Izdanje za petek 16. Julija, 1897. 84. številka. (T ^^ T ^trtek »večer dne is. jalu« i8®7.) Tečaj XXII. „filDINOBT" Uhaja po trikrat na teden v testih i a* danjih ob lovklh, 6«t»tkih ln lobotalt. Z jutranje ladanje iz-haja ob 6. ari zjutraj, vežemo pa ob 7. ari večer. — Obojno ladanje stane : ■a Jeden mesec . f. 1.—, iiven Avstrije C. 1.50 " trt mesec. . „ 3,— . a . 4.50 >• pol lete ... 6.- ; 1 , 9,-w tm leto ... 12.- . . . ia.-Ntreteln je plačevati aapraj it uriik« ar« priložene larainlne se aprava aa azlra. Posamične itevilke ae dobivajo v pro> dajslnloah tobaka v lratu po M nvČ. laven Trata po 4 nvc. EDINOST Oglasi M račune po taTifn v petitu; e» naslove l debelimi črkami ee plačuje prostor, kolikor obsega na radnih vrstic. Poslana, osmrtnioe in javne zahvale, domači oglasi itd.se računajo po pogodbi. ▼si dopisi naj se pošiljajo uredništvo ulica Caserma it. 13. Vsako pismo nora biti frankovano, kor nefrankovana se na sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase spre> jema upravniitvo ulica Molino pic* oolo hftt. 3, II. nadat. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte reklama oije so proste poStnine. 81 , F «NMMN i« mm" Istrskemu kmetovalcu v prevdarek. Na PomjanSčini, dne 14. julija 1897. Gospod urednik 1 Zadnje čase pišete jako pesimistično o našem položaju na Primorskem. In ne zastonj, kajti brutalnost italijanskih nasprotnikov presega že vse meje; postopajo namreč se Slovani uprav na nečuven način. Seveda, kedor jih pozna, dobro ve, da imajo za to svoje gotove vzroke. Italijani so upali za gotovo, da dobojo na Primorskem vse mandate v svoje roke, razun dveh ali treh. A vsaj za jednega so se prevarili silno. Od tod toli jeze v njihovem tabora, da-si naši volilci niso zakrivili druzega, nego da so volili po svoji svobodni volji in želji. Uprav tega pa ne dopuščajo italijanski nasprotniki, kajti pri njih je terorizem doma, to je njihovo poglavito orožje. Gorje mu, kdor se jim ne ukloni! Kes je, da so deloma minnli nemiri v posamičnih krajih. Sicer pa, saj ste čuli, da so nemire provzročali le Slovani! Italijani so pa baje nastopali le posamično, in še takrat napadeni (I?). Nekdo je videl cel6 posamičnih dečkov, ki so zagnali eem pa tje kak kamen na nemirne slovenske mladeniče. Pa kaj naj bi storil deček, tudi če je že preko 20 leti To so bile le igrače, ker tako ni bil obsojen nikdo iz Kopra ? 1 Kdo drugi, nego pripravniki v Kopru so sami provzročili nemire ?! To nam najbolje spnčuje dejstvo, da je bilo toli pripravnikov obsojenih! Gospod ravnatelj Markelj bode menda silno vesel, da je toli pripravnikov prišlo v ječe! Kaj ne, ljubljanski slovenski profesorji bi storili vse drugače, nego so njihovi kolegi storili v Kopru! Tam ni bil nihčo izključen, a v Kopru toli krivih zaprtih — no, hoteli srno reči drugače. Razumete me cenjeni čitatelji! Da se v resnici zgodi tako, mislila je za gotovo italijanska gospoda in njihove podrepnice v Kopru. Seveda, nedeljskih plačanih razgrajačev niso videli gospodje; onih, ki so uprizarjali nemire za PODLISTEK Fromoot mlajši & Risler starši. 148 ROMAN. — Francoski spisal Alphonse Daudet, preložil Al. B. — Tudi Risler je delal neumorno. Povračujoče se blagostanje ni kar nič izpremenilo njegovega samotnega življenja; prej ko slej se je moral dvi-gati ropot njegove tiskalnice do najvišega podstrešnega okna v hiš), ako ga je hotel doseči, in nič manj ni bil zmeren, nič manj molčeč nego poprej. Nekega dne pa se je razglasilo po tvornici, da je bil jeden izvod tiskalnice na veliki razstavi v Manchestru venčan zlato svetinjo in da je s tem dobil ta'fo rekoč oficijelno potrdilo svoje vrednosti. Madame Georges je Risleija, ko je bil čas za zajutrek, poklicala na vrt, da mu .sama naznani to dobro novico. Ponosen nsmev mu je zasijal ua mračnem, postaranem obrazu ; nečimernost izuajditelja, zavest vspeha, posebno pa trdna nada, da je sijajno zopet popravil nesrečo, v katero je pahnila tvrdko njegova žena, vse to ga je za trenotje delalo v resnici srečnega; stisnil je Klari roke ter mrmral kakor v starih boljših dneh: .Tako sem srečen... tako srečen 1" A vendar — kako drugače so zvenele te besede 1 brez vznosa, brez nade, samo zado- 25 nč. na dan, ali za žganje. Sicer je pa vse nekako pomirila ta neznosna vročina ; o napadih se ne čaje več, najbrže zato ne, ker gospodje ne plačajo več. Celo zadnja veselica »Lege Nazionale* v Kopru se jim je izjalovila, kajti udeležnikov je bilo nepričakovano — malo, tako, da morajo baje računati z zgubo. Tudi zborovanje polit, društva italijanskega se ni prav obneslo v Kopru, prišlo je do nezboro* vanja, ker je bilo prevroče v eksaltiranih glavah. Bodemo videli v drugič kaj bolj absurdnega in nespametnega, ker pametnega itak ne pričakujemo od takih ljudi. Ker Italijani niso dosegli ničesar na ta način, ali vsaj povoljnih vspehov ne, tedaj so napeli druge strune. Ljudstvo hočejo materijelno uničiti polagoma. Zato so si ustanovili v Trstu nekako posojilnico »Banca agricola", kjer baje dobo vsakdo lahko posojilo za nizke obresti. Lepo in človekoljubno delo, a na videz! V resnici pa preti našemu prostemu ljudstvu velika nevarnost, katero kaj dobro podpira slaba letina vsako leto. Istrski kmet, večinoma vinogradnik, je že tako zgubil svoj zaslužek, ker ne bode imel več vina za prodajo. Kmetija, ki mu ne donaša niti za vsakoletne davke, propada, ker je deloma zadolžena, in sedaj mu stoji za hrbtom še italijanski prilizojenec, ki mu kar usiljuje lepo posojilo! E, kedo bi si ne izposodil vsaj toliko, da poravna dolgove z večini obrestmi ? 1 Tako utegne misliti sicer dober človek in predno se zave, seježeujal za vselej! Taka eden, tako drugi, in tema bodo sledili še mnogi. Po Istri pa je že vsled tega velika ne* varnost, ker je ljudstvo po največ zadolženo pri istih italijanskih nasprotnikih, ki so sedaj zasnovali to posojilnico. Kmetovalec plačuje nasprotnikom precej visoke obresti, ako ne plačuje redno, se obresti kapitulizujejo; in z obrestmi je žalibog često zastal silno! Terjal ga ni navadno nihče; le pred volitvami dobiva kako pretilno pismo, katerim ga poživlja italijanski upnik le zato, da prisili voljstvo radi dobro pogojene naloge — drugega nič! Zvonec je zazvonil, kličoči k nadaljevanju dela, in kakor vsaki drugi dan, tako se je tudi danes Rialer vrnil k svojim rUarijam. Čez malo časa pa je zopet prišel doli; vest ga je vendar bolj ganila, nego je hotel pokazati. # Begal je po vrtu, večkrat prišel mimo blagajnikovega okna ter se očetu Planusu tužno nasmejal ikozi ograjo. „Kaj mu je neki ?" se je povpraševal starec. „Kaj neki hoče od mene?" Ko se je znočilo slednjič in je Planus hotel zapreti pisarno, predrzuil se je Risler pristopiti in ga nagovoriti: „Planu?, stari prijatelj, jaz bi rad...' Za t^onotje je umolknil. »Poprosil bi te, da mi bi dal tisto pismo... saj se spominjaš ?... malo pismo in zavitek..." Žiga ga je pogledal strnč; v svoji brez-skrbnosti si je domišljeval, da Risler ne misli več na Sidcnijo, da jo je pozabil popolnoma. „Kaj ?... ti bi hotel ?... .No, da... mislim, da sem to pošteno zaslužil in da smem slednjič misliti tudi na-se, ko sem toliko časa mislil samo na druge". „Prav praviš !" je odgovoril Planus. ,Čuj torej, kai storiva. Pismo in zavitek inaam doma, v Montrougeu. V Palais-Royalu lahko skupaj jeva, kakor svoje dni — se li spominjaš ? — jaz bodem dolžnika na voliiče za svojo stranko. Kadar je volil »prav" ali „bravo", potem se zopet ne zmeni nihče zanj. Kakor je italijanska gospftda vedno, pred volitvami in med volitvami, terorizovala svoje dolžnike, tako jih bode gotovo silila sedaj vzeti sojilo v njihovi posojilnici. Prekanjeni italijanski lisjak imel bode na ta način dvojen dobitek: svoj kapital lahko dobi povrnjenega z vsemi zastalimi obrestmi, a na drugi strani pa še bolj priklene na svojo stranko nevednega kmetiča, ki je mislil, da se je rešil iz krempljev nasprotnikov. Tako si naj-popred Italijani privežejo svoje zveste pripadnike k svojim jaslim, a med tem bodo lovili tudi druge. Zato bodo že skrbeli njihovi agentje. Pridobivati si vedno več pristašev, ki bodo moralično prisiljeni vselej voliti z italijansko stranko, to je prvi namen italijanske posojilnice . Banca agricola" Toda to še ni edini namen tega zavoda. Italijanska gospdda nikakor niso toli idealni v svojih namenih, da bi kar tako, brez vsake materijalne koristi, natanovljali posojilnice in trosili denar. Žalibog, da je velika večina istrskih ljudi med slabimi plačevalci. Da je tako, krivi so Italijani, ker so tudi na ta način demoralizovali ljudstvo edino le zaradi volitev. Posojevali so namreč silno radi, a tudi Čakali na obresti ali kapital. Tako je kmet zlezel v dolg do grla — zgubljen je bil. Od tistega trenotka ga gonijo na volišče kakor nemo žival. Temu načinu se je nekako privadilo ljudstvo i saj pripoznava samo, da so mnogi zato zlezli tako v dolgove, ker jih niso terjali pravočasno. In za to slabo stran istrskega ljudstva znajo predobro italijanski gospodje. In uprav zato so si ustanovili za nas nepotrebni denarni zavod .Banka agricola**. Lahko rečemo, da je to nekak začetek uvajanju tako imenovanih kolonovl Kajti gotovo je, da vsaj dobra polovica dolžnikov nove posojilnice ne bode plačevala vsakoletnih obrestij. Mnoge tudi terjal \ ne bode nihče, in sicer s posebnim namenom ne, ki naj ostane tajen dolžnikom. (Zvrsetek pr.) gostitelj in tvojo svetinjo proslaviva s steklenico zapečatenega... kakega finega. Potem poj Ješ z menoj v Montrouge, izročim ti tvoje stvari, in ako ti bode prepozno iti domov, pripravi ti gospodi-čina Planusova, moja sestra, posteljo in lahko spiš pri nas. Prijetno je bivati tam zunaj... kakor na kmetih. Jutri zjutraj pa se ob sedmih s prvim omnibusom odpeljeva v tvornico. Pojdi, rojak, razveseli me t Sicer moram misliti, da si še vedno hud na starega Žigo..." Risler je privolil; do tega rnu ni bilo dosti, da bi proslavil svojo svetinjo, pač pa tla bi par ur prej dobil v last malo pismo, katero citati je zaslužil pošteno. Moral se je obleči; to je bil nenavaden dogodek, kajti že pol leta je neprestano nosil svoj delavski jopič. Vsa tvornica se je razburila in gospej Fromontovi so takoj poročili: .Madame... madame... gospod Risler pojde ven!" Klara je gledala za njim skozi okno, in njegova visoka, od tuge upognjeua postava, ki se je težko opirala ob Žigovo roko, je napravila naujo globok, čuden, nepozaben utis. — Na cesti so po* zdravljali Rislerja zanimanjem od vseh stranij; vsaki prijazen .dober dan" mu je ogrel srce — trebalo mu je naklonjenosti; a ropotanje vozov ga je mamilo. (Pride še.) Politlike vesti. V TRSTU, dne IS. julij* 1897. Ali se ne upajo? Včeraj je imel svojo sejo občinski zastop v Gradcu. Na pritisk od nemško-nacijonalne strani, da bi tudi občina graška odpovedala izvrševanje poslov prenesenega dalokroga, je izjavil župan, da občina tega ne more storiti vsled zakonito veljavnih določil. Potem pa so gospodje vendar-le storili svojo neniško-nacijonalno-obstrukcijonistiško neavstrijsko dolžnost, Vsprejeli so namreč dve resoluciji v obrambo onih, ki so v Hebu zasramovali državno avtoriteto pluvaje v obraz državnim organom. O ta nemška „Gemein-burgschaft*, ki je zmožna — vsega! Iz Belegagrada zatrjajo, da so neosnovane vse vesti, ki so se bile raznesle o mobilizaciji srbske vojske. Ali izda kaj ? Iz Carigrada javljajo, da vsi odgovori, došli sultanu od raznih vladarjev, svetujejo istemu popolno zaresnostjo, naj odneha ob vprašanju uravnave meje. — Cesar Viljelm da je odgovoril, da njega vlada še enkrat prouči zahteve sultanove. — Veliko ostreje da se je izjavil car Nikolaj. Le-ta je zagrozil baje sultanu, da pride do represalij v Mali Aziji ako Turčija skoro ne ostavi Tesalije. Sultanu se je inanda zdelo, da vendar ni kar tako, da bi človek uganjal svoje .špase" s tako silo, kakoršua je Rusija in je odgovoril modro, da on se svoje strani rad ustreže zahtevi carja Nikolaja. Toda ua visoki porti so prefrigani ljudje, da si veduo drže odprta jedna vrata, skozi katera morajo zbežati, da jim je potem mogoče storiti, kar hočejo oni. Tako je tudi v tem slučaju pristavil sultan modro, da odklanja vsako odgovornost sa posledice, ki bi utegnile nastati, ako Turčija popolnoma ostavi Tesalijo. Iz turškega prevedeno na slovenski se glasi to: jaz sultan zaukažem — ako že tako hočete — svoji vojaki, toda vojska se najbrže upre mojemu ukazu in jaz, sultan, bom — jako zadovoljen žnje uporom. Saj je že poznana ta dvojua igra turške diplomacije : ob zeleni mizi delajo obljub?, za hrbtom, po stranskih potih pa lami skrbe za to, da se ne morejo izpolniti te obljube. Tako dvomno igro igrata tudi sedaj z Evropo sultan in njegova visoka porta. V potolaženje plašljivih duhov pridodaje ko-respondenčni urad. da med ljudstvom ni opaziti dosedaj nikakega gibanja, le uraduiki, častniki in duhovščina da se protivijo ostavljenju Tesalije.Vsa agitacija pa da izhaja le od navadnih spletkarjev. Kje pa da je iskati teh spletkarjev, tega ne pove korespondenfiui urad. Teh spletkarjev je iskati po naših nazorih le med turškimi velikaši; v tem dejstvu tiči zapreka, da po skoro dvomesečnih pogajanjih še vedno ne vemo, kedaj se sklene in da-li se — tj je uajbritkeje — sploh sklene mir?! Prašanje je torej še vedno odprto, da-li kaj izd& pritisk od strani vladarjev? Različne vesti. Občni zb.r pol. društva „Edinost", se bode vršil prihodnjo nedeljo po nastopnem dnevnem redu: Nagovor predsednika, poročilo tajuika, poročilo blagajnika, poročilo pregledovalcev računov, poročilo poslancev o položaju, even-tuvalni predlogi in nasveti, volitev novega odbora. — Opozarjamo, da se zborovanje pričue ob 9. uri in ne ob 10. kakor je bilo objavljeno prvotno. Mestui svet tržaški je imel sinoči svojo sedemnajsto javno sejo, v kateri so se gospoda proslavili zopet pojavom, ki priča, da so ze zgubili vso razsodnost. Prosimo čitatelje naj le prečitajo notico, ki jo priobčujemo nižje doli pod naslovom »skrajna srditost". Gospoda Spadoni in družba so dospeli že res do skrajne meje. Oni ne poznajo več nikakih ozirov kakor bi hoteli reči: Sedaj smo mi na krmilu, za nami pa pride, kar hoče : za nami vesoljni potop. Tako divjanje se obsoja že samo po sebi. Seji je predsedoval župan D o m p i e r i. Med ulogami je bila tudi jedna, katero več prebivalcev ulic Rossetti in Chiozza poživlja občinski zastop, naj sodno postopa zoper vodovodno družbo „Au-risina", ker ista baje ne spolnjuje svojih obvez. Prvi se je oglasil za besedo svet. Ivan G o r i u p rekši: „V jedni zadnjih sej je rekel jeden svetovalcev-poalancev, da okolica plačuje občini na davkih le svoto 5000 gld. S tem je poka-zal, da čisto nič ne pozna naših odnosajev. Pred par dnevi pa je v jednem tržaških listov ta »vota narasla na 35.000 gld. Toda dotlfei lift je pri pomnil, da samo bolniški stroški za okolico znašajo 88.000 gld. Ta številka se ml vidi istotako malo točna, kakor ona gosp* svetovalca Cambona. Dotični list naj ne prezre, da občina zahteva povračilo bolniških stroškov od vseb, is v ze m š i 1 e on e, ki so opisani med ubožce. Da se preprečijo take izjave, ki na-pravljajo mučen utis po vsej okolici, prosim pre-jasnega gospoda župana, da bi zaukazal statističnemu anagrafičnemu uradu, ali pa mestnemu knjigovodstvu, ali kateremusibodi mestnemn organu, da izdela natanjčno tabelo o vseh dohodkih, prihajajočih občini iz okolice toliko na direktnih kolikor na indirektnih davkih, in istotako o stroških, ki jih pokriva občina za okolico ?u Gosp. župan je pripomnil, da poizve na dotičnih uradih, da-li bode mogel ustreči želji Goriupovi. Na to je sledil izbruh Spadonijev zoper občinski zastop ljubljanski, o katerem govorimo na | drugem mestu. Radovednosti gosp. S p a d o n i j a, ki je v S poznanem liberalnem mišljenju svojem klical vladni • aparat na pomoč, ni mu mogel vstreči g. župan. Pripoznati je moral, da ve o stvari le toliko, kolikor je izvedel iz časopisov. Tudi to mu ni znano, da li je vlada kaj ukrenila v tej stvari. Precej ostro je odgovoril Spadoniju vladni i zastopnik vitez Sch wari, ki je odločno prote-j stova! proti temu, da si svetovalec Spadoni — na i podlagi časničkih vesti, ki niso potrjene od no-i bene strani — prisvaja pravico nadzorstva nad j postopanjem vlade, ko vendar taka pravica nika-i kor ne pristoja občinskemu zastopu. V kolikor pa | je Spadoni dolžil vlado pristranosti, je tako ob-? dolževanje brez vsake podlage in je mora zavrniti J najodločneje. (Gospod zastopnik vlade je imel go-\ tovo vso pravico na svoji strani: Italijani prav ' gotovo nimajo niti sence pravice, da bi se prito-; ževali o pristranosti vlade njim na škodo. Saj j vlada ni kriva, ako mestni zastop tržaški dela j včasih sklepov, katere mora zaustaviti vlada, ako < se noče izpostaviti o&itauju, da pasivno gleda k r-' šenje mestnega štatuta in državnih 1 temeljnih zakonov. Op. ured.) Svet. B r a t o s je hotel vedeti, da-li se je ; ukrenilo kaj v pomoč udovi in sirotam Segulin, ; katerih oče ozir. mož je našel smrt na delu v | mestni plinarni ? Bratos se je izjavil zadovoljnega ; z dobljenimi pojasnili. — Poročilo ods°ka za ; preskrbljevanje z vodo, priporoča, da je ! preiti na dnevni red preko vseh načrtov in da je ; dovoliti izredni kredit 30.000 gld. za podaljšanje i že obstoječega rova vodovoda od sv. Ivana za 640 metrov. Ta predloga sta se vspiejela brez raz-\ prave. — Za izdelanje podrobnega načrta za vo-I dovod Bistrica-Reka se je sklenilo, da se to delo • poveri izkušeni strokovnjaški kapaciteti, kateri je 1 prisoditi primerno plačilo. Značilno pa je, da je ' padel predlog svet. Gairingerja, da je raz-; pisati natečaj za nameščenje takega tehnika. Je ; gotovo že izbran koji Benjaminček. In tako ne ; pridemo nikdar iz samih študij, načrtov in kredi-j tov. Med tem pa Aurisina pridno — ne spolnjuje j svojih obveznosti. Slednji- so sklenili na predlog : šolskega odseka, da se na šoli v mestni ubožnici ' zasnuje nov razred in sta se dovolila izredna kredita 500 gld. in 110 gld. za nabavo šolskih klo-pij. Storili so se še nekateri diugi za nas nevažni ! sklepi in potem se je zaključila seja. Skrajna srditost. »Ako hočete imeti spis slo* j venski, pojdite v Ljubljano 1M „Ako hočete, da se i govori z vami slovenski, pojdite v Ljubljano 1" — j Tako se odgovarja nam Slovencem, domačinom na , tržaškem ozemlju, ako hočemo govoriti v svojem i materinem jeziku z ljudmi, ki imajo sedaj prvo • besedo, ki ukazujejo v Trstu. Tako je; žalostno . ali resnično. Niti svojih državnih dolžnosti ne mo-. remo izpolnjevati v svojem jeziku, marveč bi se še . morali posebe učiti italijanščine, ako hočemo ra-i zurneti, kaj hoče od nas klika tržaška. To je tako, . kakor bi že tičali doli kje sredi blažene Italije, kjer se smelo uraduje samo italijanski in ne na ; tleh avstrijskih, kjer imajo vse veljavne uarodnosti pravico do zahtevanja, da se govori žnjimi po u-, radih v njihovim materinem jeziku. Vse drugače bi seveda hilo, ako bi bili primorani izvestni krogi da io pravični nasproti večini prebivalstva v deželi ! I Tako pa smatrajo Trst s Primorjem vred že za resnično italijansko last in predrzno pretirajo vse drugo, tako drzno, kakor bi znali, da obvelja njihovo. Sad njihove predrznosti pa ne dozoreva dovolj hitro, Slovenci se nočejo potujčiti, se nočejo udati sebični 6ri in zahtevajo, kar jim gre, — še več 1 Zatirani Slovenci Primorja imajo svoje brate v središča domovine, ki čutijo z njitti, ki čuvajo nad nesrečnimi. To vzbuja srd med zatiralci, to vzbuja njihovo jezo, da se Še nahaja kdo, ki nas hoče ščititi, braniti pred pogibeljo, s katero nam pretć nasprotniki. Draži jih, da nismo osameli brez brambe, da bi nas mogli streti kar najhitreje. Zato bluvajo ogenj in žveplo na slovensko Ljubljano, kadar ona dvigne v našo bran, našo pomoč, svojo dobrotljlvo roko. Zato bemć tndi sedaj, ko se je Ljubljana v svojem čutečem srcu spomnila naših nesrečnih okoličanskih sirot in jim pomolila košček kruha. Take skrajno nečloveški so, da bi želeli, da žene in otroci zaprtih okoličanov poginejo glada in bi jita ne smel pomagati nikdol Takim pojavom skrajne srditosti so se pro-slavili mestni .očetje" v sinočnji seji mestnega sveta. Glasnik te skrajne nestrpnosti je bil kričač Spadoni, rekši, da se mu je zdela naravnost neverjetna vest, da je municipij ljubljanski — za« željene prestolnice kraljestva vseslovenskega — daroval svoto 200 gld. (Svet. Ivan G o r i u p : Ne, 2501) namišljenim „žrtvam italijanskega terorizma* v okolici tržaški, v resnici pa krivcem vandaliških Činov proti stvarem, in činovj nasilja proti osebam; torej ljudem, katerim je že zastopnik zakona pritisnil pečat sramote. Govornik bi rad vedel, da-li je temu sklepu obč. zastopa ljubljanskega sledil kak epilog; rad bi vedel, da-li je vlada tudi proti temu občinskemn zastopu nastopila tako strogo, kakor rada nastopa proti tržaškemu zau-stavljenji njega sklepov ? Ali je vlada razpustila mestni svet ljubljanski, ali pa vsaj zaustavila izvr-šehje dotičuega sklepa. Najbolj pa nam kaže nizko mišljenje teh srditežev izjava Spadonijeva, da teh 250 gld. so najbrže obresti za ono svoto, ki jo je svojedobno — sledč bolestni sentimentalnosti — podaril Trst »estu ljubljanskemu! To je nizko, to je podlo. V očigled strašni katastrofi, ki je zadela Ljubljano, sta utihnila strast in sovražtvo in le človečnost je stopila v veljavo. Nikdo ni povpra-■ ševal, da-li žive v Ljubljani Nemci ali Slovenci, ; ampak vsakdo je mislil le na to, da žive tam — j ljudje, katere je zadela stiašna nesreča. In gotovo | ni prišlo in gotovn tudi ne pride nr wi<*el. da bi očital, ako j« kaj pomagal, ako je storil svojo j dolžnost v tistih trenotkih bede in groze. Tako je I povsodi, kjer prebivao ljudje, čutečim Človeškim j srcem v sebi 1 Le v Trstu delajo izjemo. Ni jim v čast to 1 Na kratko : gosp. Spadoni je hotel dokazati, da se je mestni zastop ljubljanski izjavil solidarnega z vandali, da se je identiiikoval z vandal-skimi čini. Taka trditev je tako smela in drzna, da jo je mogel izustiti le jeden kričač — Spadoni 11 Rečeni mestui zastop se ni nimalo identiiikoval z vandalskimi čini, ampak izvršil je le čin krščanskega usmiljenja; isti mestni svet se ni proglasil solidarnega z obsojenci, ampak z slovensko okolico sploh. To je ravno, kar vas boli in peče. Izjava Spadonijeva, da je mestni zastop ljubljanski svojim sklepom insultiral meščaustvo tržaško, je prazna in votla fraza, ki dokazuje najbolje, kako je Spadoniju nedostajalo argumentov za takov, toli siloviti kolikor neopravičeni napad, Taki so Italijaui in gorje nam, da so taki 1 Gorje nam, da se moramo boriti takiuii nasprotniki ! Tolažba naša je jedino ta, da ne more vefi trajati dolgo., da bode mera polua do vrha. Sjy mora priti dan, ko se poruši ta komunalni zistem vzlic vsej podpori, katere je deležen od vseh merodajuih strani. Imenovanje Gosp. Tor oš Fran, iz Medane v Brdih na Goriškem, je imenovan ravnateljem c. kr. fiuaučuega urada in ekonomata v Trstu, z VIII plačilnim razredom. Čestitamo našemu rojaku 1 Pogreb goriškega knezonad&kofa dra. Zorna. Iz Gorice nam poročajo dne 15. t. m.: Danes se je vršil pogreb preminolega knezonadškofa na sijajen način in ob udeležbi nebrojne množice ljudstva. Na mrtvaško slavnost so prišli: Njega eks-celenca namestnik Rinaldini z dvornim svćtnikom pl. Krekičem in predsedniškim tajnikom baronom Winklerjem, nadskot dr. Glavina, škof Šterk iz Trsta stolnim kapitlom, škof Flapp iz Poreča, Škof dr. Mahnič iz Krka, stolni prost dr. Klofatar iz Ljubljane kakor zastopnik dra. Missije in veliko število duhovščine iz Gorice in dežele. Slovesnost je pričela ob 8. nri z blagoslovljenem zemskih ostankov pokojnika v nadškofijski palači. V sprevodu so šli razen omenjenih gostov in sorodnikov knezonadakotovib, vsi višji zastopniki goriških dr-lavnih uradov, vojaštvo, deželni glavar grof Co-ronini z deželnim odborom, mestni župan Venuti s občinskim svetom, odbor trgovske zbornice s predsednikom baronom Ritterjem in veliko število državnih in deželnih poslancev, predstojniki evan-gelske in izraelitske cerkvene občine, deputacije vseh društev in zavodov, vojaško veteransko društvo in corpere, mestna godba in nešteta množica žalo vatel je v. Kondukt je vodil nadškof dr. Ivan Glavina. Ko je pogreb dospel v stolno cerkev, daroval je sv. mašo zadnšnico škof Flapp ob veliki asistenci. Po maši je govoril za umrlim jezuitski propovednik Pavišič, ba to je bilo sv. obhajilo. Potem se je prepeljalo truplo na staro pokopališče, kjer se je z nova blagoslovilo in po-ložilo v rakev. To je bil vspored pogreba, sporaenik pokoj, nemu knezanadškofu pa postavi v svojih srcih hvaležni narod, kateremu najblažji pastir je bil umrli dr. Zorn. Sevaj mu večna luč! Koncesija za izdelovanje podrobnega načrta za grfednjo vipavske železnice podeljena je od visokega železniškega ministerstva tvrdki Josip G o r u p, katera pošlje početkom augusta svoje inženirje v vipavsko dolino, da dovrši od ministerstva ji zaupano delo, ako bodo razmere ugodne, še tekom tega leta. Ta vest, da pride gori omenjeno delo v roke poznane naše tvrdke. razveseli gotovo vse udeležence v vipavski dolini, kateri so hvaležni tvrdki J os. Gorup, da se je zanimala za to podjetje in gospodoma državnima poslancema, grofu Alfredu Coronini-ju in dr. A. Gregorčiču, ki sta zastavila ves svoj upliv, da se stvar za nas ugoduo reši. Na tem mestu ne smemo zamolčati, da je gosp. Kornelij Gorup, sin gosp. Josipa Gorupa, kakor glavni zastopnik tvrdke, sč svojo neumor-nostjo mnogo pripomogel, da se je stvar tako ugodno rešila. V varstvo zgodovinskih In umetniških spomenikov je naučno ministerstvo izdalo na ueželoe vlado posebna navodila, ker sedanje naredbe ne zadoščaj o. Pred vsem zahteva naučno ministerstio, da se naznanijo zgodovinske naj a 5e r n | cvet" (Millufiorl). Cisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim nlu-čajom, če peče y želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in hemoroidom. Jeden omot za ozdravljanje, stoji 60 nč, ter se dobiva v odlikovani lekarni PRAXMARER „Al due Mori'1 Trst, veliki trg. Kdor želi vzeti v najem za poletni čas 2 sobi, kuhinjo (brez oprave) in vrtom, naj se obrne do Štefana Dekleva v Materiji. sm o oooooooooooooooooooooroooooooooooocoooioooooooo OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOGOOOGOGtjO^COO Tiskarna Gutenberg | * flljalka ees. krulj. uuivei'Mitotiio tiskarno „ «tyria" Q j 13 Sackstrasse — GRADEC — Sackstrasse 13 TOVAIiNA ZA OBRTNE IN CO\TO - KNJIGE zistem „Patent Workmann Chicago" {S.^ Raztrirni zavod — Knjlgovezstvo. q priporočujo se za prijazne naročbo se zatrdilom primernih een in točne postrežbe. jf^l ^ Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: časnikov, rokotvorov v vsakem obsežju, brošur, plakatov> cenikov, računov, memorandov, okrožnic, papirja za liste in zavitkov z napisom, naslovnih listkov, jedilnih list, pavabil itd. itd. — Bogata zaloga glavnih-, Conto-Corrent-knjig, Saldi-Conti, Fakture, Debitoren, Creditoren, Cassa-knjig, Strazza. Memorlale, iournalov, Prima-note, odpravnih, menjičnih. časo-zapadlih in knjig za kopiranje, kakor tudi vseli pomožnih knjig, potom raztrirnega (črtanega) papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov iz kavčeka za kopiranje, skledic iz Cinka za kopiranje itd. Za n&ročbu in nadaljnja pojasnila obrniti so je do glavnega zastopnika Trst, Acquedotto 35 — ARNOLDO COEN — Acguedatto 35 Trst m OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOJOOOOOOOOOOOOOOt 0000000000000000000000000000000000000000090000 Lastnik feensorcij lista ,Edinostr. Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.