INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA V MAJU
lnflustrijska proi/.vodnja ]e v maju 1956 še nadalje rasla. Proizvodnja v razdobju januar-niaj Je letos v primerjavj z istim razdobjem lani vcčja za 4*/i. Ta indeks je od začetka Riarca vsak mesec zrastel za 1 točko. Porast proizvodnje, ki jo ta indeks izraža, je bil preccj zavrt z znižanjem proizvodnje v februarju in s posledicami tega znižanja. Dejaiiska raven, na kaleri se giblje proizvodnja letos, je višja. Ce Iz rczuljaiov Uločimo vpliv nizke proizvod-nje v lebruarju, lq je posledic* vremetiskih heprilik, tedaj je itidustrijska proizvodnja v ja-nuarju,  marcu, aprllu ia  maju
letos za 7*/» veCJa od  proizyod-nje  v  tch  meSecih  lanl.
Porast niescčne proizvodnje v tnaju, teprav nj bil nepricako-van, Je predslavljal izjemo Po-sebne vrste. Proizvodnja v ma-ju je bila za 2'/. večja kakor v aprilu. To pa je oenavaden po-rast. Po vseii dosedanjib rezul-tatih t prejšnjib letih je bjla proizvodnja v tnaju nižja v raz-inerju do one v aprilu. Vzrok tega znjžanja je bilo manjše šte-vilo delovnih dni v tnaiu zaradi proslave prvomajskih praznikov. Porast pro>zvodnje v maju, če-prav je bilo Stcvilo delovtijh dni    manjše,    pa    kaže,    da  so
znatne    rezerve    za    povečanjo proizvodnje.
Take rezerve so prt celetn nizu industrij. Nafta Se ni do-segla lanske" proizvodnje, do konca leta pa Jo bo gotOva presegla. Posamezne barvaste kovine so še vedno pod lansko proizvodnjo, čeprav Je rezultat proizvodnje celoine veje ugo-den. Posebno Je zna&jlno zni-žanje proizvodnje aiurainija, k| jo zelo tcžko zadeva pomanj-kanje elektrirne energije. Kef nj vzrokov, da bl domnevali, da te težave ne bodo odprav-Ijene, lahko pričakujemo, da bo proizrodnja v naslednjjh mese> cib še naprej rasla