ZELEZAR
Leto XIX.	1979
NOVEMBER 1979	ŠT. 22
GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE
Zffmtšmmmska
V najnovejši zgodovini jugoslovanskih narodov pomeni. 29. november 1943 najvažnejšo prelomnico — revolucionarno prelomnico. To dokazujejo dogodki iz časa med otoeuna vojnama. Konec prve svetovne vojne je prinesel našim' naprednihi ljudem- grenko razočaranje; .na' vrat se jim je povzpela dinastija iKaradjordjevicfev, ki je izkoristila važen položaj— 'bila je v;'.taboru zmagovalcev. V krvi je zatrla prve revolucionarne poskuse vzpostavitve.: republike. Naši .delovni ljudje, naša napredna: inteligenca, vsi napredno misleči sloji, šo kmalu uvideli, da znajo tudi. domači gospodje prav pošteno izkoriščati delovnega človeka. Politična linija .vseh vladajočih klik je v svoji osnovi bila reakcionarna, protinarodna, hegemohistična; državna oblast je bila tuja ljudstvu, včasih kar odkrito' sovražna. Po..: razpustitvi parlamenta se je.nasilje stopnjevalo iz lletaliv leto, s tem je narašičalb tudi,nezadovdljstvo. Stavke, organizirane s strani komunistov,. M iso edini kazali pot iz. težkega položaja, so bili v krvi za-dušeni, vendar spišdlali kadre za ugoden trenutek.
Ko so haci-tfašistične zveri udarile tudi prek nje j a naše domovine,. je državni, aparat irazpadel, vojska je kapitulirala, kralj je
zbežal lin z njim vsa vladajoča klika. Brez svoje armade in brez orožja se je Znašlo ljudstvo prepuščeno samo sebi, iz oči v oči z največjimi sovražniki — nacisti in fašisti. Toda v tej strašni stiski so se našli pošteni; sinovi naših narodov, resnični rodoljubi, ki so v itej: grozni tragediji pokazali svojo zvestobo. ljudstvu in domovini. Pričeli 'so se organizirati in se kmalu. junaško postavnih po robu nameram 'zavojevalcev.-. Ko so (Draža Mihajlpvič, Rupnik, Nedič ih njihovi pomagači, neslavni generali in ostali, veljaki sramotno stopili v službo okupatorja in tako pokazali svoje pravo lice, je vsak pošten 'domoljub spregledal. Naši narodi so zasoivražili.vise staro in sklenili, da: nevbpidb nikdar več dopustili vrnitev: v razmere prejšnjih režimov. Vise ljudstvo j e vstalo proti okupatorjem in njihovim hlapcem. Komunistična partija je pozvala -ih organizirala ljudstvo v 'boj, kar je . bil eden prvih pogojev za uspešen razvoj ljudske vstaje, rušenje stare oblasti in njena zamenjava z novo, ljudsko oblastjo. Tedaj je ¡bilo treba' nujno .dati ljudstvu v tej hudi preizkušnji perspektive .za boljšo prihodnost. Umazane spletke; ih načrti begunske, vlade so sku-
šalkžašl'epitii,trpeče ljudstvo, vendar iso bila .vsa prizadevanja nazad-njaškib'sil zaman. Ljudstvo je dobro videlo, kdo se.bori za resnično svobodo,, za pravično državno ureditev,. za socialne pravice in enakost, za kar ..je bila potrebna in je še vedno važna enakopravnost, narodov in narodnosti.
Tudi v vrstah zaveznikov nišo kmalu uvidela, da bijejo naši narodi trdovraten.boj za zmago pravice, da padajo ogromne žrtve V: skupnih naporih vseh narodov ih narodnosti, da je začrtana pot, ki jo je pokazala komunistična partija Jugoslavije, edino pravilna. Sprva šo,zavezniki zahtevali po zmagi nad fašisti vrnitev na prejšnji red. Toda že na prvem zasedanju AVNOJ 26. novembra. 1942 so odposlanci upornega ljudstva sklenili,, da bo z osvoboditvijo dežele uvedena ljudska oblast, republikanska’ureditev in socialna “preobrazba nove Jugoslavije. S kapitulacijo Italije dne -8. septembra 1943 je počila os Rim—Berlin, razmerje vojskujočih se armad se je še bolj 'Spremenilo v korist zaveznikov v borbi proti-nacistični drhali. Tedaj so naši voditelji,:upora ponovno zahtevali od zaveznikov pri-; znanje programa naše revolucije. Da bi zaščitili vse, kar so naši narodi pridobili v vojni in ka.r So si morali še priboriti, so se 29. novembra 1943 v Jajcu zbrali okoli Tita najboljši predstavniki naše borbe in naši politični predstavniki. Z odlokom je bil Antifašistični Svet narodne osvoboditve Jugoslavije proglašen za , edino ih najvišje Zakonodajno in izvršno telo, najvišj.i zakonodajni organ. S tem je izgraditev ljudske oblasti v naši državi dosegla svoj vrhunec. Iž -svoje sredine je AViNOJ ■ imenoval Nacionalni 'komite, osvoboditve Jugoslavije z vsemi pravicami začasne vlade. Begunski in izdajalski; vladi v Londonu je bila .s posebnim odlokom odvzeta pravica, da . še dalje predstavlja narode Jugoslavije v-inozemstvu. Stara protinarod-' na oblast je bila tako odpravljena; vpeljana je bila nova,;resnično ljudska oblast Uvedena je bila ¡federativna ureditev države, sprejet je bil odlok o priključitvi Slovenskega, Primorja in Istre k Jugoslaviji.; Vse to je močno odjeknilo po vsem svetu, ki je bil tako seznanjen z resnico o ciljih in žrtvah naše borbe za Socialistično Jugoslavijo. -
Toda še po Zmagi nad ¡fašizmom so si reakcionarni krogi po svetu, prizadevali, da bi zavrli težnje naših narodov in narrcfoosttjpo'soeia-u^tičhi-' ur^diM.- 'iEkakojpVjim ni bila po volji nova vsebina naših rizadevanj za dokončno izvedbo načel o bratstvu in enotnosti, ena-. c,pravnosti vseli slojev, o odpravi privilegijev in o samoupravljanju delovnih ljudi. Zato je naloga nas vseh, da dosledno uvajamo pravično- delitev po delu, da utrjujemo delegatski sistem, sistem kolektivnega dela in odgovornosti in. da se vedno in povsod zavzemamo za pravičen mir po vsem svetu. To dolgujemo vsem žrtvam za osvoboditev naše: domovine ih vsem, ki so si prizadevali v borbi, za uvedbo-novega, socialističnega in samoupravnega sistema, v naši domovini. Te obveznosti še moramo, zavedati v' letu, ko še spominjamo 40-let-nice ustanovitve Zveze;komunistov- Jugoslavije, SKOJ in revolucionarnih sindikatov. .
V tem- znamenju, ih s takšnimi mislimi praznujmo letošnji praznik republike.

Vsem delovnim I	čestitamo
k prazniku 29. novembru
!
I
Pogovor za ©kroglo
že dalj časa se v javnosti širijo govorice, da bo v novem zakonu o pokojninskem zavarovanju izenačena delovna doba žensk in moških.
Na osnovi tega sta reviji Jana in Naša žena letos izvršili anketo pod naslovom: »Ali bomo tudi žene delale 40 let?«
Ta anketa je naletela na ogromen odmev, v uredništvi navedenih revij pa je prispelo več tisoč pisem, podpisanih od velikega števila zaposlenih žena.
Vprašanje o podaljšanju delovne dobe žene se je pojavilo tudi na sestanku »Zaposlene žene v črni metalurgiji« v Smederevu, o katerem smo že poročale. Sprejet je bil sklep, da vse prisotne tovarišice — vsaka v svoji republiki, skušajo skupno z vsemi zaposlenimi ženami ugotoviti pogoje za podaljšanje delovne dobe. Na osnovi tega se je Komisija za vprašanja žena, mladine in invalidov odločila, da organizira problemsko konferenco, v sodelovanju sveta žena pri SZDL Celje. Zaradi tega vprašanja nas je v juliju obiskala tovarišica Tro-garjeva, podpredsednica SZDL Celje.
Ob tem obisku smo obvestili tovarišico Trogarejov o našem namenu ter predlagale, da bi na konferenci želele, da sodeluje čimveč zaposlenih žena iz celjskega področja, se posebno iz tistih delovnih organizacij, v katerih so zaposlene v večini žene. Prav tako smo želele, da prisostvuje konferenci predstavnik, ki bi nam lahko odgovoril na navedeno vprašanje.
Na osnovi teh razgovorov je medobčinska socialistična zveza organizirala 24. 9. letos sestanek za okroglo mizo v Celju, kateremu so poleg vseh predstavnic občin celjskega področja (okoli 30) in predstavnic večjih kolektivov prisostvovale še predsednica za vprašanja žena SR Slovenije tovarišica Tilka Blaha, tovarišica Dolfka Boštjančič, urednica revije Naša žena tovarišica Sonja Tramšak ter predstavnik medobčinskega sindikata tovariš Kramer. V razpravi so sodelovale vse udeleženke, zato je bila razprava zelo pestra in razgibana. Slišali smo težave žena zaposlenih v gostinstvu, zdravstvu, trgovini, lesni, tekstilni, kovinski in težki industriji. Ponovno je bilo slišati, da so na vseh delovnih mestih, kjer je delo utrudljivo, monotono, kjer je potrebno mnogo potrpežljivosti in vzdržnosti — tekoči trakovi — zaposlene v pretežni meri žene. Dokazano je, da prav tekoči trakovi najbolj prizadenejo zaposlene in da so že po nekaj letih invalidi. Na takih delovnih mestih, kjer je tekoči trak in na drugih podobnih delovnih mestih je statistika pokazala, da redne upokojitve. praktično ni, ampak gredo vse v invalidsko:
Na vsa ta vprašanja je skušala odgovoriti tovarišica Tilka Blaha takole:
Pokojninski zakon imajo v drugih republikah urejen malo drugače. Nezaposlenost je velika, zato mora vsak, ki zadovolji pokojninskim zahtevam v pokoj. Na osnovi tega so se pritožile nekatere znanstvenice iz Beograda, ki trdijo, da so pri 55 letih
na višku svoje ustvarjalnosti. Iz teh razprav je prišlo do številnih pogovorov, protestov žena, ki so zaposlene že od 15., 18., 20. leta dalje in so se že do tistega časa, ko so se tovarišice z visoko šolo zaposlile, že dokaj utrudile in'izčrpale. Mnenja so, da naj zakon za te predvidi drugačen pogoj upokojitve.
Tovarišica Blaha je dejala, da je v izdelavi res nov zakon o pokojninskem zavarovanju, ki bo prinesel določene spremembe. Vendar ni bilo do sedaj podanega nobenega Zahtevka in predloga, da bi se delovna doba ženam podaljšala, še posebno pa ne tako, da bi bila vključena tista generacija, žena, ki je preživela vojno, sodelovala pri obnovi in graditvi naše domovine, ki je po vojni delala dobesedno brez delovnika, brez letnega dopusta, brez . nadurnega nadomestila, brez šol, brez otroškega varstva
Izteklo se' je dveletno mandatno obdobje, ki je bilo eno izmed najbolj razgibanih obdobij v političnem delovanju. Volilne konference v. Železarni Štore SQ V .glavnem potekale v času od 29. oktobra do 3. novembra 1979 v Domu železarjev na Teharjah. V preteklem mandatnem obdobju smo vso pozornost posvečali pripravam na oba kongresa in partijskim jubilejem, po kongresih pa uresničevanju sprejetih resolucij 'in novi Organiziranosti, ki jo je zahteval novosprejeti statut ZK. V naši delovni organizaciji smo v celoti zadostili določbam Statuta, tako da imamo sedaj o-.snovne organizacije ZK v vseh temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih.
Na konferencah smo ocenili naše preteklo delo; kot osnova nam je služila ocena o družbenopolitičnih razmerah v posameznih sredinah. Same konference, so imele izredno delovni značaj, kar dokazuje zelo kritičen in samokritičen pregled .aktivnosti in u-spešnosti delovanja 00 ZK v preteklem, obdobju; hkrati pa so bili sprejeti partijski dogovori, da prek programov in akcij nadaljujemo aktivno in plodno delo s še večjo zavzetostjo in odgovornostjo kot doslej.
Čeprav so bile razprave zelo raznolike in so zajele praktično vsa področja družbenopolitičnega delovanja, je vendar povsod bila v ospredju gospodarska problematika in samoupravni odnosi, tako Znotraj TOZD in delovnih skupnosti kot tudi v delovni organizaciji. Kot rdeča nit se je praktično v vseh sredinah 'pojavljala razprava, o nedograjenosti dohodkovnih odnosov in svobodni menjavi 'dela. Zato ni slučaj, da se to področje pojavlja kot primarna nalaga v akcijskih programih za naslednje obdobje. Nadalje je bilo govora o delovanju in se posebej sodelovanju vseh komunistov v železarni. Če je ocena, da smo znotraj osnovnih organizacij dobro dejali, pa enaka ocena ne velja za medse-
in vseh teh družbenih kategorij, ki jih danes že imamo.
Nikakor se ne smemo zadovoljiti s krajšo delovno dobo 5. let, ampak se moramo še naprej boriti za enakopravnost in sicer z zahtevo po boljših delovnih pogojih na delovnih mestih v kraju, kjer živimo in doma.
Če'nam podatki kažejo, da na primer na tekočem traku postanejo žene po 10. letih invalidi, jo je potrebno zamenjati že po 5. ali 6. letih in ne čakati tako dolgo, da je že invalid. Takšnih in podobnih akcij za izboljšanje delovnih pogojev je mnogo, Samo lotiti se jih je treba.
Po končani vojni pa vse do danes je bilo pri nas ogromno narejenega tudi za boljši jutrišnji dan naše žene, zato moramo š takšnim delom samo nadaljevati in čez leta bomo lahko rekli, da imata ženska in moški enake pogoje dela. ■
bojno sodelovanje in dogovarjanje pri reševanju problemov, ki so skupni, vsem komunistom ozi-. roma delavcem.' .
V	prihodnje bomo morali ravno tem problemom posvetiti več pozornosti, kajti le združeni in enotni bomo lahko ¡dosegali boljše rezultate. Izpostavljeno je bilo še veliko stvari, ki so bolj ali manj pomembne za posamezne sredme.
Zaključimo lahko, da so bile delovne konference vsebinsko zelo bogate, kritične in organizacijsko dobro pr ipr avl j ene ter sprejeti akcijski programi dovolj konkretni, tako da so dobra podlaga za. prihodnje, .aktivno delo.
Posebna pozornost pred konferencami je bila posvečena kadrovskim pripravam. V vodstva OO ¡ZK so bili izvoljeni tisti člani, ki so sposobni uresničevati vioigo Zveze komunistov in razumejo njen pomen v naši družbi.
V	naslednji mandatni dobi bodo posamezne OO ZK v naši delovni organizaciji vodile naslednje tovarišice, in tovariši:
¡OO ZK TOZD Vzdrževanje — tov. JOŽE BORšIč OO ZK TOZD livarna strojne litine — tov. JANEŽ'TOMLJE OO ZK TOZD GKSG — tov. ANTONIJA LUDVIK 00 ZK TOZD plavž — tov. BOJAN SEDLAR
OO ZK TOZD mehanska obdelava — tov. MARTIN METLIČAR OO ZK TOZD traktorji — tov. RADOMIR ¡STOJANOVIČ OO ZK TOZD kontrola kakovosti -J tov. JOŽE GRMEK OO ZK TOZD livarna valjev — tov. CVETAN ¡KOSiTADINOV OO ZK TOZD DPG — tov. FRANC OŽBK
OO ZK TOZD energetika — tov. .IVAN BASLE OO ZK TOZD jeklovlek — tov. FRANC STRAŠEK OO ZK TOZD jeklarna — tov. BRANKO LESKOVŠEK 00 ZK TOZD valjarna II — tov. DRAGO STOKAVNIK
mizo
Predvideva I se: svobodnejše odločanje za upokojitev, ali bo določena delovna doba, ali zgornja starostna meja, ali kako drugače, to bomo videli, ko bomo dobili osnutek v obravnavo. Naša. naloga je, da zakon temeljito pregledamo in damo ustrezne pripombe.
Z ozirom na višino pokojnin in na razmerje zaposlenih in upokojenih se pojavlja vprašanje finančnih sredstev (3 zaposleni na 1 upokojenca).
V novembrski izdaji bo revija Naša žena poročala o razpoloženju in mnenju-žensk na pogovoru za okroglo mizo. Kljub temu, da razprava o podaljšanju delovne dobe žensk ni bila opravljena točno po naši predhodni zamisli, smatramo, da smo syoje delo izvršile, saj je naša poglavitna zamisel prispela do tistih, za katere menimo, da je pomembno, da slišijo in vedo za naše mnenje.
. Ludvig Stokavnik
¡OO ZK TOZD valjarna I — tov. FLORJAN POTRATA OO ZK DS priprava proizvodnje .-A. tov. ROMAN ZAPUŠEK 00 ZK DS ža ekonomiko in org. — tov.. MILAN ŠTRAUS OO ZK ES --•‘-vrrErijs in razvoj — tov. vekoslav Subotič
OO ZK DS za komercialne posle — tov. MARTIN SENICA OO ZK DS za kadre in splošne zadeve — tov. SLAVICA GLAVAN
OO ZK DS ¿a finančno-računo-vodske posle — tov. MARJANA VORINA.
OBVESTILO KRAJANOM
Krajevna skupnost obvešča krajane, da je pokopališče Teharje predano v u-pravljanje KS Teharje. Vsi zainteresirani krajani,” ki imajo pokopane svojce na tem pokopališču, še naj s svojimi željami obračajo na KS Teharje..
KS štore

Dopisujte v
SiskéáM
ŽELEZ Al

Volilne konference 00 ZK v železarni
Proizvodnja slovenskih železarn v oktobru
Za dosežke v oktobru ne moremo reči, da odstopajo od preteklih mesecev. V železarni štore še vedno ni pričela z delom nova električna obločna peč. Blagovna proizvodnja v železarnah in pri predelovalcih, žice je bila nekaj slabša kot v septembru. Vrednost prodanega blaga je bila v oktobru za okoli en odstotek višja kot. v septembru', že ¡pretekli mesec srno ¡napovedali, da obijub-Ijajo v delovnih organizacijah pri realizaciji izvoza Še naprej ugodne rezultate. Napoved se' je ure-, sničila, ker sta bila mesečina načrta izvoza tako količinski kot tudi vrednostni visoko presežena in s tem, da je dosežek izdatno boljši kot, v'septembru, je gotovo tudi rekorden.
Proizvodni podatki iz lanskega oktobra so bili precej ugodnejši, kot so doseženi letos v. oktobru. Razumljivo so zbirni podatki za deset mesecev v. primerjavi za e-nako obdobje ¡lani zopet ustrezno slabši. Ob rekordnih podatkih 0 izvozu je doslej letos izvožena količina izdelkov že blizu načrtovane količine, če bosta pa vrednosti mesečnega izvoza v zadnjih dveh mesecih letošnjega leta podobni kot je bila dosežena , v 'oktobru, se bo tudi 'letna realizacija vrednosti izvoza približala načrtu. Po desetih mesecih je namreč vrednost ¡letošnjega izvoza že večja, kot je bila dosežena lani vse leto.
Kje so vzroki za slabe proizvodne rezultate tudi v oktobru? Navedbe težav se zopet ponavljajo: načrtovana in nenačrtovana odnosno daljša velika popravila. ¡Ponekod Se je. stanje oskrbe z vložkom popravilo, kar včlj a za 'železarne, ¡pri predelovalcih žice je obratno,' proizvodni pro-grami hišo bili realizirani, ker je manjkal vložek.
Čeprav v oktobru običajno nimajo težav zaradi dopustov, v mnogih' tozdih navajajo odsotnost z dela in. pomanjkanje delovne sile, kot poglavitni problem za možnost realizacije mesečno načrtovane proizvodnje. Ponekod že kažejo tudi restriktivne mere pri uvozu svoje, učinke pri vzdrževalnih ¡delih, in pri proizvodnji:- vendar ne' v ■ toliki meri, da bi se ob slabih rezultatih lahko izgovarjali tudi na te.
Dosežena -proizvodnj a surovega železa je bila po daljšem obdobju zopet na ravni mesečnega načrta iti celo -nekaj boljša. Na jeseniških plavžih so imeli ¡še vedno težave zaradi hasedlin, katere; 'so morali odstranjevati in težave zaradi načrtovanega popravila aglomeracije, kar je imelo zopet svoj odraz ■ na kvaliteto vsipa. Mesečni načrt so izvršili s 97 % -in za letnim: zbirnim načrtom zaostajajo 5 %. Da bi izpolnili letni načrt, bi morah v dveh preostalih mesecih doseči tolikšno proizvodnjo kot še nikoli.
Na elektroplavžu v Štorah so proizvedli skoraj 700 ton gredlja več kot znaša mesečni načrt. V izvrševanju zbirnega načrta je njihov zaostanek še približno
3.200	ton, kač je več kot povprečno mesečno načrtovana proizvodnja. če bodo res dobro delali še zadnja dva meseea, bodo verjetno ob koncu leta približno na isti ravni izvrševanja letnega načrta kot bodo na Jesenicah. Le-
tošnja proizvodnja surovega železa je po desetih mesecih 7 % nižja kot je bila, v enakem obdobju leta 1978.
Proizvodnja jekla je v primerjavi z desetimi meseci lanskega . leta nekaj na boljšem, čeprav odstotkoma primerjava kaže izvršitev .100 %, je proizvodnja letos le Okoli 2.300 ton manjša. Letos je bila v obratovanju ena peč manj, čeprav majhna, v decembru lani ustavljena štorska SM peč, torej so -na ostalih pečeh proizvedli letos več jekla kot v enakem obdobju lani.
V ravenski jeklarni so v oktobru z 19.332 tonami dosegli svojo rekordno proizvodnjo. V Štorah jim pač manjika nova peč, stara peč je pa dobro obratovala in dosegla eno svojih boljših mesečnih proizvodenj. V jeseniški jeklarni je pri SM pečeh kasnilo veliko popravilo in so tri dni o-bratovali. le s po Štirimi pečmi. Zastoje, so imeli na Jesenicah zaradi okvare žerjavov, vlagalnih strojev, livnih ponev, skratka težave in zastoji vsepovsod in so izvršili mesečni načrt 95% ter zaostajajo , za desetmesečnim zbirnim načrtom 6 %.
Po desetih mesecih so proizvedli v jeseniški jeklarni 2 % jekla manj kot v enakem obdobju, '1978, v ravenski jeklarni 4% več in tudi v štorski jeklarni 2 % več kot lansko ¡leto. Letni plan bodo lahko dosegli le ¡na Ramah, v Štorah pa ne bodo zaostali zaradi slabega dela v jeklarni, temveč Zaradi kasnitve investicije.
Zaostanek za letnim načrtom je tolikšen, da res ni nobenega iz-gleda, da bi se približali doslej nepremagani meji 800.000 ton in bo kar uspešno, če bo letošnja proizvodnja surovega jekla enaka, kot je bila dosežena leta 1978.
Blagovna proizvodnja je bila kot že rečeno, nekaj slabša kot v septembru in izdatno nižja od predvidevanj povprečnega mesečnega načrta; V jeseniški železarni so izdelali 95 % načrtovane količine, v ravenski 86.%,'.in le v štorski železarni :se jim je posrečilo izvršiti mesečni načrt 101 %. Skupna, izvršitev je 95 •%' ,in Zbir-no. je bilo po desetih mesecih proizvedeno v železarnah za 1 % manj končnih izdelkov ,ko.t v enakem obdobju lani. Zaostanki so pri toplo'valjanih izdelkih. Žična valjarna v Železarni Jesenice je zaradi glavnega remonta pričela z delom šele" 9. oktobra. Javljajo, da je končno prenehala 2 delom stara profitna valjarna na Javorniku in to po pričetku obratovanja žične valjarne, po izvršenem popravilu. 'V oktobru je bila tudi v hladni valjarni sorazmerno ' skromna proizvodnja.
Čeprav ne posebno zadovoljivi, vendar boljši dosežki kot v preteklih mesečih, so bili pri proizvodnji izdelkov višje stopnje predelave, kar pa še vedno ne velja za traktorje v železarni štore. Pretežno zaradi zakasnitve dobav kooperantov so izdelali v oktobru le 380 traktorjev odnosno so izvršili le 65 % mesečno načrtovanih komadov. Po desetih mesecih so izdelali v vseh treh železarnah Okoli 6.000 ton manj izdelkov kot v enakem obdobju, leta 1978. Že res, da zaostanek izražen v odstotkih ne pomeni ravno mnogo. ¡Količina 6.000 ton, naložena na-vagone, ¡pa če bi na
vsak vagon naložili po 20 ton, bi bilo to 300-vagonov. Tolikšna ko-.1'ičina pomeni 'tudi izdatno višjo vrednost prodaje kot jo dosegamo. Vse j e . seveda vezano na — če ¡bi. Ker pa ni proizvodnje in ker so številke v primerjavi z izvrševanjem letnega načrta in ob zaostanku okoli 28.000 ton po desetih mesecih še bolj grozljive, si ■lahko primerjave .in številke k »če bi« — računajte kar sami.
Med: predelovalci žice, bi so skupno dosegli 94 % mesečno načrtovane proizvodnje, so zaostali za načrtom samo v Verigi in to kar za 22 %, kar je zadoščalo, da je tudi skupen rezultat pod 100 %- V primerjavi z lanskoletno, desetmesečno proizvodnjo je pri vseh predelovalcih letošnja proizvodnja boljša in skupno 5 % višja. Zaostanek za zbirnim načrtom znaša'okoli 480 ton, kar ni nedosegljivo, če bo v preostalih dveh mesecih vse tako kot je treba..
Zaostanek v Verigi, tako poročajo, ni nastal zaradi pomanjkanja naročil ali slabega dela; temveč predvsem zaradi, pomanjkanja vložka.
Podatki o doseženi proizvodnji končnih izdelkov torej niso posebno ugodni, saj je za oktober skupna izvršitev za Slovenske železarne 95 %, zato skoraj preseneča, da je dosežena realizacija vrednosti prodaj e v: železarnah' 103.%, pri predelovalcih pa celo 138 % in ¡skupno 106 % ¡načrtovane. Zanimivo je tudi to, da so v Železarni štore edini izvršili med železarnami mesečni načrt blagovne proizvodnje, vrednost prodanih izdelkov pa zaostaja 3 % za mesečnim načrtom.
V Železarni Jesenice so ob 95 % i izvršitvi. blagovne proizvodnje dosegli ¡106 % vrednosti .prodaje. V Železarni' Ravne ¡so dosegli 86 % mesečnega načrta blagovne proizvodnje, vrednost prodaje pa 1:02 % in končno še v Verigi, kjer so kot rečeno izvršili 78 % mesečnega načrta blagovne proiz-. vodnic,, vrednost prodaje znaša pa 140 % .mesečnega načrta. Podobno kot smo zaznali, že pretekla :dva ¡meseca, je proizvodnja višje vrednih izdelkov boljša, kar se značilno zrcali, v doseženih . vrednostih prodaj e- V Železarni štore je slab rezultat prodaje delno posledica težav z vložkom za valjarne, ker ne morejo zagotoviti kvaliteten program, delno pa težav s prodajo traktorjev, saj imajo že skoraj celo mesečno proizvodnjo na zalogi. Težave s prodajo pa niso zato, da ne bi bilo ustreznih potreb na trgu. železarna štore le ne'more zagotoviti take plačilne pogoje kupcem, kot so v rabi pri drugih domačih proizvajalcih.
Uspešen izvoz se je nadaljeval tudi v. oktobru. V Železarni Jesenice so izvršili 1!17 % povprečne mesečno načrtovane količine in došegli -144 % povprečno načrtovane vrednosti V izvoz. V Železarni Ravne so izvrlšili' 121 % na-. črtovane količine in dosegli 110 % vrednosti. V železarni štore je bilo doseženo 149 % količinskega načrta ob vrednosti 106 %.
Izvoz je bil tudi v Plamenu pozitiven, saj 'je ob izvršitvi 108 % količine dosežena vrednost ililO %. Še bolje je v Verigi, kjer je pri 122 % izvršitve količine, doseže-
na vrednost ¡157 %. V Tovilu in Žični so načrtovane nekoliko manjše količine in vsak večji premik, pomeni tudi visoke prekoračitve, celo nad 200 %, kot je bil v oktobru primer v Žični.
Skratka, še dva toliko uspešna meseca kot je bil za izvoz oktober in tudi letni plan bo dosežen. Količinsko prav gotovo, mogoče tudi po vrednosti. Po desetih mesecih je vrednost; letošnjega i2-voza kar 33% višja kot je bila konec oktobra lani. .
Pravzaprav smo že skoraj pri koncu novembra in še dober mesec dni pa se bo zopet obrnilo leto. Pravilo je že, da so bili vsa leta nazaj rezultati zadnjih ¡mesecev ,če že ne najboljši v letu, vsaj med najboljšimi.
Za letošnji oktober, razen pri izvozu, tega ne moremo trditi. Upajmo, da ,to ne bo veljalo tudi za preostala meseca: november in december.
Milan Marolt
Hej, kaj pa je z vama, saj vaju je ena sama žalost? ni... kufe..., kufeta ni...
Paket rezervne hrane
Z razvojem naše samoupravne socialistične družbe smo dosegli tudi na področju graditve splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite pomembne uspehe, predvsem zaradi dejstva, da je ljudska obramba in družbena samozaščita sestavni del človekovih samoupravnih pravic in dolžnosti. To daje delavcem in občanom široke možnosti za ustvarjalno in samoiniciativno delovanje v združenem delu, KS in družbenopolitični skupnosti; glede organiziranja, opremljanja in preskrbe prebivalstva z živili. Eden izmed pomembnih dejavnikov v funkciji preskrbe je tudi akcija z geslom »Danes in jutri 84«, saj praktično rešuje eno izmed važnejših nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite, to je zagotovitev minimalne rezerve živil v vsakem gospodinjstvu.
Znanstveno-sociološke ugotovitve so pokazale, da so rezerve hrane, predvsem v večjih urbaniziranih stanovanjskih soseskah, glede na nov način preskrbe in prehrambene navade nezadostne in ne zagotavljajo niti najnujnejše prehrane družin v izjemnih situacijah.
Temeljni element, ki izhaja iz izkušenj in načel NOB in daje celovitosti sistema ljudske obrambe in družbene samozaščite specifičen poudarek, je človek, delavec in občan, edini, ki se lahko v organiziranih in pripravljenih akcijah bori tudi proti modemi vojaški tehniki in premaguje s svojo voljo in sposobnostjo tudi največje elementarne stihije.
Prav zaradi tega je prehrana in preskrba prebivalstva bistven element v letošnji republiški akciji »Nič nas ne sme presenetiti«, ki s preverjanjem obrambne sposobnosti naprav in pripravljenostjo delovnih ljudi in občanov na izredne življenjske situacije doživlja vrh svojih akcij prav v septembru letošnjega -leta.
Ta sistem aktivnosti je v delovni organizaciji HP Kolinska časovno pogojeval tudi pospešeno pripravo proizvodnje in sestave paketa rezervne hrane - v temeljni organizaciji Slovenj Gradec, ki se bo z začetkom proizvodnje v septembru letošnjega leta praktično vključila v akcijo »NNNP«.
Vsebina paketa rezervne hrane »Danes in jutri 84« omogoča kompletno prehrano štiričlanski družini po 3 obroke za 7 dni
7 dni x 3 obroke X 4 osebe = 84
z dopolnilnimi obroki suhega sadja, mleka in vitamina C.
Pri sestavi paketa so strokovnjaki upoštevali predvsem biološko vrednost jedi, obliko in hitrost priprave jedi oz. obrokov. Paket je primeren tudi za manjše družine, saj so konzerve praviloma 2-porcijske. Paket tehta 25 kg.
Prehrambeni paket, ki vsebuje 45 izdelkov prehrambene industrije Jugoslavije, je sestavljen tako, da zadovoljuje dnevne fiziološke potrebe tako po kalorični kot hranilni plati. Dnevni obrok (na osebo) ima kalorično vrednost 1900 kalorij in
„Danes in jutri 84"
vsebuje 55 g beljakovin poleg ogljikovih hidratov, mineralov in vitaminov, katerih kalorična vrednost povsem zadošča dnevnim potrebam človeškega organizma.
Vsebino paketa je podrobno pregledala in potrdila mešana komisija strokovnjakov s področja prehrane, ki jo je imenoval republiški komite za tržišče in cene. Paketu je priložena brošura, ki vsebuje navodila za pripravo jedi iz prehrambenega paketa in kompletne jedilnike za 7 dni, kar vsekakor olajšuje hitro in pravilno pripravo obrokov.
Paket bo v vsakdanjem življenju tudi nekakšen regulator med zalogami prehrambenih artiklov — predvsem v dnevih, ko nakup v trgovini ne bo mogoč oz. ko bo družina potrebovala hitro in enostavno pripravljen obrok, pa tudi na izletih in taborjenju.
Jedi, vsebovane v paketu, bodo uporabne najmanj leto dni, nekateri izdelki tudi dlje, tako da bo družina ta prehrambeni paket postopoma obnavljala. Cena paketa je 1.050 din, cena izdelkov v paketu pa je za približno 20 % nižja od maloprodajnih cen.
V temeljni organizaciji HP Kolinska v Slovenj Gradcu lahko zagotovijo letno izdelavo do 400.000 prehrambenih paketov, za leto 1980 pa glede na dejstvo, da je ta paket praktično novost na našem tržišču, predvidevajo pripraviti 100.000 paketov.
Za odločitev o kapaciteti obrata so bili upoštevani statistični podatki o številu gospodinjstev, družinskih članov in deležu kmečkega prebivalstva v celotni republiki, vendar pa bo šele praktična uporaba paketa pokazala eventualne potrebe po spremembi in dopolnitvi. Zato so se delavci v temeljni organizaciji odločili za čim večjo prilagodljivost pri načrtovanju vsebine, velikosti in težnje po raznovrstnosti jedi.
Želijo, da vsi uporabniki v zvezi s sestavo prehrambenega paketa »Danes in jutri 84« posredujejo svoje pripombe, želje in predloge. Tako tekoče spremljanje želja in potreb so strokovnjaki že uporabili za prihodnjo proizvodnjo, ko bo temeljna organizacija poslala na tržišče prehrambeni paket za dvočlansko družino.
Da bi delovnim ljudem in občanom čimbolj poenostavili nakup paketa »Danes in jutri 84«, sta zveza sindikatov in SZDL, kot temeljna nosilca in politična dejavnika na področju uresničevanja ljudske obrambe in družbene samozaščite, ustvarila skupno z delovno organizacijo HP Kolinska možnost obračuna plačevanja paketa.
Tako bo zveza sindikatov kot najširši družbenopolitični dejavnik delovnih ljudi konkretno vodila eno izmed svojih številnih nalog ter tako omogočala delavcem najoptimalnejšo preskrbo z rezervno hrano. Osnovne organizacije v vsaki TOZD bodo evidentirale kupce in poskrbele za brezobrestno obročno plačevanje (štirje obroki). Obroki se bodo odplačevali, kot vsi ostali načini kreditiranja, pri izplačilu osebnih dohodkov. Vsaka TOZD bo za svoje delavce jamčila, da bodo obroki v predvidenem času odplačani.
Drug način bo potekal prek direktnega naročila in plačila pooblaščenim predstavnikom HP Kolinska z gotovino oz. virmanskim nalogom ali čekom v roku 15 dni. Prijave in potrebe zbira tudi neposredno TOZD Slovenj Gradec, Francetova c. 17, tel. (062) 841-551, ali HP Kolinska odd. Gastro, Ljubljana, Nazorjeva 12, tel. (061) 24-614.
Namen paketa se kaže torej predvsem v ustvarjanju potrebnih zalog hrane v primeru vojne in elementarnih nesreč, ko bodo zagotovo nastopile težave pri preskrbi s hrano in ko bo prav za prehod na racionalizirano preskrbo v spremenjenih razmerah potreben čaš, ki bo v ločenih krajih različen, pač odvisno od konkretnih priprav in izvedb nalog š področja družbene samozaščite. Za premostitev teh težav pri preskrbi z živili je predvsem nujno, da si vsaka družina oz. gospodinjstvo sproti zagotavlja zalogo živil.
S svojo neuvrščeno zunanjo politiko in z vzglednim ravnanjem na področju mednarodne solidarnosti in vzajemne pomoči naša samoupravna socialistična družba v okviru svojih možnosti zagotavlja tudi pomoč drugim narodom, ki jih prizadenejo hujše elementarne nesreče.
Tako bo prehrambeni paket »Danes in jutri 84« postal tudi ena izmed učinkovitih oblik pomoči jugoslovanskega Rdečega _križa.
Uredništvo glasila HP Kolinska
Premični delovni oder
Cesta, vozilo in človek so dejavniki varnosti v prometu
Cestne ¡površine, še tako Široke in dobre, bodo vedno ¡pretesen življenjski prostor za potrebe so-, dobnega prometa. Ceste in'vozila sodijo med najsodobnejše dosežke znanstvenih in tehničnih stvaritev. CloVek jih je namenil v svoj prid. 'Promet ise je razvil med najpomembnejša torišča civilizacije, ¡kjer se -porajajo novi odnosi. Sodobno življenje na prometnih površinah zahteva ¡tedaj od vsakega posameznika kvalitetne spremembe osebnostnih vrednot, boljšo vzgojo in več znanja o prometu. Zato si maramo .mi vsi, ¡ki se kakorkoli, vključujemo v prometnoživijenje, prizadevati, da se ¡bomo vedno in povsod držali načel etike ¡in morale, zaradi nas samih, v srečo in zadovoljstvo soljudi in vse družbene skupnosti.	;	^
Med osnovne pogoje varne in srečne vožnje spada poleg sodobnega in s prometno etiko osveščenega voznika tudi tehnično brezhibno vozilo. ¡Poleg zahtev, ki jih postavljajo predpisi, vozniki tudi moralno odgovarjajo, da bo vozilo, od katerega je odvisna varna vožnja, vselej brezhibno. Najboljše vozilo pa lahko postane. tudi nevaren in zahrbten sovražnik, kadar mu voznik ni kos. Dobri vozniki ¡ne bodo dopustili, da jim bo gospodovalo vozilo. Nasprotno, vozniki naj ukazujejo stroju!
V prometu se situacije' spreminjajo z bliskovito, naglico. Udeleženci v prometu, posebej vozniki motornih vozil, naj ne .dovolijo, da jih zapelje moč motorja njihovega vozila, trenutna slaba vo-
lja. ali njihova-vihravost. Zaradi tega lahko da ne bomo kos . nastalim prometnim situacijam. Zavoljo tega bi le ogrožali druge ali jim kakorkoli brezobzirno o-teževali uporabo ceste. S svojim vedenjem ne dajajmo okolici povoda, da bi nas Uvrščala med ■ljudi , brez srčne kulture. . .
Vesten voznik neprestano spremlja vožnjo vozil nasproti, je pozoren na promet za seboj in okrog sebe. Vedno je pripravljen hitro in pravilno ukrepati ob kakršnemkoli presenečenju, zlasti še na križiščih, prehodih .za pešce in povsod tam, kjer lahko pričakujemo kakršnokoli presenečenje. Vsak trenutek nas lahko preseneti kak kolesar, voznik mo tornega, vozila ali pešec in vsaka prometna površina- lahko skriva raznovrstne pasti. Tem pastem se bo človek lahko uspešno zoperstavljal le, če se bo v promet vključeval telesno in duševno sposoben, zdrav in spočit.
Voznik, ki sede za volan, a se zdravstveno slabo počuti ali je čustveno vznemirjen, i-žziva usodo. Zaskrbljen, žalosten, jezen, razdražljiv ali pretirano vesel voznik naj se zaveda, da je njegova pot močno tvegana. Če negativni fiziološki in psihološki pojavi spremljajo voznika za volanom, ga lahko kaj hitro zapeljejo v hudo nesrečo.
Cesta, vozilo in človek so trije osnovni .dejavniki varnosti v cestnem ¡prometu. Vendarle je človek v verigi , vzrokov prometnih nesreč prvi (člen in temeljni dejavnik varne vožnje.
Delati hitro, uspešno in varno je cilj, ki ga želimo doseči pri vsakem delu. Da bi ta cilj dosegli, so poleg usposobljenosti in prizadevnosti izvajalcev dela potrebna tudi ustrezna delovna sredstva. Investicijska vlaganja v nova osnovna. sredstva, so praviloma visOka, še posebej, če jih je potrebno uvoziti. Zato je primer, ko je z relativno malimi finančnimi vlaganji omogočeno hitro, uspešno in varno delo, potrebno posebej predstaviti;
Gre za premični delovni oder EM 1000/ls, ki ga je TOZD vzdrževanje^— mehanična delavnica nabavila v juniju .t, 1. pri vzhodnonemški firmi VEB, (B) Stahl-bau Gohlis, Dresden.
opis Izvedbe
Delovni oder služi za vzdrževalna in montažna dela za višine od 2 do 11 m. Maksimalna delovna širina ise lahko s povezova-
|	... .n ■■ i	=sa ---------; c=j
njem dveh delovnih odrov, z na-takljivim vmesnim podestom razširi na 6 m; Od dveh nabavljenih delovnih odrov je možno uporabljati vsak delovni oder posebej. Vozno podvozje je izdelano iz krivljene jeklene konstrukcije in opremljeno s štirimi gumijastimi tekalnimi .kolesi premera 400 mm. Prednji dve kolesi je možno premikati. Zahtevana stabilnost v delovnem položaju se doseže s štirimi podporami, ki so nameščene na vsaki strani podvozja. Delovna ploščad je izdelana iz krivljene jeklene konstrukcije, ki je ojačana s konzolo in rebrasto pločevino. Tloris ploščadi je 2 x 1 m. Elektromehanski pogon je nameščen pod delovno ploščadjo. Najvišja in najnižja, lega ploščadi sta o-mejeni z mejnimi stikali. Krmiljenje delovne ploščadi poteka prek nihalnega tastra, ki ga u-i(iNadaljevanje na 6. strani)
j
Delovni oder FM 1000/l.S skica
Pričevanje iz NOB	25
TRN V PETI
Ko se jim je pridružil še policaj v dežnem plašču, so na veliko kombinirali, načrtovali, ugibali in predlagali, da je bilo vse slišati na moč zapleteno. Vsak je zagovarjal svojo zamisel, najbolj glasen pa je bil spet policaj v , dežnem plašču. Blisk in Janez si najprej nista bila. na jasnem, zakaj so ju pripeljali k njim in ju pustili pri miru, da sta se lahko do milega naslišala njihovih problemov in težav. Kar nenadoma pa so še vsi obrnili k njima in policaj v dežnem plašču je prišel na dan s predlogom, ki ga je Blisk že zaslutil med poslušanjem njihove obravnave ukrepov proti partizanom. Predlagal je namreč, naj bi se Blisk s tovarišema in še drugimi ujetimi partizani pridružil enotam jugoslovanske kraljevske vojske — pravzaprav neki čisto določeni enoti, ki naj bi jo v ta namen ustanovili. To naj bi bil tako imenovani juriš-ni bataljon za bliskoviti boj proti partizanom. Sestavljen naj bi bil iz samih prostovoljcev in izbranih borcev, ki bi jaha dali najboljšo pehotno oborožitev. V njem bi bili tako pripadniki Ne-dičeve .-vojske, -četnikov in belo-
gardistov, kot že omenjeni partizani. Največje presenečenje pa je šele prišlo; poveljstvo nad bataljonom so namreč ponudili Blisku, medtem ko naj bi bil Janez komisar te izjemne enote ...
Ob tem predlogu je prišla na' dan vsa sovražnikova pokvarjenost, pa tudi naivnost; hkrati pa je. bil to tudi odsev zagate, v kateri so se znašli spričo neupogljive upornosti ujetih partizanov. .Zdaj so .jih mislili. zlomiti in pridobiti na predloženi način in s sladkimi obljubami so se začeli poditi okoli Bliska in Janeza. ■
Zamisel' o takšnem jurišnem bataljonu, sestavljenem iz najhujših zločincev in partizanskih izdajalcev, se je menda porodila v glavah poročnika Bata in belogardističnega kateheta, domobranskega pomočnika Jožeta. Od njene izvedbe' so si veliko obeta; li in so seveda na vso moč pihali na dušo Blisku in Janezu, naj pristaneta na ponudbo, saj si bosta s tem rešila življenje in še dobro plačilo da ju čaka. Nekaj časa je to tako šlo naprej, pri čemer so združeni izdajalci odkrito priznali, da se zavedajo
bližnjega nemškega poraza, ven-nar jim to nič ne pomeni, ker tako in tako čakajo le zaveznike — Angleže in Američane — s katerimi da se bodo po sporazumu kralja Petra z njimi sestali prav tukaj, na Primorskem, in potem skupaj preganjali komuniste tja do Rusije, če bo potrebno...
Blisk jih je nekaj časa provociral, in ko so predenj in Janeza stresli vse svoje načrte, je končno strašansko vzrojil. Kričal je nad njimi, da so izdajalci Svojega naroda, on pa da je Titov oficir in je Titu prisegel zvestobo, ne pa kralju Petru — zato naj gredo k hudiču, ki jih bo tako in tako pobral, ker jih nobena šila ne more več rešiti pred porazom in ljudsko jezo, ki so si jo nakopali' na glavo zaradi svojih zločinov. Po svoje mu. je pomagal še Janez, ki ga je opogumila Bliskova hrabrost.
¡ '-Zločinci so bili tako presenečeni spričo nenadnega izpada obeh. partizanov, da so nekaj čaša samo zijali vanju odprtih ust, ker sami sebi niso mogli verjeti, da sta zavrnila: njihovo ponudbo in s tem pokopala vse njihove lepe načrte o lahki zmagi nad partizani v Brkinih. Toda hitro so se otresli osuplosti in kar pobesneli od jeze nad zavrnitvijo. Kot bi spustil z verige trop besnih psov, so se družno vrgli nad ujetnika in ju s pestmi in brcami hitro spravili na tla ter ju nato še prebrcali in pohodili do nezavesti. Pri. tem je komandant
garnizije Nedičevcev na Stari Sulici spet grozil Blisku z njegovo beležnico, v kateri je imel zabeležene vse akcije svoje skupine. Vendar pa se je Blisk zdaj že precej manj menil za te grožnje, čeprav je sumil, da ima nedičev-ski kapetan z njo še posebne namene, ker bi jo bil sicer že izročil zasliševalcem.
Ko so vsa zmrcvarjena poslali nazaj v zapor, so vsi skupaj ugibali, kaj je pravzaprav v ozadju takšne mamljive ponudbe. Nekateri zaporniki so se močno navduševali nad priložnostjo in svetovali Blisku, naj jo na vsak način sprejme, ker bo nato že našel priložnost, da pobegne in se tako reši pred neizbežno smrtjo ali še čim hujšim.
Seveda Blisku ni bilo niti na kraj pameti, da bi takšno ponudbo sprejel. Pravilno je ocenil, da je to verjetno samo provokacija, s katero bi se zločirici poceni znebili svojih ujetnikov, češ, da so padli v boju z partizani, oni sami pa bi si mirno umili roke tudi pred zavezniki.
Razen tega so se namenili na ta način Bliska in njegova tovariša diskreditirati pred slovenskim ljudstvom, ker so zahtevali, naj bi Janez, in Blisk podpisala izjavi, da prostovoljno vstopata v nedičpvske vrste, hkrati bi morala še priseči Petru. Zato je seveda Blisk s tovariši toliko bolj odločno odklonil vsakršen dogovor, vsako paktiranje s sovražniki in izdajalci svoje domovine.
■Amatersko gledališče ŽELE-ZAR je s predstavitvijo dramskega dela »Arzenik in stare čipke« otvorilo letošnje četrto srečanje ¡gledaliških skupin Slovenskih železarn na Jesenicah.
Jeseničani so bili v času od '11, do 17. novembra gostitelji srečanja gledaliških skupin SŽ in drugih povabljenih igralskih skupin, ki so ¡dopolnili tedenski program.
AG ŽELEZ AR se je za to prireditev poleg mnogih težav, ki se ob takšnih priložnostih vse pre-rade pojavljajo, temeljito pripravilo.
Slabo nedeljsko snežno vreme; ki nas je obiskalo na .ta dan, ni bilo ovira za naše dobro razpoloženje. Zato' so poskrbeli tudi prijazni jeseniški organizatorji, ki so nam za dobrodošlico pripravki okusen prigrizek .že takoj ob prihodu; Tako smo lahko tudi tisti, ki imamo majhne slabostne težave, izaradi vožnje z 'avtobuse m, pozabili na tegobe in se pridružili k prijateljskim pomenkom. Tudi sprehod po železarskih Jesenicah nam je prijal, tako da smo bili za 'nastop, katerega ura se je bližala, pripravljeni v polni méri.
Po zaigiranih koračnicah j ese-, niškega pihalnega orkestra ¡pred kulturnim domom in. otvoritvenem pozdravnem govoru pred sr nini pričetkom,predstave se je zastor dvignil in »Arzenik« je zaživel s pravilnim tempom, kar je. v tem gledališkem-delu še posebno pomembno. čeprav to dram-: sl o -delo nima- posebne sporočilno vsebine,..daje s. svojo komično y s ebino in - s primemim-ig-ralskim nivojem izvajalcev, osnovo za do-b o razpoloženje _ med 'gledalci'. To je bilo čutiti tudi med jeseniškim občinstvom vseskozi med predstavo- in posebno na koncu ob 'močnem aplavzu. - V
V dneh od 26. 10. do 29. 10. je na povabilo pobratenega: gledališča: iz Paračina odpotovala : v bratsko republiko Srbijo osemčlanska delegacija amaterskega gledališča ŽELEZAR. Namen povabila oziroma obiska je bil, da letos'oziroma lansko leto rojeno 'pobratimstvo obeh gledališč poglobimo in vzpostavimo -prave bratske vezi. Pobratimi so nas želeli podrobno ..seznaniti-znjihovi mi ¡letošnjimi dosežki in z novim vodstvom - gledališča. Bili smo gostje tudi na zaključku oktobrskih srečanj, ki se* V tem srbskem mestu odvijajo' vsako leto. V a ko drugo leto se naše gledali; ie na teh srečanjih predstavi z dramskimi deli.
Obojestransko ’smo se dogovor j ali o našem in njihovem prihodnjem ustvarjanju na kulturnem področju za leto 1979^-1980. Predvsem' smb se konkretneje dogovorili za skupne akci je v naslednjem- letu. in ob -tem sprejeli dolžnost, da AG ŽELEZAR v prihodnjem letu spdeluje na jubilejnih »10 oktobarskih susretih«, ki v ■ tem predelu Srbije' veliko po-
T.en-ijo.
ledaliških skupin Slovenskih železarn
Priznanja, ki smo jih ob zaključku prejeli od predstavnikov jeseniške železarne,' so bila namenjena . gledališču - ŽELEZAR, režiserju tov. Janezu Starini in osnovnim organizacij am sindikata Železarne Štore. Ostala nam bodo kot lep spomin na to srečanje. Plaketo, ki jo je sprejela konferenca osnovnih organizacij sindikata Žš, je osebno prevzel tov. Vlado Kaluža, ki se jj je tega srečanja ravno tako udeležil.
V poznih'Večernih urah, predstava je namreč trajala do 22. ure, smo z 'gostitelji ob večerji še lep čas.kramljali, si izmenjali, delovne izkušnje, pogovorili o nadaljnjem delu; žal pa. je bilo Za temelj itejše ’ razgovore premalo časa. Vsi smo bili, nekako. sklonjenih glav, nič-prav razpoloženi -saj smo vedeli, da nas naslednji dan čakajo delovne obveznosti in da bomo: domov prispeli, v zgodnjih jutranjih urah-.
Tako smo preživeli dan na Jesenicah mi; želeli smo :.si, da bi ga tudi druge ¡gledališke skupine enako. V. torek jo v AG Tone Čufar gostovalo ¡Šentjakobsko gledališče ,z delom »Državni lopov«; v sredo, 14. novembra, sp se predstavili domačini z »Razbitim vrčem«, v četrtek pa so gostitelji v svoji sredini še posebnd tajilo . sprejeli 'gledališki krožek Slovenske gimnazije iz Celovca, ki je predstavil-gledališko- delo Žarka Petana" »Obtoženi- volk:«, V petek, 16‘. novembra,;je gostovalo KUD Prežihov VoranC.iz Raven na Ko-roškem z »Judenburgom«. :
- Sobota je bila dan . zaključka tega .srečanja. Nastopila je še igralska skupina AG Tone Čufar z recitalom »Slovenska moderna«. Skupna, „seja predstavnikov komisij za kulturo posameznih žel-ezarn in diijgih poklicnih stro-
Domenili smo se, da bo član in scenarist Amaterskega grad-skega .pozorišta Pa racin, .umet-nik-oblikovaleč. stekla, tov. Alek-r sej Portnoi, samostojno. razstavljal .svoja dela pri nas v Štorah ob 10-letnici obstoja našega gledališča.,
V načrtovanem ; gledališkem tednu ob praznovanju 10. obletnice obstoja našega gledališča ■bodo ta jubilej verjetno počastili s svojim obiskom naši. bratje iz Paračina, ki so .načelno že sprejeli povabilo.
Naša delegacija je pri pobratimih v Paračina opravila pomembno .delo, opravičila je stroške, ki so ob torn nastali, rezultati poslanstva ¡pa bodo vidni že v letu '1980
Sedaj pričakujemo delegacijo pobratimov pri nas; ob tem snidenju se bomo že dokončno dogovorili za program skupnega dela obeh gledališč,
JS takim načinom dela, s takimi . oblikami iskanja stikov 6-pravljamo poslanstvo, ki je pogoj eno, z načeli bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov.
AT
kovnjakov s .področja kulture je na ta dan sklenila to srečanje. V času, ko ta članek pišem, še ne vem za rezultate razgovorov, čeprav lahko povem to, kar sem
. (Nadaljevanje s 5. strani) pravlj-a delavc na ploščadi. Drag v skupni dolžini 9.500 mm je sestavljen iz petih Segmentov, dolžine- 1,6 m in je razstavljiv. Segmenti se medsebojno spnejo s tremi vijaki in posebnimi pod-ložkami. Drog je izdelan v obliki trikotne konstrukcije 'iz krivljene pločevine. 'Pogon je elektromehanski. Elektromotor 1,1 kW, 940 o./miri.;, 'iki je priključen na 380 V ali 220 V, poganja prek reduktorja pastorek, ikii vp-rijema v zobniško letev, nameščeno na drogu delovnega odra. Hitrost dviganja in ¡spuščanja . delovne ploščadi je 3,48 m/min. Dopustna obremenitev je 200 kp oz. 2 osebi in 40 kp. Lastna .teža delovnega -odra je 530 kp oz. 720 kp, če so ■nanj nameščeni vsi- segmenti droga., Maksimalna višina delovne ploščadi je 9,3 m. .
Kratka predstavitev-. kaže,. da smo z delovnim, odrom pridobili koristno delovno sredstvo za izvajanje montažnih in vzdrževalnih del: na višini-od 2 do !1 m.
Uporabljamo ga predvsem pri ■ inštalaterskih ji delih ha plinovodih, parovodih, zrakovodih in drugih cevovodih, pri elektroin-■•štalaterskih delih na.višini-in pri drugih podobnih delih. Z uporabo toga odra je dosežen pomemben prihranek na času, saj je potrebno od trenutka,, ko jc oder pripeljati na delovišče, do namestitve ploščadi v najvišjo lego, le 20 minut. 'Nadaljnji prihranek je pri materialu, ker leseni odri niso več tako pogosto 'potrebni kot .doslej. Zelo pomembno je tudi to, da je' delo ha ¡odru' varilo in manj naporno, ker se delovna
O Lev-u:: Nikolajeviču Tolstoju (9. 9. 1-828—20. ¡¡j ¡1910), o tem . gigantu ruskega ¡in svetovnega romana, je rekel njegov pdklichi kolega Gorki: »To ni običajen človek, temveč nekakšen kolos po moči; duhu -in ¡bogastvu .duševnih vrelcev«.; V. svojih romanih je Tolstoj razgrnil pred svetom veličastno podobe: ruskega življenja,: množico -tipov ruskih*ljudi., Čeprav plemič, Tolstoj ha bil zadovoljen z družbenim redom svojega časa, zato je. vse njegovo književno delo ostra kritika nepravično urejene družbe. Njegov roman '»Vojna in mir« je mojstrovina svetovne književnosti, ki jo je Tolstoj pis'al celih šest" let' (18164^—1118169). To delo nam živo in plastično pripoveduje o enem najbolj razburkanih obdobij svetovne zgodovine — o Napoleonovem pohodu v Rusijo in o domo-
mimoigrede ujela iz razgovora organizatorjev, da bo verjetno na-slednj e srečanj e gledaliških' skupin SŽ drugo leto v Štorah.
AT
ploščad dviga in spušča skupno z delavcem.
Delovni oder FM ilOOiMs. seveda ni možno uporabljati v. vseh primerih in z -njim lahko upravljajo le -delavci, ki so za to usposobljeni.
Že minimalna sredstva, ki so se uporabila za nabavo .tega delovnega odra, kažejo, da .se splača tudi vlaganje. v vzdrževalno dejavnost,; Gotovo pa j.e,jda bodo rezultati mnogo, boiljši, ko vlaganja v vzdrževalno dejavnost ne bodo ¡več .le delna in tako skromna kot kažejo vsa leta nazaj.
. M. Ramšak
Praktični prikaz uporabnosti delovnega odra
vinski . vojni ruskega ljudstva. 1812. leta. V -svojem -drugem velikem romanu; ;»Ani Karčnini« 0-pisuje probleme zakonskega življenja,'zahteva svobodo in enakost za ženo, ki je sužnja svojemu možu. V »Vstajenju« - pa je . Tolstoj kot' , stari modrec vstal proti' pjiganizacijl takratne cerkve, in države, ju zanikal in razgalil, v vsej njuni p okvar j enosti in goloti. Poleg teh romanov, je Tolstoj napisal še lepo število, novel -in ljudskih pripovedk ter »Smrt Ivana Iljiča«, »Kozaške povesti: »Kreutzerjeva sonata«, povesti«, drame »Moč teme«, »živi mrtvec«, mnogo razprav in zapiskov iz lastnega življenja, S svojim genialnim in realističnim književnim delom pripada. Tolstoj vrhovom svetovne umetnosti, :	R. L.
Prvaka Železarne Štore Danilo Sivka in Eva Ludvig
Končano je prvenstvo ŽŠ v kegljanju na 60 in 150 lučajev. Tekmovanje je bilo namenjeno predvsem [posameznikom, upoštevali so se tudi ekipni rezultati. Ženske so tekmovale samo na 60 lučajev, moški pa na 60 in 15 najboljših še na 1150 lučajev. Med ženskami je bila po pričakovanju najboljša Večkratna, državna reprezentantka Eva Ludvig z rezultatom 238 podrtih (kegljev, med moškimi pa je bil najboljši Danilo Sivka z 939 podrtimi 'keglji.
Med ekipami so bili najboljši kegljači iz komerciale.
VRSTNI RED EKIP: 1. Komerciala: 1417
kegljev
jVMs-kJ v v Andrej Pišek	258
Danilo Sivka	255
Vlado Srdih	241
Eva Ludvig	238
Dragica Krajnc	216
Igor Drobne	209
Janez Ogradi •	190
Karel Pušnik	177
Albin Škoflek	166
10.	Tovarna traktorjev: 846
kegljev
Alojz Urbanc	216
Franc Čater	216
Stanko Strniša	230
Franc Goleč	184
Vrstni red najboljših
posameznikov:
kegljev
1.	Danilo Sivka	939
2.	Drago Kačičnik	913
3.	Joco Cagalj	900
4. Albin Drobne	880
5. Slavko Jazbinšek	866
6. Dirago Filipič	865
7. Andrej Pišek	862
8. Bojan Gračner	853
9. Marjan Kavka	848
10. Franc Škoberne	843
11. Vilado Srdič	830
12. Emil'Krajnc	811
13. Ljubo Groznik	779
	Tine Veber
SREBIIO ilillllliil!
2.	Livarna: 1381 kegljev
Albin Drobne	/	240
Ivan Gračner	236
■ Franc Škoberne	236
Jože Pipinič	233
Milorad Stojnic	218
Jože Bezjak	218
3.	KKO: 1364 kegljev
Bojan Gračner	241
Ljubo Groznik	237
Jože Belak	226
Jani Pungeršok ,	226
Franc Petrič	221
Jože Golob	213
4.	Elektroenergetski: 1363
kegljev _ ,	,
Joco čagalj	¿.jv
Rudi Štante	•	230
Srečko Šoštarič	226
Dušan Djuričič	220
Vlado Jerovšek	220
Milan Centrih	208
5.	Mehanska obdelava: 1360 kegljev
Drago Kačičnik	273
Zdenko Baumgartner	251
Minko Bobek •	222
Darko Krmuzel	218
Alojz Kačičnik .	208
Franc Per,per	188
6.	Jeklarna: 1333 kegljev
Drago Filipič ■	273
Slavko Jazbihšek	238
Slobodan Kozlina	216
Jože Križan	212
Blagoje ¡Pavlovski	198
Srečko Džurnič	196
7.	Valjarna: 1158 kegljev *
Emil Krajnc	239
Darko Sivka	204
Franic Kavčič ■	187
Tatalovič	182
Križnik .	181
Marjan Kačičnik	165
8.	Priprava: 1001 kegljev
Franc. Grubenšek	258
Tone Ramšak	- 233
Marjan Mackovšek	193
Drago Romih	185
Alojz Žnidar	132
9.	Skupne službe: 995 kegljev .
Marjan Kavka,	267
Miro Renčelj	195
IGRE SPRETNOSTI — PO VZORU »IGER BREZ MEJA«
V	POČASTITEV LETOŠNJIH
JUBILEJEV PARTIJE IN SINDIKATOV TER PREVZEMA PREHODNE TITOVE ZASTAVE KOT NAJBOLJŠEMU PARTIZANSKEMU DRUŠTVU V REPUBLIKI JE TVD PARTIZAN GABERJE	ORGANIZIRAL
»IGRE BREZ MEJA« NA LETNEM TELOVADIŠČU.
V	»Igrah brez meja« je nastopilo šest ekip v šestih različnih disciplinah. Ekipe so sestavljali 2 ženski in 4 moški. V medigri so se najprej pomerili v podiranju kegljev z zavezanimi očmi in vlačenjem bremena s proti-utežjo, katero sta tvorili dve tekmovalki iz nasprotne ekipe. Druga naloga; je bila v premagovanju ovir z žogo — medicinko, premera lm in 64 kg težko. V tretji nalogi je bilo potrebno pokazati veliko spretnosti pri metanju balonov, napolnjenih z vodo, od ene strani poligona do druge strani v razdalji 12 m. V četrti nalogi je bilo potrebno veliko iznajdljivosti pri metanju slamnatega moža preko ovire. V
Ker so opekline zelo .pogoste poškodbe tako v privatnem življenju kot na delovnem mestu, ne bo odveč, če spregovorimo nekaj besed o tem, kako ukrepamo v .tem primem.
Opekline nam poleg zelo hudih bolečin lahko povzročijo hude poškodbe, iznakaženost in včasih celo smrt ponesrečenca. Kakšne bodo posledice, je v .veliki meri odvisno od prve pomoči, torej od tega, kako hitro in kako bomo nudili prvo pomoč.
Kdaj sploh govorimo o opeklinah?
Opekline so poškodbe,, kože, ki nastanejo, kadar pride koža v stik ,s temperaturo .55—60° C (vroče tekbčine, ogenj, električni tok), pa tudi takrat, kadar pride koža v stik z jedrovinami (lugi, kisline).
Včasih so za opekline priporočali razna mazila, olja ter razne povoje na rane. Današnje znanje - o opeklinah opušča te ukrepe in priporoča le hlajenje s hladno vodo.
peti nalogi pa je prišla do izraza dobra pripravljenost v ravnotežju in spretnosti pri prevozu s ko-

Srebrna medalja za 2. mesto v igrah spretnosti
Kako torej ukrepamo? Važno je, da pri nudenju prve pomoči ukrepamo hitro iri pravilno. Najprej odstranimo vir toplote in pa pregrete dele obleke. Če gre za opekline po rokah an nogah, moramo opečen del takoj dati pod curek mrzle vode. Če nimamo pri sebi ‘gumijaste cevi za vodo, polivamo opeklino z vodo iz lonca najprej kakšno minuto, nato vsaki dve minuti. Pri transportu ponesrečenca v ¡bolnišnico moramo na opečene dele telesa položiti mokre ,blazine, ali v mrzli vo-dinamočeno gazo, ali drugo primerno tkanino.
Opekline, ki nastanejo z jedrovinami, so izredno nevarne, zato jedrovino |(kislino ali lug) čim-prej- odstranimo, s telesa. Če nimamo na razpolago nasprotnega sredstva (pri opeklinah z lugi 'kisline in pri opeklinah s kislinami lugi), je važno, da pričnemo izpiranje z vodo prve sekunde po nesreči. Četudi vode ni v bližini, se mora agresivna snov odstraniti z bombanžo tkanino, robcem
lesom jogurtovih kozarcev napolnjenih z vodo. V šesti nalogi so tekmovalci z zavezanimi očmi morali premagovati ovire na poligonu in po napotilih sotekmovalk njej čimprej . izročiti žogo.
V skupnem seštevku točk je zmagala ekipa Partizana Gaberje z 32 točkami, druga Železarna Štore z 28 točkami, tretja LIK Savinja s 24 točkami, sledijo Cinkarna s 24 točkami, TVD Partizan Štore z 21 točkami in Kovinotehna 21 točk. Prve tri ekipe so , dobile kolajne, ostale pa diplome za sodelovanje. Na koncu so se pomerile ekipe med seboj v vlečenju vrvi, ki je prineslo zmagoslavje, ekipi Železarne.
Izredno • domiselne naloge, kjer ni manjkalo smeha, so pritegnile vse nastopajoče in prisotne gledalce. Organizator je pridobil dragocene izkušnje, s katerimi bo v prihodnjem letu popestril program iger, saj bodo odslej »Igre brez meja« potekale tradicionalno v Celju.
Mali
ali drugim delom perila, vendar ne z brisanjem'.
.Pri opeklinah oči je potrebno izpiranje z mrzlo vodo najmanj 15 minut. Pri globokih opeklinah naj velja, da čimprej odstranimo vir toplote, ¡mobiliziramo o-pečen del telesa in ponesrečenca cim hitreje spravimo v zdravstveno službo. Tudi pri lažjih opeklinah ponesrečenca spravimo takoj po nudenju prve pomoči do zdravnika.
Prva pomoč pri opeklinah
MOLIBDEN V LETU 1978
V letu 1978 je svetovna poraba molibdena v zahodnem svetu, kjer ga v veliki meri uporablja železarska industrija kot dodatek pri izdelavi nizko in visoko legiranih jekel, za okoli 3000 ton večja kot proizvodnja. Zato so se znatno znižale svetovne zaloge.
PROIZVODNJA
Proizvodnja molibdena v zahodnem svetu je:v letu 1978 v primerjavi z letom 1977 narasla samo za 3 %. To je bila posledica razlike med povečanjem primarne proizvodnje in zmanjšanjem sekundarne proizvodnje pri bakru. Slaba situacija na svetovnem trgu bakra je imela tudi leta 1978 za posledico-izredno zmanjšanje proizvodnje molibdena kot stranskega proizvoda. To je bil tudi glavni vzrok za kritično situacijo, ki je nastala v preteklem letu pri svetovni proizvodnji te kovine.
Glavni proizvajalec molibdena v zahodnem svetu so ZDA, za njimi pa Kanada in Čile. Količina izdelanega molibdena v letih 1975 do 1978 je bila (v 1000 ton čistega molibdena):
Država	1975	1976	1977	1978
ZDA	48	51	55	58
Kanada	15.	14	15	15
Čile ■	10	11	11	11
Ostali	0,9	.1	1	1
Skupaj	73,9	7?"	82	85
doslej uporabljenega jekla./Problemi nastajajo zaradi vedno večjih osnih pritiskov v povezavi z uporabo vagonov z veliko nosilnostjo in posebnih vlakovnih kompozicij. Kot rešitev tega problema so razvili novo vrsto jekla z visoko trdnostjo', dobro odpornostjo proti obrabi in dobro varljivostjo. To jeklo uporabljajo za izdelavo tračnic, uporabljenih pri izgradnji najbolj obremenjenih železniških prog. Uspešno so jih že'preizkusili v ZDA, Kanadi, Avstraliji, Zahodni Evropi in na Japonskem.
Naftna industrija je pri iskanju novih rezerv nafte in zemeljskega plina razširila svojo dejavnostma arktična področja ¿ekstremnimi klimatskimi pogoji in na velike globine tako na kopnem kakor tudi pod morsko globino. Pri vrtanju v velikih globinah nastopajo temperaturni in korozijski pogoji, ki so zahtevali razvijanje novih vrst posebnih jekel. Ta-morajo imeti visoke trdnostne lastnosti ob istočasni odpornosti proti napetostni koroziji v prisotnosti žveplovodika. Osnova za to so krom-molibdenova jekla s povečano vsebnostjo molibdena in za posebno vrsto, tudi z dodatkom nioba, Te vrste jekla danes že praktično preizkušajo.
IZGLEDI ZA BODOČNOST
Molibden odlikujejo mnogostranske možnosti za tehnično uporabo. Današnje težave z njegovo preskrbo spodbujajo nove raziskave in odpiranje novih nahajališč. Zato lahko tudi v bodoče pričakujemo nadaljnji razvoj proizvodnje in uporabe te, za železarsko industrijo važne in potrebne- kovine.
Povzeto pp jeseniškem železarju št. 31
PORABA
Pe razpoložljivih ocenah kažejo v letu 1978 vSa področja povečano porabo, in sicer v primerjavi z letom 1977 za 7,7 %, Stanje v letih 1975 in 1978 je bilo naslednje (v 1000 tonah čistega molibdena):
Država	1975	1976	1977	1978
ZDA	: 25	.26	27	29
Zahodnoevropske države	30	32	32	33
Vzhodnoevropske socialistične države	7	7	8	9
. Japonska	9	11	11	11
Ostali	5	4 ,	5-	5
Skupaj	76	80	83	87
Tudi na posameznih področjih porabe molibdena je bila razlika v letih 1977 in 1978 majhna. Delež legiranih jekel je padel z 49 na 47 % in za molibden-metal ter kemikalije je bilo porabljeno 1 %.več.
RAZVOJ TRŽIŠČA
Uporaba jekel, legiranih z molibdenom, litine in zlitin ostaja na področjih, povezanih z energijo velika'in š tem tudi vzrok za živahno povpraševanje po tej kovini. Posebno kaže, da je bodočnost..molibdena zagotovljena pri materialih za plinske rezervoarje v'velikih globinah, za plinovode-in naftovode zgrajene v najbolj neugodnih klimatskih . pogojih (leta 1978 je bilo uporabljeno 1,2 milijona ton velikih cevovodov iz jekla legiranega' z Mo), za sončne kolektorje, za dele, ki so podvrženi obrabi v rudarstvu in pripravo rude, kotle pod visokim pritiskom, izmenjalce toplote in druge naprave.
Iz naslednje razpredelnice je razvidna poraba molibdena leta 1978 v odstotkih za posamezna velika industrijska območja.
%
Legirana plemenita	jekla	47
Nerjavna jekla •	'	20
Orodna jekla	9
Litine-in valji ■ ■ ’	J
Super in posebne zlitine	3
Molibden-metal	4
1 Kemikalije	9
Ostalo	1
Skupaj
100
Na kemičnem tržišču so razvili katalizatorje, ki vsebujejo-molibden in vključujejo nova področja uporabe pri vtekočinjenju in vpli-njevanju premoga in za sintezo nekaterih organskih spojin. V preteklih letih so dosegli določen napredek pri uporabi molibdenovih spojin in umetnih materialih kot zaščito pred plamenom in dimom. Zaprti vodno hlajen sistem, ki vsebuje miolibderiovo spojino kot dodatek za zatiranje korozije, so uspešno razvili leta 1978.
V preteklem letu so dobile novo razvite vrste jekel poseben pomen za tržišče molibdena. Posebej velja to za jekla uporabna v avtomobilski industriji, nizko legirana jekla za tračnice kot nadomestilo za nelegirana jekla pri zahtevnejši uporabi, kakor tudi za jekla in zlitine z odpornostjo proti napetostnim korozirnim razpokam, nastalih zaradi delovanja,žveplovodika v globini pod zemeljsko površino ležečih nahajališč nafte in zemeljskega plina.
Strogi predpisi v ZDA, ki zahtevajo do leta 1985 manjšo porabo bencina pri avtomobilih, bodo imeli za posledico med drugim tudi: manjšo težo avtomobilov. Vendar je pri tem postavljen pogoj, da na ta račun ne sme biti ogrožena varnost. To je možne doseči z ekonomičnimi nizko legiranimi jekli in visoko trdnostjo. Pri tem bo imel važno vlogo tudi podatek molibdena. Zato računajo, da se bo že v prihodnjih letih poraba molibdena za te namene precej povečala.
Vedno večje količine po železnici prepeljane železove rude in premoga, zahtevajo tračnice bolj odporne proti obrabi kot so tiste iz
Obravnavane inovacije
Komisija za . gospodarjenje TOZD energetika je na svoji 13. redni seji. pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe: d. Predlog tov. Franca Cmoka, Iva Godiclja in Antona Mušiča iž TOZD energetika št. 437; »Hladilni vložek stabilizator j a. in dus trijskega gorilnika VARJO«, se sprejme. Faktorji- ustvaritvene sposobnosti -so; Cmok in Godicclj 3 a, Mušic .3 b.
Avtorjem pripada na osnovi enoletnega prihranka 207.296,25 din posebnega nadomestila, kitki ga delijo v,‘razmerji! 50,: ;30 : 20.
2. Predlog tov. Leopolda Hrovata iz TOZD energetika št. 467, »Kontrola pretoka kemikalij«,, se. sprejme. Avtorju pripada enkratno nadomestilo.
Komisija, za -gospodarjenje TOZD eloktroplavž ' je na svoji 4. redni; seji pri obravnavi, inovacij sprejela naslednji'sklep:
1. Za predlog tov. Franca 'Kramerja iz TOZD VIT — meh. del. I s št. -269, »Sprememba izdelave prirobniee .za rotor dezintagra-torja«, se ne izplača, drugo posebno nadomestilo, ker predlog
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi dragega moža in očeta Franca Sevšek se iskreno zahvaljujem-vsem, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z nami, darovali vence in cvetje, ter.ga pospremili na njegovi zadnji poti: Posebno se zahvaljujem sode-1 lavcem iz Tovarne traktorjev in vsej delovni organizaciji Železarne Štore za denarno pomoč. Zahvaljujem se govorniku za poslovilne besede pri odprtem grobu in sosedom iz bloka št. 141 za darovano cvetje.
Žena Justina z otroci
ne služi več svojemu namenu, s
Komisija .za gospodarjenje TOZD GKSG je na svoji 1. seji pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe: .
1.	Predlog tov. Alojza Ciglerja iz TOZD GKSG — tes,arji št. 305, »Letve za :oigraje^B nov. proizvod«, se ne sprejme, ker glede na dejavnost TOZD ni primeren.
2.	Za predlog tov. Alojza Ciglerja iz TOZD GKSG — tesarji št.. 179, »Zamenjava šip na žerjavih«, se drugo nadomestilo ne izplača, ker se predlog zaradi varnostnih razlogov ne. uporablja več.;
3.	Za predlog tov. Andreja Lubeja iz TOZD GKSG — tesarji št. 1'66, »Prigraditev pripomočka k stroju za rezanje kock za tlakovanje«, se ne izplača drugo nadomestilo, ker sc predlog trenutno ne uporablja.. |
4.	Predlog'tov. Rada'Kolška iz . TOZD GKSG št. 399, »Preureditev garderob - pri tesarjih«, se sprejme. Avtorju pripada enkratno nadomestilo.
Oddelek za inovacije
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža Franca KRIŽANCA se najlepše zahvaljujem vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovali toliko cvetja, z nami sočustvovali, nam izrazili ustno ali pismeno sožalje ter ga spremljali na njegovi prerani zadnji poti.
Žena z otrokoma
STORSKI ZELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE — Izhaja enkrat mesečno — Uredniški odbor: Gra-' dišnik Frido, Tomažin Anica, - Knez Peter, dipl. ing., Kavka Franc, Renčelj Vlado, Uršič Rudi, Zelič Franc, ing., Zmahar Ivan — odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo.