nekoliko hujši topniški boj. Djmlfiilmska konSe resica v hm&mu London, 2. novembra, br Kakor poroča jo današnji listi, se je vršila včeraj popoldne v ministrskem predsedstvu prva kon ferenca zastopnikov Velike Br tanije Kana de. Južne Afrike. Avstralije, Nove Zelandije in Indije Konference so se udeležili tudi ministrski predsednik Chamberlain ter še drugi člani vlade. P^ifska vojaka v Franciji bo imela 12 divizij Pariz, 2. nov. d. Poljski zunanji minister Za'eski je izjavil v nekem razgovoru, da bo imela poljska emigrantska vlada do spomladi 12 d vizij, ki se bodo borile na francoski fronti. Dosedaj se je prijavilo v poljsko vojsko v Franciji okoli 500.000 Poljakov. Prva divizija je že formirana in sposobna za borbo. 2 v i V C R rn f def n t' n: v- n •m« «w leni r<~7i- *!»ti k;h vo''t«v •1vstrnarf:: tre "ar S j: Ista! v P—*nev. 2. nov A.A (Reuter) P. t n k avf 'sike v"a-1e je po vfer 5V: vojnega krrvn-ta izjavil, da bo vir. 'a raz-.*!rTa avstraVM -rc^ am o, na Vn' c'- am-bi. • !*:u*r»~> ho k««n'1a 500 i •'■•»i t-'pa •T/-v'-h '1r"r ■ -'-a bo ker. * no n—4 t n " ■*■. ?'no-tni ■'"kon "^zen tega bo av vlada motorista1*', voj- sko dva r1 :n 5e več to/arn ■a £tix-! vo ni iratci ial. zvP7n; svet Po teh r»odatk;h so ra- d'ka'n; nn••ati 50 nv" 'atov fnrej 43). i kat^,; k: k"nc"rvativc' J4 Tnrei 42). soc;a'i-sti 45. disidcn^Vi s"c'a'isti 4. nokret kmetov, de'avcev in u^admkov 21. 'ibera'ni de-moik-ati 6. in neodvisna stranka 9 man^a- : tov. Komun:rt; so izgubili oba man^a. ki \ so ju ime'i dos'ej v zveznem svetu tako da so iz nje<*a popo'noma izpa tli. N'a i močneje frakcija v svetu je tedaj ral'Va'no-demokratska, ki je bila prej na drugem mestu. V osta^m pa se po'ožai v švica^kem zveznem parlamentu ni v ničemer spremenil. K?ftt»map Diranvi f Budimpešta, 2 nov d Predsednik madžarskega par'am"nta, bivši min;str«k; predsednik Ko'oman Daranyi je včeraj ponol-dne na kliniki tukajšnjega Rdečega križa, kjer se je žc dalje časa lečil. umrl. PO $r 'v i V <9 9t 1*1 Člflf? Vodnikove družbel Sovjetski vrhovni svet Vključitev bivšega poljskega ukrajinskega In beloruskega ozemlja v področje Sovjetske unije Moskva, 2. nov. br. Izredno zasedanje vrhovnega sovjeta se je danes popoldne ladaljevalo. Na dnevnem redu je bilo poročilo posebne pooblaščene komisije za-padnobeloruskega narodnega predstavništva, v katerem so bili podani in utemeljeni sklepi tega predstavništva, ter razprava o zakonskem načrtu, po katerem naj bi se ozemlje zapadne Bele Rusije vključilo v področje Zveze sovjetskih socialističnih republik ter priključilo k beloruski republiki. 2e snoči je vrhovni sovjet razpravljal o enakem poročilu in zakonskem načrtu za-padnoukrajinskega narodnega predstavništva Zakonski načrt, ki je bil glede zapadne Ukraj:ne soglasno sprejet na pred-'og podpredsednika vrhovnega sovjeta Višinskega določa: 1. Sprejmejo se predlogi zapadnoukra-jinskega narodnega predstavništva, po katerih se ozemlje zapadne Ukrajine vključi v področje Zveze sovjetskih socialističnih republik in po pristanku vrhovnega sovjeta ukrajinske republike priključi ozemlju te republike. 2. Predsedstvo sovjetskega vrhovnega sveta določi dan in druge podrobnosti za volitev članov vrhovnega sveta z zapadno-ukrajinskega ozemlja. 3. Vrhovni sovjet ukrajinske republike se pozove, naj čimprej prouči in sprejme priključitev zapadnoukrajinskega ozemlja k tej republiki. 4. Ukrajinski vrhovni sovjet naj čim-, prej pripravi primerne predloge glede I nove razmejitve med zapadn'ma deloma ukrajinske in beloruske republike. Varnost plovbe v spremstvu vojnih ladij V spremstvu zavezniških vojnih ladij je plulo doslej že 2*500 trgovskih ladij, potopljene pa so bile samo tri London, 2. nov. br. Mornariško ministrstvo je davi objavilo zanimive podatke 0 varnosti plovbe v spremstvu zavezniških vojnih ladij. Doslej je plulo v njihovem spremstvu po raznih morjih že 2.500 zavezniških trgovskih ladij. Le 8 jih je bilo potopljenih in še od teh 5 v času, ko se še niso priključile skupinam tovorn h parni-kov, ki so pluli v spremstvu angleških ru-šilcev. Glede na to ugotavlja min strstvo, da so bili pod zaščito anale",kega in francoskega pomorskega orožja potopi ;eni od sovražnih ladij trije trgovski parniki. Ponesrečen nemški napad na trgovske ladje London, 2 nov. d. (Reuter) Admiraliteta in letalsko ministrstvo sporočata, da so britanske letalske sile v torek zjutraj zapazile sovražne letalske edinice nad obalo Norfolka Po kratki in žilavi borbi se je sovražnik umaknil v vzhodni smeri Malo kasneje se ie pojavil nemški hidroplan, ki je skušal napasti skupino trgovsk'h ladij. k: so plule v spremstvu vojnih ladij severno od kraja, kier je prišlo zjutraj do prvega sponada NemSk' h'droplan so an-^ška letala, kakor tud' ogenj vojnih ladij takoi preenali. Hidronlan je vrgel dve bombi ki pa sta zgrešili svoj cilj. Pro*tovo*i«i» n*to**'tev nemške petrolejske ladje London. 2. nov br V bližini Karib:jskih , fokov je neka angieSk-* kržarka že prpd 1 ne vi ustavila nemško petrolejsko ladjo »Emil Friedrich«. Ko so Nemci opazili sovražno vojno ladjo, so takoj pripravili vse za potopitev svojega parnika ter so se nato umaknili v rešilne čolne. Dejansko so nemško petrolejsko ladjo zagrnili valovi, še preden so se je mogli Angleži polastiti. Pri otoku Madeiri napaden angleški parnik Gibraltar, 2. nov. br. Neka nemška pod-nornica je 240 milj zapadno Madeire napadla angleški tovorni parnik »Agby«. Ladji je s spretnim manevriranjem uspelo ubežati napadalki. čeprav jo je zasledovala, kakšnih 20 milj. Kmalu nato je prihitel neki angleški rušilec. Podmornica se je medtem že potopila, tako da je ni bilo mogoče več izslediti. Usoda „C!ty of Flinta" Kodanj, 2. nov. j. lz zanesljivega vira, ki je blizu mornariškim krogom, pročajo, da Nemci zaplenjene ameriške ladje »City of Flint« ne bodo uničili, ampak jo bodo do nadaljnjega internirali v kakem nemškem pristanišču. Posadko ladje bodo prav tako odvedli v Nemčijo. Rusija kupuje nemške trgovske ladje Kodani, 2. nov. d. (Reuter). Tukajšnji dnevnik »Politiken« objavlja vest svojega berlinskega dopisnika, da je ruska vlada privolila v nakup vseh nemških trgovskih parnikov. ki so se od pričetka vojne zatekli v ruske luke. Izselitev nemških manjšin V Italiji bo izvršen prenos nemške imovine potom kompenzacij v Avstriji in Sudetih London. 2! novembra. AA. (Reuter) Di- ^.^matski urednik »Daily Heralda« pojasnjuje nemški načrt o preseljevanju nemških manjšin iz držav vzhodne Evrope. Ta j načrt — pravi diplomatski urednik lista — je zelo prostaški, strog in neizprosen. Nemške manjšine iz vseh držav vzhodne Evrope, od Estonije do Rumunije, se morajo preseliti v svojo domovino. Oni, ki so že nemški državljani, so dobili ukaz, oni, ki pripadajo nemškemu plemenu in govore nemški jezik, pa so izpo vi j eni pritisku da bi se vrnili v domovino. Oni zapuščajo svojo zemljo, svoje domove, svoj posel, svoj denar in v=e. kar imajo Vsega tega se bodo polastile vlade on'h držav, ki jih morajo ti Nemci zapustiti. Nemška vlada bo na ta način dobila velike rezerve, ker bodo Nemčiji v nadomestilo za to do-dobavili življenjske potrebščine in surovine Kar pa se tiče prebivalcev, ki ni-maio lae+noffa ofo-iišča bodo dobili v nadomestilo zemljo v poljem kondorju in v Poznanju, namestfli pa jih bodo po tovarnah in podietjih. ki so pripadla Zidom Ta načrt je v veljavi že na Eston-cV«ty> in LiPtonsVprn Pod pritiskom Berlina in M~-kve sta vladi teh dveh dr*av podpirali v tem smislu sporazum Toda načrt se r~ otig r " ■'riircirrni. v Jngo?'aviji in ".•m„ri« i'?itor to napov<*^'iie diplomat-»«!».*• ?Sf~Fk«»»ra !'sta nemškega TV»nau«. ki sma-trj,. vceh Nfmcev. da se irrr'-.v v-n-"-'« fl? w rfjli vladi nov vir proizvodnje«. »Daily Herald« pri- ^ 1r Gavro I !an:jiovlc umrl Zagreb, 2. nov. o. Snoči je v Zagrebu ui..il v 83. letu starosti dr. Gavro Manoj-lovič član Jugoslovenske akademije zna-norti in umetnosti, bivši njen dolgoletni predsednik, kakor tudi dolgoletni profesor splošne zgodovine starega veka na zagrebški univerzi. Pokojni dr. Gavro Manojlo-vič je bil imenovan za univerzitetnega profesorja 1. 1902. V akademiji je bil tajnik od leta 1909. do leta 1919., predsednik akademije pa je bil od L 1924 do 1933. Njegova zasluga je ustanovitev umetniškega razreda v zagrebški akademiji, kakor tudi zgraditev novega stanovanjskega poslopja akademije. Prav tako je njegova zasluga restavriranje Strossmayerjeve galerije slik. Izdal je mnogo znanstvenih del s področja zgodovine. Pred vojno se je dr. Ma-nojlovič mnogo udeistvoval tudi v političnem življenju kot član hrvatsko-srbske koalicije. čsh! na potu v Azijo Sibenik, 2. nov. o. Snoči je odplul iz šibeniške luke na Japonsko italijanski parnik »Portelazzo« z 8 vagoni pohištva. S pamikom je odpotovalo tudi 18 češkoslovaških državljanov, ki so namenjeni v Sin-gapur in Batavijo kot nameščenci novo osnovanih podružnic tvrdke Bate. pominja da mislijo narodni socialisti iti še dalje pri izvajanju tega sistema kolonizacije. Nemška vlada je predlagala sovjetski vladi, naj prevzame več tisoč čeških specialistov kot plačilo za sovjetske surovine. Rusiji so specialisti pcUrebni. Nemčija se hoče iznebiti Cehov, katerih premoženje bo na ta način mogla zapleniti, njihove hiše pa prodati Nemcem. Frsnos nemške imovine iz Južne Tirolske Rim, 2. novembra. AA. (Štefani) Prenos imovine Nemcev iz Južne Tirolske bo izvršen na osnovi nedavnega sporazuma po posebnem tečaju 4.50 lir za ©no nemško marko Izvršen bo večinoma potom kompenzacij za imovino Italijanov v Avstriji, sudetskih pokrajinah in Memelu. Ostali del bo pokrit z realizacijo italijanske imovine na starem ozemlju Nemčiji. Izselitev Nemcev iz Estonske Talin, 2. nov. br. Čeprav je bil že dosežen z Nemčijo sporazum o izselitvi Nemcev iz Estonske ter v zvezi s tem o ureditvi vseh finančnih, gospodarskih in tehniških vprašanj, so vendar ostala neurejena še nekatera vprašanja. Zaradi njih je prispela danes v Talin nova delegacija nemške vlade, ki se bo takoj pričela pogajati z zastopniki Estonske, za dokončno ureditev vseh problemov, ki so se pojavili v zvezi z repatriacijo Nemcev iz Estonske. Sprejemi pri ministru dr. Budisavljeviču Beograd, 2. novembra. AA. Danes dopoldne je minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Srdjan Budisavljevič sprejel v svojem kabinetu dr. Alberta Kramerja, ministra v p., nekoliko za tem pa beograjskega odvetnika dr. Ivana Ri-barja. Dalje je dr. Budisavljevič sprejel zastopstvo društva Merkur pod vodstvom dr. Bojaniča in komisarja SUZOR-ja iz Zagreba Juraja Gasparca. Nogometna tekma Gradjanski—BSK Zagreb, 2. novembra, o. Po odgoditvi prvenstvenih tekem v hrvatski, slovenski in srbski ligi, bosta dve zanimivi tekmi in sicer med Gradjanskim in BSK ki se že dolgo nista sestala. Prva tekma bo 1. decembra v Beogradu, druga pa 3. decembra v Zagrebu. Vremenska napoved Zemunska: Na severni polovici države se bo ohladilo. Prevladovalo bo oblačno in megleno vreme z dežjem. Sneg utegne padati po planinah v sredini države in v za-padnih krajih. V primorju in na severnem delu delno jasno. Mrtve častili, žive opomnili... Ljubljana, 2. nov. Ljubljana se je na dan mrtvih oblekla v kurjave nikdar ne nabavijo pred 1. novembrom. Hudo pa je onim, ki jih je odpoved stanovanja presenetila, ko so že napolnili svoje drvarnice. Beograjska selitev ima tudi svojo himno, ki je sicer kratka, a odgovarja razpoloženju vseh: Ko se seli, ko se seli, taj se ne veseli... Velikega preseljevanja v Beogradu se veselijo samo razni obrtniki, v prvi vrsti pa zidarji, pleskarji in instalaterji. ker jim nudi 1. november obilo dobrodošlega dela in zaslužka. * Sneg v črni gori. Po vseh planinah črne gore že nekaj dni sneži. Čakor, Ko-movi in druge visoke planine imaio snega do višine enega metra. Pošta iz Kolašina prihaja v Berane z velikimi zamudami, čakorska cesta pa je na nekaterih mestih tako zametena, da avtobusi obtičijo v snegu. Večkrat se zgodi, da pomagajo šo- ferjem in vodnikom potniki odkopavati sneg, da bi prišli naprej. Če ne bo nehalo snežiti, bodo morali promet na čakorski cesti ustaviti, lahko pa se tudi zgodi, da bo letos prav zgodaj ustavljen promet na cestah iz Kolašina proti Andrijevici in Pod-gorici. * Promocija. Na medicinski fakulteti univerze v Beogradu je bil 31. oktobra promoviran za doktorja vsega zdravilstva g. Dimnik Rafael itz Ljubljane. Čestitamo. (—) * Za gumarskega inženjerja je bil diplomiran g. Jurij Hočevar z Bleda, čestitamo! (—) * Pri radijskem sprejemniku sedite, pa ne veste, kaj bi poslušali. Zahtevajte takoj na ogled novo številko »NAŠEGA VALA« za prihodnji teden, ki objavlja sporede vseh važnejših evropskih radijskih oddajnih postaj, popolen spored naše ljubljanske postaje in poseben izvleček najboljših oddaj za prihodnji teden. Kakor vse prejšnje, je tudi številka za prihodnji teden bogato ilustrirana, objavlja pa poleg radijskih programov zanimiv članek »Telefonski radio — prednik radio-fonije«, podlistek »Strašne zgodbe«, »Kotiček za smeh«, rubriko »Radio in televizija« z najnovejšimi poročili s teh področij, nov nagradni tečaj s petimi križankami, ki bodo marsikomu za božič prinesle lepo darilo, in pregled »Po filmskem svetu«. Številka »Našega vala« za prihodnji teden objavlja tudi drugo nadaljevanje res zanimivega in napetega Kuprinovega romana »Zavojevalci sonca« v prevodu našega znanega književnika G. Strniše. Novi naročniki »NAŠEGA VALA« bodo prejšnja nadaljevanja lahko dobili brezplačno, če bodo v redu poravnali naročnino vsaj do konca letošnjega leta. Zahtevajte takoj na ogled brezplačno številko: »NAŠ VAL«, Ljubljana Knafljeva ulica 5 Mesečna naročnina znaša samo 10 din. * V dolgočasnih jesenskih dnevih je najprimernejše in najkoristnejše razvedrilo dobra, živahno pisana knjiga Založba »Cesta«. Ljubliana. Knafljeva 5, je izdala doslej pet takšnih knjig in sicer Ravlje-nove »Zgodbe brez groze« in njegovo »Črno vojno«, ki nas spominja na juden-burške dogodke, Klabundovega »Pjotra — Rasputina«. Thompsonovega »Sivka« in Marije Mayerjeve »Rudarsko balado«. Da bi omogočila nakup teh knjig tudi revnejšim slojem, je določila ceno za lepo broširano knjigo na 10 din, za vezano v celo platno pa 15 din Za odpremo kniige in poštnino računa samo 1 din. Naročite še danes te knjige ali vsaj eno izmed njih, da se prepričate, kako prijetno razvedrilo vam bodo dale in kako primerne so za darilo. Naročila sprejema Založba »Cesta«. Ljubliana, Knafljeva ulica 5. * Ganljiva počastitev žrtev Save v Zagrebu. že 11 let prirejajo v Zagrebu na dan Vseh svetih ganljivo počastitev žrtev, ki jih je med letom terjala Sava. Kako je prišlo do teh spominskih obredov ob Savi? Pred 12. leti je na dan Vseh svetih inž Ftirst iz Velike Gorice na savski obali naletel na črno oblečeno starko, ki je na kamenje ob reki polagala cvetje in prižigala sveče. Starka je inženjerju povedala, da ji je od vse rodbine pstal samo vnuk, ki pa je poleti pri kopanju utonil. Inž. Fiirst je na ganljivo počastitev opozoril druge in zdaj Društvo savskih čuvajev že 11 let prireja počastitve spomina žrtev Save. Na produ reke improvizirajo grob s križem, cvetjem in svečami, na Savi pa napravijo na dveh velikih čolnih splav ter uredijo na njem oltar. Ko je spominska maša končana, spustijo v reko velik z vencem okrašen križ ter pomečejo mnogo cvetja ln vencev. Nad tisoč ljudi prisostvuje vsako leto na obali pretresljivi svečanosti, katero zaključi vsakokrat s kratkim govorom predsednik Društva savskih čuvajev, ki tudi pove, koliko žrtev je med letom terjala Sava. Letos jih je bilo šest, požrtvovalni čuvaji pa so srečno rešili 270 neprevidnih kopalcev. * Gorenci so nezadovoljni z ukinitvijo najpomembnejših vlakov. Prejeli smo: Te dni je bilo ukinjenih nekaj vlakov na gorenjski progi, po večini najpotrebnejših Vlak, ki je odhajal iz Ljubljane ob 5.40 zjutraj in prihajal v Bohinjsko Bistrico ali Rateče-Planico okrog V2 9. zjutraj, je bil zelo prikladen. Posluževali so se ga v prvi vrsti turisti, šolski otroci in uradniki. Zdaj pa se morajo voziti z vlakom, ki je namenjen za delavstvo KID in odhaja že ob 4.45 iz Podnarta-Krope. Zato morajo vstajati otroci že ob 4. Vlak prispe ha Jesenice ob V26. in morajo otroci prezebovati celi dve uri in pol. Mnogo je med njimi otrok, ki hodijo še v osnovno šolo in so stari od osem let naprej. Vlak 920, ki je imel zelo lepo zvezo proti Ratečam in Bo- Spencer Tracy in mladi MickeyRoony K1N°™ION VSAK ČLOVEK DOBREGA, PLEMENITEGA SRCA SI MORA OGLEDATI EDINSTVENO v edinstvenem filmu FILMSKO UMETNINO, hudožestvene igre NAJLEPŠI IN NAJ- dveh velikih umetnikov B.^.^I^^^S JS&^g LETM Predstave ob 16., 19. in 21. uri. Brezdomci Antoinetta Po vsej Ljubljani se te dni govori o tem filmu. Vedno novo navdušenje. ž a 1 o i g r a zadnje francoske vladarice KINO MATICA, tel. 21-24. — Predstave danes ob 16., 19. in 21.15. I Film, pri katerem boste uživali in občutili neodoljivi šarm edinstvene žene — kateri se je klanjal ves Pariz ! JOSEFINA BAKER Zou-Zou SESTRA ali LJUBICA tr prvič v zvočnem filmu taka, kakršna je v naravi, tako očarljiva, prikupna kakor je bila, ko je ves Pariz in ves svet navdušeno prepeval njene opojne popevke... in z njo JE AN GABIN in mis Rumunija POPESCO. — Film razkošja, pikantnih prizorov in mojsterske igre, film v katerem poje m pleše Idol Pariza, lepa mulatka J. Baker v krogu dražestnih balerin — najlepših žena Pariza! — Nabavite si vstopnice v predprodaji! — Film je za mladino izpod 16 let neprimeren! — KINO SLOGA, tel. 27-30 ■■■HH °b 16- url danes poslednjič: GROZODEJSTVA Mr. WONGA hinju, je bil zmerom dobro zaseden. Zadnje dni je zapadlo mnogo snega, zaradi česar bi bili smučarji prav veseli, ako bi spet vozil ta vlak. Vlak, ki mu pravijo Gorenjci lumpar, je za Gorenjsko skoro brez pomena in ga ne ukinejo. Z njim se vozi razen ob nedeljah zelo malo ljudi. Boljše bi bilo, da bi se za ta vlak spet uvedel vlak 920, ki bi imel tudi primerno zvezo s Planico in Bohinjem. Bohinj, Mojstrana in Planica žive od turizma in potrebujejo ta vlak. Železniška uprava naj gleda na to, da nam spet vrne omenjeni vlak. Moderne pletenine, Karničnik, Nebotičnik. * Dva sejma na Dolenjskem. V petek je bil semenj na Veseli gori pri Št. Ru-pertu. Sejmovi na Veseli gori so od nekdaj dobro obiskani, saj so daleč naokrog znani po velikem dogonu goveje živine, konj in prašičev. Zadnji pa je bil zaradi deževja in tudi snega, ki je prejšnjo noč prvič padel to jesen, prav slabo obiskan Živine so prignali prav malo in tudi kupcev ni bilo, a kjer ni živinske kupčije, tudi kramarji ne tržijo. Marsikateri kramar nit1 svojih izdatkov ni kril. Na dan sv. Simona in Jude je v Mokronogu eden največjih letnih sejmov, kjer si okoličani nakupijo potrebščin za zimo. Zaradi neugodnega vremena je tudi ta semenj žaostal za drugimi. Živine so sicer precej prignali, a kupčija se ni mogla razviti, kakor bi si sejmarji želeli. Vse skupaj je pač tudi znak sedanjih svetovnih razmer. * Za boljše zveze Dolenjski. Uredba o ukinitvi večjega števila vlakov, ki je stopila 28. oktobra v veljavo, je tudi Dolenjsko zelo vznemirila. Z novo uredbo je zlasti prizadeta Mirenska dolina, kjer je menda največ vlakov ukinjenih na progi Trebnje - Sevnica. Nova proga, ki naj bi zbližala severni del Slovenije z morjem, tega namena nikakor ne doseza, ker ji sedanje zveze ne ustrezajo. Z Ljubljano ima Mirenska dolina sicer še precej ugodne zveze, z Zagrebom pa zelo slabe, a še slabše proti Zidanemu mostu in Mariboru. Potniki v eno ali drugo stran morajo v Sevnici čakati po več ur. Isto velja glede na zveze z Belo Krajino. Potnik, ki je namenjen proti Karlovcu, mora v Trebnjem čakati po več ur, a prav tako se godi potnikom iz Karlovca proti Sevnici. Z novo železniško uredbo se potrjuje dejstvo, da je Dolenjska v resnici pastorka. Zboljšanje železniških zvez je nujno potrebno. * Pirovanje 500 svatov. Srem je nekdaj užival sloves bogatih, razkošnih svatovanj, ki so trajala po več dni. V zadnjih letih so taka svatovanja vse bolj redka, a se vendar še zdaj pa zdaj katero praznuje v vsem starem razkošju in sijaja V Martin-cih blizu Mitrovice je premožni kmet Dju-ričič oženil svojega sina in je povabil na svatovanje okrog 500 oseb. Iz domače vasi je bilo na svatbi zastopanih vseh 130 domačij, kolikor jih vas šteje, ostali svatje pa so bili iz drugih vasi in tudi iz Mitrovice. Po starem običaju so ves teden hodili po vaseh odposlanci žen inovega očeta, ki so vabili na svatovanje. Odposlancem pravijo »fiferji« to vsak je bil opremljen z veliko čutaro vina ali žganja Svatje so napolnili dve precej veliki hiSi kmeta Djuričiča in okrog 40 oseb je bilo zaposleno pri pripravljanju jedi. Pirovali so tri dni in tri noči. Poleg bogate dote in oprave je prinesla nevesta tudi 20 velikih cekinov, katere je njen tast ponosno razkazoval svatom. Ni pozabil povedati, da bi bil lahko dobil v hišo tudi nevesto s 40 cekini, a da je rajši vzel manj premožno iz prijateljske rodbine. speval razpravo »Romantika pri Srbih in Hrvatih — poskus nove periodizacije in sinteze«. Pisec prikazuje predhodne pojave in se zlasti zaustavlja pri Njegošu, Ma-žuraniču, Vrazu in Branku Radičeviču, katerih največja dela so bila ustvarjena v štiridesetih letih 19. stol., ko je svojska romantika Srbov in Hrvatov dosegla višek. — Za Slovence je prikazal romantične vplive in rezultate avtor znane knjige o ilirizmu, dr. Fr. Petrfe. Posebej se bavi s Prešernom in z ilirskim gibanjem. Prof. Josef Pata razglablja svojstvenost bolgarske romantike, A. L. Bem je zastopan z daljšim člankom »O romantiki v ruski književnosti«, medtem ko Mychajlo Rud-nyckyj obravnava s tega zrelišča ukrajinsko slovstvo. Temeljita se zdi razprava doc. K. Krejčija o poljski romantiki, ki je bila prav kakor ruska dovolj plodna in obsežna, da lahko vzbuja zanimanje, o posebnem tipu slovaške romantike pa razpravlja Milan Pišut. Znameniti češki literarni zgodovinar in kritik prof. Arne No-v&k je prispeval razpravo »Bistvo in pomen češkega romantičnega pesništva«. S tem je gradivo o slovanski romantiki zaključeno. Dandanes se romantični literaturi in nje idejam posveča vsepovsod velika pozornost. Z ene strani je to reakcija na današnji materializem, z druge strani se pa zdi, da prav v romantičnem občutju in romantični miselnosti leži marsikateri ključ k umevanju današnjih pojavov. V današnjih srečanjih med Slovani in Nemci lahko zlasti manjši slovanski narodi opozarjamo na soudeležbo nemške romantike pri našem narodnem prebujenju, čigar končna posledica je politična svoboda In neodvisnost. Poleg bibliografskega gradiva sta v tem zvezku »Slavische Rundschau« nekrologa dvema slavistoma: Poljaku Aleksandru Brticknerju (M. Szyjkowski) in Pavlu Po-poviču (E. Ljackij). Zapiski Kompozicijski večer skladatelja L. M. škerjanca v radijski oddaji. Drevi 3. novembra, oddaja ob 20.30 uri zvečer beograjska radijska postaja skladateljsko uro L. M. Škerjanca, katero prenašata tudi postaji Ljubljana in Zagreb. Spored obsega petero večjih orkestralnih del, ki jih izvaja povečani beograjski radijski orkester pod skladateljevim vodstvom. Ker je to prvič, da oddajajo vse tri jugoslovenske postaje uro, posvečeno izključno skladbam domačega avtorja, opozarjamo prav posebno na to zanimivo in pomembno prireditev. Nova razstava v Jakopičevem paviljonu. 5. t m se bo v Ljubljani otvorila umetnostna razstava likovnih umetnic iz Beograda, Zagreba. Sušaka in Ljubljane. Razstavljane bodo dame: Milica Beševič, Mara Kralj, Dana Pajnič, Štefka Pažič, ELda Piščanec, Mira Pregelj, Bara Remec, Rožena Ružič, Avgusta in Henrika šantel, Jela Trnkoczy in Anica Zupanec-Sodmik. Razstava bo prirejena v Jakopičevem paviljonu. študija o poeziji Vide Tauferjove. V pravkar izišlem 10-11. zvezku »Franjeva-čkega vijesnika« je objavil dr. Ton Smer-del daljšo študijo »Pjesnički svijet Vide Taufer«. V nji podrobno razčlanja, prikazuje in označuje pesniško zbirko »Veje v vetru«. Češki glas o novem slovenskem prevodu »Maja«. Nedeljsko »Ceskž slovo« je priobčilo članek z naslovom »M&chov Maj ¥ slovenščini^ ki poječa, g bibliofilaki iz- daji Debeljakovega prevoda (glej »Jutro« z dne 1. t. m.). Pisec hvali prevod, ki da je dostojen M&chove pesnitve. Posebej pa poroča pisec o razkošni bibliofilski opremi knjige in o Maleševih ilustracijah, ki kažejo, da se je ilustrator razvijal pod vplivom češke grafike, vendar pa »MA-chovo poezijo razumeva po svoje, tako da v primeri z našimi ilustratorji tudi on ne zaostaja in se enakovredno uvršča k prevajalcu.« V tekstu članka je reproduciran Malešev portret K. H. M&che, ki Cehe zanima kot -iov prispevek p ikonografiji njihovega velikega pesnika. Sarajevski slovenski dvomesečnik »Zora«, ki ga izdaja D. K. D. »Cankar« v redakciji Marjana Telatke, prinaša v pravkar izišli 5. številki članek B. Borka »O dolžnostih Slovencev med Hrvati in Srbi«, nadaljevanje razprave Bratka Krefta »O kmečkih puntih«, Ivana Albrehta pesem »V predmestju«, nadaljevanje dramatske-ga poskusa M. Telatke »šopek krizantem« in razne kratke vesti. Disertacija o A. G. Matošu. Josip To-mič v Zagrebu je posvetil svojo nedavno objavljeno doktorsko disertacijo A. G. Ma-tošu in sicer njegovemu poznanju francoskega slovstva Razprava ni samo zanimiv prispevek k literarnemu življenjepisu tega hrvatskega bohema, pisatelja in kriti-, ka, ki je bil tako značilen za hrvatsko predvojno Moderno, marveč je tudi lep donesek k zgodovini francoskih vplivov na hrvatsko književnost. Srbski eSej o Pliandellu. V najnovejšem zvezku »Srpskega književnega glasnika« Je izšel esej Todor Manojloviča o talijam-skem dramatiku in pisatelju Luigiju Pi-randeHu. V istem zvezku se nadaljuje študija o M^-šu Crnjanskem iz peresa Mirka žežija. * Sokolsko društvo v Litiji vabi na otvoritev prenovljenega doma ki bo jutri v soboto ob 8. zvečer. Sodeluje prvovrstni orkester iiz Ljubljane. (—) Iz Uubii^ne u— poslednja pot pilota Francija Erjavca. V torek pred Vsemi svetimi so v Št. Vidu nad Ljubljano pokopali tragično preminilega pilota-lovca, Francita Erjavca, ki se je ponesrečil na poletu nad Ni-šem, star komaj 26 let. Pokojn k, ki je bil iz znane šentviške družine, se je' izučil pa-sarske obrti, a že kot otrok se je navduševal za letalstvo. Takoj po končani učni dohi je stopil kot gojenec v vojaško šolo, iz katere je prišel kot dober pilot, prljub-ljen pri predstojnikih in tovariših. Ko je padel kot žrtev svojega življenjskega poklica, so njegove zemske ostanke prepelja li v Ljubljano, kjer so mu izkazali vojaške časti, nato pa so ga z avtofurgonom prepeljali na njegov dom. K pogrebu se je zbrala ogromna množica domačinov, a udeležila se ga j" tudi šolska mladina in štirje piloti v polni opremi. Zadnjo čast je mlademu pilotu izkazalo tudi šest letal, ki so med pogrebom krožila nad pokopališčem in odvrgla vrsto lepih vencev> 's katerimi so poitr li prerani grob. u— Božičnice za obmejno deco. Ljubljanske podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda prirede jutri zbirko v korist božični-cam, ki jih prireja vsako leto CMD obmejni šolski mladini. Naj žrtvuje ta dan vsak mal dar v korist naši ubožni obmejni de-ci! G. Rotter Vilibald ni več pooblaščen za inkaso denarja, kakor tudi ne za prevzem naročil. Commerce d.d. Pražarna »Slast«, Ljubljana u— Vesele ure za mladino je naslov fiziološkemu in teološkemu gimnastičnemu tečaju, te se vrši za šolsko mladino na učiteljišču vsak torek in petek od 3. do 4. ure popoldne za deklice in ste dneve od 4. do 5. ure za dečke. Tečaj vodi telovadni učitelj Vinko Zaletel. u— Društvo zaščitnih sester v Ljubljani ima svoj redni sestanek v soboto 4. t. m. ob 17. v prostorih šole za zaščitne sestre. Vabljene vse članice in nečlanice. u— Mestni odbor za pobijanje draginje in brezvestne špekulacije opozarja, da anonimnih prijav ne bo obravnaval. Zato pa vabi vse občinstvo, naj vse prekrške in prestopke navijanja cen prijavlja mestnemu poglavarstvu s podpisom in naslovom. u— Za mestne reveže je daroval 300 din g. Bogomir Kobal, Pražakova ulica 10., a banka »Slavija« je poslala 500 din za vse-svetsko akcijo. Mestno poglavarstvo izreka darovalcema najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Krasne zastore, lepe preproge, kotenino in šifone za posteljno in telesno perilo — dobite v veliki izbiri in po nizkih cenah pri manufakturni trgovini 1 CEŠNIK JANKO LJUBLJANA LINGAR3EVA u— Društvo ljubljanskih konservatort- stov je imelo v ponedeljek svoj redni občni zbor, na katerem je bil izvoljen naslednji odbor: predsedn k Jože Osana, podpredsednik Kajetan Burger, I. in n. tajnik Sveto Marolt in Lidija Opermanova, blagajnica Dana Kutinova, knjižničar Stane Goršič. odbornika Nada Stritarjeva in Srečko Zalokar, revizorji Samo Hubad, Ksenija Ogrinova in Ljubica Zelenikova. n— Nocojšnja akademija v operi v korist bolnemu M. Kogoju ima izbran pevski in recitacijski spored, ki ga izvajajo najvidnejši operni in dramski solisti s sodelovanjem opernega orkestra, ki bo izvajal skladbi Musorgskega »Noč na pusti gori« in Boro:inovo uverturo k operi »Knez Igor«. Nastopila bo tudi naša priznana plesalka gdč. L. Wisiakova. Glede na dobrodelni in človekoljubni namen prireditve apeliramo na naše kulturno občinstvo da se polnoštevilno udeleži akademije. Čene so od 24 din navzdol. u— Pravoslavne zadnšnlce. V soboto 4. t. m. ob 11. uri bo v pravoslavni cerkvi sv. Cirila in Metoda zadušnica za umrle pravoslavne. Ob 15. pa bo na pokopališču prt Sv. Križu žalna svečanost na grobovih sorodnikov in zalivanje grobov. Uprava pa-rohije. u— Uprava policije razglaša, da je Aleksandrova cesta od Tyrševe ceste do Beethovnove ulice zaradi del na cesti zaprta za promet od 3. do 5. t. m u— JNAD Jugoslavija. Drevi ob 18. seja upravnega odbora. Ker je to zadnja seja pred občnim zborom, prosimo tovariše odbornike in načelnike sekcij, da se seje sigurno udeleže. u— »Brezdomci« v kinu Unlonu! Kljub temu, da so bili včeraj skoraj vsi Ljubljančani na pokopališču, so bile vendar predstave filma »Brezdomci« deležne največjega obiska. Glas o lepoti tega edinstvenega filma se je raznesel po mestu in tako je publika hitela v kino Union, da so bile zadnje večerne predstave čisto razprodane. Vsi, ki so film videli so odkrito priznali, da toliko lepote, srca in humanosti niso. pričakovali. Film zasluži, da ga vidi vsak človek, tako mladina kakor tudS odrasli ljudje. Spencer Tracy in Mickey Rooney sta junaka dneva. Hvala in priznanje, ki ga žanjeta od številnih gledalcev filma, sta povsem zasluženi! Ni čuda, da je Spencer Tracy za ulogo očeta Flanagana prejel najvišje odlikovanje, ki ga je lahko deležen filmski umetnik v Ameriki. In Mickey Rooney — ta mali pobalin fascinira s svojo igro in prav nič se ni čuditi, da je mali umetnik idol kinoposetnikov vsega sveta. »Brezdomci« žanjejo tedaj tudi v Ljubljani uspehe in zasluženo pohvalo! (—) I 2. plesna vaja „Soče" TRGOVSKI DOM PETEK — 3. NOV. OB 20. URI I u— PaSja steklina ln kontumac psov »u mačk. Ker je bila 31. oktobra v drž. veterinarskem bakteriološkem zavodu uradno ugotovljena steklina pri psu nekega posestnika z Viča, je mestno poglavarstvo po zakonu o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni moralo za področje mestne občine ljubljanske odrediti zaporo psov in mačk. Psi čuvaji morajo biti vedno zaprti na dvoriščih ali pa priklenjeni na verige, vsi drugi psi, kakor lovski, luksuzni i. ar., pa morajo nositi nagobčnike ali pa biti na vrvici. Seveda je prepovedano pse voditi v javne lokale. Vse mačke morajo biti varno zajprte. poleg tega je pa treba posebnega dovoljenja mestnega poglavarstva, če kdo hoče psa ali mačko odpeljati iz Ljubljane. Za lovske pse dovoljuje mestno poglavarstvo izjeme na pravilno kolkovano prošnjo lovcev, toda samo za čas in kraj lova. Vsakdo mora svojega psa, če je prišel v dotiko s steklim psom, takoj oddati mestnemu konjaču ali pa ga vamo zapreti, na vsak način pa mora tak primer brez odlašanja javiti mestnemu veterinarskemu uradu na Krekovem trgu štev. 10., I. nadstropje. Psi in mačke, ki bodo zalot.ni, a niso zavarovani po teh odredbah L0.I0 odvzeti, lastniki pa strogo kaznovani u— Na k01ilo dne 30. septembra naslednje: Vsega so denarni zavodi prijavili 779.190 kmečkih dolgov, od katerih je Privilegirana agrarna banka vrnila zavodom 41.347 dolgov, definitivno prevzela in zmanjšala je 585.852 dolgov, ni pa še končno prevzela 152.416 dolgov, t. j. 19.6% celotnega ji izročenega portfelja. Glede teh preostalih dolgov je poslovanje v teku Za prevzete dolgove so bili kmečki dolžniki po izvršenem zmanišanju dolgov obremenjeni za znesek 1169.6 milijona din. Denarnim zavodom. ki so kmečkp doleove izročili je na teko?'h računih odobren znesek 1149.8 miliiona dir in v 3% obveznicah za likvi-J dacijo kmečkih dolgov 362.8 milijona din. Plačevanje anuitet Do 30 septembra so kmečki dolžniki olarali Privilegirani agrarni banki na račun anuitet ve«»®a w»'llVna din, in sicer do konca leta 1937. 143.5 milijona Težkoče z vrečami Poročali smo že o sklepu deviznega odbora pri Narodni banki, ki pravi, da se morajo vreče iz jute, v katerih se izvozi blago v klirinške države, vrniti našim izvoznikom. Navedli smo tudi stroge predpise, ki naj zasigurajo vrnitev vreč. Ti predpisi so bili izdani zaradi težkoč pri dobavi surove jute odnosno jutine preje, že v avgustu se je na svetovnem trgu pojavilo pomanjkanje jute, ker so Angleži in Francozi pokupili velike količine jute za izdelovanje vreč za pesek, ki se uporabljajo v zvezi z zaščito pred zračnimi napadi. Vreče so se tudi pri nas v zadnjem času znatno podražile. Ker je računati s tem, da bodo tudi v bodoče velike težkoče z dobavo vreč odnosno težkoče pri uvozu inozemske jute, je docela v redu. če se postavimo na stališče, da se nam morajo vrniti vreče, s katerimi izvažamo blago v klirinške države. Doslej so se z izvozom v klirinške države izvažale tudi vreče, katerih surovino moramo uvažati iz deviznih držav. Verjetno je, da ne bo ostalo samo pri teb ukrepih. Tako je bil stavljen predlog, la se predpiše prisilno mešanje jute s konopljo, kakor je to že napravila Madžarska Drug predlog pa gre za tem, da ba pričeli kakor med vojno zbirati koprive, iz katerih se dobe za izdelovanje vreč prav primerna tekstilna vlakna Ta predlog je bil stavljen predvsem monopolski upravi. Ki potrebuje na leto za 10 do 15 milijonov din vreč iz jute. Monopolska uprava naj bi določila da bo kupovala le take vreče, ki so izdelane iz koprivnih vlaken Po tem predlogu bi imeli dovolj časa, da pripravimo načrt za prihodnje ieto in organiziramo zbiranje kopriv. S tem bi prištedili tudi na -Wizah, kajti za uvoz jute smo doslej plačevali inozemstvu na leto preko 30 milijonov din v devizah. Predpisi o vračanju vreč pri izvozu v Klirinške države se že izvajajo. Od strani izvoznikov pa prihajajo pritožbe zaradi stroškov. Id jih imajo pri Izvozni ekspedi-ciji in poznejšem car kem postopku v zvezi s ponovnim uvozom teh vreč. Pri majhnih pošiljkah znašajo ti stroški skoro toliko, kakor so vredne vreče. Zato bi bilo na mestu, da se carinska manipulacija, ki je v zvezi z izvozom in ponovnim uvozom vreč poenostavi, zlasti na da se za to manipulacijo ne pobirajo takse. Gibanje zaposlenosti v Jugoslaviji Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu objavlja podatke o gibanju števila zavarovancev pri vseh krajevnih crganih v mesecu avgustu t j. v zadnjem mesecu pred pričetkom vojne v Evropi. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je objavil že podatke za mesec september ki kažejo za ta mesec občutno nazadovanje od 108 401 na 101.687 v septembru. Osrednji urad objavlja sedaj šele podatke za av gust, in se v teh številkah še ne izražajo posledice trenotnega gospodarskega zastoja, ki ga je prinesla v septembru vojna. V avgustu je bilo v vsej državi zavarovanih 767 871 delavcev in nameščencev. V primeri s prejšnjim mesccem je število zavarovancev naraslo zs 21.010 (lani v avgustu je znašal prirastek le 7771). V primeru z lanskim avgustom smo imeli letos v avgustu v vsej državi za 10.898 zavarovancev več. Od povečanega števila zavarovancev odpade več nego polovica na delavstvo, zaposleno pri gradnji železnic cest in vodnih zgradb kajti v tej skupini je bilo v avgustu za 5593 več zavarovanih delavcev nego lani. Povečanje za 2491 zavarovanih delavcev je zabeležila nasproti lanskemu avgustu tekstilna industrija, za 2777 kemična in* dustrija in za 2141 industrija za gradnjo prevoznih sredstev. Nazad> vanje števila zaposlenih delavcev pa beležita predvsem tobačna industrija (za 13.951) in gozdno-ža-garska industrija (za 3977). Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala v avgustu 24.66 din in je bila za 0.06 din večja nego lani v istem mesecu. Skupni zavarovani mesečni zaslužek pa je znašal v avgustu 473.4 milijona din nasproti 455.4 milijona din v lanskem avgustu. Za spremembo uredbe o kvasu V beograjski »Politiki« objavlja Voj. V. Djordjevič članek o kartelu za kvas, kjer zahteva, da se ta uredba spremeni. Med drugim navaja, da je kartel kvasa sicer majhen po številu včlanjenih tvornic, po svoji proizvodnji in po zaslužku pa zelo velik ter spada med klasične primere povojnega bogatenja majhnega števila pro-ducentov na račun širokih slojev potrošnikov, pa tudi v vrsto onih kartelov, ki so po krivici dobili monopolsko zaščito od strani državne uprave. Kontrola pobiranja držav, trošarine je bila razlog, da se proizvodnja kvasa zaščiti in da se producen-tom zajamči nedovoljeni zaslužek. Po uredbi znaša letna potrošnja kvasa v naši din, v letu 1938. nadaljnjih 130.4 milijona din, od začetka januarja do 30. septembra t. L pa 44.5 milijona din. Plačila na račun anuitet so bila zadnje mesece zelo slaba. V septembru so kmečki dolžniki plačali Privilegirani agrarni banki samo 3.6 milijona din medtem ko so lani v septembru znašala plačila 12.2 milijona din. V prvih osmih mesecih lanskega leta so kmečki dolžniki 69.6 milijona din, letos pa le 44.5. milijona din, t. j. za 36% manj nego lani. Kakor smo že prejšnji mesec opozorili se kolikor toliko redno plačujejo kmečki dolgovi le na področju ljubljanske podružnice. Od začetka leta do konca septembra so znašala plačila kmečkih dolžnikov napodročju beograjske centrale 22.7 milijona din (lani v istem razdobju 40 8), na področju ljubljanske podružnice 12.5 miliiona din (lani 13.9), na področju zagrebške podružnice 5.5 miliiona din (lani 9.91 in na pod^očiu sarajevske podružnice 3.7 miliiona din (lani 5.0). Letošnja plačila kmečkih dolžnikov so zaostala v primeri z lanskimi na oodročju h»o«rrafeke in zagrebške podrnNce za 44%. na področni sarajevske wWlni»nW za 26%. na nodročju ljubljanske podružnice pa le za 10%. državi 2,600.000 kg. Ta produkcija se razdeli na 18 tvornic, od katerih je samo ena iz dobe pred vojno. Leta 1929. je bil izdan zakon, ki prepoveduje gradnjo novih tvornic za kvas za 6 let, kar je dalo obstoječim tvornicam popoln monopol. Tvornice so se združile v kartel in so dolgo vrsto let plačevale veliko odškodnino onim tvornicam, ki niso obratovale V tem razdobju dejanskega monopola so znašali produkcijski stroški kvaka 9.90 din, prodajni stro-šk< pa 2.85 din in če k temu še prištejemo 20% za zaslužek in amortizacijo naprav, bi morala znašati cena 15.50 din. Cena pa se je v teh letih gibala med 28 do 30 din. V teh letih so tvornice, združene v kartelu. zaslužile preko 48 milijonov prekomernega dobička na leto, t j. v šestih letih okrog 350 milijonov Od leta 1935. si tvornice kvasa prizadevajo, da dobe novo zaščito in so končno uspele na ta način, da so stavile državi ponudbo, po kateri bodo zgradile v interesu državne obrambe tvor-nico glicerina pod pogojem, da država onemogoči ustanavljanje novih tvornic. Današnji produkcijski stroški znašajo okrog 20 din za kilogram, pri čemer 1e že vračunana državna trošarina s stroški za amortizacijo in drugimi stroški Prodajna cena. ki je bila te dni določena na znaša 29 din, tako da bo znašal čisti dobiček 9 din pri kilogramu, kar znese v enem letu 24 milijonov din Tvornica glicerina, ki jo mora sedaj kartel graditi, pa bo stala okrog 12 milijonov din Vprašanje kvasa spada med naibolj žalostna poglavja naše gospodarske organizacije, zato zahteva državni ueied. da se ta orfa^irarija spremeni in da se sedanja uredba spremeni. Pred novim izrednem občnim zborom Električne zadruge v šiški V torkovi številki smo obširno poročali o izrednem občnem zboru Električne zadruge v Šiški, kjer sedanje nelegalno na-čelstvo navzlic izključitvi 141 opozicijskih zadružnikov ni dob H o potrebne večine za likvidaciio zadruge Ta občni zbor je znova potrdil da načelstvo. ki se s silo drži na obl!?sti. nima večine, zlasti če upoštevamo one člane opoziciie, ki so bili izključeni in črtani iz članskega imenika zpolj zaradi tega. ker so podpirali znano zahtevo t>o skiicaniu i7redne?a občneea zbora Po vseh pravilih bi moralo sedanje načelstvo odstopiti in dati svoja mesta na razpolago zastopnikom večine zadružnikov Izid glasovanja na občnem zboru ki je bilo zaradi lažjega izvajanja pritiska na posamezne zadružnike javno in načelnik v nasprotju s pravili ni dopustil, da občni zbor odloča o načinu glasovania je pokazal, da zadružniki ne odobravajo po-stonania načelstva. niti po?rd*»e. ki jo je načelstvo sklenilo z mestno občino v nasprotju s pooblastilom. Z odstopom načelstva bi ae lahko wiklju-čila sramotna afera v tej zadrugi ki predstavlja zaradi nasilnih metod naibolj žalostno oogiavie v zgodovini slovenskega zadružništva. Na veliko začudenje vse*! onih ki so pričakovali, da bo po tOHkih letih vendar enkrat konec borbe v Električni zadrugi pa se je sedanie načelstvo Dostavilo na stališče, da ne odstavi in je celo skilica-lo nov ob*nl zbor ra 19. november, ki naj ponovno sk»epa o likvidaciji zadruge. Načelstvo hoče za vsako ceno izvesti svol načrt likvidacije in rar^eMtve premoženja Vsak razsoden človek bi mislil, da je bilo z nedelisTrm občnim ziborom vprašanje likvidacije dokončno rešeno. Toda drugače misMio člani načelstva. ki hočejo baie za nrihodnti občni zbor z izključitvami izločiti nadalinie člane, ki so v nedelio glasovali proti likvidaciji in sklicevati izred-občne zbore s predlogom likvidacije tak<-dolgo. dokler jim namera ne uspe. Kakor vse kaže. se vodstvo zadmige drži načela, ki ga le Dostavil znani niem funkcionar, ki je delal da ne Tw*o r»rei mirovali dokler ne bodo dosegli, kar hočejo, "" ' CoeitA^AMke vesti = Naša pogajanja z Rumunijo o plačilnem prometu in dobavah nafte. V torek je odpotovala v Bukarešto naša delegacija zaradi pogajanj o trgovinski izmenjavi in plačilnem prometu z Rumunijo Delegacijo tvorita svetnik trgovinskega ministrstva i dr. Boško Djordjevič in direktor deviznega oddelka Narodne banke Kosta Budisavlje- ' vič. V plačilnem prometu so v zadnjem času nastale težkoče, ker so se začasno ustavile nekatere naše dobave, zlasti naš izvoz rud. Naša delegacija pa se bo pogajala v Bukarešti tudi o bodoči oskrbi našega trga z nafto in bencinom, ki je doslej v redu funkcionirala. = Tretja podražitev jedilnega olja. Tvornice jedilnega olja so te dni tretjič povišale ceno. Prvič je znašal povišek 50 par. drugič 70 par, najnovejši povišek pa znaša zopet 70 par. Tako se je cena v kratkem času poldrugega meseca dvignila na 1.90 din, t. j. za okrog 20%. Ker so tvornice povišale cene, morajo seveda tudi de-tajlisti pri prodaji novega blaga zahtevati višje cene. Že ponovno smo na tem mestu opozorili, da hoče naša industrija jedilnega olja izkoristiti trenotno situacijo in povišuje ceno, čeprav za tako povišanje ni prave podlage. Res je, da je letošnji pridelek oljnatega semenja manjši nego je bil lani. To pa ne vpliva na odkupno ceno, ki je bila za letošnji pridelek določena od trgovinskega ministrstva že lani v oktobru na podlagi uredbe o preskrbovanju industrije z oljnatim semenjem. Na drugi strani je treba pripomniti, da prihaja sedaj na trg po večini olje, izdelano iz oljnate repice, ki so jo tvornice odkupile že sredi leta. Za sončnično seme pa je bila tudi že lani določena odkupna cena. Oskrba industrije jedilnega olja s surovinami prav tako ni v nevarnosti. Domači pridelek sicer ne bo zadostoval za kritje celoletne potrebe, z Bolgarijo pa je že dosežen sporazum glede uvoza 1000 vagonov sončničnega semenja. V vrstah naših trgovcev je ponovno povišanje cene jedilnemu olju vzbudilo novo vznemirjenje, kajti konzument vidi le trgovca detajlista, ki povišuje ceno, po večini pa ne ve, da mora trgovec blago sam dražje plačevati. Kontrola cen v zvezi z uredbo o pobijanju draginje bi morala vsekakor posvetiti pozornost predvsem registriranim in neregistriranim kartelom ln dogovorom glede cen, da se prepreči neupravičeno poviševanje cen, kakor se v sedanjem času opaža v nekaterih strokah. = Novi predpisi za Izvoz živine v Italijo. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je predpisal pogoje za izvoz goveje živine v Italijo, ki določajo v glavnem naslednje: Voli L in H. kakovosti smejo imeti največ en mlečni zob, ne smejo biti stari preko 7 let in morajo tehtati pri prevzemu najmanj 600 kg. Pitani junci in junice smejo imeti največ štiri zobe in morajo tehtati najmanj 500 kg. Pitani bikci, ki še niso bili uporabljeni za oplojevanje, morajo tehtati najmanj 500 kg. Zavod bo odobraval cene, ki ustrezajo ceni 4 do 6.50 din za producenta odnosno za bikce 3 do 3.50 din. Živina se dobavlja fco carinska tehtnica na Reki. Kot pošiljatelj mora biti označen Zavod za pospeševanje zunanje trgovine (v oklepaju pa dotični izvoznik). Prevzemanje se vrši na Reki samo od ponedeljka zjutraj do srede zjutraj (zakasnele pošiljke se prevzamejo naslednji teden). Po uradnem tehtanju in veterinarsko policijskem pregledu se prevzemanje Izvrši v prisotnosti predstavnika Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine in italijanske uvozne ustanove SAIB. živina se ne sme krmiti in napojiti 24 ur preden dospe na reško carinarnico, sicer se zadrži in se odbije 12% teže. Prevzema se samo zdravo govedo, živina, ki se označi kot neuporabna za prehrano, se ne prevzame, pri živini, ki je le deloma uporabna (na pr. tuberkulozna živina), pa se ugotovi ustrezajoči odbitek. Po izvršenem tehtanju ugotovi skupna komisija kakovost, če se komisija ne sporazume glede kakovosti, se klasifikacija ugotovi po odstotku izkoriščenega mesa pri klanju po milanskem sistemu (ugotovi se teža ohlajenega mesa štirih delov). «= LIpski velesejem bo tudi leta 1940. Urad tipskega velesejima sporoča, da bo leta 1940 v vsakem primeru prirejen pomladni velesejem, in sicer vzorčni velesejem od 3. do 8. marca, tehnični in gradbeni velesejem pa od 3. do 11. marca. Kaikor se je letošnji jesenski velesejem navzlic politični napetosti vršil točno po programu, bo tudi pomladni veleseiem 1940 nudil inozemskim obiskovalcem možnost, da sa ustvarijo pregled obsežne nemške ponudbe gotovih izdelkov in strojev in da navežejo polne stike. (—) Borze 2. novembra Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.30. Grški boni so se trgovali v Zagrebu in Beogradu po 33 Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču se je pri mlačnejši tendenci Vojna škoda nudila po 439 (v Beogradu je bil promet po 437) Tudi v ostalih državnih vrednotah n; bilo zaključkov. Devize Ljubljana Oficielni tečaji: London 176.75 — 179.95, Pariz "99.95 — 102.25, New York 4408 — 4468, Curih 995—1005, Amsterdam 2348.50 — 2386.50, Bruselj 737 — 749. Tečaji na svobodnem trgu: London 218.33 — — 221.53, Pariz 123.52 — J25.82, New York 5480 — 5520, Curih 1228.18 — 1238.18, Amsterdam 2900.55 — 2938.55, Bruselj 910.25 — 922.25. Curih Pariz 10.11, London 17.84. New York 446, Bruselj 74.50, Milan 22.50, Amsterdam 236.75, Berlin 178.50 Stockholm 106.25, Oslo 101.30, Kobeuhavn 86.10. Atene 3.40. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Voina škoda 439 bL, 6% begluške 82.50 bl„ 6% dalm. agrarne 74 bL, 6®/o šumske 75 bL, 7% sta-biliz. 90 den., 7% invest 97 bL, 7% Blair 90 den.. 8% Blair 93 den.; delnice: PAB 200 den.. Trboveljska 177.50 den., Gutmann 40 — 49, Šečerana Osijek 90 den., Osječka ljevaonica 150 den. Beograd. Vojna škoda 437.25 — 438 (437), 4% agrarne 53 den.. 6% begluške 80.50 — 84 (84), 6% dalm. agrarne 75.50 — 76 (75.50), 6% šumske 73 — 74.50 (75), 7°/e invest. 99 den., 7°/» Seligman 99 den. 7% Blair 89 — 89.75, 8% Blair 90.50 den., Narodna banka 7000 den., PAB 205 den Blagovna tržišča 2ito + Chicago, 2. nov. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 86.25, za maj 85.75, za julij 84; koruza: za dec 50, za maj 53.75. + Winnipeg, 2. nov. Začetni tečaji: pšenica: za maj 70, za julij 74.875. -+- Novosadska blagovna borza (2. t. m.). Tendenca čvrsta. Pšenica: baška okoL Novi Sad 159 — 161; gor. 162 — 164; srem., slav. 156 — 158; rž: baška 127 — 129. Oves: baški sremski in slavonski 142 — 144. Ječmen: baški ln sremski 64/65 kg 147.50 — 150. Koruza: baška 126 — 128; banatska 123 — 125; pariteta Indija 124 — 125. Moka baška in banatska »Og« in »Ogg« 250 — 255; »2« 230 — 235; »5« 210 — 215; >6« 185 — 195: >7« 157.50 — 167.50; »7« 122.50 — 125. Fižol: baški, sremisiki beli brez vreč 312.50 — 322.50. Otrobi: baški in sremski 105 — 106, banatski 103 — 104. Moško truplo v Savi Krško, 2. novembra Opoldne se je po mestu razširila vest, da je našel delave Perovšek, ko je pobiral premog iz Save, na desnem bregu pod Steinerjevo hišo moško truplo. Obvesrtil je takoj orožnike, ki so truplo potegnili iz vode. Kdo je utopljenec niso mogli ugotoviti, ker niso našli pri njem nobenih dokumentov. Neznanec je imel na glavi štiri rane, kar je dalo povod govoricam, da gre za umor. Obdukcija, ki jo je popoldne izvršil zdravnik dr. Bogataj, je pokazala, da po te govorice brez podlage. Truplo je ležalo v vodi že kake 3 do 4 tedne in je bilo obtolčeno od skaL Neznanec je srednje-velike, čokate postave, star okrog 30 let, vrh glave plešast, kostanjevih las, oblečen v cajgasto, precej ponošeno obleko, imel pa je dobre, težke čevlje iz rjavega kro-movega usnja. Kakor vse kaže, gre za nesrečo ali samomor. Pogreb utopljenca bo jutri ob 17., tako da je onim. ki bi v uto-o-Ijencu slutili kakega znanca, omogočen prihod v Krško s popoldanskim vlakom. Popoldne so se razširile tudi govorice, da so na levem bregu Save našli žensko truplo in da gre menda za liubavno tragedijo. Vest ni bila potrjena, morda je voda odplavila truplo dalje. Iz Ptuja Roval-kino. Ptuj. Danes ob 20. premiera prekrasnega filma »Kirchfeldski župnik« no Anzengruberjevem romanu Dodatni snnred: Najnovejše svetovne slike. Ne zamudite! tz Zaeorfa Nezadovoljstvo zaradi novega jutr-njega vlaka. Prebivalstvo je nezadovoljno, da se ne upošteva ljudska želja, kadar se delajo spremembe železniškega prometa. Naj direkcija ukrene, da bi prvi vlak vsaj eno uro kasneje odhajal proti Ljubljani. S tem bi bilo ustreženo vsem, zlasti pridobi tnikom in šolo obiskujoči mladini. Uvede naj se spet vlak, ki bi odhajal ob 6. uri z Zidanega mosta. ZANE GR E Y slavni ameriški pisatelj pionirskih romanov, mojster, ki ga bralci »Jutra« dobro poznajo, neprekosljivi ribič, ki je s trnkom iztrgal Pacifiku prenekatero morsko velikanko (tako pred nekaj leti 1300 funtov težko mečarico!) — Zane Grey je umrl! Ta novica je šla pred dnevi skozi vse svetovno časopisje. Koliko src je pač užalostila, koliko navdušenih bralcev je neki z bolestjo pomislilo: »Našega ljubljenca ni več!?...« Ni ga več. Vrnil se je v materinsko krilo narave, ki jo je ljubil, poznal in razumel kakor le malokdo v teh zmehaniziranih dneh. Toda njegova dela ostanejo. Teh del je mnogo, mnogo, med njimi lepo število takšnih, da mu bodo čez čas, ko bodo njegovi vrstniki pozabljeni, zagotovila mesto v vrsti nepozabnih imen. »Jutro«, ki je pripravilo svojim bralcem z romani Zana Greya toliko lepih ur, pa čuti ob njegovi smrti dolžnost, da znova poseže med te zaklade. In tako bo naš novi roman Zana Greya ZAKON ZAPADA Naši prijatelji in častilci pokojnega mojstra bod° v. teJ Povesti spoznali Zana Greva z dokaj nepričakovane stranL »ZAKON ZAPADA« ni dolg roman, a porok smo jim, da ga bodo dolgo ohranili v spominu. »ZAKON ZAPADA« je ena izmed najlepših, najnaravnejših, občečloveško zmerom veljavnih ljubezenskih povesti, kar jih poznamo. PRICETEK V NEDELJO, DNE 5. NOVEMBRA ! NE ZAMUDITE! / / Med Finsko in Rusijo Cesta v višini Finska mornarica liuujava starega mesta Viipuri, ki zapira na ruski strani vhod v Rarelijo Brftski cenzor Viceadmiral Usborne Ima za seboj bogato In izkustev polno življenje Vrhovno nadzorstvo nad britsko vojno cenzurno službo vrši viceadmiral Usborne, mož, ki ga imajo posebno tuji dopisniki listov v želodcu, čeprav si prizadeva, da bi jim ustregel, kolikor pač more. Cecil Vi-vian Usborne ima nastop kakšnega protestantskega pastorja in tudi po notranjosti mu je podoben, a vendar je prebil vse svoje življenje na ladjah Njegovega Veličanstva angleškega kralja. Poleg tega pa je dobro priznan pesnik, romanopisec in slikar, žurnalisti, ki prihajajo k njemu, in njegovi podrejeni ga naslavljajo vedno z admiralom. Manjka mu pa ostri, zapovedujoči nastop, ki je lasten toliko starim višjim častnikom. Potrpežljivo, kakor spovednik, posluša neskončna vprašanja in pritožbe časniških mož, daje nasvete in zagotavlja, da bo storil vse, kar je v njegovi moči. Rodil se je v Queenstownu na Irskem, L 1880., kot sin kapitana vojne mornarice. V svoji dolgi karieri na morju je bil 1913 poveljnik bojne ladje »Colossus«, 1916. je kot poveljnik minonosca »Latone« vodil minske operacije pred Dardaneli in blo-kadno službo pred maloazijsko obalo. 1917 je bil po službi najstarejši častnik v Solunu in 1918 na Krfu, 1918—1919. je poveljeval podonavskemu brodovju. Potem je postal ravnateljev namestnik mornariške topniške stroke in po raznih mestih arti-lerističnega značaja je postal 1923. podpredsednik odbora za kemično vojno, L 1925 pa ravnatelj šole za mornariško taktiko. Kot kapitan je prevzel potem poveljstvo bojne ladje »Resolution«. Naslednje leto so ga imenovali za viceadmirala, v letih 1932. in 1933. je bil vodja mornariškega poročevalskega u>rada. Funkcij je imel v svojem življenju torej dosti. Sedaj spi vsako drugo noč na rogoznici v informacijskem ministrstvu, ker ga kope dela zadržujejo, da ne more domov. Diktatorsko pooblastilo Usborne je bil v ostalem eden prvih brit-skih mornariških častnikov, ki so se ogrevali za to da bi se Gibraltar degradiral kot ključ do Sredozemskega morja, kajti Ceuta bi mogla to nalogo bolje izpolnjevati in bi jo bilo tudi lažje braniti, tako so vsaj trdih ti častniki. Poleg tega je izumil aparat za zaščito proti minam, a za svojo informacijsko službo se je pripravljal ob začetku tega leta, ko je napravil preda-valno turnejo skozi Rumunsko, Jugoslavijo, Poljsko in Holandsko, kjer je govoril o britskem oboroževanju. Bil je, kakor se bodo naši čitatelji spominjali, tudi v Ljubljani. Znana je njegova debata o narodnem socializmu z angleško narodno so-cialistsko Unity Mitfordovo. 2 do jooo m Vojvoda Aosta, etiopski podkralj, je otvo-ril novo cesto v Amhari, severnozapadni Abesiniji. Nova cesta vodi iz Gondarja, gre mimo jezera Tane in doseže 150 km jugovzhodno od Gondarja kraj Deba Tabor. Cesta je izrazito gorska, poteka v višinah 2000 do 3000 m in spada med najdrznejše ceste, kar so jih kdaj zgradili v Abesiniji. Dobro zašito srce Dortmundski zdravnik dr. Peitman poroča v neki medicinski reviji, da še danes zasleduje vztrajnost in delovanje nekega srca, ki ga je bil sam zašil pred 35 leti. Pacient, ki je štel ob času operacije 20 let, je v tem času mirno opravljal svoj poklic kot rudar, v svetovni vojni je bil vojak v nekem graničarskem oddelku, potem se je poročil in je oče več otrok. Državni prezident finske Kyosti Kalilo Nemški kuhinjski recepti za vojni čas Zelenjavo je bolje dušiti nego kuhati Nemški listi stalno priobčujejo najrazličnejše nasvete in recepte, ki naj bi pomagali gospodinjam navzlic vsej štednji, ki je potrebna v vojnem času, pripravljati okusne jedi. Med nasveti, ki utegnejo biti koristni tudi za druge gospodinje, ne samo za nemške, smo brali tudi naslednje: Stednja v kuhinji ne pomeni malo nakupiti, temveč vse porabiti, poskrbeti, da se nič ne pokvari. Zelenjavo je bolje dušiti nego kuhati. Če se kuhanju ne moremo izogniti, tedaj zelenjadne vode, ki vsebuje mnogo redilnih snovi in je često okusnejša od zelenjave same, ne zlivajmo stran, temveč jo porabimo za juhe in obare. Fižolova voda daje n. pr. s koščkom masla in rezanci dobro juho. Izvrsten okus imajo zdrobo-vi cmoki, ki jih skuhamo v cvetačini vodi. Ti cmoki postanejo v ostalem mehki tudi z malo masla, če so 20 minut počas' vreli in dodamo potem malo hladne vode in jih pustimo nalahno vreti še 5 do 10 minut. Te-| sto pripravimo kakor običajno: maslo mešamo, da se prične peniti, uporabna je tudi margarina, jajca, zdrob in sol primešamo, | nato pustimo, da eno uro stoji V dobah, ko je malo masla, nam daje skuta, ki ji dobro primešamo paradižniko vega stržena, fino zdrobljene čebule, malo i soli in kumina, okusno namažo za kruh. Jabolčne lupine, ki smo jih posušili v pečici ali na ognjiščni plošči, dajejo, če jih oparimo in osladimo z medom, dobro toplo ali hladno pijačo, ki gasi žejo in obenem pomirja. Priporočati jo je posebno za ! lahno nespečnost. Angleški politiki v oboroževalni Imovinske razmere, družinske in poslovne zveze angleških parlamentarcev Prezident finske države Je podpisal dekret, Id daje maršalu Mannerheimu (na sliki) diktatorska pooblastila Angleški časopis »Labour Research« priobčuje podatke o imovinskih razmerah, družinskih in poslovnih zvezah 219 parlamentarcev konservativne stranke. Po teh podatkih so številni angleški politiki bali ali pa so še vodilni možje v oboroževalni industriji. Sir John Anderson je stal n. pr. dotlej, ko so ga pozvali v kabinet, na čelu Vi-kensove družbe, Amery je bil na čelu družbe Camell Laird, sir Eugen Ramsden in sir Patrick Hamnon pa družbe B.S.A. Tudi Neville Chamberlain je bil v letih 1919— 1922 direktor družbe B.S.A. Poleg tega je 23 članov konservativne stranke soudeleženih v letalski industriji. Deleže oboroževalnih družb imajo med drugimi lord Home, sir John Gilmour in lord Hailsham. 44 odstotkov vseh konservativnih članov parlamenta je na položaju ravnateljev najrazličnejših družb, zlasti bančnih in časopisnih. Na 775 vodilnih mestih angleškega gospodarstva sedi nič manj nego 181 parlamentarcev vladne stranke. Zaklonišče na zapadnem bojišču jK&od v podzemsko zaklonišče francoske vojske na zapadni fronti Zadnji trije premieri konservativne stranke, Bonar Law, Baldwin in Chamberlain, so iz družin, ki imajo tesne zveze z britsko industrijo. 12 članov parlamenta je vodij južnoafriških, 11 avstralskih, 9 kanadskih in 12 indijskih družb. Wiirtemberški vojvoda V Stuttgartu je te dni umrl vojvoda AI-breeht VViirttemberški. eden izmed treh še živečih nemških maršalov iz svetovne vojne. Bil je poglavar katoliške veje Wiirttem-beržanov. V svetovni vojni je bil pokojni vojvoda poveljnik 4. nemške armade, ki se je bojevala v Belgiji in Flandriji. L. 1916 je bil imenovan za maršala. Po zlomu centralnih sil se je umaknil v zasebno življenje in je živel na svojih gradovih. Nadvojvoda ie imel za ženo avstrijsko vojvodinio Margareto Zofijo in zapušča več sinov in hčera. Njegov drugi sin ima za ženo bolgarsko princeso Madejdo in živi v Šleziji. Dunaj in vojna Holandski list »Het Volk« priobčuje dopis z Dunaja, iz katerega je razvidno, da je vojna mesto ob Dunavu hudo prizadela Doslej so morali tam. od kar so uvedli razdeljevanje živil na karte, zapreti že 60 kavarn in 800 mesnic. Lastniki so prejeli po 3000 do 5000 mark odškodnine, odra-čunali pa so jim pri tem zaostale davke. Med tekstilnimi tvrdkami in prodajalnami obuvala je bilo mnogo polomov. V Mollersdorfu so morali zavoljo pomanjkanja sirovin zapreti tamkajšnjo predilnico. 300 delavk je dobilo nalog, da se morajo naslednji dan javiti na delo v hirten-berško tovarno nabojev. Njujorško razstavo so zaprli Svetovna razstava v New Vorku je zaprla svoja vrata za letošnje leto. Kakor poroča statistični urad, je obiskalo prireditev 25 milijonov ljudi. Toda kliub temu je primanjkljaj velik. Znaša namreč ceiih 23 milijonov dolarjev. Italijanski delavci v Albaniji Štefani poroča iz Rima da se je od letošnjega februarja dc oktobra naselilo v Albaniji 5000 italijanskih delavcev. Finska republika ima tudi nekaj vojnih ladij in podmornic, čeprav je njena oborožitev na morju v primeri z Rusijo neznatna Zrak iz zemlje Zanimiv izum Švicarja zoper napade iz zraka V Curihu so z uspehom preizkusili nov izum Gre za preprost način za oskrbovanje zaklonišč zoper zračne napade s svežim zrakom — iz zemlje. Izumitelj, neki J Stauber. je izdelal svoj postopek na spoznanju, da je zemlja bogata s stalno krožečim zrakom. Zgradil je potem napravo ki črpa ta zrak iz zemlje. Za obratovanje te naprave zadostuje ventilator ali celo sesalec za prah Stauber je napravil poskus s samim se- boj. S tremi drugimi osebami so ga zaprli v neko podzemeljsko zaklonišče, v katerem so ostali celo noč. Pri tem so kadili, si kontrolirali utrip in zapisovali svoja opazovanja. Ko so zaklonišče ob 9 zjutraj zapustili, je bilo v zraku še vedno 26 odstotkov kisika. Med bivanjem v zaklonišču so jih stalno opazovali tudi skozi neko okno. Švicarske oblasti se za izum zelo zanimajo in so odredile poskuse, da se doženejo filtrirne sposobnosti zemlje kar se tiče strupenih plinov in svetilnega plina. Advokat prostovoljec Navdušenje za vojaško službo na Angleškem Eden najboljše plačanih angleških odvetnikov se je prijavil za vojaško sJužbo kot prostovoljec, in sicer se je dal prideliti v letalsko službo. Mož se piše Patrick Has-tings in ga smatrajo poleg sira VVilliama Jo-wetta, sira Stafforda Crippsa in mr. Normana Birketta. za najboljše plačanega odvetnika na Angleškem. Z vojaško službo katero ie nastopil, se je Patrick Hastings odrekel letnim dohodkom v znesku 30 tisoč funtov. Patrick ima za seboj precej burno življenje Začel je svojo kariero kot rudarski inženir, potem se je javil za prostovoljca v južnoafriški vojni Nekaj časa je deloval tudi kot novi- Dražji tobak na Zaradi gospodarske vojne med Nemčijo in Anglijo so nastopile v finskem uvozu iz-vestne ovire, ki imajo za posledico omejitev porabe kave, pa tud tobaka. Cene za tobak so v zadnjem času poskočile za 20°/«. nar v Fleet Streetu. Nato se je posvetil pravnemu študiju in je bil nekaj časa tudi član angleškega parlamenta. L. 1924 je bil državni tožilec, kar pomeni na Angleškem veliko čast in vplivno službo. Patrick slovi kot izboren govornik ter jc zlasti neprekos-ljiv pri zasliševanju prič. Finska olimpiada Predsednik mednarodnega olimpijskega odbora grof Baillet-Latour izjavlja, da se Finci vzlic dogodkom zadnjega časa nadejajo, da bodo mogli prirediti nameravano olim piado v Helsinkih. V tej smeri bodro nadaljujejo z deli za dovršitev stadiona in drugih zgradb, ki spadajo v okv .V' Mestni pogreb n r*rod Občina Ljublutn* Neizmerno užaloščeni sporočamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni oče in brat, gospod VINKO HUD0VERNIK ravnatelj mestne hranilnice v pok. v Radovljici danes ob 6. uri popoldne po dolgi, mučni bolezni mirno in bognvdano v Leonišču v Ljubljani« preminul. Predragega pokojnika bomo prepeljali v Radovljico, kjer bo pogreb v soboto, dne 4. novembra ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Grajski dvor, na pokopališče v Radovljici. Radovljica, Ljubljana, Graz, dne 2. novembra 1939. Berta In Minka, hčerki; Eleonora Hudovernik, mati; Uršulinka, sestra — In ostalo sorodstvo ZAHVALA Vsem, ki ste mojega nepozabnega soproga Riharda Gottwalda spremljali na njegovi zadnji poti k prezgodnjemu grobu izrekamo najlepšo zahvalo. Posebna zahvala g. šefu ter ravnateljstvu, urad-ništvu, delavstvu, častiti duhovščini, pevcem za ganljive žalostinke, darovalcem vencev in vsemu ostalemu občinstvu. Žalujoča rodbina GottwaId—Turkova Dr. IVO SORLI javlja v svojem in v imenu svojcev vest, da je davi ob 6. url v sanatoriju v Zagrebu umrla gospa MINKA dr. ŠORLIJEVA soproga javnega notarja v Mariboru Pogreb bo v Ljubljani v soboto, dne 4. novembra 1939. Ura se objavi. Maribor, Karlovac. Ljubljana, Krško, dne 2. novembra 1939. Družine: dr. SORLI, Ing. ŠOLAJA, GASPERINOVA in NAGLICEVA. Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virani. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratm del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani. Kmečki dolžnik! slabo plačujejo anuitete Privilegirani agrarni banki Glede na načrt kmetijskega ministra dr. Branka Cubriloviča za končno in de-finitivno ureditev vprašanja kmečkih dolgov z novo uredbo je posebno zanimiv naj novejši izkaz Privilegirane agrarne banke o razvoju poslov v zvezi z likvidacijo teh dolgov Stanje je bilo dne 30. septembra naslednje: Vsega so denarni zavodi prijavili 779.190 kmečkih dolgov, od katerih je Privilegirana agrarna banka vrnila zavodom 41.347 dolgov, definitivno prevzela in zmanjšala je 585.852 dolgov, ni pa še končno prevzela 152.416 dolgov, t j. 19.6% celotnega ji izročenega portfelja. Glede teh preostalih dolgov je poslovanje v teku. Za prevzete dolgove so bili kmečki dolžniki po izvršenem zmanjšanju dolgov obremenjeni za znesek 1169.6 milijona din. Denanrm zavodom. ki so kmečke dolgove izročili, je na tekočih računih odobren znesek 1149.8 mil^ona din in v 3% obveznicah za likvidacijo kmečkih dolgov 362.8 milijona din. Plačevanje anuitet Do 30 septembra so kmečki dolžniki plavali Privilegirani agrarni baijki na račun anuitet vsega 318.4 milijona din, in sicer do konca leta 1937. 143.5 milijona Težkoče z vrečami Poročali smo že o sklepu deviznega odbora pri Narodni banki, ki pravi, da se morajo vreče iz jute, v katerih se izvozi blago v klirinške države, vrniti našim izvoznikom. Navedli smo tudi stroge predpise, ki naj zasigurajo vrnitev vreč. Ti predpisi so bili izdani zaradi težkoč pri dobavi surove jute odnosno jutine preje, že v avgustu se je na svetovnem trgu pojavilo pomanjkanje jute, ker so Angleži in Francozi pokupili velike količine jute za izdelovanje vreč za pesek, ki se uporabljajo v zvezi z zaščito pred zračnimi napadi. Vreče so se tudi pri nas v zadnjem času znatno podražile. Ker je računati s tem, da bodo tudi v bodoče velike težkoče z dobavo vreč odnosno težkoče pri uvozu inozemske jute. je docela v redu če se postavimo na stališče, da se nam morajo vrniti vreče, s katerimi Izvažamo blago v klirinške države. Doslej so se z izvozom v klirinške države izvažale tudi vreče, katerih surovino moramo uvažati iz deviznih držav. Verjetno je, da ne bo ostalo samo pri te: ukrepih. Tako je bil stavljen predlog, da se preopiše prisilno mešanje jute s konopljo. kakor je to že napravila Madžarska Drug predlog pa gre za tem, da bi pričeli kakor med vojno zbirati koprive, iz katerih se dobe za izdelovanje vreč prav primerna tekstilna vlakna Ta predlog je bil stavljen predvsem monopolski upravi, ki potrebuje na leto za 10 do 15 milijonov din —1"č iz jute Monopolska uprava naj bi določila da bo kupovala le take vreče, ki so izdelane iz koprivnih vlaken Po tem predlogu bi imeli dovolj časa, da pripravimo načrt za prihodnje ieto in organiziramo zbiranje kopriv. S tem bi prištedili tudi na J~"izah, kajti za uvoz jute smo do-slei plačevali inozemstvu na leto preko 30 mil:jonov din v devizah. Predpisi o vračanju vreč pri izvozu v kl;rinške države se že izvajajo Od strani izvozn'ko\ pa prihajajo pritožbe zaradi stroškov. 4d jih imajo pri izvozni ekspedi-ciji ln poznejšem car kem postopku v zvezi s ponovnim uvozom teh vreč. Pri majhnih pošiljkah znašajo ti stroški skoro toliko, kakor so vredne vreče. Zato bi bilo na mestu, da se carinska manipulacija, ki je v zveri z izvozom in ponovnim uvozom vre* ooenostavi, zlasti na da se za to manipulacijo ne pobirajo takse. Gibanje zaposlenosti v Jugoslaviji Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu objavlja podatke o gibanju števila zavarovancev pri vseh krajevnih crganib v mesecu avgustu t j. v zadniem mesecu pred pričetkom vojne v Evropi. Okrožni urad za zavarovanje deiavcev v Ljubljani je objavil že podatke za mesec september ki kažejo za ta mesec občutno nazadovanje od 108 401 na 101.687 v septembru. Osrednji urad objavlja sedaj šele podatke za^av gust, in se v teh številkah še ne izražajo posledice trenotnega gospodarskega zastoja, ki ga je prinesla v septembru vojna. V avgustu je bilo v vsej državi zavarovanih 767 S71 delavcev in nameščencev. V primeri s prejšnjim mesecem je število zavarovancev naraslo za 21.019 (lani v avgustu je znašal prirastek le 7771). V primeru z lanskim avgustom smo imeli letos v avgu stu v vsej državi za 10.898 zavarovancev več Od povečanega števila zavarovancev odpade več nego pclovica na delavstvo, zaposleno pri gradnji železnic cest in vodnih zgradb kajti v tej skupini je bilo v avgu stu za 5593 več zavarovanih delavcev nego lani Povečanje za 2491 zavarovanih delav cev je zabeležila nasproti lanskemu avgu stu tekstilna industrija, za 2777 kemična in dustrija in za 2141 industrija za gradnjo prevoznih sredstev. Nazad vanje števila za poslenih delavcev pa beležita predvsem to bačna industrija (za 13.951) in gozdno-ža garska industrija (za 3977). Povprečna dnevna zavarjvana mezda je zna«ala v avgustu 24.66 din in je bila za 0.06 din večja nego lani v istem mesecu. Skupni zavarovani mesečni zaslužek pa je :zna "al v avgustu 473.4 milijona din nasproti 455.4 milijona din v lanskem avgustu. Za spremembo uredbe o kvasu V beograjski »Politiki« objavlja Voj. V. Djordjevič članek o kartelu za kvas, kjer zahteva, da se ta uredba spremeni. Med drugim navaja, da je kartel kvasa sicer majhen po številu včlanjenih tvornic. po svoji proizvodnji in po zaslužku pa zelo velik ter spada med klasične primere povojnega bogatenja majhnega števila pro-ducentov na račun širokih slojev potrošnikov pa tudi v vrsto onih kartelov, ki so po krivici dobili monopolsko zaščito od strani državne uprave Kontrola pobiranja držav trošarinp je bila razloe. da s* proizvodi ia kva«p zaščiti in da se produktom raiamči nedovoljeni zaslužek Po uredbi znaša letna potrošnja kvasa v naši din. v letu 1938 nadaljnjih 130.4 milijona din, od začetka januarja do 30. septembra t. 1. pa 44.5 milijona din. Plačila na račun anuitet so bila zadnje mesece zelo slaba. V septembru so kmečki dolžniki plačali Privilegirani agrarni banki samo 3.6 milijona din medtem ko so lani v septembru znašala plačila 12.2 milijona din. V (arih osmih mesecih lanskega leta n kinefti dolžniki 69.6 milijona din, letos pa le 44.5 milijona din, t. j. za 36% manj nego lani. Kakor smo že prejšnji mesec opozorili, se kolikor toliko redno plačujejo kmečki dolgovi le na področju ljubljanske podružnice. Od začetka leta do konca septembra so znašala plačila kmečkih dolžnikov na področju beograjske centrale 22.7 milijona din (lani v istem razdobju 40.8), na področju ljubljanske podružnice 12.5 milijona din (lani 13.9), na področju zagrebške podružnice 5.5 miliiona din (lani 9.9) in na področju sarajevske podružnice 3 7 milijona din (lani 5.0). Letošnja plačila kmečkih dolžnikov so zaostala v primeri z lanskimi na nodročfu beograiske in zagrebške podružnice za 44%. na področju sarajevske nodrn^nire za 26%. na nodročju ljubljanske podružnice pa le za 10%. državi 2,600 000 kg Ta produkcija se razdeli na 18 tvornic, od katerih je samo ena iz dobe pred vojno. Leta 1929. je bil izdan zakon, ki prepoveduje gradnjo novih tvornic za kvas za 6 let, kar je dalo obstoječim tvornicam popoln monopol. Tvornice so se združile v kartel in so dolgo vrsto let plačevale veliko odškodnino onim tvornicam, ki niso obratovale V tem razdobju dejanskega monopola so znašali produkcijski stroški kvaka 9.90 din. prodajni stro-šk? pa 2 85 din in če k temu še Drišteiemo 20% za zaslužek ln amortizacijo naprav, b! morala znašati cena 15 50 din Cena pa se je v teh letih gibala med 28 do 30 din V teh letih so tvornice, združene v kartelu. zaslužile preko 48 milijonov prekomernega dobička na leto. t j. v šestih letih okrog 350 milijonov Od leta 1935 si tvornice kvasa prizadevajo, da dobe novo zaščito in so končno uspele na ta način, da so stavile državi ponudbo, po kateri bodo zgradile v interesu državne obrambe tvor-nico glicerina pod pogojem da država onemogoči ustanavljanje novih tvornic Današnji produkcijski stroški znašajo okrog 20 din za kilogram, pri čemer ie že vračunana državna trošarina s stroški za amortizacijo in drugimi stroški Prodajna cena ki ie b^a te dni dnlnfpna na maša 29 din, tako da bo znašal čisti dobiček 9 din pri kilogramu, kar znese v enem letu 24 milijonov din Tvornira glicerina ki jo mora sedal kartel graditi pa bo stala okrog 12 mili ionov din Vprašanje kvasa 'pada med naibolj žalostna poglavja naše gospodarske oreanizaciie. zato zahteva državni ugled, da se ta organizacija spremeni in da se sedanja uredba spremeni. občni zbor odloča o načinu glasovanja je pokazal, da zadružniki ne odobravajo postopanja načelstva. niti pogodbe, ki jo jf načelstvo sklenilo z mestno občino v nasprotju s pooblastilom. Z odstopom načelstva bi se lahko zaklju čila sramotna afera v tej zadrugi, ki pred stavlja zaradi nasilnih metod najbolj ža lostno ooerlavie v zgodovini slovenskega zs družništva. Na veliko začudenje vseh onih ki so pričakovali, da bo po tolikih letih vendar enkrat konec borbe v Električni za drugi pa se je sedanje načelstvo postavilo na stališče, da ne odstomi i„ je ce]0 sklicalo nov občni zbor za 19. november, ki na.' ponovno sklepa o likvidaciji zadruge. Načelstvo hoče za vsako ceno izvesti svoj načrt likvidacije in razdelitve premoženja Vsak m^soden človek bi mislil, da je bilo z nedeliskim občnim zborom vprašanje likvidacije dokončno rešeno. Toda drugače mililo člani načelstva. ki hočejo baje za orihodnfl občni zbor z izključitvami izločiti nadalinle člane, ki so v nedello glasovali proti likvidaciji in sklicevati izredne občne zbore s predlogom likvidacije tako dolgo, dokler jim namera ne uspe. Kakor vse kaže. se vodstvo zadruge drž' načela, ki ga 1e postavil znani njen funkcionar, ki je deial da ne bodo prej mirovali dokler ne bodo dosegli, kar hočejo, četudi bo tekla kri. Pred novim izrednem občnim zborom Ft»fetrične zadruge v šiški V torkovi Številki smo obširno poročali o izrednem občnem zboru Električne zadruge v Šiški, kjer sedanje nelegalno načelstvo navzlic izključitvi 141 opozicijskih zadružnikov ni dobilo potrebne večine za likvidacijo zadruge Ta občni zbor ie znova potrdil, da načelstvo, ki se s silo drži na oblasti, nima večine, zlasti če upoštevamo one člane opozicije, ki so bili izključeni ln črtani iz članskega imenika zgolj zaradi teea. ker so podpisali znano zahtevo po sklicanju Izrednega občnega zbora Po vseh pravilih bi moralo sedanje načelstvo odstopiti in dati svoja mesta na razpolago zastopnikom večine zadružnikov Izid glasovanja na občnem zboru ki 1e bilo zaradi lažjega izvajanja pritiska na posamezne zadružnike favno ln načelnik v nasprotju s pravili ni dopustil da G«««M%*9trsice vesti = Naša pogajanja t Romunijo o plačilnem prometu in dobavah nafte. V torek je odpotovala v Bukarešto naša delegacija zaradi pogajanj o trgovinski izmenjavi in plačilnem prometu z Rumunijo Delegacijo tvorita svetnik trgovinskega ministrstva dr. Boško Djordjevič in direktor deviznega oddelka Narodne banke Kosta Budisavlje-vič. V plačilnem prometu so v zadnjem času nastale težkoče, ker so se začasno ustavile nekatere naše dobave, zlasti naš izvoz rud. Naša delegacija pa se bo pogajala v Bukarešti tudi o bodoči oskrbi našega trga z nafto in bencinom, ki je doslej v redu funkcionirala. = Tretja podražitev jedilnega olja. Tvornice jedilnega olja so te dni tretjič povišale ceno. Prvič je znašal po višek 50 par, drugič 70 par, najnovejši po višek pa znaša zopet 70 par. Tako se Je cena v kratkem času poldrugega meseca dvignila na 1.90 din, t. j. za okrog 20%. Ker so tvornice povišale cene, morajo seveda tudi de-tajlisti pri prodaji novega blaga zahtevati višje cene. že ponovno smo na tem mestu opozorili, da hoče naša industrija jedilnega olja izkoristiti trenotno situacijo in povišuje ceno, čeprav za tako povišanje nI prave podlage. Res je, da je letošnji pridelek oljnatega semenja manjši nego je bil lani. To pa ne vpliva na odkupno ceno, ki je bila za letošnji pridelek določena od trgovinskega ministrstva že lani v oktobru na podlagi uredbe o preskrbovanju industrije z oljnatim semenjem. Na drugi strani je treba pripomniti, da prihaja sedaj na trg po večini olje. Izdelano iz oljnate repiefe, ki so jo tvornice odkupile že sredi leta. Za sončnično seme pa je bila tudi že lani določena odkupna cena. Oskrba Industrije jedilnega olja s surovinami prav tako ni v nevarnosti. Domači pridelek sicer ne bo zadostoval za-kritje celoletne potrebe, z Bolgarijo pa je že dosežen sporazum glede uvoza 1000 vagonov sončničnega semenja. V vrstah naših trgovcev Je ponovno povišanje cene jedilnemu olju vzbudilo novo vznemirjenje, kajti konzument vidi le trgovca deta j lista, ki povišuje ceno, po večini pa ne ve, da mora trgovec blago sam dražje plačevati. Kontrola cen v zvezi z uredbo o pobijanju draginje bi morala vsekakor posvetiti pozornost predvsem registriranim in neregistriranim kartelom in dogovorom glede cen, da se prepreči neupravičeno poviševanje cen, kakor se v sedanjem času opaža v nekaterih strokah. = Novi predpisi za Izvoz živine v Italijo. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je predpisal pogoje za izvoz goveje živine v Italijo, ki določajo v glavnem naslednje: Voli I. in n. kakovosti smejo imeti največ en mlečni zob, ne smejo biti stari preko 7 let ln morajo tehtati pri prevzemu najmanj 600 kg. Pitani junci in junice smejo imeti največ štiri zobe ln morajo tehtati najmanj 500 kg. Pitani bikci, U ie niso bili uporabljeni za oplojevanje, morajo tehtati najmanj 500 kg. Zavod bo odobraval cene, ki ustrezajo ceni 4 do 6.50 ZANE GR EV slavni ameriški pisatelj pionirskih romanov, mojster, ki ga bralci »Jutra« dobro poznajo, neprekosljivi ribič, ki je s trnkom iztrgal Pacifiku prenekatero morsko velikanko (tako pred nekaj leti 1300 funtov težko mečarico!) — Zane Grey je umrl! Ta novica je šla pred dnevi skozi vse svetovno časopisje. Koliko src je pač užalostila, koliko navdušenih bralcev je neki z bolestjo pomislilo: »Našega ljubljenca ni več!?...« Ni ga več. Vrnil se je v materinsko krilo narave, ki jo je ljubil, poznal in razumel kakor le malokdo v teh mehaniziranih dneh. Toda njegova dela ostanejo. Teh del je mnogo, mnogo, med njimi lepo število takšnih, da mu bodo čez čas, ko bodo njegovi vrstniki pozabljeni, zagotovila mesto v vrsti nepozabnih imen. »Jutro«, ki je pripravilo svojim bralcem z romani Zana Greya toliko lepih ur, pa čuti ob njegovi smrti dolžnost, da znova poseže med te zaklade. In tako bo naš novi roman Zana Greya ZAKON ZAPADA Naši prijatelji in častilci pokojnega mojstra bodo v tej povesti spoznali Zana Greya z dokaj nepričakovane strani »ZAKON ZAPADA« ni dolg roman, a porok smo jim, da ga bodo dolgo ohranili v spominu. »ZAKON ZAPADA« je ena izmed najlepših, najnaravnejših. občečloveško zmerom veljavnih ljubezenskih povesti, kar jih poznamo. PRIČETEK V NEDELJO, DNE 5. NOVEMBRA ! NE ZAMUDITE! ) din za producenta odnosno za bikce S do 3.50 din. živina se dobavlja fco carinska ehtnlca na Reki. Kot pošiljatelj mora biti >značen Zavod za pospeševanje zunanje rgovine (v oklepaju pa dotični izvoznik). Prevzemanje se vrši na Reki samo od ponedeljka zjutraj do srede zjutraj (zakasnele pošiljke se prevzamejo naslednji teden). Po uradnem tehtanju in veterinarsko policijskem pregledu se prevzemanje izvrši v prisotnosti predstavnika Zavoda «a pospeševanje zunanje trgovine in italijanske uvozne ustanove SAEB. živina se ne sme krmiti in napojiti 24 ur preden dospe na reško carinarnico, sicer se zadrži in se odbije 12% teže. Prevzema se samo zdravo govedo. Živina, ki se označi kot neuporabna za prehrano, se ne prevzame, pri živini, ki je le deloma uporabna (na pr. tuberkulozna živina), pa se ugotovi ustrezajoči odbitek. Po izvršenem tehtanju ugotovi skupna komisija kakovost. Če sf komisija ne sporazume glede kakovosti, se klasifikacija ugotovi po odstotku izkoriščenega mesa pri klanju po milanskem sistemu (ugotovi se teža ohlajenega mesa štirih delov). = Llpsld velesejem bo tadl leta 1940 Urad tipskega velesejma sporoča, da bo le ta 1940 v vsakem primeru prirejen pomladni velesejem, ta sicer vzorčni velesejem or* | 3. do 8. marca, tehnični in gradbeni velesejem pa od 3. do 11. marca. Kakor se je | letošnji jesenski velesejem navzlic politič ni napetosti vršil točno po programu, bo | tudi pomladni velesejem 1940 nudil inozemskim obiskovalcem možnost, da ss I ustvarijo pregled obsežne nemške ponudbr | gotovih izdelkov in strojev in da navežejr polne stike. (—) Bone 2. novembra Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.30. Grški bon' so se trgovali v Zagrebu in Beogradu po 33 Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar Na zagrebškem efektnem tržišču se je pri mlačnejši tendenc* Vojna škoda nudila po 439 (v Beogradu ie bil promel po 437) Tu di v ostalih državnih vrednotah ni bilo za ključkov. Devize Ljublfana Oficielni tečaji: London 176.75 — 179.95. Pariz 99.95 — 102.25. New York 4408 — 4468, Curih 995 — 1005. Amsterdam 2348.50 — 2386 50. Bruselj 737 — 749. Te čaji na svobodnem trgu• London 218.33 — — 221 53. Pariz 123.52 — 125.82, New York 5480 — 5520, Curih 1228.18 — 1238.18. Am sterdam 290035 — 2938.55. Bruselj 910.25 -922.25. Curih Pariz 10.11, London 17.84. New York 446. Bruselj 74.50 Milan 22.50, Am sterdam 236.75, Berlin 178 50 Stockholm 106.25, Oslo 101.30, Kobeuhavn 86.10. Atene 3.40. Efekti Zagreb Državne vtednote: Voina škoda 439 bL. 6% tegluške 82.50 bi., 6%> dalm agrarne 74 bL, 6°/» šumske 75 bi.. 7% sta biliz. 90 den., 7% invest 97 bi., 7*/o Blair 90 den.. 8*/« Blair 93 den.; delnice: PAB 200 den Trboveljska 177.50 den. Gutmann 40 — 49 Večera na Osijek 90 den.. Osječka Ijevaonica 150 den Beograd Vojna škoda 437.25 — 438 (437), 4% agrarne 53 den. 6°/» begluške 80.50 — 84 (84). 6•/• dalm agrarne 73.50 — 76 (75.50). 6% šumske 73 — 74.50 (75). 7% invest. 99 den., 7% Seligman 99 den.. 7% Blair 89 - 89.75 8% Blair 90.50 den.. Na rodna banka 7000 den.. PAB 205 den Blagovna tržišča žito '+ Chicago, 2. nov Začetni tečaji: pšenica: za dec. 86.25, za maj 85.75, za julij 84; koruza: za dec 50, za maj 53.75. + Wlnnipeg, 2 nov. Začetni tečaji: plenica: za maj 70, za julij 74.875. -f- Novosadska blagovna borza (2. t m.). Tendenca čvrsta. Pšenica: baška oko! Novi Sad 159 — 161; gor. 162 — 164; srem., slav. 156 — 158; rž: baška 127 -129. Ove»: baški are ms ki in slavonski 142 — 144. Ječmen: baški ln sremski 64/65 kg 147.50 — 150. Koruza: baška 126 -128; banatska 123 — 125; pariteta Indija 124 — 125. Moka baška in banatska >0g< tn »Ogg« 250 — 255; »2« 230 — 235; »5« 210 — 215; »6« 185 — 195; »7« 157.50 — 167.50; »7« 122.50 — 125. F»žol: baški, sremski beti brez vreč 312.50 — 322.50. Otrobi; bašld in sremski 105 -106, banatski 103 — 104. Moško truplo v Savi Krško, 2. novembra Opoldne se je po mestu razširila vest, da je našel delave Perovšek, ko je pobiral premog iz Save, na desnem bregu pod Steinerjevo hišo moško truplo. Obvestil je takoj orožnike, ki so truplo potegnili iz vode. Kdo je utopljenec niso mogli ugotoviti ker niso našli pri njem nobenih dokumentov. Neznanec je imel na glavi štiri rane kar je dalo povod govoricam, da gre za umor. Obdukcija, ki jo je popoldne izvršil zdravnik dr. Bogataj, je pokazala, da so te govorice brez podlage. Truplo je ležalo v vodi že kake 3 do 4 tedne in je bilo obtolčeno od skal. Neznanec je srednje-velike, čokate postave, star okrog 30 let, vrh glave plešast, kostanjevih las, oblečen v cajgasto, precej ponošeno obleko, imel pa je dobre, težke čevlje iz rjavega kro-movega usnja. Kakor vse kaže, gre za nesrečo ali samomor Pogreb utopljenca bo jutri ob 17., tako da je onim, ki bi v utopljencu slutili kakega znanca, omogočen prihod v Krško s popoldanskim vlakom Popoldne so se razširile tudi govorice, da so na levem bregu Save našli žensko truplo in da gre menda za ljubavno tragedijo. Vest ni bila potrjena, morda je voda odplavila truplo dalje. b Ptufa Royal-ldno, Ptuj. Danes ob 20. premiera prekrasnega filma »Klrchfeldsld župnik« po Anzengruberjevem romanu. Dodatni spored: Najnovejše svetovne slike. Ne zamudite! Is Zagorfa a— Nezadovoljstvo zaradi novega Jutr nJega vlaka. Prebivalstvo Je nezadovoljno, da se ne upošteva ljudska želja, kadar se delajo spremembe želeamlškega prometa. Naj direkcija ukrene, da bi prvi vlak vsaj eno uro kasneje odhajal proti Ljubljani S tem bi bilo ustreženo vsem, zlasti prido-faitnfkom ln šolo obiskujoči mladini. Uvede naj se spet vlak, ld bi odhajal ob 6. uri z Zidanega "MVtfft. ! Noša porvHla po polnoči s Nemčija in Italija London, 2. nov. z. Potovanje nemškega poslanika v Rimu Mackensena v Berlin pripisujejo v tukajšnjih političnih krogih v vsakem pogledu velik pomen. Nemška diplomacija bo skušala sedaj spraviti politiko osi Rim-Berlin v sklad z oslonitvijo Nemčije na Rusijo. Nemci se zavedajo težav, ld bodo pri tem nastale zaradi odločnega italijanskega stališča nasproti Rusiji. »Financial News« opozarja še na najnovejše gospodarske diference med Italijo in Nemčijo. Nemci so Italiji dolžni v okviru klirinškega prometa velike vsote denarja in bi morali Italijanom dobaviti zanj precejšnje količine premoga, a so te dobave popolnoma ustavili, dočim na drugi strani intenzivno dobavljajo premog skandinavskim državam, ki ji niso ničesar dolžne, ter morajo sproti plačevati železno rudo, ki prihaja iz nordijskih držav ▼ Nemčijo. Berlin, 2. nov. p. Kancelar Hitler je sprejel danes nemškega poslanika Mackensena v Rimu, s katerim se je razgo-varjal več ur dolgo. Menijo, da se bo poslanik Mackensen takoj vrnil v Rim. Danes je Hitler tudi nadaljeval pogajanja s posameznimi člani generalnega štaba. Posvetovanja bodo trajala še nekoliko dni. Hitler je sprejel tudi več poveljnikov letalstva. Hali!ax o zavezniških vojnih ciljih London, 2. nov. j. V zgornji zbornici je lord Cecil danes prosil zunanjega ministra Halifaxa, naj bi vlada podrobno očrtala zavezniške vojne cilje. Zunanji minister Halifax je odvrnil, da obstoje tako glede določitve vojnih ciljev kot takih, kakor tudi o širših namenih zaveznikov gotove težkoče. Vsekakor še ni napočil trenotek, ko bi mogla Velika Britanija odložiti orožje. Pravi cUj vojne je zmaga. Zaradi tega moramo storiti vse, da dosežemo najprvo ta glavni cilj. Boriti se moramo proti tistim, ki so nničili dosedanji red v Evropi in zanesli v mednarodne odnošaje nasilje. Na poti do miru je treba vsekakor tudi obnoviti zaupanje, ld ga je nemška vlada s svojim dosedanjim delom uničila. Angleška vlada je ie svoj čas izjavila, da bi bila enostavna zagotovila sedanje nemške vlade nezadostna. Mislim, da je predsednik angleške vlade v svoji izjavi z dne 12. oktobra dovolj jasno poudaril, kakšno je stališče angleške vlade do vseh vprašanj sedanje vojne. Vsekakor bo napočil trenotek, ko bomo mogli podrobneje označiti svoje vojne cilje, mislim pa tudi, je končal lord Halifax svojo izjavo, da bo javnost zarenkrat razumela naše sedanje stališče v tem vprašanju. Sovjetski vrhovni svet zaključen Moskva, 2. nov. Za danes zvečer je bila sklicana posebna skupna seja Vrhovnega sveta in Sveta narodnosti, da sprejme odposlanca narodnega zbora zapadne Belorusije, ki so prispeli v Moskvo, da javijo Vrhovnemu svetu enodušni sklep narodnega sveta zapadne Belorusije, ki se je izrekel za priključitev k Sovjetski uniji. član odposlanstva Priticki je v daljšem govoru orisal navdušenje, ki vlada v zapadni Beloruslji zaradi osvoboditve ter na koncu svojega govora prosil zbornico, naj v smislu sklepa beloruskega narodnega zbora sprejme zapadno Belorusijo v Sovjetsko unijo. Poslanec Andrejev je pre-čital zakon, ki naroča vladi, da ustreže nrošnji zapadne Belorusije ter je pridruži zvezi sovjetskih republik ter jo vključi v belorusko republiko. Obenem pa se naroči vladi, naj določi dan za volitev poslancev nriključenega ozemlja v vrhovni svet. Zadnja točka sprejetega zakona naroda vladi, naj čim preje določi meje med Ukrajino in Belorusijo, ki sta bili priključeni Sovjetski uniji. Po sprejetju zakona je bilo peto izredno zasedanje vrhovnega sveta zaključeno. Nad Lilleom sestreljeno nemško letalo Pariz, 2. nov. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je nocoj objavilo naslednje 120. vojno poročilo: Delovanje naših izvidniških čet med Bliesom ln Renom. Ltlle, 2. nov. br. Danes ob 11.45 se je nad mestom Lilleom pojavilo nemško lovsko letalo. Letelo je v smeri proti severu. Nad Stapleom sta ga dohiteli dve angleški bojni letali. Z bliskovito naglico sta ga napadli ter obstreljevali s strojnicami. Nemško letalo je bilo ponovno zadeto in je padlo na tla na ozemlju občine Staple. V njem so bili štirje člani posadke, ki so bili vsi smrtno zadeti. Nevtralnostna debata v Ameriki New Tork, 2. nov. j. Vse debate glede spremembe zakona o nevtralnosti bodo vsekakor končane pred soboto. Po končnem glasovanju bo delo reprezentančne zbornice v tem zasedanju končano in se zbornica na novo sestane šele 3. januarja. Ruske čete zopet v Vilmi Kovno, 2. nov. o. Včeraj so bile v Vilnu velike protižidovske demonstracije, med katerimi je bilo oplenjenih več židovskih trgovin ter ranjenih mnogo Židov. Skupina demonstrantov Je prepevajoč interna-cionalo krenila z rdečimi zastavami na čelu proti mestni posvetovalnici in se spopadla s skupino poljskih nacionalistov. Razvili so se pretepi, ki so trajali vso noč. Zvečer je prispelo v Vilno 40 ruskih tankov. Pred njimi so šli oddelki litovskih čet, nato pa en ruski pešpolk, ki Je kmalu vzpostavil red. Upokojena sta finančni direktor v Ljub-ianl g. Avgust Sedlar in višji svetnik v "inančnem ministrstvu g. dr. Ljud. Va-tjavee. Zrak iz zemlje Zanimiv izum Švicarja zoper napade iz zraka V Curihu so t uspehom preizkusili nor hram Gre n preprost način za oskrbovanje zaklonišč zoper zračne napade s svetim trakom — iz zemlje. Izumitelj, neki J Stauber, je izdela! svoj postopek na spoznanju, da je zemlja bogata t stalno krožečim zrakom. Zgradil je potem napravo, ki črpa ta zrak tz zemlje. Za obratovanje te naprave zadostuje ventilator ali celo sesalec za prah. Stauber je napravil poskus s samim se- boj. S tremi drugimi osebami so ga zaprli v neko podzemeljsko zaklonišče, v katerem so ostali celo noč. Pri tem so kadili, si kontrolirali utrip in zapisovali svoja opazovanja. Ko so zaklonišče ob 9 zjutraj zapustili, je bilo v zraku še vedno 26 odstotkov kisika. Med bivanjem v zaklonišču »o jih stalno opazovali tudi skozi neko okno. Švicarske oblasti se za izum zelo zanimajo in so odredile poskuse, da se doženejo filtrirne sposobnosti zemlje kar se tiče strupenih plinov in svetilnega plina. Advokat prostovoljec Navdušenje za vojaško službo na Angleškem Eden najboljše plačanih angleških odvetnikov se je prijavil za vojaško službo kot prostovoljec, in sicer se je dal prideliti v letalsko službo. Mož se piše Patrick Has-tmgs in ga smatrajo poleg sira Williama Jo-wetta, sira Stafforda Crippsa in mr. Normana Birketta. za najboljše plačanega odvetnika na Angleškem. Z vojaško službo, katero je nastopil, se je Patričk Hastings odrekel letnim dohodkom v znesku 30 tisoč funtov. Patrick ima za seboj precej burno življenje. Začel je svojo kariero kot rudarski inženir, potem se je javil za prostovoljca v južnoafriški vojni. Nekaj časa je deloval tudi kot novi- Dražji tobak na Finskem Zaradi gospodarske vojne med Nemčijo in Anglijo so nastopile v finskem uvozu iz-vestne ovire, ki imajo za posledico omejitev porabe kave, pa tud tobaka. Cene za tobak so v zadnjem času poskočile za 20°/». nar v Fleet Streetu. Nato se je posvetil pravnemu študiju in je bil nekaj časa tudi član angleškega parlamenta L. 1924 je bil državni tožilec, kar pomeni na Angleškem veliko čast in vplivno službo. Patrick slovi kot izboren govornik ter je zlasti neprekoa-ljiv pri zasliševanju prič. Finska olimpiada Predsednik mednarodnega olimpijskega odbora grof Baillet-Latour izjavlja, da se Finci vzlic dogodkom zadnjega časa nadejajo, da bodo mogli prirediti nameravano olim piado v Helsinkih. V tej smeri bodro nadaljujejo z deli za dovršitev stadiona in drugih zgradb, ki spadajo v okvir prireditve. V primeru pa, da bi nastopili na Finskem nepredvideni dogodki, ki bi onemogočili prireditev, se bo Amerika potrudila, da prevzame olimpiado namestu Finske. V tem primeru bi se vršila prihodnja olimpiada najbrž v Detroitu. Vojaški odziv na Finskem Angleški politiki v oboroževalni industriji Imovinske razmere, družinske in poslovne zveze angleških parlamentarcev Finski vojni minister je pozval pod orožje veliko število rezervistov, ki so se takoj javili pri svojih oddelkih »JUTRO« 8t 256 ■ Med Finsko in Rusijo == t ===== Cesta v višini 2 do 3000 m Vojvoda Aosta, etiopski podkralj, je otvo-ril novo cesto v Amhari, severnoztpadni Abesiniji. Nova cesta vodi iz Gondarja, gre mimo jezera Tane in doseže 150 km jugovzhodno od Gondarja kraj Deba Tabor. Cesta je izrazito gorska, poteka v višinah 2000 do 3000 m in spada med najdrznejše ceste, kar so jih kdaj zgradili v Abesiniji Dobro zašito srce Dortmundski zdravnik dr. Peitman poroča v neki medicinski reviji, da še danes zasleduje vztrajnost in delovanje nekega srca, ki ga je bil sam zašil pred 35 leti. Pacient, ki je štel ob času operacije 20 let, je v tem času mirno opravljal svoj poklic kot rudar, v svetovni vojni Je bil vojak v nekem graničarskem oddelku, potem se je poročil in je oče več otrok. Državni prezident Finske ■ Petek, S. XL 1939. Finska mornarica Finska republika ima tudi nekaj vojnih ladij In podmornic, čeprav je njena •boroiitev na morju v primeri z Kosijo neznatna Veliko tihotapstvo krzna Rumunske oblasti se bavijo ta čas z veliko carinsko utajo in tihotapstvom deviz. Glavni obtoženec je černoviski krznar Benjamin Mets, ki je s pomočjo celega števila soob-tožencev opeharil carinsko oblast za pol milijarde lejev in razen tega deviz, ki jih je prejemal, ni odvajal Narodni banki temveč jih je prodajal na svoj račun. V celoti gre za preko 200 primerov, ki segajo nazaj do 1. 1935. Izvožene kože in krzno je Mets deklariral večinoma komaj z desetino njih prave vrednosti. ANEKDOTA Ibsen je v neki družbi dejal, da zgodovinske snovi niso primerne za obdelavo v dramski obliki- Eden izmed prijateljev ga je opozoril, da je vendar sam že napisal zgodovinsko dramo. Ibsen, ki je bil v svojih mladih letih to res storil, je bil za trenutek zadet, potem pa je menil z omalovažujočo kretnjo: »To ne pomeni nič, takrat še nisem bil pesnik, temveč — lekarniški pomočnik.« VSAK DAN ENA Znanstveno izboljšane klobase V Ameriki so izboljšali na zanimiv način klobasice, ki jih imajo tam zelo radi. Po nekem novem postopku, ki so ga znanstveniki izde'ali v Chicagu, dobe klobasice posebno s'asten okus, če jih takoj po izdelavi pomočijo v ananasov sok. Encimi ananasov omehčajo, kakor so pokazali poskusi, stanič-je Okus po ananasu odstranijo nato s posebno kopeljo in klobasice postanejo posebno sočne, kože pa so jim mehke kakor notranjost. irdnjava starega mesta Vilpuri, ki zapira na ruski strani vhod v Karelijo Britski cenzor Nemške zveri za Rusijo V kratkem odpošljejo iz Hagenbeckovega živalskega vrta v Hamburgu v Rusijo mnoge zveri. Teh živali zavoljo vojne danes ne morejo negovati tako kakor v mirnem času. v Rusiji pa imajo veliko potrebo po zvereh. Pozneje bodo Rusi Nemcem poslali v zameno azijske in ruske živali Mlada filmska igralka Režser. »In ne pozabi, da si moraA umiti vrat, kajti naslednji prizor bodo snemali za barvn film!« (»Everybodys weekly«) Vlceadmiral Usborne ima za seboj bogato in izkustev polno življenje Fnzktont finske države je podpisal dekret, ki daje maršala Mannerhelmu (na sliki) diktatorska pooblastila Angleški časopis »Labour Research« | priobčuje podatke o imovinskih razmerah, družinskih in poslovnih zvezah 219 parlamentarcev konservativne stranke. Po teh podatkih so številni angleški politiki bd3i ali pa so še vodilni možje v oboroževalni industriji Sir John Anderson je stal n. pr. dotlej, ko so ga pozvali v kabinet, na čelu Vi-kersove družbe, Amery je bil na čelu družbe Camell Laird, sir Eugen Ramsden in sir Patrick Hannon pa družbe B.S.A. Tudi Neville Chamberlain je bil v letih 1919— 1922 direktor družbe B.S.A. Poleg tega je 23 članov konservativne stranke soudeleženih v letalski industriji. Deleže oboroževalnih družb imajo med drugimi lord Home. sir John Gilmour in lord Hailsham. 44 odstotkov vseh konservativnih članov parlamenta je na položaju ravnateljev najrazličnejših družb, zlasti bančnih in časopisnih. Na 775 vodilnih mestih angleškega gospodarstva sedi nič manj nego 181 parlamentarcev vladne stranke. Zadnji trije premieri konservativne stranke, Bonar Law, Baldwin in Chamberlain, so iz družin, ki imajo tesne zveze z britsko industrijo. 12 članov parlamenta je vodij južnoafriških, 11 avstralskih, 9 kanadskih in 12 indijskih družb. Wiirtemberški vojvoda V Stuttgartu je te dni umrl vojvoda Al-brecht Wiirttemberški,' eden izmed treh še živečih nemških maršalov tz svetovne vojne. Bi! je poglavar katoliške veje Wiirttem-beržanov. V svetovni vojni je bil pokojni vojvoda poveljnik 4. nemške armade, ki se je bojevala v Belgiji in Flandriji. L. 1916 je bil imenovan za maršala. Po zlomu centralnih sii se je umaknil v zasebno življenje in je% živel na svojih gradovih. Nadvojvoda je imel za ženo avstrijsko vojvodinio Margareto Zofijo in zapušča več sinov in hčera. Njegov drugi sin ima za ženo bolgarsko princeso Madejdo in živi v Sleziji. Dunaj in vojna Holandski list »Het Volk« priobčuje dopis z Dunaja, iz katerega je razvidno, da je vojna mesto ob Dunavu hudo prizadela Doslej so morali tam. od kar so uvedli razdeljevanje živil na karte, zapreti že 60 kavarn in 800 mesnic Lastniki so prejeli po 3000 do 5000 mark odškodnine, odra-čunali pa so jim pri tem zaostale davke Med tekstilnimi tvrdkami in prodajal-! nami obuvala je bilo mnogo polomov. V i Mollersdorfu so morali zavoljo pomanjkanja sirovin zaoreti tamkajšnjo predilnico. 300 delavk je dobilo nalog, da se morajo naslednji dan javiti na delo v hirten-berško tovarno nabojev. Njujorško razstavo so zaprli Svetovna razstava v Ne v '»orku je zaprla svoja vrata za letošnje leto Kakf r poroča statistični urad, je obiskale prireditev ! 25 milijonov ljudi. Toda kljub temu je pri-| manjkljaj velik. Znaša namreč ceiih 23 mi-i Hjonov dolarjev. £2m0 * pffdr^«1^ zaklonišče francoske vojske na zapadni xrouti Italijanski delavci v Albaniji Štefan- poroča iz Rima. da se je od letošnjega februarja do oktobra naselilo v Albaniji 5000 italijanskih delavcev. Vrhovno nadzorstvo nad britsko vojno cenzurno službo vrši viceadmiral "Usborne mož, ki ga imajo posebno tuji dopisniki listov v želodcu, čeprav si prizadeva, da bi jim ustregel, kolikor pač more. Cecil Vi-vian Usborne ima nastop kakšnega protestantskega pastorja in tudi po notranjosti mu je podoben, a vendar je prebil vse svoje življenje na ladjah Njegovega Veličanstva angleškega kralja. Poleg tega pa je dobro priznan pesnik, romanopisec in slikar, žurnalisti, ki prihajajo k njemu, in njegovi podrejeni ga naslavljajo vedno z admiralom. Manjka mu pa ostri, zapovedujoči nastop, ki je lasten toliko starim višjim častnikom. Potrpežljivo, kakor spovednik, posluša neskončna vprašanja in pritožbe časniških mož, daje nasvete in zagotavlja, da bo storil vse, kar je v njegovi moči. Rodil se je v Queenstownu na Irskem, L 1880., kot sin kapitana vojne mornarice. V svoji dolgi karieri na morju je bil 1913 poveljnik bojne ladje »Colossus«, 1916. je kot poveljnik minonosca »Latone« vodil minske operacije pred Dardaneli in blo-kadno službo pred maloazijsko obalo, 1917 je bil po službi najstarejši častnik v Solunu in 1918 na Krfu, 1918.—1919. je poveljeval podunavskeanu brodovju. Potem je postal ravnateljev namestnik mornariške topniške stroke in po raznih mestih arti-lerističnega značaja je postal 1923. podpredsednik odbora za kemično vojno, L 1925 pa ravnatelj šole za mornariško taktiko. Kot kapitan je prevzel potem poveljstvo bojne ladje »Resolutian«. Naslednje leto so ga imenovali za viceadmirala, v letih 1932. in 1933. je bi vodja mornariškega poročevalskega urada. Funkcij je Imel v svojem življenju torej dosti. Sedaj spi vsako drugo noč na rogoznici V informacijskem ministrstvu, ker ga kope de9a zadržujejo, da ne more domov. Diktatorsko pooblastilo ZaldoniSče na zapadnem bojišču Nemški kuhinjski recepti za vojni čas Zelenjavo je bolje dušiti nego kuhati Nemški listi stalno priobčujejo najrazličnejše nasvete in recepte, ki naj bi pomagali gospodinjam navzlic vsej štednji, ki je potrebna v vojnem času, pripravljati okusne jedi. Med nasveti, ki utegnejo biti koristni tudi za druge gospodinje, ne samo za nemške, smo brali tudi naslednje: Štednja v kuhinji ne pomeni malo nakupiti, temveč vse porabiti, poskrbeti, da se nič ne pokvari. Zelenjavo je bolje dušiti nego kuhati. Če se kuhanju ne moremo izogniti, tedaj zelenjadne vode, ki vsebuje mnogo redilnih snovi in je cesto okusnejša od zelenjave same, ne zlivajmo stran, temveč jo porabimo za juhe in obare. Fižolova voda daje n. pr. s koščkom masla in rezanci dobro juho. Izvrsten okus imajo zdrobo-vi cmoki, ki jih skuhamo v cvetacini vodi. Ti cmoki postanejo v ostalem mehki tudi z malo masla, če so 20 minut počasi vreli in dodamo potem malo hladne vode in jih pustimo nalahno vreti še 5 do 10 minut. Testo pripravimo kakor običajno: maslo mešamo, da se prične peniti, uporabna je tudi margarina, jajca, zdrob in sol primešamo, ! nato pustimo, da eno uro stoji V dobah, ko je malo masla, nam daje skuta ki ji dobro primešamo paradižniko vega stržena, fino zdrobljene čebule, malo soli in kumina, okusno namažo za kruh. j Jabolčne lupine, ki smo jih posušili v pečici ali na ognjiščni plošči, dajejo, če jih oparimo in osladimo z medom, dobro toplo ali hladno pijačo, ki gasi žejo in obenem pomirja. Priporočati jo je posebno za i lahno nespečnost. Usborne je bil v ostalem eden prvih brtfc- skih mornariških častnikov, ki so se ogrevali za to da bi se Gibraltar degradiral kot ključ do Sredozemskega morja, kajti Ceuta bi mogla to nalogo bolje izpolnjevati in bi jo bilo tudi Lažje braniti, tako so vsaj trdili ti častniki. Poleg tega je izumil aparat za zaščito proti minam, a za svojo informacijsko službo se je pripravljal ob začetku tega leta, ko je napravil preda-valno turnejo skozi Rumunsko, Jugoslavijo, Poljsko in Holandsko, kjer je govoril o britskem oboroževanju. Bil je. kakor se bodo naši čitateljii spominjali, tudi v Ljubljani. Znana je njegova debata o narodnem socializmu z angleško narodno ao-cialdstsko Unity Mitfordovo. Kyostl Kalilo