422
Dr. Ivan Robida: Brodar.
delu tuintam idealista najvišje potence. Pisatelj ni več dosleden natu-ralist, celo mnogo neverjetnega romanticizma je v njegovem romanu.
Res je, da pretirava Zola v svoji vzorno moralni tendenci, da igrajo slučaji cesto veliko ulogo, in da ima Mathieu v vseh svojih podjetjih vprav čudovito, dasi ne izključno nemožno srečo. Tudi je resnično, daje zagrešil pisatelj nekaj anahronističnih lapsusov —- ali vsi ti nedostatki so vprav malenkostni spričo velike ideje, katero kaže Zola osvetljeno z vseh strani.
Med pornografijo so metali kratkovidni estetiki Zolove romane, prebravši jih površno in brez ozira na njih prikrito, toda vedno moralno tendenco. V tem delu pa je avtor dvignil docela razvito zastavo nravnosti, na kateri stoji s plameni zapisano: »Narod moj, bodi moralen, sicer pogineš!«
Kot apostol nravnostne plodovitosti je nastopil Zola . . . Ali bo imel kaj uspeha? Ali ne bodo poslušali Francozi rajši svojih San-terrejev?1) Morda! —
To pa je dejstvo, da poje Zola svoj evangelij tako krasno, da se zdi človeku, kakor bi čul bučanje gigantskih orgelj, na katerih igra umetnik-mojster stoglasno veličastno hiinno, ki pretresa duhove in polni srca z razkošjem.
B p o d a p.
f
o Savi vozi mlad čolnar, po Savi vozi mlad  brodar, v krmilo se upira; lovi se veter mu v laseh, iskri se solza  mu v očeh, in duša mu umira.
Saj zvon zapel je od bregov, saj  zvon zapel je do čolnov. Kdo ve, čemu pozvanja ? — Ce drugi ne, pa ve čolnar, če drugi ne, pa ve brodar, kaj zvonov glas oznanja.
v
»Čemu bi brod  ustavljal svoj, čemu korak  napravljal svoj na kršno prodovino ? Nevestica — nezvestnica   — ti sladka moja ljubica — ostavljam očevino!«  —
Po Savi vozi mlad  čolnar, po Savi vozi mlad brodar. Kam dereš ? Si li blazen ? . . . V vrtincu veslo se vrti, ob skali tok šumeč hrušči in žene čolnič prazen.
Dr. Ivan Robida.
') Čitaj Prevostov roman »Fredčrique« !