sutiarst»o. DRŽAVNO GOSPODAR9TVO. "y~ l—imts frnančnega ministra o dohodkih in izdatkih m mesec maj in za deset mesecev proračunskega leta «ain daje Uko zanimive podatke, da bodo gotovo zani¦eali širSo iavnost. Radi tega podam najvažnejše šte•ttke. 1. Dohodki. Po proračunu so znašali državni dobodki za 10 »esecer n«d 5,779.000.000 D, plačalo se je pa 5 milijard «05,000.000 D, torej za 26 milijonov dinarjev več, kot je itoločal proračun. Zviiane dohodke izkazujejo monopoli 311 milj. di»arjev, laltse 108 milijonov dinarjev, državna posestva 418 milijonov dinarjev, carine 48 milijonov dinarjev itd. Pl«č*lo se je v 10 mesecih: monopoli 1.417 milijo¦ov dinarjev, železnice 1.309 milijonov dinarjev, neposredni davki 488 milijonov dinarjev, takse 448 milijo¦ov dinarjev, državna posestva 350 milijonov dinarjev. Manj dohodkov kakor določa proračun, izkazuje dobiček pri denarju — ažija — (342 milijonov dinarjev), davek na poslovni promet (79 milijonov dinarjev), fondi (49 milijonov dinarjev) itd. Iz tcga je razvidno, tta so sc ti državni dohodki s previsokim zneskom postavili r proračun. Kako sc plačujcjo ncposredni davki: Meseca maja je plačala Srbija 13.9 milijonov din., jiirvatskft 13.2 mil. din., Vojvodina 11.5 mik din., Slovonij« 9.% mil. din., Bosna 3.5 mil. din. T primeri s Slovenijo bi z ozirom na število prebivalcer morala plačati Bosna štirikrat loliko, kot je pla4ala, Srbija za 23 milijonov dinarjev več, Hrvatska in Vojvodina sta približno toliko plačali, koliko odpade »a ti dre pokrajini. V desetih mesecih so plačale neposrednih davkov: Slorenija (1 milijon probivalstva) 73.3 mil. din., Vojvodina (1.3 mil. prebivalccv) 112.3 mil. D, Bosna (1.8 milijon prebivalcev) 58.6 inil. din., Hrvatska (2.6 mil. prebiralcev) 102.7 mil. din., Srbija 4.1 milijonov preUivalceT) 124.5 mil. din. Te Stevilke jasno pričajo o nejednakosti glede plašiia davkov v naši državi. NiJ boljše razinere ne rladajo glede plačila taks, speci^rtne trošarine, monopolskih dohodkoT itd. Slovenija je plačala na taksah v mesecu raaju 9.5 mil. din., Srbija pa le 18.2 mil. din. : Špecijalne trošarine je plačala Slovenija v mesecu maju 1.5 mil. din., Srbija pa komaj 50.000 din. Monopolski dohodki v Sloveniji so znašali v meseeu maju 17.1 mil. din., v Srbiji pa 50 mil. din. '. Nejednakost na celi črti, odtod prevelika obremcnitev Slovenje, dočim so bremena Srbije do sedaj še znosljiva in radi lega je razumljivo, da ljudstvo v Srbiji še ni tako nezadovoljno kot pri nas. 2. Stroški. Stroški državc za 10 mesecev so znašali nad 5 milijard 505,000.000 D, torej za 299 milijonov D manj kot dohodki. Znašali so tudi manj ko je določal proračun in sicer za 273 milijonov dinarjev. Od kot ta diferenca? Večinoma radi tega, ker se zneski, določeni v proračunu niso izplačali, kakor na primer izplačilo bonov za 20 od sot. odtegljaj pri markiranu kron, razni dolgovi, ozir, obresti in anuitele, podpore itd. Šest ministrstev in sicer ministrstvo pravde, zunanje zadeve, prosvete (35 mil. din.), vojne 60 mil. din.), šume (133 mil. din.), vrhovna uprava (razne obveze 47 mil. din.) je več potrošilo, kot je bilo dovoljeno po proračunu. Dvanajst ostalih ministrstev izkazuje manjše izdatke kot dolota proračun in sicer za 593 mil. din., dočim znašajo prekoračenja proračuna 320 mil. din., iz česar sledi, da so stroški države, kakor omenjeno, v 10 mesecih za 273 mil. din. manjši, kakor določa proračun. Značilno za naše razmere je, da so «štedila« ministrstva, ki so velikega pomena za pospeševanje produkcije in obnovo države, kakor ministrstvo kmetijstva, trgovine, in industrije, gradjevin, socijalne poltike in narodnega zdravja. Številke glasno kriče po finančni samostojnosli Slovenije! Vlad. Pušenjak. IZVOZ VINA - REŠITEV NAŠIH VINOGRADNIKOV. Vprašanje izvoza vin in s tem osiguranje naših vinogradnikov, postaja vedno bolj pereče. Vlada se do sedaj ni dosti brigala za vinogradnike po zaslugi naših samostojnežev, ki so doma na ves glas kričali o svojem delovanju, za dobrobit slovenskega gospodarstva, v Beogradu, kjer so imeli svojega predstavnika Pudja celo v vladi, so pa lepo molčali. Šele poslanci Slovenske ljudske stranke so uvideli nevarnost, ki preti celokupnemu slovenskemu gospodarstvu vsled zanemarjanja vinogradniških interesov ter se odločno obrnili do vlade, da preskrbi našim vinogradnikom možnost, da bodo svoja vina lahko prodali v tujino, ker jih doma ne morajo. Poslanec g. Vesenjak se je obrnil v tej zadevi na ministra trgovine ter zaheval od njega jasen odgovcr, kaj namerava vlada ukreniti za zboljšanje odnošajev naših vinogradnikov. Minister trgovine je na upit gospoda Vesenjaka pismeno odgovoril: cOdkar so nastopile težkoče v prodaji naših vin, je pcsvečevalo to ministrstvo vinski krizi, ki teži malo ne celo državo, po sebno in živahno pozornost ter ni ničesar pustilo, kar bi moglo to krizo če že ne popolnoma odpraviti, pa saj ublažiti. V dosedanji trgovski politiki se je vedno gledalo na to, da so se pridobiii čim ugodnejši pogoji za prodajo naših proizvodov na inozemskih trgih in pcvsod kier se je razpravljalo vprašanje naših interesov, so bili isti uspešno in močno podpirani. Toda krizo niso povzročile naše trgovsko-politične mere, ampak ona je posledica svetovne konkurence in fiskalnih odredb tujih držav, v katerih so Ugodna tla za prodajo naših vin. Iz tega razioga je naš polozaj v trgovskih pregovorih z temi državami zelo težaven. Dosedaj nismo mogli zahtevati za vino posebnih ugodnosti, ker smo smatrali zaključevanje tarifnih pogodb kot škodljivo za naše obče interese. Ista težnja se je opažala tudi v tujih državah. V koliko se zadnje časo odstopc od tega stališča/bo delalo ministrstvo v vseh ozirih v korist življensko važnih gospodarskih zahtev, ter bo skušalo v drugih državah dobiti za nas vsaj take ugodnosti, ki bi jih te države dovolile drugim. Če pride v prihodnje do sklepa tarifne pogodbe, bo naša posebna skrbr da dosežemo za naše vino najugodnejše carinske tarife in da ne 'opuščamo nikakor, da bi se tuja vina uvažala k nam. Če pa ne bi bilo mogoče izposlovati posebnih tarifov, bo v trgovskih pogajanjih posebna skrb, da bo mogoče doseči vsaj izvoz v inozenvstvo ter ^a se odstranijo težkoče, ki ga še ovirajo. Zvesti temu načelu smo delali na to, da se v trgovinski pogodbi, ki je sklenjena 25. X. 1922 med nami in Poljsko, poljska vlada obveže, da dovoil uvoz naših vin v mejah njene potrebe. Ta pogodba bo v kratkem prednešena Narodni skupščini v odobritev. Z Češkoslovaško smo zaključili dne 23. septembra 1922 pogodbo o koiičinah vina in piva za izvoz, po katerih nam je priznano pravo, da v Češkoslovaško svodno uvozimo 150000 hekrolitrov vina. Tudi ta pogodba še ni bila do sedaj odobrena, pa tudi njena praktična vrednost bo dvomljiva zbok visoke carine in drugih državnih doklad na vino v Čehoslovaški. V trgovinskih pogajanjih, ki se bodo vršila tekočo jesen z Avstrijsko bo to vprašanje posebej pretreseno, da si osiguramo za naše vino avstrijski trg. V cilju olajšanja izvoza vina iz države je pridvidena na naših progah za vino posebna vozarina. Za izvoz se ne plača r.ikake hvozne carine niti kake druge trošarine; uvoz pa ne samo, da ne uživa nikake posebne ugodnosti v tarifnem pogledu, empak je obtežen tudi po kakovosti z 881 do 1350 dinarji carine od 1OO kg. Trgovskih pogajanj z tujo državo se udeležujejo po dosedanji praksi predstavitelji vseh zainteresiranih ministrstev. V vprašanjih, ki se tičejo interesov vinogTadništva in poljedelstva obče, so merodajni strokovnjaki iz ministrstva za poljedelstvo. Razvoj grozdja. Kemični zavod v Mariboru nam j« poslal v primerjeralne namene t« k preglcd razvoja grozdja: teža grozdja v J število jagod leža 1 jagode v J kisline v 1C0 cc % kisline H21 lfJ22 • 1925 1.-8. 1.-9. 1.-8. 1.-9. 1.-8. 1.-9. 44 S5 69 74 51 55 111 114 158 123 119 46 e.36 0.70 0.44 0.56 0.33 0.6S 4.29 1.90 4.90 1.98 3.5» 2.83 3.27 1.68 4.00 1.17 3.19 2.65 Torej se nam obeta nekaj več kakor iretjina lanskega pridelka. Čv ne bo knialu boljšega vremena, bo kakovost še slabša kot ianska. REGULACIJA DRAVE. Za prebivalce našcga Dravskega polja, zla&ti za one, ki stanujejo ob doljnjem toku Drave, je posebn« važno vprašanje regulacije dravske struge. Pred vojno je bivša vlada spoznala nevamost, ki preli Dravskeinu polju od nestalnega toka Drave, ki vedno menja stojo slrugo ter je izvršila na iiajnevarnejših mestih regulacijo. Med vojno so pa regulacijska dela popolnoma €«stala in tudi popravki prej reguliranih deiov struje so izostali. Ker se pa v tem poglcdu tudi po prevratu ni ničesar ukrenilo ;er je Drava pretila, da ponorao uniči veliko površino s"!no plodne zcmlje, katero so si pridni prebivaici z velikim trudom in žrtvami obdelali, so biii poslanci SLS primorani, da opozorijo vlado na t« nevaruost. Poslanec g. Vesenjak s tovariši je vložil «a j. ministra poljoprivrede in voda posebno interpeiacijo, kaj da misli ukrcniti, da se odstrani nevarnost poplave Dravskega polja. Na to interpelacijo je dobil g. poslanec od ministra naslednji pismen odgovor: «Znano mi je, da je rečno korito Drave v zelo slabem stanju ter da reka radi tega dela veliko škodo obrežnemu prebivaistvu. Neprestano se vrši delo, da se to škodo odslrani in struga popravi, kakor se to delo trši tudi na ostalih naših rekah, katerih struga se nahaj* še v slabšem stanju, kakor je Drava, toda pri najboljši volji ni mogoče početi na teh rekah z regulacijo v večjem obsegu, kot io zahteva veda in izkustvo in to vsled razloga, ker taka rcgulacija zahteva stalno, nepretrgan« delo, združeno z velikimi stroški, ki bi bili danes tako veliki, da bi prcsegli današnjo našo financijsko silo. Zato se moramo danes zadovoijiti samo z neznatnimi dcli, ki zahtevajo skromna sredstva, ker bi bilo sim« za sistematično regulacijo reke Drave potrebno najmanj 200 milijonov dinarjev, katero svoto pa je danes nemogoče osigurati v proračunu. Popolno zanemarjenje Dravine struge od lela 1914 naprej je zakrivilo, da so že prej izvršena dela za regulacijo sedaj xelo poškodovana in deloma uničena, tako da bi danes samo njihovo popravljanje stalo najmanj 25 milijonov dinarjev. Za delo na Ileki Dravi na najbolj ogroženih kiajih, v občinah Sv. Janez na Dravskem polju, Sv. Marko pri Ptuju, Stojinci, Muretinci, Malavas, Gajovci in CvetkoTci, kakor tudi na drugih mestih bom skrbel, da se b» v proračunu za bodoče leto izpostavil potreben kredit, da se bi lahko odmah započelo z deli za regulacijo. V načrtu proračuna za leto 1923-24 je nakazano odL lega ministrstva za vodna dela v Sloveniji: 1. kot redni izdalek svota 3,475.000 D in 2. kot izredni izdatek ea gradnjo na vodi svota 4,900.000 D. S tem kreditom se bodo vršila po načrtu vs* del«, katerih izvršitev se ne sme v omenjenih delih odlajati, v kolikor bodo to dovoljevala sredstva. *MMftl<Bm,.»i)J<<^CTJ^-iyyyiy. liy B— BMOBMIHII^II | , HiqW»IW^BJWagMt—BBB^»^BBBBB»B»^BBB^BBa»aB—^BBBBBBB^ PO OKULIRANJU. (Nadaljevanje poduka o gojenju vrtnic.) Ko so minuli 3—4 tedni, odkar si okuliral ali požlahtnil divjaka, odstrani povez. Da sigurno ne boš pre nagel, potrpi Sc četrli tcden. Tekom tega časa se je okolirano oko gotovo prijelo ali urastlo. Pazdti moraš, da pri odstranitvi poveze ne raniš očesa, radi tega prereži Iiovcz na nasprotni strani okuliranega očesa. V sluč«ju, da je oko lcpo zeleno, čvrsto ter živo, pusti ga en tcden pri miru. Po enem tednu odreži trn nad očesom. Ako si uložil dve ali še več oces, potem nad drugim ali zadnjim. Odreži trn najprej s škarjami, potem še pa z ostrim nožem doreži, da ti lahko in lepo zaceli spodnja rana. Dorezati ga moraš popolnoma in ravno nad očesom. Svelujem ti pa, da ne dorcžeš trna vtik do očesa, ampak pusti nad očesom trna v dolžini nohta. Na ta način preprečiš, da se ti oko ne posuši, ker okulirani trn radi odreze nekoliko trpi. Nikar se pa ne ustraši, ako si prišel pri odrezanju prav tik do očesa. Če je ok« prijelo dobro ter se urastlo, ti ostane tudl radi tega Sc vedno nepokvarjeno, živo tcr zmožno za nadaljno rast^ Nalo pa nad očesom rano dobro zama.ži z voskom, da li ne iztcče sok, ki se pretaka po debelcu, ali se ne izcedi, ker siccr se ti bo oko posušilo. Nikar ne pusti, d» izžene okulant (tako namreč imenujemo že požlahtnjea ali okuliran trn) mladike ali izraslke pod okuliranim \  očesoni a!i očesi, rasti sme samo lc oko ali očesa, ki ii jih vložil. Potom Irebljenja okulanta se namreč ves sak napelje v oko. Ne bo ti treba dolgo čakati in ucepljeno oko bo začelo poganjati ter celo zelo bujno rasti, če le ima na trnu dobro podlago. Z veseljem opazuješ, kako se razvija mlada vrlnica. Z njn raste tudi tvoje vesclje od dne do dne. Že koniaj čakaš na zaželjeni trenutek, ko boš zagledal prvi popek, ki pa se res precej kmalu pokaže in nanj ne boš čakala dolgo. Zelo, zelo bi sc zmotila ler grešila, ako bi prepustila odslej mlado vrtnico samo sebi. Da res doscžeš pri vrlnici svoj pravi cilj, ti raora ! postati Ijubica tvojega srca, moraš jej nakloniti yso :¦ skrb in varstvo. » ; Vse dobro in kpo lia svetu ima svoje sovražnike. To dejstvo se žalibog uresničuje tudi pri TrtnicL Gim ' bolj ko je vrtnica nežna, tem bolj je tudi zalezov«na,. Zaiezuje jo koj kol mladcnko taliozvani Zlati krilec (hpošČ), razne gosenke jo kaj rade liapadajo. Ena gosenica jej ogioda peresca, druga se loti mladike, tretja uniSi popek ler cvet. Ta golazen je celo tako požrešna, da pCrtem, ko ti je požrla mladiko s peresci, se zagrize v tes okuliranega očesa in odvzame možnost, da ti še sploit fcedaj požene oko. Mla^o vrtnico v skrb ia varslvo! Nikoli ne hodi lnim« «jt, ne da bi }ej privoščila ljubeznjivi pogled, ako ie ni nioixla napadena od zgoraj naštetih sovražnikov in v življenjski nevarnosti. Naj se ti ne gnusi: obFstii gosenice in jih pomandrali. Pred vsem treba obiskovati ter pregledovati mlado vrtnico zjutraj. Ravno crno noč Ijubijo omenjcni sovražniki, se priplazijo in napadejo tvojo nežno ljubljenko, jo ovirajo v rasti ter raarvoju, ali jo celo uiiičijo. Prislavi mladi vrtnici tudi kolek. Kolek naj bo dobro suJi, da se ti na solncu ne skrivi in zvije in obenem usloči tudi debelca vrtnice. človeka zbode v oči, ako ima vrtnica kriv kolek, ker v tem slučaju raste po stra\\i, risi ter svoj cvet povesi k tlom. Ko si enkrat zapičil k Trtnici raven kolek, potem priveži debelce in novo inladiko, ki li je pognala iz uloženega očesa, k opori. Mladiko moraš privezati takoj ko je količkaj dorasla, ker sicer ii jo veter zvije, da, največkrat celo odčesne. Ako ni privezana mladika, je v nevarnosti tudi prvi (T«fl ih šf prav posebno, ako je vsled deževja in močne jutranje rose prenapolnjen z mokroto. ^Dalje priliodnjič. — Samostanski vitnar.) Iz fhorišča. Nekaj o takozvani plymoutli-pasnn. PirjriBouth jc namreč mcsto na Angleškem in po tem mestu je dobila la kurja pasma tudi svoje ime. Plyinouth-pasma je za naše kraje zelo priporocljiva. Ako hočeš imeti na svojem dvorišču kurjo pasmo, ki se bo nstavljala našemu irirzlotnemu podnebju in ki ni obeuiljiTa, potem moraš seči po plvmouth-kurah. Ta pasiaa raste zelo naglo, pridno nese, ti da okusno mcso, lahko jo očbtiš v kuhinji perja in ti je pa tudi kras Ivojega dvorišča. Ta pasma je posebno udomačena ter priljubljena v Labudski dolini na Koroškem. Veleposestnik Grilie je to pasmo svojčas in jo tudi skoro gotcvo goji še danes. Glavna barva pri iej pasmi je sivkasta, noge rumene, pa ludi bolj belkaste. Petelin je zelo močan, greben brez kronc mu stoji po koncu, rep košat. Petelin molči prccej časa in se dolgo ne zmeni za kuro. Kokoši so malo bolj temnosivkaste kot petelini. Plyjaouth-pasmo vidimo večkrat tuintam po naših kmetskih dvoriščih, a popolnoma pristno redkokedaj. Našira gospodinjam bi zelo priporočal, da se zavzamejo za to pasmo, ker bodo zadovoljne z njo v prav vsakem oziru. Ta pasma res ni tako velika kot simentalska, a se jo gkde prehrane lažje zadovolji, ker tudi toliko ne potrebuje. Treba pa tudi omeniti, da so piščanci te pasme precej varni pred kraguljim in to pa radi barve. Kragulj teh sivkastih piščancev ne zagkda zlahka. Piščan<a te pa&me se tudi radi izvalijo in niso prav nič občutijivi. Mladiči so bolj pisani, ako enkrat dorastejo, polem šele dobijo ono sivkasto pravo barvo. (Prihodnjič več. — Kurjerejec iz samostana.) Še nekaj za naše mlade gospodinje. Najvcčkral to- aijo naše gospodinje radi lega, ker nimajo sreče pri izralitvi piščancev. Podložijo pod kokljo bogzna koliko jajc, a potem pa zagledata luč sveta samo po dva mladiča, vsa druga jajca pa se morajo zmetati vstran kot smrdeči klopotci. Glami vzrok, da se jajca pokvaiijo, je ta, ker so prestara. Jajce, ki je staro več nego eden mese«1, ni več zanesljivo in za pod kokljo. Gospodinje bi lahko imelc na ta način pregled glede starosti jajc in sicer na zelo enostaven način. Gospodinjo stane pri pobiranju jajc par minut časovne zamude in na vsako jajw lahko zapiše s svinčnikom: kateri dan je znesla kura jajce. Pii takih bekžkah bo pri nasajanju kokelj natančno znala: to jajco je zadosti mlado za pod lcuro, to pa je še samo za kuhinjsko rabo. Ako bi naše gospodinje vodile ravnokar opisano jajčjo statistiko z ozirom na njih starost, bi bilo mnogo več sreče pri valjenju piščet in marsikatero jajce bi se na ta način otelo srnrdljivosti in se korisLiio porabilo v kuhinji. — Gospodinje, ubogajte la nasvet, ki se je obnesel pri kurjereji po samostanih izborno in se tudi zelo izplača. — Kurjerejec iz samostana. Mariborsko sejmsko porocilo. Na svinjski sejem dne 7. septembra se je pripeljalo 367 svinj in dve kozi. Cene so bik skdeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 175—250 D, 7—9 tednov 300—450 D, 3 do 4 mesece 700—750 D, 5—7 mescev 950—1125 D, 8—10 mesccev 1500—1700 D, 1 leto 2000—2250 D, 1 kg žive teže 22.50—25 D, 1 kg mrtve teže 26.50—30 D, 1 koza komad 300—350 D. Tečaj za konserviranje sadja in zelenjave se vrši dne 30., 21. in 22. sept. t. 1. (četrtek, petek in sobota) na državn* Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja dnevno od 9.—12. in od 14._17. ure. Demonstrirala se bo tudi nova dr. Stokovičeva sadna sušilnica. Zanimanci in zanimanke naj prijavijo svojo udeležbo z dopisrvico najpozneje do 18. sept. zavnateljstvu zavoda. ŽITNI TRG. Na žitnem trgu vlada precejšnja živahnost in to radi večjega nakupovanja od strani izvozničarjev. Zito in moko kupuje tudi mnogo inozemskih trgovcev direktno pri pridelovalcih in sicer največ Avstrijcev. Žito za Avstrijo gre iz Vojvodine, Banata, Bačke in Slavonije največ po vodnem potu, na ladjah po Donavi do Dunaja. To je precejšnja razbremenitev naših železniških prog, ki vsled slabega stanja, v katerem se nahajajo, nikakor ne bi zmogle takega prometa. Dunaj plačuje našo pšenico po 3350— 3400 avstrijskih kron, postavljeno v šlepu na Dunaj, kar •dgovarja približno 3.^» dinarjev za kUogram, od mejne postaje. Radi velikih nakupov cxl strani Avstrijcev se jc pšenica podraiila. Tudi mcke so avstrijski trgvci precej nakupili in sicer nularico za ceno 6.1O—6.2O dinarjev, postavljeno na postajo v Vojvodini. Za našo koruzo vlada v inozemstvu zopet večje zanimanje, pa je radi tega prišlo do večjih zaključkov, ker imajo nekateri trgovci še precejšne zaloge koruze. Cena je stalna in sicer 281—285 din. Za oves je bilo zelo malo zanimanja, ker nam je začela konkurirati Rumunija in Češkoslovaška, kjer je oves zelo dobro obrodil. Na Češkkem na primer stane 100 kg ! ovsa 90 češkim kron, kar odgovarja našim 247.50 din. i To je dosti nižja cena kakor pri nas, pa zeto nidi ni • kupcev. Fižol so dosti nakupovali Avstrijci in sicer so ga plačevali po 5 din. Splošno je opažati tudi v inozemstvu zanimanje za naše žitne trge, ker deželam z enako ali pa višjo valuto naše cene precej odgovarjajo. Dovozi na naše trge niso še veliki, pa je radi tega mogoče blago hitro in dobro prodati. Mlini so vsi v obratu, ker svoje proizvode dobro prodajo. Osobito zaslužijo pri otrobih, katere prodado po 1.50 din. kg. Z ozirom na to, da se bo po 15. t. m. povišala prevoznina na železnici za 30 odstotkov, hiti vse, tuji in domaci trgovci, da si nabavijo kar največje zaloge, da jim ne bo potem treba plačevati višjih tarifov. SAVINJSKIM HMELJARJEM. Našim savinjskim hmeljarjem r.aj velja ta beseda! Prihaja čas hmeljskih kupčij in kakor vse kaže, bomo hmeljarji spravili marsikak kp krajcar v žep. S krajcarji pa se bodo prikazali tudi naši takozvani «prijatelji«, kalerih prijateljstvo pa gre samo do našili žepov in našili para: v mislih imam liberalno-samostojne posojilnice in banke. Gospodje, ki nas prezirajo, katerim smo «kkrikalci« ljudje nižje vreste — ti bi se radi mastili z našim denarjem. ncumnim »kkrikalcem« pa bi se v pest smejali. Ne boš, Jaka! Savinjski hmeljafji rccimo kakor en mož: naš denar v naše posojilnice! Kakšno" korist imamo od tega? Pred vsem podpiramo s tem našo dobro stvar in nc naših nasprotnikov. Denar, ki ga vložimo v naše kmelske posojilnice, gre zopel nied kmete nazaj, kajti le če mi vlagamo, morejo drugi pomoči pomoči potrebni dobiti posojilo. Z našimi vlogami torej podpiramo samo naš kmetski stan. Rekel bo morda kdo: saj posojilo doliimo ludl drugod. Res, pravim jaz, tc>da po kakšnih obrestih?! Iščite banko in liberalno posojilnico, kjer boste dobili posojilo po 6 do 7 od sto. Zaupajmo našim kmetskim posojilnicam brezpogojno: so popolnoma varne in nam \ioge na zahtevo vedno takoj izplačajo. Svoj denar nalagajo dalje pri Zadružni zvezi, ki ga posoja naprej kmetskim zadrugam. Zato velja: naš denar našim posojilnicam! Kam pa gre denar \z bank in liberalnih posojilnic? Med kmete toliko kot nič, ker ti zavodi nimajo srca za kmeta in kmet tudi ne zmore tako visokih obresti. Ne kmetom, anipak Irgovcem in tovarnarjem gre ta denar, torej ljudem, ki nas izžemajo in odirajo. Pa ne samo to: banke in liberalne posojilnice podpirajo — veste koga? Naše nasprolnike demokrate in samostojneže, brezverskega Sokola in razbojniško Orjuno. Za te baže ljudi pa mi savinjski hmeljarji nimamo denarja. Zato pa ne dajmo se prcmotiti ne lepim, vabljivim: besedam, nc praznim obljubam! Naš sklep je in ostane:' Naš denar v naše posojilnice! Našim groš, nasprotnikom figo! Sadno drevje. Interesentom, ki nameravajo sadili sadno drevje, se priporoča in daje v pojasnilo, da irna letos drevesnica Gradišnik v št. Janžu Veknje« večjo množino prav lepih, visoko gojenih sadnih drevesc na razpolago. Kakor: Bobovec, mašanjcelj. kanada in zaumanova Rt. Blago je prvovrstno. Cene zmerne, pri večjih naročilih znaten popust. Drevje se bo de oddajalo že v jescni. Hmelj. VI. brzojavno tržno poročilo: Narnberg, 3. 9. 1923. Mirno nakupovanje; za Hallertauer 475—525 milijo nov mark za 50 kg. Hmelj. VII. brzojavno poročilo: Žatec, CSR. 3. 9. 1923. Nakupovanje hmelja na kmetih za tu- in inozemstvo se nadaljuje po 3000 č. K. za 50 kg. (278 din. je 1 č. K. — 667.2 j. K za 1 kg.) Hmelj. Vm. brzojavno tržno poročilo: Žatec ČSR. dne 5. 9. 1923. Mirno nakupovanje na kmetih po 2600—3000 č. K. za 50 kg (1 č.K. je 2.83 din. — 1 kg je 588.64, - 679.2 j. K.) Hmelj. IX. brzojavno tržno poročilo: Niirenberg, dne 6. 9. 1923. 850—1000 milj. M za 50 kg (1 milijon M je 8 din. — 1 kg do 640 j. K.) — X. brzojavno tržno poročilo: Zatec, CSR. 6. 9. 1923. Živahna kupčija, tendenca rairna, 2500—2800 č. kron za 50 kg. (1 Č.K. je 2.83 din. — 1 kg je 566—634 j. K.) Hmelj. XI. brzojavno tržno poročilo: Žatec, ČSR. 7. 9. 1923. Zelo živabno povpraševanje, velika kupčija, cene čer 2800 č. K. za 50 kg. Hmelj. XII. brzojavno tržno poročilo: Nurenberg, dne 7. 9. 1923. 1800 milijonov Mark. — 2 milijardi M za 50 kg. (1 kg je 880 j. K.) Hmelj. XIII. brzojavno tržno poročilo: Niirenberg, dne 8. 9. 1923. Za 50 kg hmelja se je plačevalo 2200—2500 milijonov M. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 93—94 D, 100 francoskib frankov stane 525—535 D, za 100 avstr. kron je plačati 0.13—0.1310 D, za 100 čehoslovaških K 277—279 D, za 100 nemških mark 0.0002—0.000205 D, rn za 100 laikih Ur 412—415 D. V Curihu znaša vred- nost dinarja 5.95 centimov. (1 centim je 1 para.) 04 zadnjega poročila je vrednost dinarja oslala ista.