leto 1887.
483
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos LIL — Izdan in razposlan dne 29. decembra 1887.
ils.
lika* skupnega minist erst v a od 28. decembra 1887,
da se začasno v dejanje deva s kraljevino italijansko dné 7. decembra 1887 sklenena trgovinska in plovstvena pogodba s tarifami, dodatnimi členi, colnim kartélom in končnim zapisnikom vred,
ter dogovor o goveji kngi od istega dné-
I
Na podlogi postave od 16. decembra 1887 (Drž. zak. št. 144), s katero se je vlada pooblastila, trgovinske odnošaje z Italijo do 30. junija 1888 najpozneje začasno urediti, in na podlogi na to stran s kraljevsko italijansko vlado storjene domembe od 24. decembra 1887 razglasa se porazumno s kraljevsko ogersko vlado v naslednjem s kraljevino italijansko dné 7. decembra 1887 sklenena trgovinska in plovstvena pogodba s tarifami, dodatnimi členi, colnim kartelom in končnim zapiskom vred, ter z isto državo istega dné skleneni dogovor o goveji kugi, s to opomnjo, da naj ta pogodna določila v ozemljih obeh strank pogodnic pridejo začasno v veljavo od dné 1. januvarja 1888.
Taaffe s. r.	Ziemialkowski s. r.	Falkenhayn s. r.
Prazâk s. r.	Welserslieimb s. r.	Duuajewski s. r.
JBacquehem s. r.	Gautsch s. r.
(SloTanlMh.
99
Trgovinska in plovstvcna pogodba od 7. decembra 1887,
med Avstro-Ogerskim in Italijo.
Ölen I.
Med podložniki avstro-ogerske monarhije in kraljevine italijanske bode popolna svoboda trgovanja in vožnje na ladijah ali plovstva; oni se bodo torej smeli v ozemlji druge države svobodno, naseljevati in spričo tega, ker se pečajo s trgovino ali kako obrtnijo, bodi v pristaniščih ali v mestih ali katerem kraji koli obeh držav, naj tarn stanovitno domujejo ali samo časno prebivajo, ne bodo podvrženi nobenim drugim niti večjim davščinam, taksam ali davkom kakorkoli menovanim od önih, kateri se pobirajo od rojakov, in privilegije, svoboščine in druge ugodnosti kakoršne koli, kijih uživajo gledé na trgovanje ali obrtovanje podložniki ene izmed obeh držav, bodo hodile na dobro takisto tudi podložni- , kom druge države.
Ölen II.
Trgovci, fabrikanti in drugi obrtniki sploh, ki izkažejo, da v državi, kjer domujejo, za svoje obrtovanje plačujejo postavne davke in davščine, ne bodo v ozemlji drugega pogodnika dolžni opravljati nobene druge davščine za to, če za tisto obrtnijo bodi sami bodi po svojih potujočih služabnikih blaga nakupujejo ali naročnikov iščejo, imaje pri sebi muštrov ali ne.
Y eni kakor drugi izmed dveh držav pogodnic bode se s podložniki druge države ravnalo tako kakor z lastnimi, kadar hodijo na trge in semnje spričo svoje trgovine in z namenom, da bi razprodali svoje izdelke ali pridelke.
Podložniki enega pogodnika, ki se pečajo s prevažanjem blaga ali z vožnje po morji ali po rekah, med mesti ohčh držav, ne bodo za to obrtnijo podvrženi v ozemlji drugega pogodnika nikaki obrtnijski davščini.
Člen III.
Podložniki enega kakor drugega pogodnika bodo v deželah drugega pogodnika prosti vsakatere službe vojaške, bodi na suhem ali na morji, bodi v vo jaščini, bodi v narodni straži. Tudi bodo odvezani vsakega urada pravosodnega) upravnega ali občinskega, nastanovanja vojakov in vsake dajatve ali terjatve vojaške kakoršne koli; izvzemši vendar tiste obtežbe, ki se držč posesti, najma ali zakupa nepremakljivih dober, kakor tudi tiste vojaške dajatve in terjatve, katerim bi se podvrgli vsi deželani kakor lastniki ali zakupniki posestva nepremakljivega.
Oni ne bodo ni osebno ni spričo svoje premakljive ali nepremakljive lastnine podvrženi drugim dolžnostim, omejitvam, taksam in davščinam nego tistim, katerim so podvrženi tudi narodnjaki.
Člen IV.
Avstrijanje in Ogri v Italiji in Italijanje na Avstro-Ogerskem bodo vzajemno imeli pravico, pridobiti in imeti v posesti vsakovrstno blago ali dobro, bodi premakljivo bodi nepremakljivo, in svobodno razpolagati z istim po kupnji, prodaji, daritvi, zamonji, po sklenenem zakonu (ženitvi), po oporoki, nasledji brez oporoke, ali kakor si koli drugače bodi, prav tako kakor narodnjaki, pod istimi pogoji in ne plačujčč drugih pristojbin, davščin in taks razen tistih, ki jih postave deželanom nakladajo.
Člen V.
Avstrijanje in Ogri v Italiji in Italijanje na Avstro-Ogerskem bodo imeli svobodo, kakor narodnjaki, ravnati svoja opravila ali sami ali po pooblaščenih, izbirajo si ljudi za to s polno svobodo, niti bodo dolžni plačati plačo ali povračilo opravnikoin, faktorjem itd., katerih ne bi se hoteli poslužiti, niti podvrženi te na to stran drugim omejitvam razen takih, ki jih občne deželne postave usta-novlj ujejo.
Oni bodo do dobrega svobodni pri sklepanji kupnih in prodajnih pogodeb, pri postavljanji cene za vse trgovsko blago in vseh trgovskih naredbah, držeč se postavnih predpisov zastran cola in državne sainoprodaje.
Oni bodo dalje imeli svoboden in lahek pristop k sodiščem vsakatere stopnje m oblastnosti, bodi da hočejo koga tožiti ali pa braniti se pred sodnikom.
Prosto jim bode poslužiti se pomoči tistih advokatov, notarjev in agentov, kateri so po njih misli dobri za zastop njihovih interesov, ter bodo sploh tudi v sodnijskih reččh uživali iste pravice in privilegije, ki so ali bodo dodeljene narodnjakom.
Člen VI.
Pogodilika se zavezujeta, da ne bosta ovirala trgovine med svojima deželama z nikako prepovedjo vvožnje, izvožnje ali prevožnje.
Izimki od tega pravila smejo biti samo:
a)	pri blagu državni samoprodaji podvrženem,
b)	iz ozirov na zdravstveno policijo, zlasti v skrbi za javno zdravje in soglasno z dotičnimi mednarodnimi načeli,
°) gledč na vojne potrebnosti v izrednih okolnostih.
Člen VII.
Gledč na iznosek, zavarovanje in pobiranje vvoznih in izvoznih davščin, kakor tudi zastran tega, kar se tiče prevoza, ne bode mogel noben pogodnik ravnati s tretjimi državami po boljih pogojih nego z drugim pogodnikom. Vsaka ugodnost torej, ki bi se na to stran dovolila tretji državi, štela se bode, da je že 8amo spričo tega in brez vračila razširjena tudi na drugega pogodnika.
A zgornja določila ne dotikajo se:
Q-) ugodnosti, katere so dopuščene ali se bodo dopustile zarad olajšanega prehoda na meji z drugimi sosednimi državami, kakor tudi ponižbe ali oprostitve cola, ki veljajo samo za neke meje ali za stanovalce nekih okrajev;
b) tistih dolžnosti, ki so kateremu izmed pogodnikov naložene po zdanjem ali prihodnjem colnem edinstvu.
»»•
Člen VIII.
Reči avstro-ogerskega izvira ali dela, naštete v tarifi A k pričujoči pogodbi o trgovini in vožnji na ladjah, bodo se pripuščale v Italijo, bodi da se pripeljejo po suhem ali pa po morji, za plačilo colov, ustanovljenih v imenovani tarifi.
Z vsem blagom avstro-ogerskega izvira ali dela, bodi imenovano v tarifi A ali ne bodi, bode se na wozu v Italijo po meri največje ugodnosti postopalo.
Blago italijanskega izvira ali dela, našteto v tarifi B, ki je priložena k pričujoči pogodbi o trgovini in vožnji na ladijah, bode se pripuščalo za plačilo v isti tarifi postavljenih colov na Avstro-Ogersko, vvažano po suhem ali po morji-
Vse blago italijanskega izvira ali dela naj je imenovano ali ni v tarifi B, bode se vvažalo na Avstro-Ogersko po meri največje ugodnosti.
Člen IX.
Italija se zavezuje, da ne bode brez poprejšnje domembe z Avstro-Ogerskim povišala števila in iznosov izvoznih colov, kateri so ustanovljeni v njeni občni tarifi od 14. julija 1887, gledč onih stvari, katerim je v tarifi B pričujoče pogodbe čolna prostost dogovorjena. Avstro-Ogerska se zavezuje sè svoje strani, da ne bode brez poprejšnje domembe z Italijo povišala števila ali pa iznosa izvoznih colov svoje seda,) veljajoče splošne tarife gledč onih stvari, katerim je čolna prostost v tarifi A pričujoče pogodbe dogovorjena.
Zastran tega, kako naj se ravnâ z rečmi državne samoprodaje in orožjem ter vojno robo, veljali bodo edino zakoni in ukazi dotičnih držav.
Od vsake vrste blaga, katero prihaja iz ozemlja ene strank pôgodnic, ali pa gredč v ozemlje druge stranke, ne smejo se pobirati prevozne davščine v drugem ozemlji, in to bodi sl, da je to blago neposrednje prehajalo, ali pa da se je med prehodom odkladalo, polagalo in zopet nakladalo.
Člen X.
Da se posebna trgovina olajša ki se je razvila med sosednima deželama in poglavitno na prid obmejnim krajem, dopušča se časno brez vsega cola vvoz in izvoz, pod dolžnostjo, da se blago nazaj pripelje, in spolnujoč čolne prepise» kijih dotični državi po vkupnem dorazumu spoznata za dobro ustanoviti:
a)	Za blago izvzemši reči podvržene potrošnini, katero se iz svobodnega občenja (prehoda) na ozemlji enega izmed visokih pogodnikov prinese v ozemlje drugega na trg ali semenj, da se spravi v colnijska hranišČa [entrepôts, magazine itd.), kakor tudi za muštre, ki jih prinašajo trgovski potovalni, avstrijskih, ogerskih, oziroma italijanskih hiš, ako se namreč vse te reči v dobi pred določeni neprodane nazaj pripeljejo.
Uže rabljene in oznamenjene vrečo in sodovi, ki se prinesč v ozemlj® enega pogodnika, da se ondi napolnijo ali izpraznijo in ki se polni, oziroma prazni nazaj prineso;
b)	za živino v drugo ozemlje gonjeno na semenje, prezimišča ali planinske pašnike. V tem primerljaji razširi se prostost vvoznega in izvoznega cola
na dotične pridelke, kakor so: sir, maslo in mleko in na mladiče v tem času ondi zarojene;
c)	za slamo za opletanje, za vosek, ki se ima beliti, za kokone, ki se imajo odmotati, za svilne ostanke na mikanje, sirovo svilo, da se filira (podela v organzin in tramo);
d)	za žita (z rižem vred) da se semlč, ako spadajo k zemljiškim posestvom, katera reže poteg mejne črte;
ô) za predmete, ki se imajo lakirati, polirati in malati, ter druge reči namenjene za popravo.
V	slučajih c) in d) bode se računila teža z ozirom na naravno ali zakonito izgubo teže pri podelovanji.
V	drugih primerljajih mora se izkazati istovetnost izvažanih in zopet vvažanih reči, in za tega delj bodo dotične gosposke imele pravico oznamiti jih na troške tistega, kogar se tiče.
Člen XI.
Gledč na colnijsko ravnanje z blagom, podvrženim postopku sè spremni-cami, dopušča se vzajemno ta zlajšava, da pri neposrednjem prehodu takega blaga iz ozemlja enega pogodnika v ozemlje drugega ne bode treba snemati mu zapora in devati ga novo pod zapor niti raztovarjati ga, ako se je zadostilo pravilom na to stran dogovorjenim.
Sploh naj se, kar je mogoče, opušča vsaka ovira zbog formalnosti in odprava pospešuje.
Ölen XII.
Notranje davščine, ki v eni izmed držav pogodnic, bodi na državni račun bodi na račun kakih občin ali korporacij, obtežujejo sedaj ali bodo obtoževale pozneje narejo, pripravo ali povžitek kake robe, ne smejo pod nikakim izgovorom zadevati robe drugega pogodnika v večem iznosku ali z nadležnejšim načinom, nego zadevajo enakovrstne pridelke lastne dežele.
Nobeden pogodnikov ne bode na reči, ki se ne izdelujejo v svojem ozemlji, pod izgovorom notranjih davkov nalagal novih ali večjih vvoznin.
če bi eden izmed visokih pogodnikov spoznal potrebno, podvreči katero v tarifah k pričujoči pogodbi naštetih reči domačega izvira ali dela novemu notranjemu davku ali potrošnini ali prikladu, bode se enakovrstna vnanja roba pri ti priči smela pri wozu obtežiti z enako davščino.
Ölen XIII.
Zlatnina in blago za okras iz zlata, srebra, platine ali druzih plemenitih kovin, vvažano iz ene od obeh držav, bode v drugi državi podvrženo prigled-nemu postopku, ki je zapovedan ali dopuščen za enakošne reči domačega dela.
Člen XIY.
Pogodnika se zavezujeta, da bosta s primernimi sredstvi sbdelujoč poganjala se za to, da se kontrabant v njijni ali iz njijnih ozemelj ubrani in pokazni,
in da bosta za tega delj nadglednim uradnikom druge države dodeljevala vso pravno pomoč in ukazala finančnim in policijskim uradnikom kakor tudi krajevnim oblastvom, naj jim, kar bode potreba, pojasnijo ter na roko bodo.
Na podlogi teli splošnih ustanovitev sklenil se je priloženi čolni kartel.
Za obmejne vode in take kose mej, kjer se ozemlje pogodnikov skup dotika vnanjih držav, bodo se dogovorile potrebne naredbe (mere) zastran vzajemne ah vkupne podpore v nagledovanji.
Ölen XV.
Razkladne ali stovorne pravice v ozemljih dotičnih obeh držav niso dopuščene niti se sme nikak tovornik primorati, da bi na določenem mestu ustavil se ali blago raztovoril ali zopet nakladal, vendar pod pridržkom predpisov zadevajočih vožnjo, policijo zdravstveno in pa zavarovanje davščin.
Člen XVI.
Italijani na Avstro-Ogerskem in pa Avstrijani in Ogri v Italiji bodo gledč tovarniških in trgovinskih znamek, obrtniških vzorcev in modélov uživali isto obrambo, kakor tozemci.
Svojci ene izmed visokih strank pogodnic, kateri želč obrambo svojih znamek, vzorcev ali modélov uživati v ozemlji druge visoke stranke pbgodnice, morajo svoje znamke, vzorce ali modèle po propisih veljajočih v teh poslednjih ozemljih uradno položiti, in to : v Italiji pri ministerstvu za poljedelstvo, obrt-nost in trgovino ali pa pri kateri „prefekturi“ té kraljevine, in na Avstro-Ogerskem pri trgovinski in obrtni zbornici Dunajski in pa Budim-peštanski.
Ölen XVII.
Ladje enega izmed pogodnikov bodo v pristaniščih drugega o svojem prihodu in dokler ondi ostanejo kakor tudi pri odhodu poenačene z narodnimi ladijami tako zastran pristojbin in davščin vsakaterega plemena in imena, naj se pobirajo za državo, za občine, korporacije, javne opravnike ali zavode kakoršne koli, kakor tudi zastran razpostave ladij v pristaniščih, stajališčih, zalivih, basi-nih, zanožinah in docks, zastran nakladanja in razkladanja in zastran vseh formalnosti in drugih ustanovitev, katerim utegnejo biti podvržene ladije, njih moštvo in njih blago naloženo.
To velja tudi za kratko ali pribrežno vožnjo (cabotage).
Člen XVIII.
Narodnost ladij ene kakor druge države pogodnice naj se sodi po postavah tiste dežele, v katero ladije iste spadajo.
Za ustanovitev držine ladij ene države bodo se v drugi državi štela dovoljna izmerna pisma, veljavna po postavah dežele, iz katere so ladije, niti se bode računila, dokler bode v moči izrecilo med visokima pogodnikoma izmenjano dne 6. decembra 1873.
Tudi bodo, pod pogojem vzajemnosti, sploh vse ugodnosti, katere je ali bode sna od obeh držav pogodnic dovolila tretji državi gledé na ravnanje z ladijami lQ njih tovorom, veljale enako za ladije druge države pogodnice in njih tovor.
Izvzeto od ustanovitev pričujoče pogodbe pa bode zvrševanje narodnega «bistva.
Člen XIX.
Isto tako bode se blago, kakorŠno in od kodar si bodi, katero se v eni izmed držav pogodnic sme na narodnih ladijah vvažati, izvažati, prevažati ali v hrambo dajati, smelo tudi na ladijah druge države vvažati, izvažati, prevažati ali v hrambo dajati, ne plačujoč drugih ali večih colov in pristojbin, niti podvrženo drugim ali večim utesnitvam, ter deležno istih privilegij, redukcij, dobrot in povračil, ki se dodeljujejo blagu na narodnih ladijah vvažanemu, izvažanemu, prevažanemu ali v hrambo danemu.
Člen XX.
Od ladij enega pogodnika, ki bi o primeru nesreče ali sile prišle v pomorska pristanišča drugega pogodnika, ne bodo se jemale vozne in pristaniŠčne davščine, ako namreč ondi ne ostanejo čez potrebni čas niti se poprimejo te prilike za kako trgovsko delo.
če bi se ladija, ki je last vlade ali pa podložnikov tega ali onega visokega pogodnika, o bregu ali v ozemlji drugega pogodnika razbila ali poškodovala, bode se nesrečo trpečim ne samo dajala vsakovrstna pomoč in polajšba, temuč se bodo tudi ladije, deli in ostanki istih, orodje in oprava in vse sem spadajoče reči, na ladiji najdeni papirji, kakor tudi vsa roba in vse blago, ki se je vrglo v morje in poslej otelo, ali izkupljeni za-nj denarji, če bi se prodalo, zvesto vrnili lastnikom na njih prošnjo ali na prošnjo njihovih za to prav pooblaščenih oprav-nikov, in vse to brez drugega plačila, izvzemši plačilo troškov za otetbo in hrambo in pa tiste pristojbine, ki bi jih v podobnem primeru morebiti domača ladija bila dolžna plačati.
Kadar ni lastnika niti posebnega opravnika, bodo se take stvari izročile dotičnim konzulom, vicekonzulom ali konzulskim opravnikom, to dà če bi kdo postavno lastil se kake pravice na tako razbito ladijo ali na reči in blago iste, bode razsodba o tem odkazana pristojnim deželskim sodiščem.
Od ostankov ladje ali od blaga, ki je bilo naloženo na ladijo enega izmed obeh pogodnikov, bode se, razen kakega povračila za otetbo, samo takrat v drugi državi jemala davščina od istega, če se ima ono blago v njih potrošiti.
Člen XXI.
Vodniki ladij in bark iz ene od obeh držav pogodnic bodo se pripuščali ter bodo smeli voziti po vseh naturnih ali umetno narejenih vodnih cestah v ozemljih obeh pogodnikov, pod istimi pogoji, in za plačilo istih davščin od ladije in od blaga na nji naloženega, kakor vodniki narodnih ladij in bark.
člen XXII.
Visoki stranki pogodnici sta se dogovorili, da se morejo ladije ene izmed občh strank, razen ko bi se sodniško prodale, samo tedaj nacijonalizovati v drugi, ako donesö izrecilo oblastva one države, pri katerem so registrovane, da so umaknile zastavo.
Ölen XXIII.
Podložniki ene izmed držav pogodnic bodo smeli uživati in rabiti pod istimi pogoji in plačevaje iste pristojbine kakor narodnjaki druge države, veČe in manjše ceste na suhem, kanale, rake, brodišča, mostove in mostne odprtine, pristanišča, pristajališča, znamenja in osvečavo vozne vode, privodnike, roke ali žrjave in pa javne tehtnice, hranišča, zavode ali naprave za otetbo in poshrambo naloženega blaga, ladij in enakih drugih reči, če so te naprave namenjene na korist občni trgovini, bodi da jih upravlja država ali pa kak zasebnik.
Ne bode se mogla terjati nobena pristojbina razen kadar se kdo v resnici posluži takih zavodov ali naprav, pod pridržkom posebnih ustanovitev, ki se tičejo stolpov svetilnikov in privodništva.
Na cestah, ki neposrednje ali posrednje služijo za zvezo držav pogodnic med sabo ali z inostranstvom, ne smejo cestnine za vožnjo preko deželne meje po primeri daljave biti veče od cestnin za vožnjo, ki ostaja na lastnem ozemlji tiste države.
Za železnice ne veljajo te ustanovitve.
Ölen XXIV.
Na železnicah ne bode se s podložniki drugega pogodnika in z njihovim blagom ravnalo manj ugodno nego z lastnimi podložniki in blagom istih, kar se tiče tega, kdaj, kako in po čem se bode vozilo.
Visoka pogodnika se zavezujeta vplivati, da obojestranske železnocestne uprave vvedö premo odpravo in preme tarife v prometu za ljudi in za blago kakor hitro in kolikor obâ pogodnika izrečeta, da jih je želčti.
Za premi promet pridržava se ustanova vkupnih določil o vožnji, a sosebno o rokovih, o katerih naj se blago izročuje, po neposrednji domembi obojestranskim železnocestnim nadzorstvom.
Visoka pogodnika se zavezujeta, železnični promet med obojestranskima ozemljema braniti vsakega motenja in oviranja. Vsled tega ne bode se v ozemlji enega visokega pogodnika na tamoŠnje gradivo (materijal) kake železnice drugega visokega pogodnika, isto tako na blagajnične ostanke in imovine iz vzajemnega prometa izvirajoče pripuščalo nikako zvršilo, sosebno nikaka sodna ah upravna zasega.
Železnocestne uprave bodo vozne rede za promet stičnih vlakov dogovorno ustanavljale tako, dane bode ni popotnikom ni blagu treba več zamude nego jc zahteva železnocestna, čolna in popotnolistna policijska služba.
Privoljenje teli voznih redov prihranjeno je obema vladama za železnice svojega ozemlja.
Visoka pogodnika se zavezujeta, pri železnocestnih upravah delati na to, da se poskrbi, kolikor moči, za influencijo enakovrstnih vlakov, namreč, brzo-vlakov na brzovlake, osebnih vlakov na osebne vlake in meševitih vlakov na meŠevite vlake.
Glen XXV.
Visoka pogodnika bodeta si prizadevala vzajemni železnocestni promet po svojih ozemljih kar najbolj olajšati, in to, ako imajo obojestranske železnocestne proge enako raztečino, z neposrednje staknenimi šinami železnocestnih prog, katere naj se stikajo na enem mestu, in s prehodom vôz sè železnice na železnico.
Visoka pogodnika bodeta dalje, kjer se na njijnih mejah šine neposrednje stikajo in vozovi prehajajo, blago, katero prihaja v vozovih, zapirajočih se po propisu, ter se na istem vozu odpravlja v kak na notranjem ležeč kraj, kjer se nahaja za odpravo pooblaščena colnija ali pa davkarija, ako je bilo to blago z izročbo nakladnih spiskov in voznih listov za vvoz napovedano, vselej oprostile napovedbe, odkladanja in pregledovanja na meji.
Blago, katero se v železnocestnih, po propisu za zapečatbo pripravnih vozéh skozi ozemlje enega od obeh pogodnikov iz ozemlja ali v ozemlje drugega pogodnika prevaža ter se ne prenaklada, bode oproščeno od vpovedi, razkladanja in pregledovanja, kakor tudi od zapečatbe tako znotraj v deželi kakor tudi na meji, ako je isto blago za prevoz napovedano po izročbi nakladnih spiskov in voznih listov.
Zgornje ustanovitve pa se bodo zvrševale samo pod tem pogojem, da so dotične železnocestne uprave dolžne in odgovorne za pravočasni prihod blaga z nepokvarjenim pečatom k odpravni colniji na notranjem ali pa k izvozni colniji.
če bi kateri izmed obeh pogodnikov bil s tretjo državo dogovoril gledé na rešitev colnijskih opravkov veče olajšbe od teh gori povedanih, bodo pod pogojem vzajemnosti veljale te olajšbe tudi za trgovsko občenje z drugim pogodnikom
Ölen XXVI.
Pogodnika si vzajemno dovoljujeta pravico, imenovati konzule v vseh tistih pristaniščih in trgovskih mestih, v katerih se pripuščajo konzuli tretje katere države.
Ti konzuli enega izmed obeh pogodnikov bodo pod pogojem vzajemnosti, v ozemlji drugega pogodnika uživali tiste posebne pravice, oblasti in oprostitve, katere uživajo ali bodo uživali konzuli katere bodi druge države.
Omenjeni opravniki bodo prejemali od krajevnih oblastev vso pripomoč, ki Je ali bode pozneje dodeljena opravnikom naroda največo ugodnost uživajočega, gledé na izročevanje vojakov ali mornarjev od bojnih ali trgovskih ladij ene izmed držav pogodnie, ki so utekli na ozemlje druge države.
(Slovenisch.)
luo
Člen XXVII.
Visoka pogodnika si pridržujeta, da bosta pozneje s posebnim dogovorom ustanovila sredstva, s katerimi bi se v njijnih ozemljih dodelila vzajemna bramba pravici avtorjev gledé na dela slovstvena in lepih umetnosti.
Člen XXVIII.
Pričujoča pogodba razteza se tudi na dežele, katere so sedaj ali pa bodo v prihodnje colno združene z ozemljema visokih pogodnikov.
Ölen XXIX.
Pričujoča pogodba imej moč od dne, katerega se izmenjata pritrdbi, do 31. decembra 1891. Ako bi nobeden od obeh visokih pogodnikov dvanajst mesecev, predno izteče omenjeno razdobje, ne naznanil drugemu svojega namena, storiti konec veljavnosti te pogodbe, naj ostane ista v moči do 31. decembra 1897, od dne počensi, katerega se je odpoved naznanila.
Visoka pogodnika si pridržujeta pravico, vzeti v to pogodbq vsakoršno premeno, katera ne nasprotuje nje duhu in osnovnim načelom in katere koristnost bi skušnja učila.
Člen XXX.
Pričujoča pogodba se podvrže pritrdbi in pritrdni pismi se v Rimu izmenjata kar najprej moči.
Tarifa A.
Coli pri wozu v [tulijo.
1 Številka	ji	Ime blaga	Jednica zacolovanja	Iznos cola
1	Rudninske vode, prirodne umetne, in plinovite vode		100 kg	lire. ct. —.50
2	Pivo (ol) : a) v velikih ali malih sodih		hektoliter	3.—
	b) v steklenicah . . . .	. .		sto	3,—
3	Vinova žesta (alkohol), čist, v velikih in malih sodih		hektoliter	14.—
4	Maslično (laško) olje, čisto		100 kg	6.—
5	Droži vsakovrstne		—	prosto
G	Cikorije in vsako drugo kavno nadomestilo, posušeno ali tudi semleto	100 kg	8.—
7	Sreš, sirov in ratinovan (dvojno sreševokisli kali), vinske droži ....	—	prosto
8	Kapice (kapsule) . 				100 kg	220,-
9	Korenine, lubje, listje, cvetje, lišaji, zelišča, sadje, za barvilo in strojilo, semleto ali ne				prosto
10	črtniki (svinčniki) belo opravljeni, firnaženi ali ne 			100 kg	50,-
11	Pisane (tiskane) bombaževe tkanine		n	col za beljene
12	Šivane reči iz lami ali bombaža: a) vreče, posteljno in namizno perilo, brisalniee, zastori (zavesi), prosto robljeni in enake stvari		n	75 lir za 100 kilogramov. tkaninski col s prikladom od
	b) druge, izimši moške srajce ovratnike in zapestnice (manšete) . .	n	10 odstotkov. tkaninski col
13	Moška in otročja obleka iz volne, plašči za gospé		n	s prikladom od 40 odstotkov. n
14	Oglije od drv			—	prosto
15	Drva				—	n
IG	Les, navaden, neobdelan, žagan, na štiri ogle, prosto sè sekiro obtesan ali pripravljon		—	n
17	Les v tenkih deščicah za škatlje, obode od sit i. t.; leseni obroči katere koli dolžine			—	r>
18	Deščice ali ploskve za pode, vložene		100 kg	4,-
19	Pohišna oprava in pohišne oprave deli, zgotovljeni ali sirovi, oboje ne oblazinjeno : a) iz navadnega lesa zakrivljenega		n	7.50
	Ta pohišna oprava sme biti tudi v zvezi s kakim delom iz navadnega ne zakrivljenega lesa in s pletenino iz slame, stolnega trstja i. t.		
Številka	Ime blaga	Jednica zacolovanja	Iznos cola
	b) druga iz navadnega lesa	•		100 kg	lire. ct. 13.—
	To pohiâtvo smé biti furnirano z navadnim lesom in v zvezi s pletenino iz slame, trstja i. t.	\	
20	Vesla, koli in drogi		—	prosto
21	Orodje in raznovrstni izdelki iz navadnega lesa :		
	a) sirovi (neobdelani) 		100 kg	6,-
	h ) polirani ali omalani		n	13,—
22	Navadno kratko blago leseno		rt	50,—
23	Otročje igrače iz lesa		n	60,—
24	Polutvarine iz lesa, slame in enakih reči		n	1.—
25	Papir vsakovrsten bel ali v masi barvan		n	12.50
26	Zavojni papir, tudi v masi barvan :		
	a) ne z valarjem glajen		n	3,—
	b) na eni strani z valarjem glajen		rt	5.—
27	Navadna lepenka		rt	2.—
28	Obuvalo vsakovrstno iz usnja ali tkanin, razen iz svile in baržuna (žameta)		100 parov	100.—
29	Svetilnice in njih sestavine iz litega železa, zacinjene, ološane, zaniklo-vane, vernovane, oksidovane, lakovane z okrasami ali brez okras iz cinka 		100 kg	18,—
30	Kovani žeblji iz železa ali jekla		rt	10,—
31	Kose in srpi		rt	12.—
32	Gorilke in galerije za svetilnice		n	75.-
33	Ahati, opali, oniksi, granati, obdolani, tudi na nitih		1 kg	9,—
34	Pečnice (kahle za peči) iz navadne ilovice		100 kg	3.-
35	Majolika (fayence) ali izdelki iz barvovite mase, prevlečeni z losom ali neprozorno osteklino :		
	a) ploščice, tudi pisane in navadne kamenine		rt	6.-
	b) bele ali enobojne		rt	10,-
	c) mnogobojne ali drugače okrašene			rt	14,-
36	Porcelan :		
	a) bel		rt	18,—
	b) pozlačen, barvovit ali drugače okrašen		rt	35,—
37	Stekleno In kristalno blago:		
	a) prosto pihano ali lito, ne barvano, ne odrgneno, ne brušeno, ne vrezano (gravirano)		rt	8.50
	b) barvovito, v masi barvano, brušeno, odrgneno, osmirkovano in gravirano		rt	15,—
	e) pomalano, pološauo, pozlačeno, posrebreno ali drugače okrašeno	rt	18,—
38	Steklenice, navadne		u	4,-
39	Steklo, kristal in smalt v podobah biserov (conterie), kamenov in prizem za lestence in drugi podobni izdelki		rt	30,-
Številka	||	Ime blaga	Jednica zacolovanja	Iznos cola
			lire. ct.
40	Posušeno češplje (slive)				100 kg	2,—
41	Konji		—	prosto
42	Prašiči :		
	a) do 10 kilogramov (vštevši) težki		eden	0.75
	h) čez 10 kilogramov težki		n	3.75
43	Meso, osoljeno, prekajeno ali drugače pripravljeno		100 kg	25,-
44	Sir		D	12,-
45	Stearinova kislina		n	8,-
46	Gumbi iz biserne matice		n	100.—
47	Kratko blago:		
	a) kratko blago stekleno		7)	60,—
	b) fino, z glavno sestavino iz vsakovrstnega usnja		n	120,—
48	Ne posebe imenovano glasbeno orodje na drgnenje in pihanje ....	ono	1.50
49	Moški klobuki iz klobučine, dlake ali volne, tudi opremljeni		sto 1	50,— »
Tarifa B.
Coli pri wozu na Avstro-Ogersko.
Številka	I m o blaga	Merilo zacolovanja	Čolni postavek
			gld. kr.
1	Smokve:		
	a) svežo (Mène)		100 kq	1,—
	b) posušene 		»	1.—
2	Citrone, limone, pomaranče		—	prosto
3	Citrone, limono, pomaranče v solno vodo vložene		—	it
4	Dateljni, kločki (pistacije-)		100 kg	12.—
5	Mandeljni:		
	a) suhi z lupino ali brez lupine			5.—
	b) nezreli v lupinah		ti	2.—
(J	Pinijna zrna (cirbisovi oreški) ueoluščena; rožiči, kostanj, lazeruoli,		
	rajska jabolka (judovska jabolka), masline (olivke), sveže, posu-		
	šene ali osoljene		ti	2,—
7	Pinijna zrna (cirbisovi oreški) izluščena, granatna jabolka		„	12,—
8	Riž, oluščen in rižev drobiž		tt	1.50
9	Grozdje, sveže, za na mizo (v nakladkih po 5 kilogramov ali menj		
	težkih)		tt	2.—
10	Orehi in lešniki, suhi ali oluščeni		n	1.50
11	Fina namizna zelenjava, sveža		—	prosto
	Zelenjava (prikuha), ne posebe imenovana, sveža		—	n
12	Citronin sok		—	tt
13	Koper, kumin, deteljno seme, gorčično seme in semenje ne posebno		
	imenovano 		—	tt
14	Sveže okrasne cvetice, in taka listovina, rezana		—	”
15	Rastline in deli rastlinski, ne posebno imenovani, sveži		—	»
16	Prašiči :		
	a j do (vštevno) 10 kilogramov težki 				eden	—.30
	b) čez 10 kilogramov težki			»	1.50
17	Mezgi, mule in osli ..... 			.	—	prosto
18	Perutnina vsakovrstna:		
	a) živa					—	V
	b) mrtva		loO kg	3.—
19	Ribe, sveže, poročni in potočni raki, polži, sveži, „scampi“ (nephrops		
	norvégiens)			—	prosto
20	Perutninska jajca		—	n
21	Čebeljni panji z medom in voskom vred		—	ti	!
22	Dlaka vsakovrstna, sirova ali pripravljena (in to: mikana, kuhana, bar-		
	vana, močena (strojena), tudi v kodrih		~	»»
		Merilo	Čolni
Številka	Ime blaga	zacolovanja	postavek
23	Perje, ne posebno imenovano (tudi perje za postelje in tuli peresni) okrasna peresa, ne pripravljena			gld. kr. prosto
24	Maslično (laško) olje, čisto, in laneno olje, v sodih, mehovih, in mehurjih	100 leg	2.40
	Opomnja. Maslično olje v sodih, mehovih in mehurjih, pod uradnim prigledom za človeško uživanje popolnem neporabno narejeno, ob odpravi po posebe pooblaščenih oolnijah		99	—.80
25	Druga olja in zmesi masličnega olja, v sodih, mehovih in mehurjih . .	99	4.—
28	Olja, mastna v steklenicah in vrčih		„	10,—
27	Testovina, tako zvana laška (t. j. rezanci in enakovrstni ne pečeni izdelki iz moke)			col od moke
28	Meso, sveže ali pripravljeno, t. j. osoljeno, posušeno, prekajeno, vsoljeno	100 kg	6,—
29	Mesene klobase		99	16,—
30	Ribe, izimši slanike, osoljene, prekajene, posušene		n	3.—
31	Ribe, pripravljene (marinovane ali v olje vložene itd.) v sodih ....	»	15,-
32	Korale, neobdelane, tudi vrtane, a ne brušene		—	prosto
33	Kameni, sirovi ali samo obtesani ali žagani		—	99
34	Prsti in druge rudninske tvarine : a)	sirove	 b)	žgane, izprane ali somlete: 1.	barvene prsti, prirodne	 2.	druge prsti in rudninske tvarine		100 kg	99 1.— prosto
35	Sok od sladkega lesa		100 leg	4,—
36	Voda iz pomarančnega cvetja in druge take dišeče vode (brez vinskega cveta		99	6,—
37	Hlapna (eterska) olja: a)	olje jantarno, jelenjerožno, kavčukovo, lavrovo, rožmarinovo in brinovo	 b)	druga olja		{ 99 7)	6,— 25,—
38	Barvilni les v čokih (kladah)		—	prosto
39	Lubje, korenine, listje, cvetje, sadje, ježice, šiške i. t., tudi rezane, semleto ali drugače zdrobljene, za barvilo in strojilo				99
40	Izvleček iz kostanjevega lesa		100 kg	1.50
41	Mana		99	1.50
42	Konoplje, sirove, ožgane, otrte, mikane, beljene in odpadki konopni .	—	prosto
43	Vrvi (tanke in debele), konopci, tudi beljeni, osmoljeni		100 kg	5,—
44	Svilne galete (kokoni), svilni odpadki, ne predeni		—	prosto
45	Svila, odmotana ali predena, tudi sukana, sirova		—	99
46	Floretna svila (svilni odpadki predeni) tudi sukani, sirovi ali ubeljeni .	—	99
47	Moški klobuki iz polsta (klobučine), tudi opravljeni		100 kg	90.—
48	Klobuki iz slame, lesenih viter, trstja, ličja, sitja, ribje kosti, palmovih perés: a)	ne opravljeni	 b)	opravljeni		eden 99	—.10 —.20
49	Metle iz slame od močvarnega proBa (saggina), z ročnikom ali brez ročnika		100 kg	1.60
	Ime blaga	Merilo	Čolni
Številka		zacolovanja	postavek
50	Podnožne odeje in storje i/. slame, ličja, trstja, kokosovih vlaken,		gld. kr.
	trave, tudi morske, mečičevja, lesenih viter, stolarskega trstja, korenin i. t. :		
	oj ne barvane		100 kg	3,—
	b) barvane		»	5.—
51	Slamni traki (trakaste pletenine iz slame vsakovrstne) v zvozi z dru-		
	gimi tvarinami		n	2.—
52	Zavojni papir, tudi v masi barvan :		
	a) ne z valarjom glajen			1.20
	A j po eni strani glajen		Y>	2,—
53	Tvorilarski izdelki iz kamonega kartona, asfalta, ali podobnih tvarin, ne namazani, niti lakirani, tudi v zvezi z lesom ali železom . . .	V	2.—
54	Rokavice, usnjene (tudi samo urezane ali pa v zvezi s tkanim ali na		
	stanu pletenim blagom)		n	50,—
55	Leseno blago, najnižje vrste, t j. grobi izdelki sodarski, strugarski in mizarski iz lesa, tudi samo skoblano leseno blago in kolarski izdelki; grobi stroji (tudi strugarski stoli, valjavnieo, mlini, teski [točila], kolovrati in statve); metle iz protja; poljsko, vrtno in kuninjsko orodje; vse té stvari niti barvane, niti stro-		
	jene, fimažene lakirane ali polirane, niti v zvezi z drugimi tvarinami 			1.50
56	Košepletenina, navadna (t. j. grobi koši za vkladanje blaga, za nošenje,		
	za vozove in za perilo, saki i. t.) vse to niti barvano, strojeno, firnaženo, lakirano ali polirano, niti v zvezi z drugimi tva-		
	rinami		»t	1.50
57	Gumbi koščeni ali roženi			»>	25.—
58	Stekleno ovesniee masivno za lestence, stekleni gumbi, steklene		
	korale, steklene kaplje, steklena preja, steklene perle, loš, tudi barvan 			2,-
59	Stekleno in loševo blago, v zvezi z drugimi tvarinami, ako vsled tega		
	no spada med više ocolovano kavčukovo, usnjeno, kovinsko ali kratko blago			12.-
60	Mramorjeve in alabastrove plošče, ne brušene		—	prosto
61	Izdelki iz mramorjain alabastra, brušeni ali ne, izimši nagizdno blago;		
	mramorjeve in alabastrove plošče, brušene		100 kg	1.50
62	Preizkusni kameni, brusi in osle, prirodne brez zveze		—	prosto
63	Korale, prave in neprave, obdelane, ne opravljene		100 kg	24,—
64	Navadni strešniki (korci), zidarska opeka, postekljena ali ne ; glinene		
	cevi, nepostekljene		—	prosto
65	Navadno lončarsko blago iz navadne ilovico (gline)		100 kg	—.50
66	Prsteno blago (razen porcelanovine), enobarveno ali belo brez zvezi		
	z drugimi tvarinami 			5.—
67	Blago iz pravih ali nepravih koral; zlata in srebrna filigrane vina;		
	blago iz lave, s plemenitimi kovinami opravljeno		n	200,—
68	Borova kislina, sirova ali kristalovana, žeplo, sirovo ali očiščeno, citronovokislo in sreševokislo apno, sreš, sirov ali očiščen ....		prosto
69	Boraks, očiščen		100 kg	2.50
70	Kinin, žeplenokisli			10.—
71	Voščene sveče (voščene bakle, voščeni svitki		n	12.—
72	Netilne svečice voščene ali stearinove (s škatlicami vred)			3,-
73	Milo, navadno 		 Kipi (tudi doprsnice in živalske podobe), kakor bareljevi (basrelief),		2.50
74			
	in oreljevi (hautrelief) iz kamenja, v kosih čez 5 kilogramov težkih; isto tako kipi, doprsnice in živalske podobe iz kovine ali lesa, toda najmenj v prirodni velikosti		—	prosto
Dodatni členi k trgovinski in plovstveni pogodbi.
Da bi se naklonile trgovini dotičnih obmejnih okrajev tiste polakšice, ki jih zahtevajo potrebe vsakdanjega občenja, domenila sta se visoka pogodili ka tako Le:
§. 1. a) Avstro-ogerska vlada zavezuje se, iz Italije v plaveže južnotirolske Kondinske, Tionske in Ledrodolske, v podel o vanje vvažano sirovo in drobno železo do letne množine od 2000 meterskih centov največ celo brezcolno vpuščati;
b)	italijanska vlada sè svoje strani dopušča celo orezcolni vnovični vvoz v naslednjem oznamenjenih železnih izdelkov, narejenih v imenovanih fužinah iz starega, drobnega in sirovega železa, ki mu je v odstavku a) povedana največja množina.
Za vsak meterski cent (100 kilogramov) iz Italije izvoženega sirovega in drobnega železa bode italijanska vlada brezcolno zopet vpuščala:
ali 75 kilogramov železa v šibikah, sirovih osi, obročev železnih, lemežev m velikega rezilnega orodja, ustrezno 20 kilogramom starega ali drobnega železa in 80 kilogramom sirovine;
ali 07 kilogramov malega rezilnega orodja, verig, motik, sekir, žag in oprav za vrata in okna ali torila (casserollerie), ustrezno 25 kilogramom starega ali drobnega železa in 80 kilogramom sirovine,
ali naposled 72 kilogramov žebljarskega blaga, ustrezno 100 kilogramom starega ali drobnega železa.
Dopolnilo množin ravno izrečenih na 100 kilogramov predstavlja izgubo teže, vsakemu proizvodu lastno, katera prihaja v ozir pri obračunu cola.
V slučaji, ko bi se v napravo pod b) naštetih izdelkov ne bilo rabilo samo sirovo ali drobno železo, vvoženo iz Italije, nego tudi železo avstro-ogerskega izvira, bode se ozir imelo tudi na zmesno razmerje, v katerem so v izdelku obsežene iz Italije vvožene tvarine.
To zmesno razmerje bodo poistinjala v vsakem posameznem slučaji čolna oblastva obeh visokih pogodnikov za vsak posamezni plavež in za vsak posamezni izdelek.
c)	Izvoz, oziroma vvoz sirovega in drobnega železa iz Italije na Avstro-Ogersko vnovični vvoz, oziroma izvoz prej imenovanih železnih izdelkov z Avstro-Ogerskega v Italijo naj se opravlja mimo iste italijanske, oziroma avstrijske colnije mejne med Italijo in Južno-Tirolskim in držeč se določil o prehodu blaga uplemeuititi se imajočega, in z zavarovanjem avstro-ogerskih vvoznin ;
d)	blago naj se vnovič v Italijo vvaža v šestih mesecih. Iznos na počak puščenih colov zapade za vse, v tej dobi ne zopet izvožene množine. V izimnih slučajih sme se ta rok na zaprosbo vvoznikovo po dogovoru obeh čolnih uprav podaljšati.
Colne upravo obeh pogodnikov bodo se, predno ta pogodba v moč pride, 'lorazumele o tanjih določilih, zavarujočih izvod teh ukrepov.
(Slovenieoh.)
101
§. 2. Oproščene bodo tako vvoznine kakor izvoznine in štempljev na prehodu čez avstrijsko-italijaneko mejo v obeh državah :
a)	Vse množine blaga, za katere bi vse pristojbine skup, kar bi jih bilo terjati, iznašalo izpod dveh avstrijskih krajcarjev ali pet centimov;
b)	trava, seno, slama, stelja, mah za ovijanje in mašenje tor smoljenje, klaja, bičje in navadno trstje, rastline žive (ključi in grebenice od vinske trte), žito v snopji, sočivje v stročji, neotrti lan in konoplja, krompir;
c)	panjevi z živimi čebelami;
d)	živalska kri;
e)	vsakovrstna jajca ;
f)	mleko, tudi širjeno (skuta);
g)	oglje (od drv), premog, šota in oglje od šote;
h)	kamenje zidavno in lomljeno, kameni za tlak in pa mlinski in navadni brusi, osle navadne za brušenje kos in srpov, vse to kamenje obrezano ali neobrezano, to da ne ubrušeno ali uglajeno niti rezano na plošče, žlindra, kre-menje, pesek, negašeno vapno in sirovi mavec, lapor ali soldan, ilovica in sploh vsaka prst navadne cene za opeke in lonce, lule in posode;
i)	opeke ;
k)	otrobi, sansa (iz žemane do dobrega suhe oljkove lupine), pogače ali preše oljnate, in drugi ostanki od izžemanih ali kuhanih rastlin in semen;
l)	izluženi rastlinski pepel in premogov pepel, gnoj (tudi guano), grampa (usedlina), pomije, droži in tropine, smeti, Čepine ali kosi razbite lončenine in kamenine, ostružki ali opilki zlati in srebrni, glen ;
m)	kruh in moka do množine 10 kilogramov največ, kostanj do množine 10 kilogramov največ, meso frišno do množine 4 kilogramov največ, sir do množine 2 kilogramov največ, maslo sirovo do množine 2 kilogramov največ.
§. 3. Dalje se dopušča vvožnja in izvožnja brezcolna, in pa svobodni pre hod zunaj colnij cest: za delavno živino, za kmetijsko orodje, potem za opravo in robo, ki jo kmetje, stanujoči na najskrajniši meji, vvažajo ali izvažajo prek čolne linije zavoljo dela ali selitve.
§. 4. Tudi bodo se pridelki tal (z oluščenim rižem vred) od tistega kosa zemljišč, lastnih podložnikom obeh držav pogodnic, katerega bi črta avstrijsko-italijanske meje ločila od poslopij za st inovanje in gospodarstvo namenjenih, v času od žetve do konca decembra brez izvoznine in vvoznine privažati smel1 do rečenih poslopij.
§. 5. Toda ugodnosti dodeljene v št. 2 in 3 bodo se utesnile v Avstriji na mejni okraj — v Italiji pa na stanovalce okolice obmejne, ki se bode, — brez kakih izimkov z ozirom na colno službo na zator kontrabanta, razprostirala na 7V* kilometrov.
Visoka pogodnika bodeta se domenila zastran tistih potrebnih naredeb in previdnosti, pod katerimi bi se za nekatere kraje, kjer bi se našlo potrebno, mogel slučajema dopustiti prestop meje tudi zunaj čolnih cest takim reččrn, ki niso ni na Avstro-Ogerskem ni v Italiji podvržene vvoznini ali pa izvoznim.
Čolni kartel.
Člen I.
Vsak izmed visokih pogodnikov se zavezuje, da si bode po sledečih ustanovitvah prizadeval, da se ubranijo, pozvedo in kaznjijo prestopki postav za col in državno samoprodajo druge države.
Člen IL
Eden kakor drugi visokih pogodnikov bode svojim postavljeneem, katerih delo je, prestope njegovih lastnih postav za col in državno samoprodajo braniti ali ovajati, nalagal dolžnost, da bodo, čim zvedo da kdo namerja prestopiti take postave drugega pogodnika ali da jih je prestopil, takšen prestop v prvem primeru z vsemi postavno danimi jim pomočki kolikor je mogoče gledali ubraniti, v obeh primerih pa le-to naznanili pristojnemu oblastvu lastne dežele.
\
Člen III.
Finančna oblastva enega pogodnika naj, kakor zvedo za kak prestopek postav za col ali državno samoprodajo drugega pogodnika, to poročč finančnim obla8tvom tega drugega pogodnika ter naj jim dado vsako koristno pojasnilo, ki se nanaša na dotične okolnosti dogodka, kolikor jim bode mogoče dobiti ga.
Pod finančnimi oblastvi razumejo se na Avstro-Ogerskem finančna okrajna ravnalstva, velike colnije, mejni ali finančni inšpektorji in finančne straže komisarji, v Italiji pa ravnalstva posrednjih davkov, velike colnije, inšpektorji in finančne straže oficirji.
Člen IV.
Pobiralni uradi obeh pogodnikov imajo višim finančnim uradnikom, katere je druga država za to pooblastila, vselej na njih zahtevo dopustiti, da v uradišči pregledajo registre in druga pisma, ki se nanašajo na prehod blaga iz ene v drugo obeh držav kakor tudi na obtek in hranišča takega blaga, katero je podvrženo posebnemu prigledovanju.
•	Člen V.
Pogodnika dovoljujeta eden drugemu vzajemno pravico, na njijne colnije pošiljati uradnike za tega delj, da bi pozvedeli, kako one obravnujejo opravila
in kako se pazi in prigleduje na mejah; in k temu naj se rečenim uradnikom vsa prilika podaje.
Državni pogodnioi boste ena drugi podajali vsa želena pojasnila gledč na računstvo in statistiko.
Člen VI.
Višjim finančnim oblastvom, colnim ali za državno samoprodajo postavljenim uradnikom kakor tudi služnikom čolne ali finančne straže bodi naročeno, da se gledé na ubrambo in zasledbo kontrabanta iz ene in druge strani dragovoljno drugega podpirajo ter si v isti namen ne samo svoje opazbe vzajemno podajejo drug v najkrajši dobi, temuč med sabo vedejo se in porazumevajo kakor pri-jatlji, da bi po vkupni prizadevi narejali, kar bode najbolje za dosego namena.
Člen VII.
Vsak pogodnik ima dolžnost zabranjevati, da bi se kake zaloge blaga, katere je zmatrati, da so namenjene za krijumčarjenje (kontrabant) v ozemlje drugega pogodnika, blizu meje njegove nabirale ali pokladale tako da bi ne bilo dovolj varnosti proti kaki namerovani zlorabi.
Notri v mejnem okraji naj se skladišča tujega nezacolanega blaga praviloma dopuščajo samo v takih krajih, kjer je kaka colnija, in v tem slučaji naj se denejo pod zapor in prigled colnega oblastva. Ako bi v posameznih slučajih ne bilo moči uporabljati uradnega zapora, ukreniti je namesto njega kake drugačne naredbe, kar največ varnosti dajoče.
Zaloge tujega zacolanega in tozemskega blaga notri v mejnem okraji naj ne presezajo potrebe dovoljenega, t. j. po krajni porabi v svoji deželi izmerje-nega prometa. — Ako se pokaže sumnja, da so se napravile zaloge blaga, kakoršno se je ravnokar v misel vzelo, čez oznamonjeno potrebo in za krijumčarjenje, denejo naj se taka skladišča, kolikor je to zakonito dopustno, pod posebno prigledovanje colnega oblastva, da hode moči zabraniti krijumčarjenje.
Ölen VIII.
Na zahtevo finančnih ali pravosodnih oblastev enega izmed visokih pogod-nikov bodo oblastva drugega pogodnika dolžna, bodi sama napraviti ali po pristojnih oblastvih lastne dežele dati narediti vse to, kar je potrebno, da se dogodek na gotovo postavi ali da se naberö dokazi od storjenih ali poskušanih kontra-bantov na škodo cola ali državne samoprodaje države zaprosivše, in pa tudi, ße okolnosti tako nanesd, izdelati, da se blago začasno zaseže (sekvestrira).
Zaprosbam takošnim naj oblastva enega kakor drugega pogodnika zadostijo prav tako, kakor če bi šlo za prestop postav za col in državno samoprodajo lastne države.
Takisto se smejo tudi uradniki čolni in za državno samoprodajo in pa po-stavljenci finančne straže enega pogodnika na zaprosbo, ki jo zastran tega pristojna oblastva drugega pogodnika pošl jejo njih viši gosposki, poklicati, da pridejo pred pristojno oblastvo lastno dežele povedat okolnosti, katere se nanašajo na kontrabant, storjen ali poskušan v ozemlji druge države.
Člen IX.
Postavljencem finančne straže obeh pogodnikov, ki zvršujejo službo pažnje *ia vodovji jezera Gardskega, bode dopuščeno, na sto metrov daljave od brega iti za kontrabantarji, ki so jih zasledili na vodah lastne države, in prijeti jih 8 kontrabantom vred na vodah druge države do gori povedane daljave, kakor tudi odpraviti blago, vozila in kontrabantarje k dohodarskemu uradu lastne države, da se bode z njimi dotično kazensko ravnanje opravilo.
Ölen X.
Nobeden pogodnik ne bode v svojem ozemlji trpel združeb, katerih namen bi bilo krijumčarjenje v ozemlje drugega pogodnika, niti veljave dajal pogodbam v zagotovilo krijumčarjenja.
Visoka pogodnika se zavezujeta razen tega vzajemno, da bode vsak na podložnike drugega pogodnika, za katere je znano, da se pečajo s krijumčar-jenjem, dajal paziti v mejah svojega ozemlja.
Ölen XI.
Eden kakor drugi izmed pogodnikov ima dolžnost:
A.	Blagu, katerega vvoz ali prevoz je v drugi državi prepovedan, prestop va-njo dopustiti samo takrat, kadar se dokaže, da se je potrebna posebna dovolba druge države izprosila, in
B.	Blagu, katero je namenjeno za drugo izmed obeh držav in je v nji podvrženo vvoznini, dovoliti izvoz v isto državo, samo če se drži ceste do take vhodne colnije, ki ima dovolj oblasti, samo ob takih urah po dnevi, da lahko pride k rečeni colniji o času tam dopuščenem, in samo s tem pogodkom, da se ubrani vsaka nepotrebna zamuda in vsak odstop od čolne ceste med colnijama obeh držav.
Člen XII.
Še se zavezuje ena kakor druga obeh držav pogodnic, da bode varščine, dane ji za to, da se prevozno blago iz lastnega ozemlja'izpelje, ali da se nezaco-lano vnanje blago zopet izvozi, še le po tem razvezovala, in davščine za izvožnjo Še le takrat spregledovala ali povračala, kadar bode sè spričevalom vhodno col-uije druge države dokazano, da se je blago k ti colniji pripeljalo in ondi napovedalo.
Ölen XIII.
Z ozirom na to, kar je ustanovljeno v členi XI, lit. B in XII, bosta pogod-uika med sabo dorazumela so zastran števila in oblasti colnij, pred katere se lQ}a blago, prehajajo čez vkupno mejo, pripeljati, zastran ur, o katerih se srne zgoditi odprava in prehod blaga čez mejo, in zastran načina, kako naj se blago spremlja (sprevaja) k colniji druge države. Tudi se bosta domenila zastran Posebnih naredeb, potrebnih gledé na vožnjo blaga po železnicah.
Ölen XIY.
Spričo kontrabantov storjenih ali poskušanih na Škodo drugega pogodnika v rečeh cola in državne samopmdaje, t. j. spričo prestopov kake vvozne, izvozne ali prevozne prepovedi in spričo prikratbe colov ali samoprodajnih pravic, bode eden kakor drugi izmed obeh pogodnikov na zaprosbo pristojnega oblastva drugega pogodnika kaznil prestopnike s kaznimi, ki so za podobne ali enakovrstne prestopke njegovih lastnih postav za col ali državno samoprodajo ustanovljene:
1.	Ako je obdolženec podložnik tiste države, katera hoče, da bi bil on preiskovan in pokaznjen, ali
2.	če je tisti, ko ni bil te države podložnik, tam o času prestopka, če tudi samo nekaj časa prebival in se dâ tam najti o prihodu ali po prihodu zaprosbe za preiskovanje.
Vendar naj se kazni, ustanovljene v postavah druge (zaprosivše) države, obračajo takrat, kadar bi bile blažje.
Kadar se ima kazen na premoženji postavno meriti po iznosku prikratene davščine, naj se odmerja po tarifi tiste države, kateri so se postave za col ah državno samoprodajo prestopile.
Člen XV.
V pravdah po členu XIV začeti se imajočih, mora se uradnim povedbaffl oblastev ali postavljencev druge države dajati ravno tista dokazna moč, katera 86 daje v enacih primerih uradnim povedbam oblastev ali uradnikov lastne države.
Člen XVI.
Troske, ki se nabero v kazenski pravdi začeti po členu XIV, v kolikor se ne dado dobiti iz vrednosti zaseženih reči ali pa od prestopnikov, bode povra-čevala država, kateri na korist se je vršila pravda.
Člen XVII.
f
Iznoski v denarjih, kateri se izterjajo od obdolženca vsled kazenske po členu XIV začete pravde, ali kateri se nabero za prodane prestopne stvari, naj se rabijo in obračajo za to, da se z njimi poplačajo najpred sodni troski, potem davščine drugi državi umaknene in zadnjič kazni ali globe.
Zastran zadnjič omenjenih določuje tista država, v kateri se je pravda vršila-
Člen XVIII.
Pravda, začeta po členu XIV mora se, dokler še ni izrečena pravnoveljaviia razsodba, precej ustaviti, če tako predloži oblastvo tiste države, katera jo Je bila sprožila.
Tudi v tem slučaji bodo veljala določila člena XVI, o troškovih kazenskega posiopka.
Člen XIX.
Zastran vsake kazenske pravde, ki se je v drugi državi spričo prestopa postav za col ali državno samoprodajo te države ali pa vsled člena XIY začela, bodo oblastva ali sodnije obeh pogodnikov imele dolžnost:
1.	Priče in zvedene možč, ki prebivajo v njih sodnem okraji, in to po zahtevi pod prisego izpraševati in priče, ako je treba, primorati k povedbam, kjer bi se jih po deželnih postavah ne smele odreči.
2.	Opravljati uradne oglede in poverjevati kar se je našlo.
3.	Narejati, da taki obdolženci, kateri bivajo v okoliši zaprošenega sodišča pa niso državljani njegove države, dobé v roke povabila in razsodbe.
Ölen XX.
Naredbe ustanovljene s pričujočim colrtim kartélom za trgovino po suhem, veljajo tudi, kolikor so uporabne, za promet po morji.
Ölen XXI.
Y	vseh pristaniščih avstro-ogerske monarhije, kjer ni konzularnih opravni-kov kraljevine italijanske, bode colno ali pristansko oblastvo (le-to priznanivŠi colnemu oblastvu, da ladja skoraj odplove), pregledovalo blagovno razkaznico (manifest) jadrenicam vsake nakladnosti in parnicam, ki imajo menj nego sto beččv nakladnosti, brez razlike narodnosti, ako té ladje gredö v kako italijansko pristanišče.
Y	tistih krajih, kjer so italijanski konzularni opravniki, bode se njih visu m na v misel vzetih razkaznieah brezplatno dajal italijanskim in avstro-ogerskim ladjam.
Člen XXII.
Y	tem dogovoru (kartelu) razumejo se pod „colnirai zakoni“ tudi vvozne, izvozne in prevozne prepovedi, in pod „sodišči“ oblastva, katera so v državah pogodnieah postavljena za preiskovanje in kaznjenje prestopkov zoper lastne takšne zakone.
Končni zapisnik
k trgovinski in plovstveni pogodbi skleneni dne 7. decembra 1887 med Avstro-
Ogerskim in Italijo.
Podpisujoč trgovinsko in plovstveno pogodbo, ki je današnjega dne bila med Avstro-Ogerskim in Italijo sklenena, dali so podpisani pooblaščenci od sebe naslednja pridržila in izrecila, ki imajo biti celokupen del pogodbe same:
I.	K trgovinski in plovstveni pogodbi.
K členu I.
§. 1. Kar je dogovorjeno v tem členu, naj ne krati posebnih zakonov, ukazov in pravil, ki veljajo gledé trgovine, obrtnosti in policije v ozemlji enega izmed visokih pogodnikov ter se uporabljajo na podložnike vseh drugih držav.
§. 2. Načelo popolnem enakega zadavkovanja podložnikov drugega pogod-nika, ki se bavijo z obrtom in trgovino, kakoršno veljâ gledé lastnih podložnikov, naj se uporablja tudi na korporacijske ali druge lokalne statute, kjer je še kaj takih. Ostvari pa se to načelo še le, če so izpolnjeni tisti uveti pravice do obrtovanja, ki jih pišejo zakoni vsakega izmed obeh pogodnikov.
§. 3. Delničarske in komanditske družbe na delnice (tudi vsakovrstne zavarovalnice), ki v ozemlji enega pogodnika pravno obstojé, bodo, izpolnjujoč postave in propise na to stran v drugem ozemlji veljajoče tudi ondukaj smeli zvrševati vse svoje pravice, tudi pravico potezati se za svoje pravice pred sodiščem.
K č 1 e nu II.
§. 1. Da bodo deležni prostosti obrtnih davkov, morajo italijanski trgovinski potniki na Avstro-Ogerskem in pa avstrijski ter ogerski v Italiji imeti obrtno izkaznico, katere obrazec je v prilogi.
Ti listi so veljavni v teku koledarskega leta, za katero so izdani.
§. 2. Kar se tiče obiskovanja trgov in sejmov, izenačeni so podložniki drugega pogodnika popolnoma z lastnimi pogodniki tako gledé pravice, iti na semenj, kakor glede davščin, ki jih je opravljati za to.
K členu VI.
§. 1. Po pridržku izrečenem v členu VI odstavku b) zavezujeta se visoka pogodnika v ta namen, da se zabrani razširjanje trtne uši, uporabljati naredbe gledé vzajemnega vvoznega prometa, propisane v mednarodni pogodbi Bernski od dné 3. novembra 1881.
V členu VI, odstavku b) izrečeni pridržek razteza se tudi na one oprez-nostne naredbe, katere se ukrenejo v obrambo poljedelstva proti razširjanju drugih škodljivih mrčesov in organizmov.
§. 2. Pogodnika bosta si vzajemno priobčevala vse občilne utesnitve, izdane z zdravstvenih ozirov.
§. 3. Gledé naredeb sosebno pri obmejnem prehodu, v obrambo, da se ne razširi goveja kuga in ne zanesö druge nalezljive živalske bolezni, ukrenila sta visoka pogodnika s posebnim dogovorom določila služeča v polajšilo vzajemnega prometa.
K členu VIII.
§. 1. Vozni listi spremljajoči blago po avstrijski in ogerski pošti poslano, Čc imajo na sebi štempelj prejemne pošte, bodo — pod pridržkom enakšnega vzajemnega postopanja od strani drugega pogodnika —, v Italiji štemplja prosti.
§. 2. V dokaz pravice na ugodnejše postopanje mora biti v vpovedi naznanjen izvir blaga.
Kadar je dvomljivo, je li ta vpoved resnična, treba izvir blaga izkazati z izpričevalom ali svedočbo.
To svedočbo sme izdati oblastvo tistega kraja, od kodar se blago pošilja, ali colnija, od katere se pošilja, bodi notri v deželi ali na meji, ali pa konzulsk urad, a kjer bi trebalo, lahko se ona nadomesti tudi s fakturo, ako dotične vlade spoznajo to za prilično.
§. 3. Svedočbe izvira in druge izvir blaga kažoče listine naj se popolnem brez pristojbine izdajö ali vidirajo.
K členu X.
Dogovorilo se je, da se domemba o uvetih in formalnostih, pod katerimi nastopijo polakšice preboda omenjene v členu X, napravijo po neposrednjem dopisovanji med ministerstvi obeh pogodnikovj pri tem bode se ravnati po naslednjih načelih :
§. 1. Predmeti, za katere se hoče prostost cola, morajo se pri colnijah po plemenu in množini napovedati in k pregledu dostaviti.
§. 2. Polajšilo (ugodnost) gledé časnega izvoza in vvoza žit (z rižem vred) v mline, razteza se samo na slučaj, kjer gré za pridelke, kateri se pridelujejo na zemljiščih, ki jih loči meja. To polajšilo je zavisno ud pooblastila krajevnih finančnih oblastev. Visoka pogodnika bosta se dogovorila o ustanovitvi vseh naredeb, ki se tičejo té stvari.
(SloTenisoh.)
102
Odprava izvažanih in nazaj vvažanih, oziroma vvažanih in nazaj izvažanih predmetov mora se zgoditi pri istih colnijah, naj bodo na meji ali na notranjem-
Izimljejo se od tega določila predmeti, ki se imajo lakirati, polirati ali pomalati. Ti predmeti se smejo brezcolno nazaj pustiti v deželo pri vsaki dovoljno pooblaščeni colniji tistega ozemlja, iz katerega se pošiljajo. Za vzorce (muštre), ki jih prinašajo trgovski potniki, veljajo formalnosti pod §. 8 postavljene.
§. 3. Vnovični izvoz in vvoz sme se navezati na primerne rokove ter ukazati, da se bodo terjale zakonite davščine, ako se ti rokovi zanemarijo.
§. 4. Dopuščeno je zahtevati, da se davščine zavarujejo ali s pologo denarjev, kolikor iznašajo, ali po drugem primernem načinu.
§. 5. Na razločke v teži, ki izvirajo iz raznega podelovanja naštetega v členu X, točki c) in d), naj se gleda, kar je prav, in zarad malih razločkov naj se ne terja nikaka davščina.
§. 6. Od obeh strani bode se skrbelo, da bode čolna odprava lahka in spešna.
§. 7. Razume se, da določila o časnem pripuščaji bodo služila samo v polaj-šilo obrtovanja, in da ostane torej enemu kakor drugemu obeh visokih pogodni-kov pridržano, postaviti izvodna in prigledna določila, da se ubrani vsaka prevara gledé cola.
§. 8. Ena kakor druga obeh držav pogodnic določuje za svoje ozemlje tiste urade, ki bodo imeli pravico, pri wozu in izvozu odpravljati tiste colu podvržene reči, ki jih za izgledke prineso trgovski potovalci.
Izvoz teh reči se pa sme zgoditi tudi mimo druge colnije nego je vhod bil-
Pri vvožnji treba je iznajti znesek vvoznine, ki bi zadela izgledke (muštre) in trgovski potnik je dolžan pri odpravni colniji ta znesek gotovo izplačati ali pa popolnoma zavarovati. Da se zatrdi njihna istost, treba posamne izgledke^ in to zastonj zaznamiti, kolikor se dudö, s pritisnenim štempeljnom ali s pripetim svincem ali pečatom ali kakor si drugače bodi, samo da bode primerno.
Odpravno pismo, o čemur bode ena kakor druga država pogodnica izdala tanjše zaukaze, ima obsezati:
a)	Popisek v deželo prinesenih izgledkov, v katerem so povedana pleme blaga in taka znamenja, po katerem se mu dade istost na gotovo postaviti;
b)	naznambo, koliko iznaša vvoznina za izgledke, in če je bila gotovo izplačana ali pa zavarovana;
c)	kako so izgledki zaznamljeni ;
d)	določba časa, po preteku katerega se bode izplačana vvoznina zaračunila ali pa iz varščine vzela, ako se ne izkaže, da so se vzorci ali izgledki zopet odpeljali iz dežele ali pa shranili v kak entrepôt.
Ta rok ne sme presegati leta dni.
e)	Ako se izgledki, predno je iztekla doka postavljena (d), prineso k colniji za odpravo pooblaščeni za to, da bi se nazaj izpeljali iz dežele ali pa shranili v entrepôt, naj se ta colnija preveri, če so se ji prinesle ravno tiste reči, katere je imela pred sabo pri vvoznem odpravljanji. Kadar na to stran ne bode pomisleka, izpriča colnija izvoz ali shranitev, vračaje vvoznino pri wozu opravljeno ali pa napravljajo kar je potreba, da se dana varščina razreši ;
§. 9. Da se prehod živine čez mejo gonjene na pašo, na prezimišča, delavne živine ali na trge in sejme gnane kolikor je moči olajša, domenila sta se visoka pogodnika o naslednjih določilih:
L Živina na pašo gonjena in delavna sme poleg vse čolne linije vstopati pri kateri si bodi mejni colniji.
II.	Ako zarad krajnih vzrokov ni lahko moči brez velike nadlege dotični-kom živine na pašo ali v delo gonjene pripeljevati k mejni colniji, sme se dopustiti, da se samo vstop in izstop naprej pri mejni colniji zglasi, a da ga organi finančne straže na temelji od mejne colnije prejetih vpovedi v resnici nadzirajo.
Vpovedi naj finančne straže oddelek opravi s potrdnieo o najdenji ter nazaj džt mejni colniji.
III.	Ako bi mejna colnija bila predaleč od vstopališča ali izstopališča živine na pašo ali v delo gnane, ali če bi ne bilo nikake poti ter bi se tudi pod II v misel vzeta zglasitev težko izvesti dala, smejo se vpovedi vstopa ali izstopa izročiti na mejo k prestopališču živine poslanemu finančne straže organu, kateri bode pisal pripustne vpisnike.
Postavljenci, ki jih avstrijska ali italijanska colnija pošlje v kraj zunaj ura-dovišča sprejemat vpovedi vstopa ali izstopa in ogledovat živino, imajo pravico samo do pravilnih povračil potnih troškov ali do odškodeb, ki jih določajo službeni ukazi njihove dežele, ter se plačujejo samo enkrat na dan brez ozira na število vpovedi ali živino. Ti postavljenci naj imetniku vpovedi izročč potrdnieo o prejemu.
Ako je več gospodarjev svojo živino zedinilo, da bi bila vkupno ogledana, dad<5 omenjeni postavljenci to potrdnieo enemu izmed njih.
IV.	Živina, ki se na bližnje pašnike ali v kmetijsko rabo čez colno linijo spravi in še tist dan nazaj žene, ni podvržena colnijskemu postopku; vendar naj se ta prehod primerno nadzira, da ne bode zlorabe.
V.	Ako se živali zopet čez colno linijo priženč, naj se njih istovetnost in Število poistini. Ako se najde razlika v kakovosti živali, bode se pri vnovičnem izhodu za nedostavljeno žival, a pri vnovičnem vhodu za podvrženo žival pobirala vvoznina po tarifi.
Ako se pokaže razlika v številu živali, poberč se pri vnovičnem izhodu vvoznine za manjkajoče živali in pri vnovičnem vhodu vvoznine za živali, kar jih bode več.
Ako se pa pri vnovični dostavi živine manjek vpovč, kakor je v redu, ter z uradnim potrdilom izkaže, da je nastopil po nesreči, ne pobere se nikak col za manjkajočo žival.
VI.	Ako živali stoprv po iztečaji roka o vpovedi izhoda ali vhoda postavljenega čez colno linijo nazaj pridejo ali izidejo, bode se gledé vhoda ravnalo po občnih čolnih zakonih, če ni bilo po občinskem uradu prav izkazanih preizrednih okolnosti, ki zakasnenje izgovarjajo.
VII.	Določila našteto pod I, V in VI uporabljajo se takislo na živino, gonjeno z mejnih okrajev na sejme, ali čez mejno linijo na prezimišče.
VIII.	Čolna prostost dodeljena pri prestopu meje za živino gonjeno na pašo, na delo, na sejme ali na prezimišča, veljâ tudi za primerno množino proizvodov dobljenih od te živine. Po le-tem oproščajo se cola:
a)	Teleta, kozličiPin janci in pa žrebeta na pašo, na delo, na sejme ali prezimišča izgnanih krav, koz, ovac in kobil, in to za toliko glav, kolikor je bilo na izhodu vpisano brejih živali, z ozirom na to, koliko časa so one bile zunaj čolne okolije;
b)	sir in sirovo maslo od živali, vračajočih se s paše ali prezimišča, in to na dan :
sira, od vsake krave 0’29 kilograma, od vsake koze (H)58 kilograma, od vsake ovce 0'029 kilograma, sirovega masla, od vsake krave 0T6 kilograma, od vsake koze (P032 kilograma.
Množine sira in sirovega masla, ki so se dobile od živine na pašo ali prezimišča gnane v času bivanja v drugi čolni okoliji do dne povratka, smejo se še štiri tedne, računeč od dne povratka, cola proste vnašati.
IX.	Dolžnost obmejnih čolnih uradnikov in postavljencev finančno-stražrnh je, opominjati stranke, katere mejni prestop živine na pašo, na delo, na sejme in prezimišča gonjene v sosedni mejni okraj vodijo, da morajo skrbno hraniti dan jim dvojnik vpovednega ali vpisnega lista, potem bolete izročene jim o zavarovanji colov, da te listine zopet pokazati vzmorejo, kadar živino nazaj priženč, in pa da se hranijo škodljivih posledic nepoštenega dela.
X.	Svedočbe o stanji zdravstva med živino ali o okolnosti, da mejni okraji so popolnem čisti vsake nalezljive živinske bolezni, bodo se, ako bi treba bilo, zahtevale samo v izvirnem jeziku in ne v prevodu.
K členu XI.
Olajšbe dogovorjene v členu XI. visé o sledečih pogojih:
a)	Blago se mora napovedati vhodni colniji, da pojde dalje, sè spremnico ter mora biti spremljano s colnijsko izpričbo, katera kaže, daje bilo in kako je bilo zapečateno pri colniji tistega kraja, s katerega se je poslalo.
b)	Pri ogledovanji mora se pokazati, če so ti pečati ostali celi in varni.
c)	Poved se mora storiti po predpisih in ne smeje v nji biti nikake nepravilnosti ali manjkljivosti, da ne bode treba posebnega ogledovanja in da ne bode za kaj sum’ti, kakor bi se namenjala kaka prevara.
Ako je mogoče, ne raztovorivši blaga, prepričati se do dobrega, da so pečati v drugi državi pritisneni še celi in varni, sme se opustiti tudi razkladanje in vaganje blaga.
K členu XII.
§. 1. Določila tega člena niso uporabna na tiste dele ozemlja obeh visokih pogodnikov, ki so izločeni od njijnih čolnih okolij, dokler bode trajala ta izloka.
§. 2. Notranji davek in čolni priklad od žganja bode se v Italiji pobiral po resnični množini in stopnjevitosti proizvoda.
V ta konec bode se v tozemskih fabrikah špirita, podelujočih škrob in druge skrobovite tvarine (kakor: žito, riž, moko, krompir), ostanke fabrikacije ali rafinerije cukra (melaso it.), repo in topinambur, množina in alkoholovitost proizvoda konstatovala ali po vrsilu (to je po stanovitnem nadziranji) ali s posebnim orodjem, katerega primernost o tehničnem in finančnem oziru bi priznana bila, ali naposled po kombinaciji teh dveh sistem.
Edinomislije bilo je torej o tem, da si Italija o sistemi zadavkovanja notranjega tistih fabrik, katere podelujejo edino tropine vinske, sadje, korenine in vino, pridržuje popolno svobodo.
Prikladna pristojbina, ki se daje od piva v sodih ali steklenicah kakor namestilo notranje davščine, pobirala se bode po izvolji vvoznika ali na podlogi pozvedene eukrove ali alkoholove vsebine, ali pa na podlogi največinske vsebine od 16 stopinj.
§. 3. Vnanji sirovi cuker bode na wozu v Italijo, naj bode namenjen za rafinerije ali ne, opravljal davščine, ki morajo iznašati najmanj štiri petine tistih davkov, ki zadevajo vnanji očiščen cuker.
Ugodnost, ki jo produkcija domačega cukra, bodi sirov, bodi očiščen, sedaj uživa, ne sme se zvišati.
Dokler bode trajala sedanja sistema odavkovanja, bode umetno barvana cukrova sirovina dajala enak čolni postavek, kakor očiščeni cuker.
Ako bi se vlada italijanska, dokler traja pričujoča pogodba, odločila, da se hoče pri zacolo vanji cukra opirati na saharometersko sistemo namesti holandskih tipov, zadobodo naj propisi, ki uravnavajo ta novi postopek, veljavo stoprav, ko bodo priobčeni drugemu visokemu pogodniku in ko bodo po vkupnem dogovoru vzprijeti.
K členoma XVII in XVIII.
§. 1. Dogovorjena izonačba ladij in njih tovora v obojostranskih pristaniščih Qe razteza se:
a)	na premije, ki se dado ali bi se dale novo narejenim ladjam, ako one ne
stojé v prostosti od pristanskih in čolnih pristojbin ali v ponižbi takih
pristojbin;
b)	na privilegije za tako imenovane „ Yacht-Clubs“.
§. 2. Doöim je izločna pravica ribarstva poleg morskih bregov načeloma lastnim pripadnikom izrečno pridržana, dopušča se vendar vzajemno v oziru na lastovite krajevne razmere in od strani avsfro-ogerske še tudi v pomišljaji na dopustitve, ki jih Italija daje za to, z obeh strani, celo izimno in samo za čas veljavnosti te pogodbe stanovalcem avstro-ogerskega in italijanskega obrežja morja jadranskega, ribe loviti poleg obal druge države, vendar ne tudi koral in gob iskati in pod pridržkom ribarske pravic e, primorcem eno morsko miljo od brega izključno pristoječe.
Edinost je v tem, da se morajo strogo izpolnjevati v vsakem obeh ozemljij veljajoči propisi za pomorsko ribarstvo in po imenu prepovedi, ribarstvo vršiti tako, da je na škodo ribji zalegi.
K členu XXL
Italijanske ladje, vozeče se po vodah na notranjem Avsto-Ogerskega, ter avstrijske in ogerske ladje, ki se vozijo po vodah na notranjem Italije, bodo v vsem, kar se tiče policijskih, zdravstveno-zaprtijskib in carinskih propisov, podpadale zakonodavstvu deželnemu.
II.	K tarifi A. (Coli pri wozu v Italijo).
1.	Maraskin do 130 hektolitrov letnega vvoza plačuje cola 25 frankov za sto steklenic, ako vsebina steklenic iznaša nad pol litra, ne nad en liter; on plačuje cola 18 frankov za sto steklenic, ako imajo steklenice pol litra ali menj vsebine. Čolni priklad bode se opravljal brez ozira na resnično alkoholovo vsebino té tekočine po merilu od 70 stopinj za hektoliter.
Slivovka iz dežél svete Stefanove krone do 130 hektolitrov letnega vvoza, plačuje znižani col po 25 frankov od hektolitra, a samo tedaj, ako se izvir té pijače dokaže s potrdnicami pristojnih oblastev.
2.	S prirodnim vinom ravnâ se po vinskem colu samo tedaj, ako alkoholova vsebina njegova ne prestopa 15 stopinj. Ako ima nad 15 stopinj, podleži vinskemu colu, in za vsako gori povedano mejo prestopajočo alkoholovo stopinjo, alkoholovi davščini.
Visoka pogodnika bosta izvolila zvedence (veščake), da bodo v vkupnem sporazumljenji proučevali in ustanavljali znamenja, katera morajo imeti vina, da jih bodo colnije pripuščale kakor vina.
3.	Terpentinovemu olju ne bode se nakladal višji col nego s 3 franki za 100 kilogramov.
4.	Prazne patrone s kapicami ali drugimi netili spadajo pod številko 53 b) italijanske tarife.
5.	Kolomaz iz smolnega olja in apna narejen, prost je cola.
6.	Prozorne bombaževe tkanine (graticolati à foggia di velo), ne muštrane po več nego 3 kilograme na 100 štirjaških metrov težke, plačujejo po kakovosti svoji col za gladko tkanino.
7.	Navadne odeje, imenovane schiavine, iz povapnjene volne, celo bele ali s prostimi barvovitimi krajci pripuščajo se do letne množine od 400 meter-skih centov po colu od 22 frankov 50 centimov od 100 kilogramov, pod uvetom, da se bode na Avstro-Ogerskem z italijanskimi shiavinami takisto delalo in pod daljim uvetom, da se izvir iz Avstro-Ogerskega izkaže svedočbami pristojnih ob laste v.
8.	črni Šali in ogrinjalke iz volne, sè svileno vezenino samo na enem roglji, tudi sè svilenimi trepci ali fransami, zacolujejo se po plemenu tkanine s 25 odstotnim prikladom.
9.	Volnena gotova obleka (konfekcija) za moške in dečke, in pa plašči za gospé plačujejo o wozu v Italijo col po sestavini, najviše obloženi, v slučaji, ako ta sestavina iznaša več nego desetino vse površnine izgotovljenega blaga.
Ako dva ali več delov téh najviše obloženih sestavin v svoji skupnosti iznašajo več nego 10°/0 imenovane površnine, plačuje dotični predmet col, ki odgovarja aritmetičnemu srediku (srednjemu številu) čolnih postavkov onih najviše obloženih sestavin, katere je pri izračunjanji tega sredika v poštev jemati.
10.	Plošče, table in proge iz navadnega lesa za furnirje spadajo pod št. 16, Če so po 2 milimetra ali več debele.
11.	Pod št. 16 obseženi so tudi poöblani leseni predmeti, če niso Še dogo-tovljeni izdelki; po tem rezane ali žagane lesene plošče ali table po 2 milimetra in več debele.
Isto tako spadajo pod št. 16 parketi ali tablice za pode iz navadnega lesa, tudi z drago (nuto) in zmetjo, ne vložene.
12.	Skodlje (krovnice) in doge spadajo pod št. 17.
13.	Blagovno kazalo za uporabljanje nove splošne tarife italijanske ne bode izpremenilo določil blagovnega kazala, potrjenega s kraljevskim dekretom od
9.	avgusta 1883 št. 1599, o naštetih lesovih spadajočih k umetno mizarskemu lesu.
14.	Motike, vile, grablje, sklede, žlice, piskreci in drugi predmeti za hišno potrebo, držaji od vsakovrstnega orodja sè sponami in brez spon, po tem navadne cokle spadajo po svojem delu pod postavka 21 a) in b). Pod št. 21 obseženi izdelki smejo imeti tudi okove, obroče ali druge pritekline iz navadnih kovin.
15.	Leseni gumbi vsakovrstni štejejo se za lesene izdelke, po tem kakor-šnega so dela. Gumbi koščeni, roženi, iz kamenega oreha, papirne mase in podobnih tvarin, po tem vsakovrstne trobe pipne z dulci koščenimi, roženimi ali lesenimi spadajo med kratko blago leseno.
16.	Kot navadna lepenka razumevajo se lepenka v masi ali pa plasti stisnene in ne sklejene. Vse lepenke narejene iz sklejenih papirnih plasti ali povlečene s papirjem spadajo med lične.
17.	Trjeno jeklo izenačuje se z netrjenim.
18.	Pod imenom „rujava posoda“ znana lončena posoda iz Znojma, Krumm-nussbauma in Celja pripušča se po znižanem colu od 3 frankov za 100 kilogramov
do letne množine od 1000 meterskih centov, ako je izvir tega blaga potrjen s p(J-trdnicaini pristojnih oblastev.
19.	Pipe (lule) iz gline, fajanse (majolike) ali porcelana, tudi z obroči ah pokrovčki iz navadnih, ne pozlačenih ali posrebrnjenih kovin, štejejo se za blago iz gline, fajanse ali porcelana. Pokrovi in druge pritikline iz niklovih znrmsi na takih pipah ne zmatrajo se za posrebrnjeno kovino.
20.	Stekla in kristalovine, ki imajo na sebi znamko ali ime tovarne, stekleno ploščico ali vdolbeno oznamenilo obimnosti (prostornine), ne izločajo se od št. 37 a).
21.	Prosto pihana ali stiskana steklenina in krhtalovina spada tudi še tedaj pod št. 37 a), če je ob kraji, na dnu ali zamašku ubrušena, ali odrgnena.
22.	Steklenina in kristalovina obsežena v št. 37 b) smé biti tudi celoma ah deloma gravirana.
23.	Gledé navadnih steklenic prihranjena je Italiji izbira mod colom po 4 franke za 100 kilogramov in colom po 3 franke za 100 steklenic. Vlada italijanska bode pred 1. dnem meseca februvarja 1888 izbiro svojo priobčila Avstro-ogerskemu.
24.	Italija so zavezuje za slučaj, ko zadobode znižanje vvoznih eolov zn živino na Francoskem svoje cole od enakih predmetov v enaki meri znižati Avstro-Ogerskemu v prid.
25.	Za kastradino (posušeno in v razsol dejano ali ovojeno ovčje meso) dopušča se znižan col po 5 frankov od 100 kilogramov za letni vvoz do 4000 meterskih centov. Nego uporaba ugodnejega cola je navezana na pokaz potrdnic o izviru.
26.	Soljene sardelle, acciughe, bojane, scoranze, sgombri, lanzarole, angusigole, maride, robi in suri pripuščajo se brezcolno.
Isto tako bode slana mlaka, katera zase, a istodobno z ribami prihaja, do 10°/o težo, ki jo imajo ribe, cola prosta
27.	Ovčji ali kozji sir, brindza imenovan, drobeč, pripušča se za col po 3 franke od 100 kilogramov pod tem uvetom, da se s potrdnicami dostojnih oblastev izkaže izvir tega pridelka iz Avstro-Ogerskega. Množina po tem nižjem colu v Italijo pripuščena, ne sme prestopati 800 meterskih centov na leto.
28.	Slad podleži colnemu postavku od ječmena; suho sočivje colu žitja (granaglie) št. 265 b), splošne tarife italijanske.
29.	Zelje vsakovrstno, osoljeno ali v ocet vloženo, iz Tirolskega, pripušča se pod znižanim colom po 2 franka za 100 kilogramov proti potrdnicam o izviru.
30.	Listnice, denarnice (peneznice), cigarniee, zapisnice in podobni usnjeni izdelki (razen takega blaga iz juftovine), opravljeni z navadnimi, ne pozlačenimi, niti posrebrnjenimi kovinami, zacolujejo se kot navadno kratko blago. Pritikline iz niklovih zmesi na takem blagu ne Štejejo se za posrebrnjeno kovino.
31.	Navadni, ne opravljeni kmečki klobuki iz polsta, vpuŠčajo se ob wozu, Čez tirolske meje v Italijo po znižanem colnem postavku od 15 centimov za vsakega pod tem uvetom, da se njih izvir iz Tirolskega izkaže s potrdnicami pristojnega obla°tva.
III.	K tarifi B. (Coli pri wozu na Avstro-Ogersko).
1.	V številu 31. našteti predmeti ne spadajo pod ta postavek, kadar so v hermetično zaprtih plehovih puškah it., ali če so kako drugače pripravljeni ter vloženi v puške, flaške, steklene kupe itd.
2.	Jajca sviloprelcev ostanejo cola prosta.
3.	Servelatne klobase in salami spadajo pod št. 29.
4.	Pod imenom „pelinovec“ znano vino zacoluje se kakor vino brez primesi iz tistih držav, ki uživajo največjo ugodnost.
5.	Ako bi se, dokler traja pogodba, za vvažanje vin v Italiji postavil col po 5 frankov 77 centimov ali nižji, uporabljal se bodeta čolni postavek tudi nà vsa vina iz Avstro-Ogerske; Avstro-Ogerska se zavezuje v tem slučaji italijanskim vinom ipso facto dovoliti posebne ugodnosti, naštete v št. 5 III, o tarifi B (coli pri wozu na Avstro-Ogersko) končnega zapisnika k trgovinski in plovstveni pogodbi od 27. decembra 1878. Col bode v tem slučaji iznašal 3 gld. 20 kr. za 100 kilogramov, in uporabljal se na vina, ki se vvažajo v sodih, bodi po suliem ali po morji, na Avstro-Ogersko.
6.	V številkah 36 in 37 naštete vode in olja ne spadajo tedaj pod ta postavek, ako prihajajo v posodah z etiketami, poukih o rabi i. t., po katerih se kažejo, da so dišavnine.
7.	Tisti siri, ki so neka posebnost dežele italijanske, t. j. strachino, gorgonzola inpiarmesano, pripuščajo se na Avstro-Ogersko na podlogi izvirnih priöäl, ki jih izdajö pristojna oblastva, s colom po pet goldinarjev.
8.	liibe v solni mlaki spadajo k št. 30.
9.	Za grobe, ne opravljene slamnike z Beneškega dovoljuje se ob wozu na Avstro-Ogersko čez mejo med Alo in Oormonsom znižan col po 2 kr. za enega pod tem uvetom, da se izvir teh slamnikov z Beneškega dokaže s pričali pristojnih oblastev.
10.	Strešna opeka žlebovka, posteklena in ne posteklena z Beneškega pripušča se v ime mejno-prometne ugodnosti do 25.000 meterskih centov letne množine po Št. 64, ako jo spremljajo izvirna pričala.
11.	Lončarska posoda z Beneškega iz navadne, tudi izprane gline, posteklena, tudi grobo pomalana s cveticami i. t. v več barvah, bode se v ime mejno-prometne ugodnosti jemala pod št. 65 tarife B pod tem uvetom, da njen izvir potrjujejo pristojna oblastva.
12.	Pod imenom beneške steklenine znani predmeti, kakor biseri (gmize), konterije, spadajo tudi tedaj pod št. 58, ako so, da se laglje spravljajo v ovoj in prepoŠiljajo, nanizane (nabrane) na niti.
13.	Konterije beneške (loš, steklene kaplje, biseri, steklena preja), odkazujejo se Št. 59 s colom po 12 gld., če so v zvezi s kavčukom, usnjem in neplemenito, eiti pozlačeno, niti posrebrnjeno kovino.
(Slovenisch.)
103
14.	Podplati z Beneškega in sosedne dežele breŠijanske pripuščajo se na Avstro-Ogersko po znižanem colu od 8 goldinarjev za 100 kilogramov v ime mejnega prometa v letni največinski množini za 2000 meterskih centov pod tem uvetom, da jih spremlja izvirna potrdnica.
IV.	K tarifama A in B.
Italija si prihx-anja pravico, pred 16. dnem marcija meseca 1888 dati od sebe izrecilo, jeli se odloča za to, da se z nova ustanovi čolni postopek ustanovljen v tarifi A trgovinske in plovstvene pogodbe od 27. decembra 1878 za preje in tkanine lanene in konopne pod št. 20, 21, 22, 23, 24 (izimši ovojno platno), 25, 29 in 30 pod tem uvetom, da Avstro-Ogerska dovoli colno znižanje na 200 goldinarjev od 100 kilogramov za gladko Čistosvilno blago in čistosvilne armure, ki so dél Št. 169 b) veljajoče avstro-ogerske glavne tarife, in čolne postavke za konopno prejo št. 137 a) in b) veljajoče avstro-ogerske občne čolne tarife veže po pogodbi.
Avstro-Ogerska si prihranja sè svoje strani pravico, pred 16. dném marcija meseca 1888 dati od sebe izrecilo, jeli se odloča zato, da se zniža col na 200 gol' dinarjev od 100 kilogramov za gladko čistosvilno blago in čistosvilne armure, in da se zavežejo coli za konopnino št. 137 a) in b), veljajoče avstro-ogerske občne čolne tarife pod tem uvetom, da Italija za gori omenjene preje in tkanine lanene in konopne z nova ustanovi čolni postopek v tarifi A k pogodbi od 27. decembra 1878.
Ako se visoka pogodnika odločita v zmislu gori omenjenih zmčn, obveljal bode dogovorjeni čolni postopek s prejami in tkaninami lanenimi in konopnimi z ene strani, in sè svilnatimi tkaninami ter konopnimi prejami z druge, drič 16. marcija 1888.
Ko bode to dogovorjeno v tem zmislu, bode Italija sè „suranimi“ lanenimi in konopnimi tkaninami in damasti postopala kakor z gladkimi tkaninami, in Avstro-Ogerska bode za čistosvilne gladke tkanine in armure pripoznavala one, ki kažejo enotno pravilno lice (povrŠnino), napravljeno tako, da se enovito križajo osnovne ali votkove niti, kar se po nekem omejenem številu niti vedno ponavlja, tkanine, katere je torej moči delati tako, da se istočasno rabi več stremenov, namreč: tafte, atlase, serže in sure (koper) merveilleux, otomane, markize, gros de Suez, failles françaises, levantine, repse, gros de Tours, armures-piquets it. Yse tkanine, katere ne kažejo enotno pravilnega lica, nego sestojé iz zveze dvéh ali več ločenih armur (vezi), bodi da so osnovni „efekti“ (kakor pri pekinih), bodi da so votkovi efekti (kakor pri vseh barrés [vprečnih progah]), razen tega vse karirarene kakor tudi vprečno pasaste tkanine, katero kažejo efekte, napravljene z različnim votkom, potem moarirane, gofrirane in vse tiskane tkanine (bodi da so tiskane v osnutku ali pa v gotovem izdelku) zmatrale se bodo za fasonirane tkanine.
Za fasonirane tkanine veljale bodo vse tiste, katero imajo in kažejo na hßl zrisek, narejen z najraznovrstnejšo sestavo osnovnih in votkovih niti v neomeje' nem številu, in katere se izdelujejo z Jacquardovim strojem. Baržuni vsakovrstni, trakovi in mreže (gazi) veljajo za fasonirane tkanine.
V.	K colnemu kartelu.
K členoma 5 in 13.
Visoka pogodnika sta se dogovorila, gledé mednarodne prometomenjalne postaje v Ali, da bodeta po meševiti komisiji, na samo mesto poslani, dala proučevati naredbe, po katerih naj bi se odpravile tiste nepriličnosti, ki so se pokazale gledé prostorij potrebnih za colno službo, ter gledé colno-uradnega poslovanja in njihovega prigleda. Kar se podâ iz ovedeb té komisije, bode v podlogo domembi, katero skleniti si prihranjata visoka pogodnika.
K členu 7.
Po obstoječih določilih sme v obmejnih okrajih obéh čolnih okolij tuje neza-colano blago odkladati se samo v krajih, kjer je colnija, in tam samo v colno-urad-nih skladiščih ali pa vsaj pod prigledom, ki zadostuje proti nezakoniti uporabi. Edinomislije bilo jo v tem, da bode, dokler veljajo ta določila, v izvedbo dogovora v členu 7 dovoljno, če se zaukaže obojestranskim colnim uradom, da naj notri po obmejnem okraji po zakonito dopustnem načinu prigledujejo zaloge, kakoršne so bile v misel vzete, kakor tudi zaloge tujega zacolanega in domačega blaga s potrebnim ozirom na čolne koristi tudi drugega pogodnika.
K členu 17.
Pravica, odpuščati ali polajšavati kazni, v katere je bil obtoženec obsojen vsled postopka po členu 14 izproženega, ali katere se je sam prevzeti ponudil, pristoji tisti državi, katere sodišča so kazen izrekla ali pa ponudbo vzprijela. Vsekakor pa bode se pristojnim oblastvom tiste države, katere zakoni so se prestopili, pred razloko o odpustu ali polajšanji teh kazni, dala prilika, da izrekö o tem svoje mnenje.
Obrazec.
Obrtovna izkaznica
trgovskim potovalcem. Veljavna za leto 18.
S tem se potrjuje, da gospod ..........................................kupčuje
g
(ima tvornico) —.................................................................pod
na
firmo....................7....................................
kakor trgovski potovalec biva v službi firme...............................in
S
da ta firma kupčuje (ima tvornico) ;■—........................................
na
v .	•..............................
dalje se, ker gospod.........................................ima namen iskati
naročil na blago ter nakupavati blago na račun tč firme, kakor tudi na račun
naslednjih firem..............................................................
po avstro-ogerski monarhiji po kraljevini italijanski,
potrjuje da gori imenovan... firm... plačuje... zakonito obstoječe davščine za vršenje svoje trgovine v svoji deželi.
Imetnik tega lista ima samo potujoč in samo na račun gori omenjen... firm... pravico, iskati naročil na blago in nakupavati blago. Imeti sme samo vzorce od blaga, a ne blaga sè seboj. Ko išče naročil na blago in nakapava blago, dolžan je podvreči se določilom, ki veljajo v vsaki državi za trgovske potovalce najbolj pogodovanega naroda ter vedno pri sebi imeti, to izkaznico.
(Kraj izdatbe, datum, podpis in pečat list izdajočega oblastva.)
(Popis osebe, stanovališče in podpis trgovskega potovalna.)
Dogovor o živinski kugi.
člen 1.
Visoka pogodnika se zavezujeta, izvesti one naredbe, katere so sposobne zabranjevati prosto občenje živali, katerih se je prijela nalezljiva bolezen, ali pa so sumne take bolezni, in pa predmetov, katerih se utegne držati okužilo, kakor tudi v njih ozemljih nastavše živinske kuge, kar se najhitreje dâ, zatreti.
Visoka pogodnika bosta v svojih uradnih časnikih vsak teden priobčevala poročilo, katero na tanko kaže stanje živinskih kug v poročilni dobi. Ta poročila bodo se nemudoma pošiljala vladi druzega pogodnika.
Ako se v ozemlji enega pogodnika prikaže goveja kuga, poročilo se bode vladi druzega pogodnika telegrafnim potem naravnost o začetku in razširjanji njenem.
O potih a zanašanj in razširjanji goveje kuge bode se skrbno pozvedo valo, in kar se bode našlo, naznani se oblastvom tiste dežele, v katero se je bati da se kuga ne zanese.
Ako se je goveja kuga ali kaka druga nalezljiva živalska bolezen pokazala v kakem kraji, ki je menj nego 75 kilometrov od meje, bodo oblastva dotičnega okraja to takoj, ako moči telegrafnim potem, naravnost naznanila pristojnim oblastvom sosedne dežele.
Člen 2.
Ako se je v pokrajinah enega ali druzega pogodnika vnela goveja kuga ali kaka druga nalezljiva živalska bolezen, bode se občevanje s tistimi živalskimi plemeni, katera so v nevarnosti po nastavši kugi, kakor tudi s predmeti, kateri so sumni, da bi lahko zanesli okužila, iz neokužanih krajev v pokrajine druzega pogodnika omejevalo samo toliko, kolikor se po živino-zdravstvenih zakonih in propisih po tem, kakor je razširjena in kakor je videti nevarna nastavša kuga, tudi v poslednjič imenovani deželi omejuje občenje z živalmi in predmeti omenjenega plemena, prihajajočimi iz ne okuženih krajev njenih.
Za vvoz in prevoz preživačev (prežvekovalcev) in prašičev veljala bodo vsekakor in tudi v kuge prostem času naslednja določila:
1.	Za dotične živali morajo se imeti živinski popotni listi, ki so jih izdala občinska oblastva njih izvirnega kraja, in ki je v njih poočiteno število živali ter njih popis in posebna znamenja in pa kraj, kamer so namenjene; isto tako mora biti v teh popotnih listih tudi potrjeno, da je dotična živina v kraji, kjer se je izdal popotni list, stala celih 14 dnî, da že 30 dnî v tistem kraji ni nobene
nalezljive živalske bolezni, po kateri bi bilo dotično živalsko pleme v nevarnosti, in da se je bila živina pri odgonu našla zdrava.
V časih živalskih küg more se tudi — razen slučaja, ko se živina prevaža v prehajajočih železnocestnih vozovih ali ladjah — razen tega tudi še zahtevati dokaz, da se živina ni prevažala skozi nikake okužene kraje.
Ti živinski popotni listi veljajo 10 dni. Ako ta rok preteče, ko se živina prevaža naravnost, treba je, da te pOtrdnice obveljajo Še za drugih 10 dni, živino vnovič živino-zdravstveno preiskati, in živina se je morala pokazati popolnem zdrava, kar je potrditi na popotnem listu.
2.	Vvoz imenovanih živali dopušča se — razen ko se prevažajo po železnici in parnioah — samo o nekih dnevih in v mejnih krajih, katere eden kakor drugi pogodnik vsako leto naprej določi.
3.	Eden kakor drugi pogodnik si prihranja pravico, za vvoz in odnosno za izvoz namenjene živali imenovanih plemen o prestopu čez mejo na določenih mestih zdravstveno ogledati dati.
Živino z nepravilnimi popotnimi listi in živino, ki ima kako nalezljivo bolezen, ali katera je popravici na sumu, da ima že v sebi kužno klico, moči je zavrniti.
Ako se o živinskem prevozu pri živino-zdravstvenem ogledu na meji poistim goveja kuga, pooblaščeno je pristojno oblastvo živino, ki seje našla daje bolna, ubiti in živalsko truplo neškodljivo odpraviti dati. A to je vladi druge državo pogodnice sè zapisniškim poočitenjem slučaja nemudoma na znanje dati, da ukrene potrebne opreznostne naredbe in, ako treba, tja pošlje državnega živino-zdrâvnika.
Ko je goveja kuga razširjena blizu meje, more se vhod preživačev prepovedati, dokler bode trajala nevarnost.
Ako se kake druge živalske bolezni močno razširijo v krajih blizu meje, more se vhod živalskih plemen, katera so po teh boleznih v nevarnosti, prepovedati, dokler bode trajala nevarnost. Ali v poslednjem slučaji bode se preva-žena živina, prihajajoča naravnost iz kuge prostih krajev, ako se vozi po železnici ali na ladji parnici, in ako se je ob prehodu čez mejo poistinilo, da je zdrava, pripuščala, da se vvaža in prevaža.
Ob času, ko razsajajo nalezljive živalske bolezni, bode eden kakor drugi visoki pogodnik uporabljal gledč vvoza in prevoza živalskih sirovin določila veljajoča v živino-zdravstvenih zakonih in propisih.
Vsekakor dovoljen je vvoz mlekovin, iztajanega loja, oprane ali kalcino vane, v vrečah ali balah spravljene ovčje volne in suhih ali osoljenih, v zaboje ali sode spravljenih ččv.
Vvoz in prevoz druzih svežih, kakor tudi suhih živalskih sirovin in sploh živalskih sirovin smč se iz živinozdravstveno-policijskih razlogov pripuščati pod temi uveti:
a)	Ako ne gré za prevoze po železnici ali na ladji parnici, more so vvoz teh
sirovin omejiti na mejna mesta v ta namen določena.
b)	Vvozi morajo imeli potrdnice, ki pričajo, da ni nalezljivih živinskih bolezni
niti v izvirnem kraji, niti 30 kilometrov od njega naokolo.
člen 3.
Železnocestne vozove, kakor tudi ladje ali dele ladij, ki so se rabili za prevažanje konj, mül, oslov, goved, kôz, ovâc, prašičev ali svežih kož, treba je, prodno pridejo zopet v rabo, osnažiti (razkužiti) tako, da se okužila, ki se jih držč, do dobrega pokončajo.
Obronke in nakladne nabrežine omiti je po vsaki nakladbi.
Obâ visoka pogodnika bodeta pripoznavala veljavnost razkuženja vöz, ladij in ladije delov, katero je bilo pravilno opravljeno v ozemlji enega ali druzega pogodnika, tudi za druzega visokega pogodnika.
Vladi obeh visokih pogodnikov bosta še se dogovorili o uvetih in formalnostih, katere je izpolniti pri razkuževanji, da se bode pripoznalo vzajemno.
člen 4.
v
Živina smé se na pašnike goniti z ozemlja enega pogodnika v ozemlje druzega, pod naslednjimi uveti:
a)	Gospodarji ččd morajo ob prestopu čez mejo na mestih določenih za vhod, predložiti živinske popotne liste po določilih člena 2, št. 1. za živali, katere hočejo gnati na pašo. Živali se tu ogledujejo zdravstveno, čedam, katere nimajo propisanih popotnih listov, ali za katere se je našlo da imajo kako nalezljivo bolezen, more se zabraniti prehod.
b)	Povratek živali na ozemlje, odkodar so prišle, dovoljuje se samo po tem, ko se jim je poistirvila istovetnost.
A ko bi pa v času pašnje vnela se kaka za dotično živalsko pleme nalezljiva bolezen med enim delom čede ali tudi samo v kraji, menj nego 20 kilometrov od tega pašnika oddaljenem ali na tisti cesti, po kateri naj se vrne čeda v mejno postajo, tedaj je živino nazaj v ozemlje drugega pogodnika gnati prepovedano, ako silne razmere (pomankanje piče, slabo vreme itd. ne zahtevajo izime. V takih slučajih smejo se živali, katerih se ni še prijela kuga, vračati samo tako, da se uporabljajo varnostne naredbe, katere sta vladi obeh pogodnikov dogovorili, da se ne zatrosi kuga
člen 5.
Stanovalci krajev obeh visokih pogodnikov 4 kilometre največ oddaljenih smejo tja in sem vsako uro prestopiti sè svojo, na oralno drevo ali na voz vpre-ženo živino, vendar samo če gre za kmetijska dela ali za zvrševanje svojega obrta.
Nego vladajo naj se pri tem po naslednjih propisih:
a)	Vsaka vprega, ki prestopi mejo zarad kmetijskega dela ali zvršujoč obrt, mora imeti sè seboj izpričevalo župana tiste občine, v kateri je dotični hlev. Ta potrdnica naj obseza ime gospodarja ali pa voznika vprežene živine, nje opis in pa okolico obmejno naznanjeno v kilometrih, v kateri bode delala.
b)	Vrhu tega je pri izstopu kakor tudi o povratku potrebna potrdnica od župana tiste mejne občine, iz katere vprežena živina prihaja in če bi šla skoz
ozemlje druge občine, tudi potrdnica od le-te občine, da je dotična občina popolnem čista vsake živalske kuge, in da tudi 20 kilometrov na okolo ni goveje kuge. Ta potrdnica ali izpričba mora se vsakih 8 dni obnoviti.
člen 6.
Pričujoči dogovor pride v moč ob enem kakor današnjega dne sklenena trgovinska in plovstvena pogodba ter bode veljale dotle, dokler ta.
Visoka pogodnika pridržujeta si pravico, po vkupni domembi ta dogovor podvreči vsem tistim preinakam, ki niso navskriž njegovemu duhu in načelom njegovim, in katerih koristnost bi iskušnja dokazala.
č len 7.
Pričujoči dogovor se pritrdi in pritrdila se izmenjata v Rimu istodobno, kakor pritrdila trgovinske in plovstvene pogodbe.
1Ï9.
Razglas finančnega miiiistcrstva od 36. decembra 1887,
o ustanovitvi colnije v Moranu.
Na kolodvoru v Meranu (v južnem Tirolu) ustanavlja se c. kr. včlika col-nija IL, katera bode tudi pooblaščena za uporabo okrajšanega colnéga postopka v železnocestnem prometu po propisu od 18. septembra 1857 (Drž. zak. št. 175), in pa za cola prosto ravnanje s predpošiljanimi ali zapošiljanimi popotnimi stvarmi-
Ta colnija začne uradovanje svoje dne 1. januvarja 1888.
l>iuiajewski s. r.