List 7
Odperto pisemce
irscm^ ki imajo v ljubljanski hranilnici kaj dnarja spravljenega ali ga se le hočejo spraviti.
Slišali smo, da je pretečeiii mesec po kmetih se hrup zagnal, da je Ijubljanslia hranilnica (Sparkasse) o k lica ti dala, naj vsak svoj dnar nazaj vzame; če ne, bi pozneje utegnil ob Djega priti.
Da je vse to gerda laž, je vsak pameten človek že sam lahko uganil, ker od takega oklica ni bilo nikdar nikjer nič brati; tudi ^Novice" bi ga bile gotovo na znanje dale.
Le kak hudoben človek je to laž nalas med ljudi za-trosil, ktera je pa sla potem ko strela iz ust do ust. Ali pa je morebiti cela taka kompanija sleparjev, ki so to laž skovali in po različnih potih po deželi poslali, čes, da bojo ljudje, ki imajo že kakoršne goldinarje v hranilnici spravljene, se prestrašili, berž po nje leteli in jih potem njim posodili in nikoli več — nazaj ne dobili; — druge pa so hotli ostrasiti, da bi svoj dnar raje drugam (njim) posodili kakor ga hranilnici izročili.
Naj že je kakor koli, laž je bila gotovo le iz hudobnega namena po deželi zatrošena.
Da 80 pa n e k te r i to laž res verjeli, se je očitno vidilo iz tega, da od Svečnice do 7. svečana je bilo v hranilnico 10,249 gold. položenih, 13,647 gold., pa nazaj vzetih, — in ker so vsi privreli v 2 dneh po omenjenih 13,647 gold., se lahko ve, kakošen hrup je mogel biti med oplašenimi ovcami.
Se ve, da naša hranilnica, ktera na tako terdnih nogah stoji, da se nobenega viharja ne boji, če bi še toliko dnarja niogla pri ti priči nazaj dati, se je le čudila, kakošen par-kelj da je tako splašil lahkoverneže! Plačala je vsem, ki so hutli, in še veliko veliko drugim bi bila njih dnar lahko fldrajtala, ker konec tistega tedna (7, svečana} je imela 73,360 gold. gotovega dnarja v kaši.
Kdor hranilnici (Sparkassi) svoje premoženje izroči, ga izroči ne le bogatemu, temuč tudi dobremu gospodarju, ker ona ima blizo 2 milijona premoženja, in vse, kar se ji izroči, izposoja le varno, in rekli bi, še skor preveč varno, ker kdor hoče od nje kaj na posodo dobili, mora, kakor pravimo, res ^sin dobrih staršev" biti; kdor ne more do zobca zagotoviti, kar želi na p6sodo dobiti, ne dobi nič.
Ves strah, da bi pri nji naloženi dnarji ne bili dobro naloženi, je tedaj prazen, neumen strah; ona se ne boji, čo tudi kursi papirnatega dnarja padajo, ker vse to je nič ne dotikuje.
Ljubljanska hranilnica že od nekdaj slovi kot terdna dnarnica, in kar so gosp. Šla ker nje predstojnik, gospodari na vsako stran še bolje. In če pomislimo, da leto in dan še čez 100,000 gid. činža odrajta svojim deležnikom, ki imajo pri nji dnar shranjen, moremo tudi reči, daje dobrotnica deželi io zlasti tistim, ki imajo svoj prihranjeni duar pri nji spravljen.
Ne verjemite tedej nobencron,  kdor vam kaj drazega
pripoveduje; zlagano je vse in zgolj le sleparstvo. Hranilnica rada jemlje prihranjene dnarje v varstvo, ker je namen nje, da je pomočnica ljudem; pa ji t«di žal ni, če kdo dnar nazaj vzame, ker ji potem saj ni skerbeti, da bi ga varno kam naložila.