Drevesa namesti kozolcev.
V nekterih krajih se težko les dobi, da bi se kozolci ali ostervi naredili; zavolj tega ljudje le na polji svoje snopje sušijo, pa je večkrat deževno ali slabo vreme, da se žito v snopeh ali razstavkih ne more dobro posušiti, in komaj snopi majhno ovenejo, jih že omlatijo , čeravno se zernje ali žito še ni prav osušilo. Ker se vse na polji suši, se večkrat snopi ali razstavki namakajo dežja, da žito ali zernje začne kaliti, kerma se vsa spridi, slama sperhne in sognije, in tako ljudje veliko manj hasni imajo.
Taki nadlogi bi se nekoliko v okom prišlo, kjer iz suhega lesa kozolcov narediti   ali osterv postaviti   ne morejo, ako bi se tako naredilo.    V jeseni ali spomladi naj se vsadi po versti kakih 6, 8 ali 10 dreves zemlji pripravnih, posta-*n:   berst    ali   brest,   božji   tem   ali   akacijevo 6,   breza (Birke),   gaber,   hrast ali   dob,  jag-ali trepetlika, jav o r, jesen, kostanj, me ki en, ¦sen, skurš, smreka, jelka itd.
Ce bi se te ali druge drevesa , ktere so zemlji pripravne in se dajo obsekavati, tako po versti vsadile, da bi eno drevo od drugega za poldrugi ali dva do 4 sežnje ali klaitre narazen stalo , ali da bi se vmes 1 ali 2 kola ali stebra postavila in na te drevesa ali stebre bi se tako prekle ali late s tertami ali s srobotom privezale , da bi vse kozolcu enako bilo , bi se lahko va-nj snopje , detelja, slama, ali kaj takega sušiji devalo. Ko bi verh zadnje prekle ali late se privezale kake deske ali slama, da bi dež skozi ne mogel, bi se lahko vse dobro posušilo. Vsak pa lahko sam razume , da se morajo ene leta take drevesa z rogovilami aii s kolmi od obeh strani podperati, da jih veter ali burja ne podere, dokler se dobro ne ukoreninijo in močnejše ne izrastejo. Na tako vižo zmiraj višji in močnejši kozolc prihaja, in ni drugega treba, kakor včasih veje obsekavati ali obžagati. V jeseni se prekle ali late proč vzamejo, in se pod streho spravijo, da pod milim nebom ne perhnijo ali da jih kdo ne pokrade. Takih dreves se laglej dobi po goj-zdih ali logih, če so le tako debele kakor roka ali noga, se lahko tam skopljejo in na take kraje presadijo, dobro žalijo, pa s kolmi podprejo, da jih veter ne omaja ali ne podere, kakor pa takih stebrov, kteri so za kozolc že zadosti debeli. Vendar se mora po pameti ravnati, da se kmali perve leta drevesa preveč in previsoko ne oblagajo , da se ne zatarejo; pozneje, kov so že močneje, se lahko zmiraj višje sklada ali vlaga. Ce je suša, se mora pervo, drugo ali tretje leto takim drevesom zalivati, da se ne posušijo, in da se bolj naglo ukoreninijo, in varovati jih, da jih veter ne podere, ali živina ne omaja. Nar bolje je take drevesa v jeseni saditi, da se čez zimo zemlja vleže; ker zimska mokrota tudi dalje terpi, kakor če se spomladi sadijo , jim tudi ni treba tako pogostoma zalivati.
Naj le eni to poskusijo , kmali jih bodo drugi posnemali, kakor jih posnemajo že drugod. Živo drevo, ki služi kozolcu za steber, ne trohni kakor trohnijo in gnjijo tudi močni koli v zemlji.                                                            Z.
List 41.