-----   68    -----
O slovenski zemlji.
Lansko leto so se šale uganjale s početki severno-italijanske vlade, ki si je priklepala deželico za deželico, in si je vsako jemala v last, sarno da se je kak glas za to vzdignil v tisti deželi; zdaj ima tista vlada skoraj celo Italijo v svojih rokah, in njene oči se ozirajo že čez mejnike, kjer je kaj odpertega sveta. Taki dosledki so tudi drugod obudili enake želje, in enako prilastovanje — „au-neksiranje" se pravi z drugačno besedo — se letos že povsod giblje prav živo. Radi bi si kaj anneksirali Francozi, so že tudi nekaj doveršili; radi bi tako storili tudi Mad-žarji, radi se kteri drugi, in kmali bi si za to tukaj ali tamkaj prišli v lase. V Istro, celo do Reke bi radi segli Italijani, in zopet nazaj v Istro do Rase in Novega grada ge ozirajo Horvatje; Medmurje je last Horvatov, pa bi ga radi nazaj dobili Madžarji; Serbsko Vojvodino si iščejo pridružiti Madžarji.
Dokler se tako v daljavi ravsajo za strani in dežele, bi se Slovenci tudi od deleč utegnili šaliti in posmehovati temu anneksiranju; pa unanjih narodov želja je začela že obilno segati čez mejo slovenske zemlje. Italijanom bi se kaj poljubila Gorica iu Terst, še celo Vipava in Postojna; Horvatom bi bila draga Metlika in Cernomelj, tudi Novo-mesto, in blizo nekaj spodnjega Štajerja; kaj še utegnejo poželeti Madžarji — od Ncmcov nečem govoriti. Kaj tedaj Slovenci? Saj to bi bilo treba varovati, kar se jim še ni vzelo; kako daleč tedaj je bil razširjen ali se zdaj še razširja slovenski  narod?
Za stare čase kaj bi se hotio govoriti? Naj se dokazuje in dokazuje, da Panonci, Noričani in tudi Karni so bili slovanskega rodu, ptujci le nočejo verjeti; in če bi stari mejniki imeli moč, zaterditi nove, se nasproti stavi, da stari mejniki so zastarana reč, da le novi veljajo. Vendar celo prazno ni pojasnovanje starih časov; saj toliko kaže, da v srednjih časih so Slovenci, dasiravno bolj razširjeni kakor zdaj, vendar le sred pravičnih mej stanovali.
O srednjih časih pa se vendar sme kaj več govoriti; sej pri vsem prepiru za novo ustavno vredbo dežel je še zmiraj veliko glasov za zgodovinske pravice. Versta  pregledovanja naj se obrača po nebesnih straneh.
V severni strani so Slovenci stanovali po vsem gornjem S taja rji, in še deloma v Avstrii. Saj se bere, da je bavarski vojvoda Tasilo leta 777 h Kremižanskemu samostanu daroval 30 slovenskih kmetov v Slovenskem gor išči (VVindisch-Garlen). Enako so Slovenci segali v Solnograško; zakaj v dneh sv. Jftuperta krog leta 700 se piše, da so razdjali mali samostan sv. Maksimilijana, ki je stal ob Salici v Pongavu. Res da se v poznejem času zgolj Nemci nahajajo v gornjem Stajarskem; pa iz-perva je bilo drugač, dokler bavarski naselniki niso vsega prevzeli. Undrima (Ingering), kjer je sv. Metodi krog leta 760 cerkev za Slovence posvetil, se išče nad Knittel-feldom; enako je bila Ablanica, Jablanice (Aflenz), tudi cerkev iz dni solnograškega nadškofi Adalvina krog leta 865, postavljena za Slovence. Se sedanje dni mnogo imen gor, vod in krajev pričuje o stanovanji Slovencov v severnem Štajarji. Tako gore Pusti gojzd (Pustervvald), Kač, v Laznici (in der Lasniz); tako vode Mura, Marica (Miirz), Bistrica (Feistriz), Lažni ca (Lasniz); tako kraji L j ub n o (Leoben), Tre boje (Trofajah), in celo nemški Gradec (Gratz).
V izhodnji strani so Slovenci deleč iz Štajarskega segali v sedauje Ogersko, tako poleg Rabe kakor poleg Zale; slovenska kneza Pri vina krog leta 840, in Kocel leta
862 sta imela sedež v Z al i boru (Moosburg, Salavar) * tudi Kise k (Giins) in Pečuh (Funfkirchen j sta bila takrat slovenska kraja, kjer je solno^raški nadškof posvetil cerkve. Po prihodu Madžarjev silovitih od leta 891 se je sicer slovenski narod mogel nazaj umakniti, ker se mu je vse s cerkvami vred razdjalo.
V južni strani so Slovenci zadevali na Horvate. Dasiravno so bili ž njimi sorodni, je vendar lastna slovenska meja nižje segala kakor sedanje dni; stari mejniki oglejskega patrijarhata to dajejo na znanje, ker so tisti obsegali južni del slovenske zemlje; kot mejniki solnograške nad-škofije so zaznamovali severni in izhodnji del. Sumberk (Sichelburg) iuVivodiua, ravno kakor Metlika iu 0črno mel j so bile cerkve do poslednjih dni podložne oglejskim višjim pastirjem. Se unstran Kolpe se govorica sem ter tje celo do sedanjega časa močno enači slovenskemu jeziku; ravno taka velja o govorici v varaždinski okolici na eni plati, iu je kdaj več veljala globokeje v isterski zemlji. Terst, Tergeste, to je, tergište, tergišče, že po svojem starem imenu kaže siovensk izvirek.
V zahodnji strani so Slovenci čez Gorico in Beljak dalje razširjeni bili v Furlanijo in v Tiroljsko. Terdo pred Če vdat o m (Cividale) iu na Beli (Moggio) stanujejo še sedanje dni Slovenci, in italijanščina jih še ni za-terla. Pa tudi bistriška dolina (Pusterthal) je bila polna slovenskih naselnikov, ki so imeli stanovališča blizo Agunta (Iunichen) iu pri Slovenski Matarii (Win-disch-Matrai). Vse gornje Koroško je bilo slovensko, tako da se dežela v starih listinah imenujo Slovenija ( Scla-vinia); na pr. cerkev sv Petra nad Špitalom, ki jo je kralj Arnulf leta 891 daroval frizinški cerkvi, se pravi, da leži v slovenski strani (in partibus Sclaviniae). Po vsem gornjem Koroškem, kjer sicer zdaj nemščina gospodari, imena gor, vod in krajev pričujejo za nekdanjo slovenščino; na pr. gore Turi (Tauern), Krav niča (Kravvenzenalpe) ; vode Bela (Moli), Motni ca (Mottnig), Kerka (Gurk), Labota (Lavant); kraji Gornja Bela (Ober-Vellach), Grad (Grades), Breze (Friesach), Grebinj (Griffen), Beljak (Villach).
Kako pa je bila slovenska zemlja kdaj  na drobno razdeljena , io koliko zopet soedinjena?
Kaže se, da se je severna stran slovenske zemlje sploh najraje imenovala Korotan (Carantania) , južna pa Slovenska stran (Marčna Vinidorum); Drava je delala mejo, in tamkaj so zapovedovali bavarski in koro-tanski vojvodi, tukaj pa furlanski. To je veljalo v dneh cesarja Karola Velicega krog leta 800, in nekaj poprej, nekaj pozneje. Za leta 827 in dalje se slovenska zemlja nahaja bolj razdeljena. Ločil se je posebej Korotan (Garanta, Carinthia) ali Koroško v sedanjih mejah, in zraven bistriška dolina, ki je zdaj pri Tiroljskem. Dalje gornja korotanska stran (Marcha carantana superior), ali gornje Štajarsko poleg Mure; in dolnja korotanska stran (Marcha carantana inferior), ali spodnje štajarsko poleg Drave in Save; tudi še Panonsko (Panonia), ali Ogersko med Dravo in Donavo, ktero so pa kmalo Madžarji vzeli. Po tem Slovenska stran (Marcha sciavo-nica), ali sedanje Dolensko med Savo in Kolpo s Sum-berkom vred; in Kraj na (Marcha Carnioliae), ali sedanje 55Gorensko" z delom Notranjskega do Hrušice. V zadnje Istra (Istria), s Terstom vred in delom Notranjskega do Hrušice iu Snežnika; in Furlanija z Gorico in To-minom vred.
Vsaktera teh slovenskih strani je imela svojega vojvoda ali kneza; za Korotan je bil postavljen vojvoda, ravno tako za Furlanijo, za druge strani pa je veljal mejni knez ali markez. Pesamezne strani so se bolj edinile s tem, da je vojvoda imel tudi več knežij v oblasti; na priliko furlanski vojvodi Eberard, Henrik, Berengar in Valafrid   od   leta 846   do 922   so bili zraven tudi   knezi
-----69-----
-------o
isterski, pred ko ne tudi kranjski ; koroški vojvodi Ka rini a n, ArnulfinAribon od Keta 854 do 937 so zapovedovali tudi za korotausko gornjjo in dolnjo stran. Kadar je cesar Oton I. leta 952 svojega brata Henrika I. postavil vojvoda koroškega in furlanskega, je bila vsa slovenska zemlja skupaj združena ; tako je bila tudi se dalje eoedinjena pod vojvodi Otonom leta 996, Albertom leta 1012, Konradom leta 1035, in Ludolfom leta 1077. Res da v taki zvezi dežel niso bili sami Slovenci skupaj, temuč v zahodu tudi Furlani, in v sevcrji Nemci, ki so se čedalje bolj vrivali med Slovence.                  (Dal. si.)
-----    78   -----•
O slovenski zemlji.
(Dalje in konec.J
Drugačne zveze med slovenskimi stranmi so se začele 8 koucom enajstega stoletja. Ko je cesar Henrik IV. leta 1093 Udalriku, oglejskemu patrijarhu, podelil v last Furlanijo, Istro in Krajno, so te dežele za dolgo združene ostale; patrijarhi so se imenovali vojvodi furlanski, markezi isterski in krajnski, ter so čez Furlanijo stavili lastne glavarje, Istro in Krajno pa so dajali v najem ali fevd; ^ Krajno je bila združena tudi Slovenska stran, tako da se je večkrat oboja skupaj štela za Krajnsko. Po takem so bili spervega koroški vojvodi Henrik IV. in V., in En-geibert L in H. od leta 1090 do leta 1161 tudi markezi isterski in krajnski; za njimi so sledili knezi meranski Bertold 1. in II., Henrik II. in Oton od leta 1161 do leta 1230. Potem so patrijarhi do vničenja svojega gospodarstva leta 1420 stavili posebne glavarje za Istro in Krajno; vendar velik del isterske dežele so kmali Benečani na-se   potegnili;   čez   Krajno   pa   in slovensko   stran sta si
^zaporedoma ffospodstvo lasUla Friderik IL, vojvoda av-etrijanski leta 1233, ifi UIrik 111., koroški vojvoda leta 1246. Gornjo in doljno korotansko stran je leta 1148 zdražii Otokar VUI., kuez trunske strani v sedanji gornji Avstrii; in od tedaj se je vsa dežela skupaj imenovala štajarska stran (Steiermark), od mesta Štajarja, kjer je ta knez imel svoj sedež; tudi se je začela šteti za vojvodstvo. Stajarsko je potem leta 1186 došlo avstrijanskemu vojvodu Leopoldu  V^I..  dalje Leopoldu VIL in Fridriku IL
Ceski kralj Otokar 11. je v sredi trinajste^^a stoletja vedil časoma večidel slovenske zemlje združiti s svojo krono. Po smerti avstrijanske^a vojvoda Friderika II. je leta 1246 za de<l.šino nase spravil z Avstrijo vred tudi Stajarsko; po smerti koroskejsra vojvoda Ulrika IlI. je leta 1269 zopet v dedšino dobil Koroško, Krajnsko in slovensko stran, in nektere posestva v Istri in Furlanii, o^erskeg^a kralja Štefana V. pa je prisilil mu to dedsicio pustiti. Vendar to veliko ffospodstvo ni imelo dol^e^a obstanka. Cesar Rudolf L je leta 1276 Otokarja zmag^al, in mu vse posebej pridobljeno posestvo vzel; leta 1282 pa je Avstrijo, Stajarsko, Krajnsko in slovensko stran podelil svojima sinoma Albertu in Rudolfu, in leta 1286 je Koroško dal goriškemu knezu Majnardu IV. Po smerti vojvoda Henrika je tudi Koroško doslo avstrijanskima vojvodama Albertu in Otonu, in tako je bil veči del slovenske zemlje združen pod avstrijanskimi vojvodi iz habsburške rodovine, in je ostal  v njihovi  posesti.
Med tem se mora pomniti, da so nekteri deli slovensko zemlje imeli se posebne erospode. Gorica je bila po oglejskih patrijarhih krog leta 1079 dana knezoma Majnardu in Engelbertu; njuni nasledniki, goriški knezi, so si časoma mnogo druzega posestva pridobili, in so se potem bolj samosvojne šteli. Tomin so goriški knezi dobili leta 1320 v najem, po raznih prepirih s patrijarhi jim je časoma v last ostal. Vipava in Postojna z doljno Pivko ste iz rok oglejskih patrijarhov krog leta 1320 došle goriškim knezom v najem, potem pa leta 1336 avstrijanskira vojvodom; leta 1351 jim je cesar Karol IV. obojo posest poterdil. Kras je za en del leta 1266 prišel Ugouu De-viuskemu v najem, ravno tako gornja Pivka s Premom; njegovi nasledniki so si časoma še drugi del Krasa do Reke polastili. Poslednji devinskih knezovUgon je leta 1374 svoje posesti zročil v oblast avstrijanskih nadvojvodov, ter 66 je odpovedal oblasti oglejskega patrijarha.
Pa ženska knezi j a v Istri, in Metlika v slovenski strani ste po cesarskih podelitvah že leta 1090 došle v last koroškim vojvodom, krog leta 1156 pa meranskim knezom; po smerti kneza Otona je leta 1248 obe kuežii podedoval Majnard IIL, goriški knez, in za njim sta jih imela v delež Albert IIL leta 1279, in Albert IV. leta 1302. Ko je poslednji knez leta 1374 umeri, je Metliko in Istro zapustil avstrijanskima nadvojvodoma Albertu III. in Leopoldu IlI. za dedšino. Ta nadvojvoda sta po tem ravno leta 1374 v Ljubljani zbrala stanove iz Krajn-skega, slovenske strani, Pivke, Krasa in Istre: stanovi so se v eno zedinili, in so si zbrali Ljubljano za središče.
Sumberški kraj se je kdaj in celo do novejšega časa prišteval k slovenski strani, in je bil po takem poprej podložen koroškim vojvodom, po tem pa avstrijanskim vladarjem. Pričajo to stare listine. Leta 1248 in 1251 je vojvoda Bernard veliko posestev pri Sumberku in starem Priseku podelil Kastanjevskemu samostanu; leta 1286 sta Nikolaj in Gerloh Sumberska zvestobo prisegla vojvodu Majnardu zastrau svojega grada; in leta 1476 je cesar Friderik IV. ondi postavil JernejaMindorferja za oskerbnika.
Reka, ki sicer po narodni strani je šteta k Horvatii, je bila vendar v srednjem času vedno ločena od tiste. Kar je cesar Karol V^eliki   Istro in Liburnijo spravil v svojo
last, je Reka ostala pod oblastjo frankovskih in po tem nemških cesarjev; poskušnje Horvatov leta 820 in pozneje, je niso mogle osvojiti, in leta 1026 jo je z drugimi primorskimi kraji vred cesar Konrad II. dal puljskerau škofu v dar. Reko so potem razni gospodje imeli v najemu ali fevdu, in leta 1300 jo je prejel Ugon devlnski; ko je njegov rod imel izmreti, je zapuščina prišla leta 1374 avstrijanskim nadvojvodom v oblast, namreč Albertu III. in Leopoldu IIL, in po takem je ostala s Kraj ns ki m združena.
Te rs t je iz oblasti bizantinske leta 788 z drugo Istro vred prišel v roke cesarju Karoln Velikemu, gospodstvo čez mesto je potem leta 948 kralj Lotar II. podelil ter-žaškim škofom. Mestnjani so se pozneje leta 1236 od gospodstva škofovega odkupili za denar, ki so ga dali škofu Janezu; ker pa so jih večkrat Benečanje nadlegovali, ki so nekterekrati tudi mesto posedli, so mogli pomoči iskati pri oglejskem patrijarhu in goriškem knezu; leta 1382 pa so se zročili v varstvo avstrijanskemu vojvodu Leopoldu IIL Odslej je bil Terst v zvezi s Krajnskim, dasiravno ne prav na  tesno.
Celjska knežija se je iz štajarske dežele izločila, ko je cesar Ludevik IV. leta 1341 saneškega gospoda Friderika povzdignil v grofovski stan. Knežija se je povečjala po fevdih, ki so jih oglejski patrijarhi, avstri-janski vojvodi in nemški cesarji podelili Frideriku in njegovim mlajšim na Krajnskem in Koroškem, zlasti Radoljco, Lož, Ribnico in Kočevje; od cesarja Sigismunda pa je prejel več gradov in tudi celo Zagorje na Horvaškem, to je gorati svet od izvira Sotle do njenega iztoka v Savo. Pa poslednji knez Ulrik IL je bil po razžaljenih sinovih junaškega Janeza Hunjada v Belem gradu leta 1456 umorjen. Celjska knežija je potem došla cesarju Frideriku IV. z vsemi gradovi na Krajnskem, Štajarskem in Koroškem; Zagorje pa in horvaški gradovi so zopet prišli k horvaški kroni.
Po teh razlagah iz srednjega časa se kaže, da s 1 o-venska zemlja ima na južni strani ob štajarski in krajnski meji zadosti zate rj ene mejnike; če bi južni sosedje na Horvaškem hoteli kaj sebi prilastiti, bi se jim poprej utegnilo reči: Snmberk, Reka, Terst je naš; pustite Terst, dajte Reko in Šumberk nazaj. Na zahodnji strani v Furlanii so sicer nekteri slovenski
v
kraji, namreč Šempeter in Rezija, leta 1420 prišli Benečanom v oblast, ko so tisti ustajo furlansko podpiraje de-želsko gospodstvo oglejskih patrijarhov vničili; pa posestvo oglejskih patrijarhov je bilo več slovensko kot italijansko, in še ostale slovenske kraje na Furlanskem so dostikrat koroški vojvodi in goriški knezi imeli v najemu ali v la-stini; in tedaj bi slovenska zemlja ne samo po narodni, temuč tudi po zgodovinski strani še nekaj nazaj smela tirjati, ne pa tje dajati. Razun furlanskih Slovencev je tudi mnogo isterskih bilo pod beneško oblastjo, ki so blizo do najnovejšega časa ločeni od bratov bili. Kar pa se tiče izhod nje strani na Ogerskem, so sicer ostali Slovenci med Muro in Rabo že od leta 900 v madžarski oblasti, vendar so se po narodnosti vedno ohranili, in če bi samo postava narodnosti veljala, bi jih slovenska zemlja še smela nazaj tirjati. Daleč pa bodi sila madžarska po še kterem kosu slovenske zemlje; zakaj če je kteri ogerskih kraljev, kot na pr. leta 1270 in 1290, svojo roko stegoval po Štajarskem, slovenski strani ali Metliki, je bil tudi junaško nazaj zavernjen.
Toliko o srednjem časa; bodi še nekaj besede o novem času.
v
v začetku novega časa leta 1492 je bilo tedaj Stajarsko in Koroško, dasiravno v severni strani že zlo ponemčeno, dalje Krajnsko, slovenska stran, Metlika, Pivka, Kras in Istra, tudi Terst, še celo Reka in Snmberk skupaj združeno pod oblastjo avstrijanskih vladarjev. Ko je leta 1500 poslednji knez Leonard umeri,  je  tudi  goriška knežija   za dedšino   prišla  ce*
-----    79    -----
sarja Maksimilijana I.; in tako je bila skoraj vsa slovenska zemlja skupaj podenim^ospodstvom, ID je tudi tako ostala. Cesar Karol V^ je leta 1522 sicer hotel en del te zemlje od Avstrije k Španii predjati; pa stanovi so se uperli, in početek je zastal.
Vendar slovenska narodnost se je kroali po tem na južni strani začela nekaj manjšati. V sili grozovitih turških napadov je mno^o keršanskih Horvatov in Serbov pobegnilo iz prejšnih stanovaiišč, in si je iskalo novih selišč na južni meji slovenske zemlje — Uskoki se imenujejo ti pribežniki. Med letom 1532 Jn 1540 je tacih pribežnikov mno^o prišlo čez Kolpo proti Cernomlju, Vinici in Poljanam; zatoraj je ondi sem ter tje govorica ne toliko horvaška, temuč serbska, in obred deloma greški. Takrat so tudi Vlahi ali Rumuni prišli na Kras proti Munjam in Roču, ki še hranijo svoj jezik. Zopet so se med letom 1545 do 1550 iu še leta 1595   takošne   trume   vselile   na   šumberškem   svetu,   pri
v
BV. Križu, Čatežu in pri Metliki; samo od kostanjevskega in pletarskega samostana se jim je dalo 107 kmetij, in posestnik priseškega grada si je svoje stanovališče pozidal v to stran Gorjancev; zatoraj se je tudi tukaj jezik pohor-vatil in poserbil, obred pa tudi po greškem ustavil.
Nekaj pozneje leta 1579 so greški naselniki prišli proti Pulji, dalje v druge isterske strani Arbanaši leta 1592, 1623 in 1647, Horvatje leta 1517, in Morlaki leta 1624. Po vseh teh naseljencih je bila tudi v Istri slovenščina na manjši prostor stisnjena.
Vendar pri takem naseljevanji horvaškega in serbskega ljudstva meja slovenske zemlje ni bila precej ukratena. Humberški kraj se je le še štel h krajnski zemlji, poveljnika vojaških naseljencev so stavili, in vojake same so pročevali krajnski stanovi skoraj do najnovejšega časa, kakor popisuje Valvazor v svojih bukvah, in tudi kaže na svojem zemljevidu. Še le v dneh cesarice Marije Terezije krog leta 1764 je bila vojaška meja po novem reda osnovana, in takrat je bil šumberški kraj res pridjan Sloinskema polku; fari Šumberk in V^ivodina pa ste bile leta 1787 pridjane k zagrebški škofii.
Tudi Reka je le še dolgo ostala ločena od Horvatije; sicer s Krajnskim ni bila neprenehoma združena, bolj po vojaško je bila obravnana, in je imela svojega glavarja, po cesarski volji postavljenega. Še le leta 1776 je bilo to mesto z bližnjimi kraji kot horvaško primorje pridjano k drugi horvaški zemlji; leta 1814 pa, ko je po kratkem ptujem gospodovanji zopet došlo k Avstrii, je bilo dano k teržaškemu primorju, in še le leta 1822 od ondot zopet odločeno, in za ogersko primorje šteto; vendar leta 1848 je bilo zopet k Horvatii pridruženo. Temu nasproti se mora pomniti, da so leta 1547 z ogersko krono vred tudi ogerski Slovenci prišli pod avstrijanske vladarje.
Teržaško mesto sicer v novem času ni hotlo ostati v tesneji zvezi s Krajnskim, temuč se je samo vladalo; vendar po takem ni bilo odcepljeno od slovenske zemlje, razun kolikor se je samo sililo poitalijančiti se. V najnovejšem času leta 1797 pa je tudi kos slovenske zemlje v Istri in v Furlanii, ki je bil pod beneško oblastjo, prišel pod avstrijanske gospodstvo, in tako je čez več sto let cela slovenska zemlja pod edino vlado bila združena.
V francozki vojski se je slovenska zemlja še enkrat med dvoje gospodstvo razcepila; Štajarsko in pol Koroškega je leta 1809 ostalo pri Avstrii, Krajnsko, Primorje in pol Koroškega je spadlo k Francii, in tista je tudi meje slovenskih strani po svoje razstavila. Vendar to raz-cepljenje je le kratek čas terpelo; leta 1813 je zopet vsa 8lovenska zemlja skupaj prišla pod avstrijansko vlado. Sicer so Slovenci razdeljeni v več kronovinah, pa v poslednjih časih vendar vlada nekako več čista njih narodnost, iu je namenjena tista pravična biti. Sicer ostaja to resnica, da slovenska zemlja, dasiravno pod enim vladarjem,
vendar ni združena v eno deželo ali kronovino, temuč j# razdeljena med več dežel, in njeni narod je pomešan & ptu-jimi narodi, z Nemci, Italijani in Madžarji, pa tudi » sorodnimi Horvati. Vendar je zdaj slovenski svet manj razdeljen, kakor kratke leta francozke vlade od leta 1809 do 1813L Takrat je bilo Koroško razcepljeno v dva kraja, namreč francozkega in avstrijanskega; Krajnsko je zgubilo kraje v Primorji in Istri, ki jih je več ko 400 let štelo med svoje; Devin in Vipava sta spadla k Istri, Prem, Novi grad, Ka-stav in Pazen k Horvatii. Avstrijanska vlada je leta 1814 zopet soedinila Koroško, in Kranjskemu povernila Prem io Vipavo; Kastav, Novigrad in Devi& pa je dala k Intri io Gorici; od Koroškega pa je odcepila kanaljsko dolino in jo dala Italii.
Po takem je slovenska zemlja razdeljena v š e s t e r o strani, v štajarsko. Koroško, Krajnsko, Primorje, Beneško iu Ogersko; pa samo na Krajnskem je sU-venski narod v veliki večini, v drozih deželah je na man}-šem, zlasti na Ogerskem in Beneškem. Na Krajnskem je med 457.330 stanovavci 432.890 Slovencev, bodi si, da se malo Horvatov pri Metliki in Kostanjevici ne odšteva. In le 24.440 Nemcev, zlasti v KočevjI, VVeissenfelt^u in Ljubljani. Na Štajarsko m je med 1,070.750 stanovavci 328.200 Slovencev v južni strani, in 742.550 Nemcev v severni strani; meja slovenskega naroda gre čez Radelj^ Remšnik in Plač proti Muri, po tem za to reko, in prestopi Dravo pri Rad;s:oni. Na Koroškem je med 332.900 stanovavci 110.500 Slovencev v južnem delu, in 222 400 Nemcev v severnem delu; meja slovenskega jezika gre od Pontabla čez hrib v Ziljsko dolino na Berda, po tem čez Dobrač, prestopi Dravo pod Beljakom, gre nad celjovskim jezerom proti Gospejsveti, prestopi Kerko, gre nižje na Grebenj, se bliža Dravi pri Labodi, in gre zopet višje proti Radiju. V Primorji je med 539.430 stanovavci 226.100 Slovencev na Goriškem, v Terstu in v severni Istri, 115.830 Horvatov v Istri in na kvarnerskih otokih, in 187 500 4la^ lijanov, meja slovenskega naroda gre na Goriškem čez Monfalkon, Gradiško in Karmin, v Istri od morja pod Piranom ob Dragonji, po tem čez Jelovice in Novigrad proti Bistrici. Na Beneškem je med 2,484.250 stanovavci 30.450 Slovencev, drugi so Italijani; Slovenci stanujejo v farah sv. Petra in sv. Leonarda pri Cevidatu, potem v Rezii iu na Beli do Pontabla. Na Ogerskem po starih mejah je med 8,550.000 stanovavci le 49.350 Slovencev, drugi so Horvatje, Serbi, Slovaki, Runnjaki, Madžarji iu Rumuni; slovenski narod ima svoje meje od Rabe pri sv. Gothardci čez Hodoš,- Kobilje in doijno Leudvo do Mure.
Pri sklepu razlaganja srednjega časa se smejo pristaviti nektere politične ali deržavnopravne opazke. Ko so koroški vojvodi zraven Korotana, Krajne in Istre dobili tudi Furlanijo in še Verono v najem, se s tem Korotan, Istra in Krajna niso pritalijančile, namreč se je s Furlanijo vred tudi Verona prihranila za lastino nemških cesarjev. Oglejski ali akvilejski patriarhi so se sicer deloma šteli za italijanske kneze; pa s tem njih posestvo, ko so iz cesarskih rok prejeli Furlanijo, Istro in Krajno, ni spre-minilo svoje prejšne lastuije; Krajna in Istra in Furlanija so ostale vrata, nemškim cesarjem odperte do Italije. Be-nečanje so patrijarhom vzelidel Istre; za to pa Istra, ravno tako kol Dalmacija, Moreja, Moreja in greški otoki, ni še dobila italijanskih mejnikov. Enako tudi na drugi strani. Celjski vojvodi so poslednji čas prejeli horvaško Zagorje, tudi ime horvaškega in slovonskega bana; zatoraj pa Celje ni še spadlo pod ogersko krono, ravno tako kot Zagorje ne pod nemško. Bilo je to le združenje po osebi, ne po reči (Personal-Union, ne Real-Uuion).
Dalje so višji deželni gospodje posamezne strani, mesta in grajsine dajali v najem ali fevd malim gospodom; take najeinšiue pa višje lastine ali krajevega značaja ni se kar v prek spremenile.  Na primero: Vipava je iz patrijarhovih
\
-----   80   ----
rok leta 1275 dosla Ulriku Sofenberskemu, in leta 1313 Vernerja Portiskemu, ki sta bila oba iz italijanske strani; v Cerknici in na Pivki je leta 1299 kmetije prejel Janez Videmski; Postojna je bila i. 1327 zrocena Bernardu Strassoldskemu, in v Jami ^rad Bertoldu Atem-skemu. V^si ti kraji pa se za tacih na pol italijanskih gospodov voljo nmo se ločili od Krajne in Istre. Enako je tudi tukaj zopet na drugi strani. Medjimurje je dobil leta 1406, in Zagorje celjski knez Herman leta 1421 iz rok ogerskega kralja Zigismunda, pri tem je bilo vender le liorvaško Zagorje kot Medjimurje, in ne Stajarsko. Tako tudi je Metlika bila leta 1578 kot v zastavo prodana grofu Alapskemu, za njim je prišla na grofe Frangepanske, in dalje na zagrebški stolni kapitel; krog leta 1670 jo je zopet kupil grof Volbenk Vincenci Vacenberski, od njegove rodovine je zopet pred letom 1727 prišla na zagrebški kapitel, kteri jo je pa leta 1792 prodal Jožefu Zavinšeku za 40000 gl. Zatega voljo se je vender Metlika vedno štela k avstrijanskim nemskoslovenskim deželam in stala pod krajn-skimi glavarji in stanovi; ravno tako kot Mehovo pod Novim mestom, ktero je leta 1393 kupila Katarina vdova Štefana Modruškega. Naj to služi v pojasnjenje drugotnih vgovorov.
Kar je tukaj pisano o slovenski zemlji iz srednjega in novega časa, se opira vse na pravne listine in zanesljive naznanila, kterih marsiktero se je še le v poslednjih letih odkrilo — vsacega ni bilo mogoče v tem spisu posebej na-vestiti. Ta sostavek pa noče nikogar žaliti, ne drugo-rodnih sosedov na severni, izhodni in zahodni meji, še manj pa naših sorodnih bratov na južni strani, ki se v sedanjih dneh glasijo in borijo ne samo za svoje narodne pravice, temuč tudi za tiste bratov Slovencov. Deloma je hotel ta sostavek razširiti historično vednost, in če vsemu ni zadostil, naj razodenejo drugi, kterl so kaj več našli; deloma je hotel pravico slovenskega naroda pojasniti, če tako pojasnjenje mj utegne pomagati k temu, da bi se Slovencem tudi dalo, kar je pravo.                                                        Hicinger.
-—   81-----