_____ krni. ~—— * Leto VI,, Št. 21 Jutro" xm, St. 118 a) Upravnižtvo: Ljubljana, Knafljerva ulica 6. — Telefon a S122. 8123, 8124. 8125, 812S. In sera t ni oddelek: Ljubljana, Selen* burgov* uL — TeL 8492 bi 2492. Podružnica Maribor? Aleksandrova eesta St 13. — Telefon it 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St — Telefon §t 190. Podi^žnieC Jesenice: pri kolodvora St. NO. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 5t 42. Podružnica Trbovlje: ▼ hi§i dr. Baunv eartnerja Ljubljana, ponedeljek 23« maja 1932 Cena 2 Din Ponedeljska izdaja Ponedeljfika izdaja >Jutra< izhaja vaak ponedeljek cjutrat _ Na roža m i posebej in velja po pošti prejo-mana 4 Din, po raznašaleih 0 Diti). Proračun 1. 1932-33 je 145.000 Din (12.GS0 Din mesečno). Dispanzer sedaj upravlja v okviru Osrednje protituberkulozne lige poseben kuratorij, v katerem so zastopniki interesentov, ki prispevajo k vzdrževanju, vodja dispanzerja in zastopniki lige same. Glavne naloge dispanzerja so: vršiti zdravniške preiskave pri bolnikih, ki niso člani nobenih bolniških blagajn ter nimajo sredstev za pregled zasebno: zdravljenje v prav nujnih slučajih; socialna pomoč in nasvet glede splošnega ravnanja zdravljenja; morda najvažnejša in najizdatnejša naloga ie skušati očuvati ogroženo deco — skrbstvena sestra prihaja tudi na domove bolnih. Protituberkulozni dnevi 1931: V propagandne in poučne svrhe je bil izdan katekizem o tuberkulozi dr. Matka, ki ie bil razposlan v 6000 izvodih po vseh šolah v banovini; razposlali srno koleke, ta kampanja ie prinesla okrog 15.000 Din dohodkov Vsi listi so prinesli obširna poročila o namenih in ciljih lige ter o pomenu zdravstvenega pouka, čuvanja pred jetiko. Na mnogih krajih so bila prirejena predavanja o tuberkulozi, zlasti po šolah. Za letošnje protituberkulozne dneve bodo izdani par strani obseguioči letaki s sliko in splošnim preglednim higienskim poukom, namenjeni šolarjem do 15. leta starosti. Natiskanih jih bo 20.000 ter bodo razposlani brezplačno v šole. Razpisane so obenem nagrade: 1000 Din za Šolsikn -»\dravctvfvno nnloco. letos vršila pod geslom: Za počitniške kolonije slabotnih otrok! Nabavili smo film: »Dva brata« za ceno 8600 Din — napravljen v šoli za narodno zdravje v Zagrebu. Prirejamo serijo diapozitivov za poučna predavanja s skioptiko-nom. Službeno glasilo lige je postalo »Zdravje«, kjer smo dobili prostor za objave. Počitniške kolonije 1931: Lastna počitniška kolonija je bila izvedena pod vodstvom Higienskega zavoda na Rakitni za 31 otrok. Stroški 18.600 Din. liga 14.01)0 Din. krajevne lige Logatec. Zagorje, Hrastnik 46 let ena in ista rodbina. Najznamenitejša zgradba vsega mesta pa je Wa\vel, starodavni grad poljsk h kraljev, s slavno gotsko katedralo — panteo-nom Poljske. Glavna ladja katedrale je bila zgrajena v 14. stoletju in k njej je bilo v teku časa prizidanih še 18 kapel. V vsaki teh kapel leži krsta kakega poljskega kralja, po katerih imajo kapele tudi svoja imena. Zgodovinsko slaven v tej katedrali je tudi največji zvon Poljske, katerega je dal vliti leta 1530. Zigmund iz ostankov topov, razbitih v vojni. Sam grad \Vawel je znan kot eden najlepših v Evropi: njegove zgodovinske svetinje z dragocenimi i gobelini so neprecenljive. V gradu se na-j haja popolnoma ohranjen šotor turškega ! paše Kare Mustafe izpred obleganja Du-j naja. Krakov ima drugo najstarejšo univer-I zo v Srednji Evropi, tako zvano jagelon-j sko univerzo. Ko smo si ogledali vse te znamenitosti, i so nas poljski tovariši informirali tudi o i svojem študentovskem življenju. Razkazal; ; so nam akademske kolegije, ki so jih zi-| dali sami in v katerih so stanovanja res konforno urejena in po prav nizkih cenah. Vsak visokošolec, ki hoče stanovati v takem kolegiju, mora prej opraviti 4S urno fizično edino al; pa plačati za to posebej najetega delavca. Je pa tudi sicer življenje v Krakovu zelo ceneno, tako da skromen študent lahko živi že s 600 Din. Spričo tega dejstva bi si dovolil opozoriti zlasti tovariše f lozofe in arhitekte, naj se obrnejo, ako žele študirati v inozemstvu, najprej v Krakov, kjer imamo sedaj le onega jugoslovenskega visokošolca. Trije dnevi v Krakovu so nam kaj hitro minili in zbrali smo se zopet na postaji pred svojim posebni mvozom. Na postaji nas je že čakala množica Krakovčanov, mladih in starejših, da nas pozdravi v slovo in nam vošči srečno pot. Rokovanja nt bilo konec prej, dokler nas ni signal piščalke prisilil v voz. Med petjem slovanske himne »Hej Slovani« smo se odpeljali v noč . ., Žaloigra lepe pastirice Brod na Savi, 22. maja. Preteklo jesen se je oženil mladi posestnik Ivan Krajger z Belega Brda v remet-skem kotarju z lepo mlado pastirico Maro. Mladi par je živel v slogi in ljubezni, dokler se niso pričeli vmešavati v njuno ž v-ljenje moževi starši. Mladi ženi je večno sitrarjenje možetih staršev začelo presedati, pa je te dni pobegnila h svoji materi s trdnim sklepom, da se ne vrne več k možu. Ker je mladi Ivan kljub vsemu ljubil svojo ženo. se ie napotil k njeni materi in začel prositi Maro, da se zopet vrne k njemu. Vse njegove prošnje pa so bile zaman. To ga je tako razburilo, da je potegni! nož in ga trikrat zabodel ženi v prsi. Mara je na mestu izdihnila, a Ivan se je sam javil orožništvu, ki ga je aretiralo. Ženo in otroke je hotel sežgali Murska Sobota, 22. maja. Blažu Mursko Sobote je vas Krajina, kjer hi so pred kratkim skoro odigrala strašna rodbinska tragedija. Le hitri pomoči se je zahvaliti, rta ni postalo troje življenj žrtev plamenov in da. ogenj ni upepeli! vse vasi. Posestnik K. jp živel že dalje časa v sporu z ženo Žena. ki jo bila prod loti operirana, ni mogla več tako delati, kakor je hotel mož. Večkrat se je mož tudj napil in se v takem stan.in dejansko lot:i žerie ter jo pretepal. Uboga žena je morila često ponoči spati z otrokoma, fantkoma v starosti ovd 10 do 12 let, nad drvarnico. kjer so si vsi trije pripravili skromno ležišče. Mož 30 to ženino početje mrmrajo gledal in njegovi nastopi napram ženi so po>-stali še sirovejši, dokler ni v podivjanem možu dozorel res satanski naklep. Te dni sta se mež in žena zopet sprla in žena se je odpravila z otrokoma spat nad drvarnico. Ko je bila z otrokoma že goni, je postal mož izredno nasilen. Bil je vinjen in je silil za njimi, žena se ga ni mogla drugače ubraniti, kakor da je pograbila bližnja polena in mu jih vrgla v glavo. Uspelo ji je, da je nasilnika res pregnala. Nato je legla k počitku. Mož je čakal tako dol,go, da je vse utihnilo, potem pa se je splazil v drvarnico. Pripravil je ku.p slame in ko je bil prepričan, da vse spi, je slamo zažgal. Ogenj se je kmalu razširil po vsem prostoru. Prasketanje ognja, dim in nenavadna svetloba pa so v zadnjem trenutku zbudili ničesar hudega slutečo družino nad drvarnico, ki je še mogla rešiti se iz plamenov na prosto. Sosedje, ki so prihiteli gasit, so ogenj še pravočasno lokalizirali in preprečili, da se ni razširil na sosednje stavbe. Če bi bilo vetrovno, bi lahko postal ogenj usoden za vso vas. Orožniki s0 K. aretirali. Pri zaslišanju je K. priznal svoj čin, a se je izgovarjal, da je hotel le prestrašiti ženo. Nadaljnja preiskava bo dognala, ali bo njegov zagovor držal ali ne. Stanarina učiteljstva v Trbovljah - Vodah Trbovlje, 22. maja. V »Jutru« od 19. t. m. je objavil nekdo pojasnilo glede stanarine učiteljstva obeh šol v Trbovljah-Vodah. Zadeva je bila že svojčas v »Jutru« popolnoma objektivno pojasnjena. Vendar je bila že svojčas v »Jutru« popolnoma objektivno pojasnjena. Vendar pa je v zadnjem pojasnilu toliko nejasnosti, ki so dopisniku ušle hote ali nehote, da jih je treba ovreči, s cer bi bila javnost res nanačno informirana. Že znesek 178.000 Din ni pravilen; zaostala stanarina znaša za 33 učiteljev od 1. aprila 1930 do 30. aprila 1932. torej za 2 leti in 1 mesec, natančno 137.200 Din. Ka-tehet Ratej ni odložil mesta občinskega odbornika zaradi stanarine, marveč zato, ker se od občinskega zastopa ne upoštevajo rešenja in odloki nadrejenih in najvišjih oblasti v državi. Ni mogoče, da bi občinski zastopniki o reševanjih ministrstev in razsodbi državnega sveta sklepali, ali jih naj izvrše ali ne. Naloga občinskega zastopa bi bila sklepati, kako naj razsodbi dr- o ba m •_• . t TPD leta 1882 svojo privatno šolo v Trbovljah-Vodah opustila, ampak je le prosila takratni deželni šo!sk: svet v Gradcu, da bi jo prevzel kot javno šolo v svojo upravo, da bi se TPD rešila bremena učiteljskih p!ač. ki so bile enake onim rudniških uradnikov. Da bi deželni šolski svet tej prošnji raje ustregel. ji je nrilož la znani reverz. ki z njim prevzema TPD med drugim tudi obveznost, da bo dajala uči-tcljstvu naturalna stanovanja Dokaz za to je. da je reverz datiran s 1. decembrom 18S2. deželni šolski svet pa je vlogo vrnil okrajnemu šolskemu svetu v Lahkem 15. marca 1883 s pripombo, naj obveznosti 1 PD no mojnosti še razširi Obveznost tth-turalnih stanovanj je prevzela TPD tudi zarad: tega. da bi se učiteljstvo ne menjavalo prepogosto in pa, ker takrat privatnih stanovanj ni bilo, saj so bile Trbovlje še majhne. Tudi" trd itev, da da TPD naturalna stanovanja občini in ta šele učiteljstvu. je izmišljena. Najboljši dokaz za to je primer, ko je leta 1927 neki učitelj prosi! župana, naj posreduje pri TPD glede njegovega stanovanja. Župan, k: je bi! ob enem tudi načelnik takrat še skupnega krajevnega šolskega odbora za vse šole, mu je odgovoril, da tega ne more storiti, ker nima občina v stanovanjskih zadevah pri TPD nikake-g.a vpliva. Slično se je dogodilo neki drugi učni osebi. Ravno tako ^e ni nikd Kidar v Ltili nobena učna moč v Trbov!jah-Vodah obrnila na obč:no ali krajevni šolski odbor zaradi odkazanja stanov mja, ampak direktno na ravnateljstvo TPD, ki mu je-stanovanje tudi direktno odkazalo. Z obvezno »nagrado« naturalnega stanovanja ni imela torej občina Trbovlje nikdar nobenega opravka. Tudi katehet RatcJ dobiva stanarino direktno od TPD. odkat ne stanuje več v rudniškem stanovanju, ki ni bilo primerno njegovemu poklicu, brez vsakega posredovanja občine ali koga drugega. Ali sme učiteljstvo to obvezno »nagrado« od TPD sprejeti ali ne, o tem naj si nikdo ne beli glave, ker so to je odločila višja oblastva. Da je zaostala stanarina narasla do tako visokega zneska, ni kdivo učiteljstvo, ki je vedno povdarjalo, cia bo treba plačati stanarino n se je tudi od občine Trbovlje vedno zagotavljalo, da se bo izplačala, ko bodo zadevo rešili upravna cblastva. Sicer pa ima itak občina še za iztirjati nad 200.1100 Din trošarine za leto 1031, kar ni malenkostna vsota. — /z učiteljskih krogov. ijave Narodno gledališče v Ljubljani. drama. Ponedeljek, 23.: Oidipus. Premiera B. Torek, 24.: Zaprto. Ljubljanska drama. Drevi ob 20. premiera klasične drame Oidipuss- v dovršenem prevodu profesorja Sovreta. Zasedba prvo vrstna. Režija Cirila Debevca. B. — Abo-nenti A in B bi morali dobiti dramo Le-do« in abonenti C dramo »Glembajevi«. V obeh delih ima eno glavnih vlog Nablocka, ki pa je Vudo obolela. Zato dobe abonenti A, B in C Pagnolovo igro >Marij«. Premiera bo še v teku tedna v režiji dr. Gavelle. opera. Ponedeljek, 23.: Gostovanje ljudskega odra, »Svobode«. Izven. Torek, 24.: Rusalka. D. Ljubljanska opera. V torek 24. t. m. se: bo pela v operi Rusalka« v običajni "it4-bi za D. — Opereta Mala Florami-, je oo-živela do danes v Splitu in Zagrebu že preko 100 predstav. To dovoljno priča o priljubljenosti dela.. Melodije so lepe. lahke in) gredo takoj v ušesa,. Dejanje je zelo zabavno in se vrši v Splitu. Premiera bo še ta. teden v Zupanovi režiji. Šentjakobski gledališki oder ponovi v sredo 25. in petek 27. t. m. ob 20.30 zabavno veseloigro s petjem študentje! smo . . .«. Vse dosedanje predstave so biie, razprodane, zato naj blagovoli občinstvo kupiti vstopnice že v prodaji v naprej v trgovini g. Kamičnika na Starem trgu. Zasedba vlog bo ista kakor pri premieri, le> vlogo profesorja Goloba bo igral Damesto obolelega g. Lavriča g. Kune. Zadn ja predstava 20. t. m. se je morala zaradi nenadne obolelosti g. Lavriča odpovedati. Vstopnice, kupljene za to predstavo, bodo veljale za predstavo v sredo 25. t. m. Sokol I Tabor priredi v nedeljo 29. t. m. redno letno javno telovadbo, pri kateri bodo nastopili vsi telovadni oddelki. Od; pol 16. do 16- bo promenadni koncert dru--štvene godbe, točno ob 16. uri pa se prične, javna telovadba. Vabljeni. Noseče matere morajo skušati vsako za-teganje odpraviti z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno »Franz Josefovo« vodo, ker se lahko použije ia se milo odpirajoči učin^s zanesljivo p< kaže v kratkem času brez neprijetnih stranskih pojavov. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovine h. Rogaška Slatina podaljša v letošnji sezoni, upoštevajoč gospodarsko krizo in da omogoči zdravljenje čim širšim slojem, veljavnost predsezonskih p-pustov do 1. julija. Zapeka. Po izkušnjah, pridobljenih ra klinikah za notranje bolezni, je naravna »Franz Josefova« grenčica izredno dobro delujoče odvajalno sredstvo! K. • • 1 »1'vv tajci na bojtiscu Neki kitajski zdravnik takole opisuj® svoje skušnje v štiriintridesetdnevni vojni za Šanghaj: 19. armada, ki se je bori.a proti Japoncem, je bila v neverjetnem stanju. Namestu nepremočljivih škornjev so nosili vojaki lukničasto obuvalo. Namestu močnih, nepremočljivih plaščev. ki naj bi jih ščitili pred vlago in močo, so imeli na glavi z oljem namočena bambusova pokrivala. Brodenje po blatu, ki je bilo često zelo naporno, je izzivalo strašne poeiedi • ce. Mnogim vojakom je bilo treba v bolnici odrezati obe nogi. V jarkih, kjer so ležali vojaki, so vedno trpeli žejo. Kg dar pa so jim prinesli vode, po kateri so vsi hlastnili, je bila pijača večinoma okužena. često je bila voda takšne kakovosti, da ie celo po kemičnem čiščenju bila neužitna in so jo morali zavreči. Tako so nastale zaradi žeje in pomanjkanje vode razne bolezni. Cepiva zoper tifus je primanjkovalo na vseh koncih in krajih. A smrt bi bila kosila še bolj neusmiljeno, da se ni v kitajskem ljudstvu zakoreninila navada piti samo prekuhano vodo ali čaj. VSAK NAROČNIK »TUTRA« Ljubljanska kronika Nekoliko svojeglava nedelja — Krvav spopad in poškodbe — V mestu se mir ni kalil Ljubljana, 22. maja. Zadnje dini tedna smo imeli prav lepo, naravnost idealno vreme, današnja nedelja je pa nekoliko pokvarila veselje izletnikom, zlasti še kopalcem. Zjutraj se je začelo oblačiti, bilo je tudi precej vetrovno in to je mnogo kopalcev zadržalo doma. Kljub temu je bilo na Savi vendar zelo živahno in tudi kopališče Ilirije, ki je bilo v petek otvorjeno, je zabeležilo prav lep poset. Popoldne se je okrog 15. zjaenilo in je sonce prav toplo prigrevalo, tako da so kopalci le še prišli na svoj račun. Nedeljo je izrabilo več društev in organizacij za svoja zborovanja, o čemer pa poročamo na drugih mestiih. Ob 17. se je vršil izpred hiše žalosti na Glincah pogreb bLagopokojne gospe kata-frine Praprotnikove. Na zadnji poti so ugledno gospo spremili številni znanci in prijatelji, med njimi je bilo tudi mnogo odličnih predstavnikov naše javnosti in zastopniki viškega Sokola. Žalni sprevod se ■je pomikaj skozi mesto na pokopališče k Sv. Kriižu, kjer so njene zems-ke ostanke jpoložnli k večnemu počitku v rodbinsko Jg robni co. Krvava bitka na Viču V neki gostilni na Giincah je snoči po-*prvala večja družba delavcev in zidarjev, domačih in bosanskih. Iz neznanega vzroka je nastal med njimi pozneje pred gostilno hud prepir, iz katerega se je razvil pretep, ki se je žalostno končal. Na bojišču < ta obležala precej hudo ranjena zidar Ahme-tovič, rojen 25. marca 1903 iz Višegraria v Bosni in stanujoč v Rožni dolini, ter klju-'čavrnioa.rski vajenec Ivan Hlebec, rojen 31. decembra 1908. Ahmetovič je dobil sunek tz nožem v levo prsno stran, istotako je bil prsi ranjen Hlebec. V gledališkem svetu se mnogo eksperimentira. Skoro vsaka predstava je eksperiment — uspel ali neuspel — to se izkaže navadno šele potem in marsikdaj šele čez mnogo in mnogo let. Vsako gledališče, ki hoče biti pomembno in ivo, poskuša vedno znova odkriti in zadeti živec časa, njegovega duha in njegovo občutje. In le tisto gledališče, ki seže preko dnevno važnih stremljenj naravnost do temnih, skrivnostnih globin človekovega duha in srca ,samo tako gledališče ima v razvoju kulture svej značaj in pomen in samo takemu gledališču je zagotovljen trajen in neizpodbiten obstanek, človek v razmerju do boga, do Usode; človek v svojem iskanju in borenju z neznanimi silami, ki vladajo v njem in nad njim — to e bil in bo tudi ostal najzanimivejši pred- et vsakega umetniškega ustvarjanja in snovanja. Človek v svojih tisočerih obrazih in valovanjih od nadzemskih slutenj vesoljne jubezni do neznanih trepetov pred-smrtne groze je glavno žarišče vsakega pravega tragičnega oblikovanja. Hrepenenje po ljubezni, po sreči in strah pred smrtjo: to sta oba skrajna tečaja vsega našega nehanja in pehanja. In to zavestno ali podzavestno, tvorno ali trpno kolebanj* med obema točkama v vseh njegovih neštetih odtenkih ,v vsem njegovem sijajnem veličastju in njegovi brezdanji globini, v njegovi božanski nadmoči in njegovi nebogljeni onemoglosti, v njegovih herojsl-.iu poletih in njegovih tragičnih padcih — to je glavna naloga pravega gledališča in vsakega pravega igralskega ustvarjanja. Izzivati sočutje in strah za dragocenega človeka, ki se pred nami bori in trpi, vzbuditi občutek odrešilnosti z njim, ki končno očiščen izide iz borbe in iz trpljenja — to (in nič drugega) so prikazovali že stan Grki in v bistvu isto prikazuje v tragični gledališki umetnosti tudi današnji tvorec ■in oblikovalec. * Jasno je, da je dobesedno izvajanje vsakega obširnega dela v prvotni obliki za današnjo dobo popolnoma nemogoče. Deloma zaradi časa, deloma zaradi smisla, črte so torej nujno potrebne. Vendar je vsako prirejanje pesniških umotvorov vedno zelo težavno, odgovorno in zato tudi tvegano delo. Gledanja so različna in tako se večinoma že v samih črtah pokaže osnovni pogled in občutek in že v črtanju ali prirejanju samem se nedvomno razkrijejo vse vrline ali napake, ki služijo za celotno presojo ali celo obsodbo režiserjevega nazora . * Režijsko sem skušal delo stilizirati, to se pravi, skušal sem ga predstaviti v tisti določeni enotni obliki, v kakršni sem ga ob- Okrog 24. je bila na pomoč pozvana reševalna postaja, nakar je njen avto oba ranjenca prepeljal v bolnioo. Kakor nam poročajo, so Ah m e to viče v e in Hlebčeve poškodbe precej resne, vendar ni nevarnosti za njuno življenje. V zvezi z zloenem je policija aretirala delavca Franca Jeriina, ki je menda oklal oba tovariša. Jeršim je bil danes pripeljan na kriminalni urad :n tam zaslišan. Z britvijo si je prerezal vrat Dopoldne so iz Primskovega pri Kranju pripeljali v Ljubljano 22-letnega delavca Franca Sušnika, ki je obupal nad življenjem. Fant si je v samomorilnem namenu z britvijo prerezal vrat in se hudo poškodoval. Njegovo stanje je precej resno. Kaj je vzrok poskušenega samomora, nri zmano. Prsti pod slamoreznico Jernej Podbevše.k, 5-letni sinček posestnika iz Šmartnega pri Tuhinju, je v soboto popoldne dk>ma z roko zašel v slamoreznico, ki mu je odrezala vse prste desne roke. Otroka so morali prepeljati v ljubljansko bolnico. Motociklistična nesreča Dopoldne je bila reševalna postaja pozvana na glavni kolodvor, kamor so z vlakom pripeljali 22-letnega brezposelnega šoferja Ivana Ambroža s Hrusice pri Jesenicah. Vozil se je dopoldne z motornim kolesom pri Žirovnici, zaneslo ga je pa s ceste in se je menda zaletel v drevo. Priletel je tako nesrečno, da si je prelomil čeljust in se občutno potolkel ra glavi. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnico. Drugače je ljubljanska nedelja potekla povsem mirno in v mestu samem ni b'lo beležiti nikakih posebnih dogodkov. čutil in videl jaz in kakor se mi zdi po mojem občutenju najbolj preprosto in najbolj dostopno tudi današnjemu čustvovanju. V splošnem sem se pristni in tipični grš-kosti precej odpovedal. V deklamaciji, igri in sceni se nisem skoro prav nič ali pa zelo malo oziral na znanstveno raziskane vzorce in šolske pouke, temveč sem se vsem zunanjim lepotam na škodo zavzemal rajši za resno pobožnost ozračja, za jasno podajanje misli, za iskrenost občutka in za jakost igralskega izraza. Zavzemal, pravim — v koliko se mi je to posrečilo, na j seveda presodijo drugi. Predobro vem namreč, kako bridka je lahko včasih razlika med dobro voljo in med dejanjem. » Pri dinamični odnosno ritmični zgradbi dejanja mi ni bilo treba drugega kakor držati se kolikor mogoče natančno Sophokle-jevega teksta. Sophokles je namreč poleg Shakespearea eden izmed onih redkih dramatikov, ki nimajo — hvala Bogu — skoro prav nič režijskih opazk. * Hude preglavice je delal doslej še pri vsaki moderni režiji grških dram zbor. Jaz sem ga skušal do skrajnosti poenostaviti. Znano nam je sicer, da je pri Grkih zbor svoje pesmi izvajal pevsko ob spremljavi godbe in da se je obenem ritmično premikal, korakal, gibal ali plesal, kakor bi rekli temu gibanju morda danes mi. Vendar o vsem tem nimamo čisto točnih in zanesljivih podatkov in jaz se nanje tudi nisem oziral. Svečenike iz prologa sem spremenil v mestne očete, žreca pa v zborovodjo. Zbor igra zame vlogo sosveta mestnih odposlancev, ki so prišli v imenu ljudstva prosit v sili kralja za pomoč in pred katerimi se slučajno odigrava Oidipova tragedija. Zgolj retoričnih mest nisem posebej iskal, črtal sem zato vse, kar se ne tiče neposredno dejanja samega in vsebine. Zborovske speve sem razčlenil v zmiselne enote in jih dodelil zborovodji ter posameznim starcem, mestnim očetom. Le končne odstavke miselnih in čustvenih kompleksov sem strnil in shranil za skupni govor. Sicer pa spremlja zbor vse dogajanje na odru s svojo igro, s posedanjem, s po-klekanjem in z vstajanjem ter z raznimi poseganji v dejanje, ki so za vsa važnejša 1 mesta v drami točno ustanovljena. Tudi pri zboru sem se trudil napraviti iz okornega, retoričnega in obrednega telesa kolikor mogoče živo misleče in čuteče ljudi. Mene zanima zbor samo v toliko, v kolikor je zrcalo, upor ali podpora dejanskemu razvoju — Oidipovi usodi. Pravilna in oblikovna grškost je pri tem sicer marsikaj izgubila, vsebinsko pa, mislim, da je drama le pridobila. Po tem načelu sem črtal tudi vse meščane in otroke odnosno ljudstvo sploh. Masa na odru je lepa stvar in z njo se da nedvomno dosegati uprav ogromne umetnostne učinke. Toda mora biti ta množica za uprizoritev samo tudi vsebinsko res važna, bistvena in potrebna, drugič pa morajo biti za resnično umetniško obravnavo gledališke mase podani izvestni finančni in tehnični pogoji, s katerimi pa mi vsaj za zdaj še ne moremo računati. Premišljevanja obeh momentov sta me dovedla do tega, da sem vso množico enostavno izpustil. Tn iz približno istih vzrokov sem črtal tudi vso komparzerijo, to se pravi, vse vojake, vse sluge in vsa spremstva (seveda je verjetno, da je v vsem tem že malo humorja, rojenega iz naših razmer). * K zaključku pa še enkrat: nazori o »Oi-dipu«, osnovna pojmovanja o načinu uprizoritve so vedno bila in bodo najbrž tudi v bodoče vedno zelo, zelo različna. Jaz sem ga pojmoval, skoro bi rekel: komorno, kot dramo poedinca, ki doživi na sebi usodo, kakor jo stalno doživlja celotno človeštvo, to je kot tragično zgodbo o propadu in dvigu človeka ter o ničnosti njegove sreče. Mogoče je ta način zmota. In potem bo seveda tudi ta predstava^ rada ali nerada, ostala — eksperiment. Ciril Debevec. Mariborski neJeljski Maribor, 22. maja. Nedelje postajajo poletno vroče. Današnja nedelja je izvabila že številne kopalce na Mariborski otok, ki je bil glavna privlačna točka dneva Kljub lepi priliki za izlete se je zbrala popoldne pri tomboli poštnih uslužbencev precejšnja množ ca ljudi. Dopoldne je bila v slavnostni dvorani klasične gimnazije prisrčna slavnost razvitja zastave mariborskega skavtskega stega. Razvitju je kumovala ga. Ivanka Lipoldo-va. ki je pripela na zastavo lep trak. Slovesnosti so se udeležili mestni župan g. dr. Lipold, sreski načelnik g. M lan Makar, ravnatelj g. Tominšek, načelnik belgijske skavtske zveze g. von Boom, ki je slučajno prišel v .Maribor, nadalje starejšina dravske skavtske ekipe iz Ljubljane g. Kunaver in zastopniki savske župe iz Zagreba in celjskih skavtov in skavtk. Prisrčni dogodek bo ostal skavtski mladini brez dvoma v najlepšem spominu. V soboto zvečer je bil prvi redni občni zbor Društva zasebnih in avtonomnih nameščencev v dvorani Delavske zbornice. Iz poročil posameznih funkcionarjev je razvidno živahno delovanje organizacije, ki si je prizadevala v vseh perečih vprašanjih ščititi koristi zasebnih nameščencev. Izčrpno je bilo poročilo, ki ga je podal aglni društveni tajnik g. Lojze Doležal in v katerem je očrtal vse težkoče ter pozval prisotno članstvo k solidarnosti in stanovski zavesti. Ničesar posebnega ne beleži današnja policijska kronika. V pretekli noči je policija aretirala sedem oseb, zabeleženih pa imajo 21 prijav in pet poročil. Krojaški mojster Wippel, stanujoč v Gregorčičevi ulici, je prijavil, da je nastal sinoči v njegovi delavnici ogenj, ki pa so ga pravočasno udušili. Mojster je namreč pozabil odkloniti električni likalnik in tako se je vnela likalna deska, ki je bila že vsa v plamenih. Nastop Ljubljanskega Sokola Ljubljana, 22. maja. Sezono letošnjih javnih nastopov v ljubljanski župi je otvorilo matično društvo Ljubljanski Sokol danes popoldne ob 16. na svojem letnem telovadišču z izvrstno uspelo javno telovadbo. Ob krasnem vremenu se je zbralo na telovadišču prav častno število občinstva, med njimi zastopnik banske uprave nadzornik Rape, češkoslovaški konzul imž. Sevčik, podstarosta SKJ br. Gangl »polkovnik Cvejič, senator br. dr. Ravnihar, starosta ljubljanske župe br. dr. Pipenbacher, delegacija Sokola I. v kroju, dr. Murnik, savezna naČelndca Skalarjeva, dočim so svojo odsotnost opravičili pod-konzul Cihelka, senator Hribar in predsednik višjega deželnega sodišča dr. Rogina, Javni telovadbi je prisostvovalo tudi vojaštvo ljubljanske garnizije. Javna telovadba se je pričela točno c/b 16. ter je obsegala 11 prav skrbno navežba- i nih točk. Ženska deca je najprej izvedla , s spremljevanjem klavirja igre. ki so po- j kazale perice in kosce. Izvedba najmlajših j je bila prav dobra. Obilo zabave je nudila ign moške dece »Črni mož«. Sodelovalo je 130 otrok. 28 naraščajnic je nato izvedlo prav strumno in skladno proste vaje za IX. vsesokolski zlet v Pragi, nakar je nastopila moška deca (40) prav po vojaško z vajami s puškami. Mladi vojaki pod vodstvom svojega 4-letnega poveljnika so dve vaji s puško izvedli brezhibno ter želi navdušeno odobravanje-gledalcev. Orodna telovadba vseh oddelkov je pokazala lep napredek od lanskega leta, zlasti moški naraščaj s svojimi vajam: na krogih je bil predmet navdušenega odobravanja. Proste vaje moškega naraščaja (48) za vsesokolski zlet v Pragi so bile prav dobro izvedene, razen nekaterih zakasnelih gibov posameznikov. Dvanajstorica ženskega naraščaja je nato izvedla prav ljubke rajalne vaje na klavir, skladno in gracijoz.no. Gotovo najboljša točka obširnega sporeda so bile proste vaje članic (42) za vsesokolski zlet v Pragi. Izvedba je bila vseskozi vzorna in sk'adna. Vzorna vrsta, v kateri so bili naši mednarodni tekmovalci je 6 svojimi vrhunskimi vajami na drogu in krogih vzbudila vsestransko odobravanje. Kra.sno izvedene vaje in drzni odskoki z orodja so gledalcem jemali sapo. Ljubljanski Sokol je lahko ponosen na te svoje junake, ki bodo v Pragi Ljubljana, 22. maja. Velika učilnica državne dvorazredne trgovske šole je bila danes dopoldne središče zanimivega dogodka: vršil se je ustanovni občni zbor Društva absolventov dr zavrni h trgovskih šol, organizacije, ki hoče pritegniti v svoje vrste številne naše absolvente trgovskih šol in katere nameni in smotri so predvsem socialnega, izobraževalnega in družabnega značaja. Udeležba je bila res zelo velika, zlasti močno pa je bil zastopan nežni spol. Zborovanje je otvoril predsednik pripravljalnega odbora g. Rozman s toplim pozdravom na vse navzoče, zlasti je pa pozdravil ravnatelja Trgovske šole g. Gogalo in se mu zahvalil za izkazano pozornost. Uvodno je g. Rozman poudarjal, naj postane organizacija trden most, odnosno vez med članstvom in šolo. Pozval je vse navzoče k složnemu delu. Besedo je nato povzel g. ravnatelj Goga-la. Rad se je odzval vabilu pripravljalnega odbora. Njegova želja je, da bi to društvo, ki stopa danes v življenje, v polni meri vršilo svoje načrte, ki so zelo lepi in ki bodo pomenili ( za društvo velik uspeh, če bodo res vsi tudi izvedeni. Ko so gojenci zapustili šolo, so bili veseli, da so knjige vrgli v kot, toda kmalu so prišli do prepričanja, da jim še mnogo manjka in da šola ni dala vsega, kar zahteva praktično življenje. Novo društvo bo stremelo za izobrazbo svojega članstva, zamislilo si je pa tudi lep socijalen program. Časih se dogodi, da je kdo sami, da ga doleti nesreča in si ne ve in ne more pomagati. Tedaj mu morajo drugi priskočiti na pomoč. To je naloga organizacije, ki naj šč'ti svoje člane. Če kdo obnemore in zastane, ga je treba dvigniti im mu pomagati naprej. Če bodo absolventi združeni in jih bo zbrana močna četa, potem bo to lahko delo: zares le v slogi je moč! V nadaljnjem govoru je g. ravnatelj plediral. da se vsi z ljubeznijo oklenejo novega društva, vsakdo naj bo ponosen, da je absolvent dvo-raz-redne trgovske šole, nikogar ne sme biti sram to priznati. Absolventi lahko ustvarijo močno organizacijo. Okrog 510 absolventov in 761 absolventk je do danes zapustilo zavod, skupaj 1271 oseb. Članstvo naj se za>veda stremljenj in nalog društva, obrača naj se nanj in tudi agitira, da pristopijo vsi v organizacijo, v kateri se bodo tudi vsi medsebojno spoznali. Organizacija naj tvori močno falango, naj bo društvo res most med življenjem in šalo. G. direktor je zaključil z željo, da bi organizacija kar najlepše uspela. Po živahnem odobravanju je povzel besedo g. Beber, ki je podal idejne smernice in program novega društva. Iz društvenih pravil, ki jih je prečita! tajnik g. Kozamer-nik, pa posnemamo: Društvo ima namen izobraževati 6voje članstvo v vseh trgovskih vedah, na narodno gospodarskem in socialnem poprišču 6 pomočjo tečajev, poučnih izletov im strokovno znanstvene knjižnice, zastopati članske koristi nasproti javnosti in oblastvom in skrbeti za njih gmotni in sooialni položaj, zbirati statistične podatke o socialnem stanju absolventov in posredovati pri namestitvah, zbirati podatke o zahtevah, ki jih stavijo nenje delodajalci, pri- gofcovo priborili svojemu društvu lovorike. Nova točka, ki pa bi v dvorani gotovo dosegla še večji uspeh, je bila telovadna skladba »Pesem pomladi« po Mcndeisobnu, ki jo je sestavil (naš drugi dr. Murnik) br. inž. Viktor Černe. Izvedba je bila brezhibna in je simbolično pokazala probuja-jočo se pomlad. Žal, da se je godba na odprtem telovadišču skoro izgubila. Javno telovadbo so nato zaključili člana (40) s prostimi vajami za vsesokolski zlet v Pragi prav dobro in skladno. Pri javmi telovadbi smo pogrešali kot lansko leto nastop starejših bratov, dasi znajo proste vaje, s katerimi bodo nastopili čez 14 dnii na župnem zletu Zlasti starejši bratje bi morali s svojim nastopom navdušita one »mlade starčke«, ki so Sokoli le na papirju, dela v telovadnici pa ne poznajo. Pričakujemo, da bomo drugo leto lahko pozdravili starejše brate pri javnem nastopu. V splošnem je telovadni nastop pokazal resno vol jo do sokolskega dela. za kar gre zahvala marljivemu prednjaškemu zboru. Pri prireditvi je sodelovala godba Sokola I. pod vodstvom kapelnika br. Švaj-garja. ki je rešili svojo nalogo častno, kakor vselej. dobitni krogi in gospodarske ustanove, ter z njimi podpirati ravnateljstva trgovskih šol, gojiti družabnost med članstvom in prirejati debatne sestanke, čajanke in slično. Društvena pravila, ki obsegajo 36 točk, je batiska uprava v Ljubljani že potrdila. Pravila so bila soglasno sprejeta. K besedi se je nato oglasila gdč. Barletova. lei je lme'a na absolventke kratek nagovor, bodreč jih k stanovski zavesti in k sodelovanju v organizaciji. Občni zbor je nato sklenil, da znaša vpisnina za vsakega rednega in izrednega člana 20 Din, mesečni prispevek 5 Din, za izredne člane pa 7 Din. Soglasno je bil izvoljen nastopni odbor: predsednik Rozman, podpredsednik Beber, namestnica podpredsednika gdč. Dovžano-va, tajnik Kozamernik, namestnica gdč. Barletova, blagajnik Mam in odborniki Ži-be.rna, Dovžan in More. V nadzorstvo sta bila izvoljena Kitzer in Vrhove, v razsodi« šče pa: Andolšek, Milač in Pance. Zbor ljubljanske zadruge kovinskih obrtov Ljubljaa, 22. majaw Dopoldne se je vršil redni občni zbor Zadruge kovinskih obrtov za Ljubljano :a okolico v dvorani Trgovske zbornice. Začel se je ob 9. uri, ker pa ni bil sklepčen, te je nadaljeval ob 10. uri. Zadružni načelnik industrijec Fran Batjel je pozdravil zar stopnika Zbornice za TOI g. Franohettija, zastopnika lista »Obrtnika« g. Kunstlerja i a sc spcrmnil v preteklem letu umrlih članov gg. Rasbargerja in Ogrina. Občnega zbora se je udeležio približno tri četrtine vseh članov. Med drugim se je prečitala tuli učna pogodba učencev iz leta 1853. ki obsega 12 točk in je iz nje razvidno, da so imeli že pred 79 leti na programu, da fe učenci vzagajajo res v duhu obrtništva, kar je lahko za zgled še v današnjih časih. Poročila tajnika, blagajnika, revizorjev kakor tudi proračun za tekoče leto so bili soglasno odobreni. Vrši la se je nadomestna volitev padnačelnika. za katerega je bil izvoljen g. P.intar. Namesto umriih odbornikov sta bila izvoljena gg. Gregorin in Smole. V debato se je priglasilo več članov, ki so zahtevali zaščito domačih izdelkov, da bi se s tem pripomolo brezposelnim dobti zapos-l-enje. Tovariš Jurkovič je predla-gal, da se zahteva pri sprejemu učencev zadostna predizobrazba. kar je bilo vzeto soglasno na znanje. Članarina se je določila letno na 25 Din. Še pred poldnem je nače!-ik zaključil lepo uspeli občni zbor ter se zahvalil udeležnikom za številno udeležbo. Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nerveziteto, omotičnost, hude sa-nie, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Josefove« grenčice. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo izbo-ren učinek, ki ga ima »Franz Josefova« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo zlasti pri močnokrvnih. korpulent-nih esebah, satikarjih in hemoroidalno bolnih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Režijske opazke h »Kralju OMipu" K povodu nocojšnje premiere v ljubljanski drami Novo društvo absolventov trgovskih šol Lepo uspel ustanovni občni zbor — Skupno je doslej že 1271 absolventov Vinko Bitenc: Mis Evropa Brzovlak je drvel po zasneženi pokrajini proti Gradcu. Ledene rože na oknih kupeja so nam ovirale pogled na mimobežeče pokrajine. Moj sopotnik, reporter nekega zagrebškega lista, je tajal stekla na oknih s sapo. A to ni dosti pomagalo. Otajani kolobarji so se kmalu znova pokrili s tenko ledeno skorjo. potoval sem na dunajski pomladni vele-fejem. Moj sopotnik pa je bil namenjen v dunajsko Novo mesto in je nameraval šele od tam posetiti Dunaj. Od Maribora dalje Sva ostala sama v toplem kupeju. Udobnosti m priložnosti za nemoten pogovor torej do- voli. . , Brzovlak je prisopihal na graski kolodvor in se ustavil. »Brate,« je dejal gospod sopotnik. »zdaj se pa pripravite na gnečo; gotovo dobiva goste v kupe.« Skozi otajana mesta na oknu sva opazovala vrvenje ljudi na kolodvoru. Mnogo jin je izstopilo iz vlaka, še večja množica pa se je drenjala ob vhodih v vozove. Zunaj na hodniku se je zaslisala hoja, govorjenje, smeh. vrišč in šum. Na mah je bil najin kupe zaseden, komaj sva si s tovarišem otela svoje prostore. Tudi dva smučarja sta stopila v kupe. Svoje orjaške smuči sta le s težavo namestila preko polic v kupeju. . .. »Uganili ste o gnječi,« sem pripomnil proti Zagrebčanu. . Ta me je nenadoma potegnil za rokav, pokazal skozi okno in ves navdušen zašepe-tal: »Poglejte, gospodine, Mis Evropa!« »Kaj?« sem se začudil. »Ona dama v kožuhovinastem plaščn, ki se ozira in stopa proti našemu vozu, je Mis Evropa 1932. Poznam njen obraz po sliki.« Pogledal sem skozi dajano steklo. Ljudje so že po večini stopili v vozove. Domnevana Mis Evropa, mlada, lepa, vitka dama, 9 šopkom nageljev v naročju, je baš stopala mimo voza. Postala je pod najinim oknom, ozirajoč se proti peronu, kakor bi nekoga pričakovala. »Brez dvoma, letošnja Mis Evropa,« se Je navduševal gospod reporter in zvedavo pritiskal obraz na potno steklo. »Nisem videl njene slike,« sem se nasmehnil. »Zelo dvomim, da bi se Mis Evropa sprehajala po kolodvoru v Gradcu. »Povem vam, da je prava,« je zatrjeval tovariš^ »Krasna priložnost za interwiew, samo ee bo dama stopila v naš voz.« Mlada dama ie medtem odšla naprej. Reporter ie po bliskovo odprl okno in pomolil glavo skozenj. »Stopila je v sosednji voz,« je vzkliknil skoro obupno. »Mochen s' zu!« se je oglasilo iz nasprotnega kota kupeja. Reporter je zaprl okno. »Veste kai,« mi je dejal. »Pojdiva tja. In-lerwiew z Mis Evropo to bo nekaj kolosal-nega za naš list.« V hipu je izvlekel iz kovčega majhno, fotografsko kamero. »Pojdite!« Ognjeviti Zagrebčan me je s silo izvlekel iz kupeja, čeprav sem oporekal. »Stavim, da 6te se zmotili, dragi gospod. Od kdaj pa se Mis Evrope vozijo z brzovlakl in celo v tretjem razredu? Za take dame pride samo orient - ekspres v poštev, ali pa aeroplan.« »Ne sklepate pravilno,« me je poučeval reporter, ko sva se prerivala po hodniku. »Slavne osebe večkrat tako potujejo, da se izognejo običajnim ceremonijam in sprejemom po kolodvorih.« Kaj sem hotel? Gospod Zagrebčan je bil o svoji nezmotljivosti tako trdno prepričan, da bi bil vsak ugovor odveč. Še sam sem pričel dvomiti. Mogoče me pa res doleti čast. da se spoznam z Mis Evropo? Kdo ve, kakšne muhe imajo takšnele »mis«, kadar so na potovanju. Z veliko muko sva se prerila do vhoda v sosednji voz. Tam pa ni bilo nič boljše. Obžaloval sem, da sem poslušal reporterja ln se na milost in nemilost izročil gneči po hodnikih. Tovariš je imel si ečo. da se je preril v bližino vrat nekega kupeja. Z reporterjevo pomočjo sem tudi jaz kmalu stal na tistem mestu. Reporter ie skrivnostno pokukal skozi vrata v kupe. Tudi ta je bil natlačeno poln. Po vzradoščenem novinarjevem obrazu sem sodil, da je Zagrebčan bržkone že zavohal dozdevno Mis Evropo. »Pri oknu sedi.« se je obrnil proti meni. »Le Skoda, da se pogovarja z nekim so- • spodom. Svetujte mi. kaj naj storim»« Pogledal sem od strani v kupe. »Mis Evropa« je bila v živahnem pogovoru z nekim elegantnim gospodom. Reči moram, da moj gospod sopotnik ni imel slabega okusa kar se tiče Mi9 Evrope. Gospodična ie bila krasna blondinka, z očmi, kakor nebesna sinji-na, z dolgimi žametnimi trepalnicami in z zapeljivimi ustnicami Izpod koketnega klobučka na strani glave so se vsipali plavi kodri. Reporter je nalahno odrinil moškega, ki je slonel ob vratih in mu zapiral pogled v kupe. »Was wollen s' denn?« se je oglasil ta. »Mis Evropa, prosim« ... »Ja wohl, ein dreekiges Misst is' in Eu-ror»a...« Oba s tovarišem sva se zasmejala. »Če je ne morem interwiewati. zo pa vsai vjamem na ploščo.« ie rekel Zagrebčan tn pričel operirati s svojim fotografskim aparatom. »Jaz grem nazaj na 6voje mesto,« sem pripomnil; »sicer se zna zgoditi, da ne najdem tam več svoje prtljage.« Gospodična v kupeju je menda opazila najino zijanje skozi vrata. Nervozno se je zasukala na sedežu in nama obrnila hrbet »No. zdaj pa imam!« je vzdihnil rejx>rter. »Želim vam mnogo sreče,« sem se hudomušno zasmejal. Nato sem začel hrabro odrivati na desno in na levo. Hvalil sem nati-homa Boga. da nimam kurjih očes. Ko sem se srečno prerinil do svojega kupeja. ie bil prostor seveda že zaseden. Ni mi kazalo drugega. kakor stati, dokler kdo ne izstopi. Brzovlak ie hitel naprej in naprej, mimo postai in postaiic. Ustavljal se ie le pored-koma. Od sprevodnika sem zvedel, da je prihodnja postaja Dunajsko Novo mesto. Podjetnega Zagrebčana še ni bilo nazaj iz sosednega voza. »Mis Evroj^a« mu je menda zmešala glavo. Ravno sem hotel, da ga grem opomnit na bližajoči se cilj nieeovega potovania, ko ti pridrvi z vso naglico nasproti. Pridrvi. pravim, kajti eneče ni bilo več na hodniku. Smučarji so po večini izstopili na Semo-ringu. »Prekleti jodlar!« se ie jezil Zagrebčan in mi kazal razbito lečo na fotografski kame- ri. »Tisti možic, veste, ki se je preje nekaj ustil, mi je po nerodnosti, ali pa nalašč — kaj jaz vem — izbil aparat iz rok. Lep robiček od Mis Evrope!« Nisem vedel, ali bi gospoda pomiloval. ali se mu smejal. Nič več ga ni bilo mogoče spraviti v dobro voljo. Svečano se je zaklel, da se ne bo nikoli več niti najmanj zanimal za različne »mis« in da še povohal ne bo več tistih slik po revijah. Dunajsko Novo mesto! Poslovila sva se z gospodom Zagrebčanom. Domenila sva se. kje se čez tri dni dobiva na Dunaju. A nisem ga mogel pričakati. Škoda, ker bi mu rad še tole povedal: Ko sem na dunajskem kolodvoru stopil iz vlaka, je hitela proti peronu tudi ona — Mis Evropa. Imel sem korajžo. da sem jo pozdravil in jo nagovoril In glejte, čudo Gospodična mi je odgovorila — slovenski! »Vem. da ste Slovenec.« je žvrgolela. »Slišala sem vas v vlaku, ko ste se razgovarjali s svojim prijateljem.« Moral sem priznati, da gospodična po svoji bistroumnosti in lepoti naibrž še prekaša kakšno resnično Mis Evropo. Pravila mi je. da ie Mariborčanka in }e uslužbena pri nekem graškem velepodjetju za knjigovodkinjo. Pripeljala da se je na Dunaj teto obiskat. Obenem pa si tudi ogleda velesejem. Zgodbi o navdušenju Zagrebčana za Mis Evropo se je od srca nasmejala. In kaj nai še povem? To. da sem preživel na Dunaiu v družbi lepe Mariborčanke najkrasnejše dneve pravkar se vzbujajoče pomladi. Nisem našel mis Evrope, nego mis — svojega srca. *JUTRO< ponedeljska izdaja - 4 — DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Spomenik žrtvam svetovne vojne Avstralska kiparka Daphna Mayo je izklesala ta-le spomenik, ki ga bodo odkrile avstralske žene v Queenslandu padlim žrtvam svetovne vojne. Sanje znamenitih mož Delo kiparke za pariško cerkev " Kiparka ga. Marta Spitzer je izklesala to-Te skupino »Pietš.«, ki jo bodo 5. junija postavili v pariški cerkvi sv. Magdalene, zdaj pa stoji začasno pred njenim vbodom Najstarejši opis sanj bo opis simboličnih faraonovih sanj. o katerih nam pripoveduje sv. pismo stare zaveze, sanj o sedmih debelih in suhih kravah., ki so pomenile sedem rodovitnih in sedem nerodovitnih let. Rimljan Valerij Maksimus pripoveduje o sanjah, ki jih je sanjal njegov prijatelj Uterij o gladitorskih igrah v Si-Takuzi. Sedel je v prvi vrsti in neki gla-jdiator, ki je prišel v borbi gledalstvu preblizu, ga je nehote zabodel. Zanimivo pa je, da so se te sanje, kakor poroča Vale-Tij Maksimus, uresničile, ko je Uterij malo pozneje obiskal Sirakuzo in prisostvoval gladiatorskim borbam. Mahoma je opazil, da je neki gladiator, ki se je v boju bližal njegovemu prostoru, za čudo podoben gladiatorju njegovih sanj. Prestrašeni Uterij se je dvignil in hotel pobegniti, a bilo je že prepozno, kajti v istem hipu ga je že po pomoti zadela konica gladiatorjeve sulice in ga težko ranila. 24 ur pozneje je bil mrtev. Slavni cesar Mark Avrelij nam je sporočil več svojih preroških sanj. Nekoč je sanjal, da mu neznan zdravnik ponuja določeno sredstvo proti kašlju, ki ga je že dalj časa mučil. Ko se je zbudil, je poskusil s tem zdravilom, dasi mu ga je telesni zdravnik odločno odsvetoval, in je res ozdravel. Kardanus je sanjal o belo oblečeni neznani dami ki jo je srečal v nekem parku in ga je tako privlačevala, da jo je moral poljubiti. Nekoliko dni pozneje je v parku res srečal takšno damo, ki je postala kmalu njegova žena Dantejev sin Peter je pogrešil del rokopisa »Božanske komedije«, ko je urejal V. Doroševič: Niso prave pete... Iz knjige »Vosiočnvje skazkiii gornji del Paragvajske reke. Od tam je ekspedicija napravila najprej mogočen sunek v Chaco Boreal. Ta odprava je trajala pol leta in je križarila po doslej čisto neznanih krajih. Po dovršitvi te naloge jo je odprava mahnila v ozemlje reke Parane in prodrla 400 lom globoko v doslej neznano trnjevo stepo severnega čaka. Proti izhodišču se je vrnila šele, ko je bila tri dni in noči brez vode. Tudi to ozemlje je bilo silno zanimivo, ker žive v njem samo nomadizujoča indijanska plemena, drugače pa ni nikjer najti žive duše. Poneverba ministrovega sina Pariška tvrdka Rosselet je prijavila bu-dimpeštanski policijski oblasti upokojenega huzarskega majorja Friderika Kallaya, sina bivšega avstro-ogrskega finančnega ministra Kallaya, zaradi poneverbe večje vsote denarja v gotovini. Friderik Kallay Je zadnje čase prekupčeval s konji na debelo in je dobil od pariške tvrdke naročilo, naj pošlje v Pariz za 150.000 Din konj za mesnico. Denar je sprejel, naročilo pa ni izvršil, ln tako je prišlo do prijave. Bu-dimpeštanelki državni pravdmk je odredil aretacijo defratdanta, nadaljnji ukrepi bodo sledili, čim bo zaslišan. r rma, ki ga )e bil srečal, je prevede* iz 14. razreda ▼ 1. razred Dojiljo srvojegs najstarejšega sina je poviša! v generalfekimar-šala m potem vso pot razmetaval Zmajeve rede. raznobarvne suknjiče, zaponke za pokrivala, da jih je bilo ko zvezd na rimski cesti. Tako je prišel do samotne trtice v vrtu, kjer je med cvetjem živel modrijan Či-San. »Modrijane imam rad le od daleč!« je dejal Bogdvhan, »od blizu nimam, o čemer bi se razgovarjal z njimi! Modrijanom ne moreš ponuditi niti Zmajevega reda. Vas ne razveseljujejo rumene m sinje halje! Vas ne zanimajo niti zaponke za pokrivala!« »O veliki in slavni Bogdvhan!« je odvrnil modrijan, »če bi mi ti v svoji brezmejni milosti podaril deset jajc, ne bi našel v našem kitajskem jeziku besed, da bi se ti z njimi zahvalil!« »Kaj? Ti? Modrijan?« je ves začuden vzkliknil Bogdvhan. »Ti bi bil takega majhnega darila vesel?« »Ali naj jedo samo norci?« je vprašal Či-San. »Čast sem imel. povedati ti, da tam, kjer se kuram godi predobro, navadno ljudje slabo živijo. Lepo je reci: kudah-tah-tah in červonec! Ljudje pa navzlic tema umirajo od gladu. »Da bi zimaji odnesli tega prekletega Tun-Lija!« je obupano vzkliknil Bogdvhan. »I2 mene. Sina Neba. je napravil petelina v kur-n3ni! Jaz, zapovednik 500 milijonov Kitaj- AI Capone - št. 40.885 Sredi minulega tedna so odvedli ameriškega banditskega poglavarja Al Caponea iz New Yorka v državno jetnišnioo v At-lanti, kjer bo moral odsedeti svojo enajstletno kazen. Al Capone je dobil številko 40.885. Ko so ga pripeljali pod noid: Herman — Barlovič. Flack — Fučka, B rockl, Golinar — Heller, Venko, Hardinka, Bischof. Seifert. Tekma je bila v zadnjem hipu sklenjena jna mesto predvidene prvenstvene tekme za lice med Ilirijo in drugoplasiranim zagrebškim klubom. Nudila je Iliriji hvaležno prliko, da preiskusi nekatere rezervne ■ moči n preskrbi svojemu moštvu dobci trenirg. V prvem pogledu je smatrati prireditev 2a neuspelo, ker se na novo postavljene m o. i n:so posebno obnesle odnosno se niso uveljavile na nevajenih mestih, kot trening pa je tekma vsekakor dosegla svoj namen. Rapidovci so se nepričakovano dobro odrezali. Ne samo glede rezultata, ki so ga povsem zaslužili, ampak tudi s pokazano igro. Tja do zadnje četrtine igre so prav ia prav igrali le Rapidovci in so ves čas predvajali prav lepo, nekoliko mehko igro. Napad je bi! kombinacijsko prav dober, 'eno uravnovešena celota, k; jc s kratkimi paso\; vedno znova prodirala do kazenskega prostora. Strelci pač niso bili, ali pa slabi (desno krilo)'), z oklevanjem in premalo energijo so zamudili skoraj vse izdelane šanse. Med krilci so imeli formacijo, ki je oba dela moštva držala v lepi povezanosti; prav dober je bil v obe smeri B rockl, ki je imel v obeh stranskih krilcih dobra pomagača. Levi krilec ni v ostalem tal pred nerešljivim problemom, tembolj desni', ki si je pomagal z dovoljenimi in '■id: nedovoljenimi sredstvi. V ožji obrambi ie dominiral Barlovič, star rutiner; je zelo hiter :n ima močan odbojni udarec. Z Doberletom je imel obilo posla. Ostala dvojica se ni posebno izkazala; vratar ni bil mnogo zaposlen. Ilirija je postavila v borbo enajstorico, V se ni obnesla. Na mestu je bila ediao ožja obramba in v drugem polčasu leva stran napada. Zelo slabi so bili krilci, v obeh polčasih. Desna stran napada je bila nd začetka do konca hroma. S takim moštvom se seveda tudi proti mariborskemu Rapidu ni dalo doseči lovorik, za prihodnje re>ie prvenstvene borbe bo treba zopet poseči po boli izkušenih močeh, kolikor jih bo na razpolago. V vodstvo je priSla T. že začetkoma po Dnberletu, ki ie zelo prisebno izkoristil težko napako desnega krilca in neubranljivo zabil. V igri je potem kmalu prevladal sistem kratkih pa*-"OV Rapida nad dolgimi pasovi Tli rt ie, ki zlasti po desni strani n:so prinašali dobička. Rapid prevladuje v polju, toda šele proti koncu polčasa se levo krilo odloči za resnejši strel in doseže izenačenje. V drugem polčasu nastopi T. s sveža srednjo lnijo in pregrupiranirr. napadom. Na mestu Krvinke ima priti Jakšič. par minut ga nadomestuie Luce. Hardinka izkoristi v ugodni poziciji priliko in doseže ? rezantnim strelom vodstvo, 2:1 za R. Potem prevzame varstvo svetišča Jakšič. Do srede polčasa prevladujejo še vedno Rapidove kombinacije, nato se pa ustvari kontakt med poedinimi deli domačega moštva. L"n-terreiteri;i uspe v tem delu postaviti rezultat 2:2 na dober Ilovarjev pas, mimogrede rečeno, edina pametna poteza, ki jn je Ilovar izvedel. Proti kometi igre ostane I. ponovno z 10 možmi na polju an igra je odprta, brez posledic. G. Deržaj ie sodil premalo energično, sicer dobro. Občinstva par sto. Predigro m a prednikov! Vsa bodoča kitajska poko-lenia ga bodo -preklinjala in zasmehovala! Evo, kaj si storil, zavrženi Tun-Li, s svojim hahanjem: Kudah-tah-tah — in červonec!« Tun L i se je bal za svoje pete, naglo je skočil na noge. se po ceremonialu šest sto sedem in tridesetkrat priklonil in dejal: »Če dovoliš govoriti glupemu sinu mojega očeta, tedaj te prosim za besedo. Veliki Bogdvhan!« »V svoji brezmejni milosti ti dovoljujemo- še enkrat lahko osmradiš zrak s svojo sapo. Govori! Poslušali bomo, kaj bo blebetal najnevrednejši izmed naših črvov!« »Si, Neba!«- ie dejal Tun-Li in padel Bogdvhan u pred noge. »zločin je ugotovljen Vsako jajce velja červonec. Zdaj je treba le še dognati, čigave pete so tega kri- ^ Cjn vsj mandarini so spoznali, da so besede Tun-Lija v popolnem skladu z zakoni in običaji Nebeškega Cesarstva. »Treba je najti prave pete!« je dejal modri Či-San. »Vprav te je treba najti!« je navdušeno potrdil Tun-Li, »sama modrost te je, veliki in rnodri Ci-San! Da. da prave pete je treba najti! Čigave pete so krive draginje jajc? Kdo po vaseh prodaja jajca in jih vozi v mesto? Kmetje! Torej so njihove pete vse-*a krive' Pošteno jih morajo dobiti z bambusom po petah, pa se bodo jajca pocenila!« Ilirija rez. : Hermes rez. 3:1 (1:0) je v prijateljskem stilu odločila ilirijanska druga garnitura v svojo korist. Sodil je g. Mahkovec. Ostale ljubljanske tekme V prvem in drugem razredu so se nadaljevale borbe za točke s temi rezultati: Reka : Sparta 7:2 (3:0). — Slovan : Primorje H 3:2 (1:0). — Svoboda II : Grafika 2:2 (2:0). Poraz Hermesa v Mariboru Železničar : Hermes (Ljubljana) 6:5 (3:2) Maribor, 22. maja. Na igrišču SSK Maribora se je dnaes odigrala revanžna tekma med ljubljanskim Hermesom in tukajšnjimi železničarji za prvenstvo železničarskih klubov Jugoslavije. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: železničar: Pišof, Konrad, Wagner, Ro-njak, Frangeš, Glavič, Bačnik, Pavlin, Bo-rovka, Klippstadter, Konrad II. Hermes: Oblak, Hlujka, Klančnik, Koše-nina, Simčič, Glavič, Kos, škrajnar, Pikic, Mokorel, Kariž. Kakor kaže že sam rezultat, je bila igra dokaj enakomerna. Gostje so pokazali razmeroma dober start in so pridno pridobivali teren, vendar pa niso imeli niti enega strelca, ki bi bil znal končno izvesti lepo zasnovane akcije. Goli, ki so jih ustrelili, gredo več ali manj na račun domače obrambe. V celoti so Hermežani napravili dober vtis, videti pa je, da nimajo enakovrstnih igralcev kot ostali ljubljanski klubi, ki so znani v Mariboru. železničarji so zadovoljili samo do 20. minute drugega polčasa, ko je bil rezultat 6:2. Dovolj sta bili na mestu napadalna in krilska vrsta, med tem ko je bil v ožji obrambi še najboljši Wagner, Konrad in Pišof pa sta imela slab dan. Tekmo je sodil g. Nemec. V predtekmi je rezerva železničarja porazila rezervo Svobode s 4:2 (2:1). Tekme za drž prvenstvo Kakor znano, je za letošnje državno prvenstvo v nogometu določen nov sstem igranja. Prvenstvo se deli v dve skupini, in sicer v prvenstvo po sikupinah, nato pa v ožjo prvenstveno konkurenco med klubi, ki se bodo v prvem delu tekmovanja kvalificirali za ožje prvenstvo. I. skupina obsega II. in IV. klub (Viktorijo) iz Zagreba, Ilirijo in Primorje iz Ljubljane ter I SSIK Maribor iz Maribora. V II. skupini bodo tekmovali L (Hašk) in LIT (Concordia) klub iz Zagreba, Hajduk ter Slavija in Gradjanski iz Osijeka. V III. skupino sta odrejena Jugoslavija in BSK iz Beograda, Slavija in da se bodo javili na startu tudi jun-iorji drugih klubov, zlasti neverificirani, se je žal pokazalo, da za prireditve take vrste med današnjo mladino ni posebnega zanimanja. Prireditelj je kljub temu uspel s svojo prireditvijo; na start je postavil — in star-tali so samo njegovi člani — mnogo mladih talentov, ki ne kažejo samo mnogo talenta in ambicije, temveč nekateri tudi že dobro treniranost in rutino. Predvsem bi omenili i/bornega srednjeprogaša Ogrinti, ki z rezultatom 4:30 min. na 1500 m v začetku sezone premaga skoraj vse naše srednje-progaše, ovopečenega seniorja Kovačič-a, ki je z rezultatom 11.6 sek. ra 100 m pokazal, da bo letos v dravski banovini zanesljivo zasedel v kratkih progah takoj z-a Skokom vodilno mesto, dalje mlajšega Žorgo na kratke proge in v skoku ter skakaoa in metalca Ona,niča, ki je zlasti v troskoku dosegel zelo lep rezultat 12.01 m. Prireditev se je z ozirom na to, da se je hotela juniorjem nuditi močnost nastopa v čim več disciplinah, razvijala nekoliko počasi, vendar zadovoljivo. Publike, kakor običajno zelo malo. 1. Tek 100 m: A. letnik 1913 (3 tekm.): 1. Kovačič Alfonz 11.6 sek., 2. Zadravec Drago 12.4 6ek„ 3. Cesar VJadnslav 12.7. Zelo dober rezultat mladega Kovačiča. B. jun. kategorija C. (7 tekm.), 1. predtek: 1. Žorga Aleš 12.4 sek., 2. Kosec Metod 12.5, 3 Ribnikar Miran. 2 predtek: 1. Dolenc 12.4 sek., 2. Karba 12.7, 3. Ribnikar Bojan 12.7. Finale: 1. Žorga Aleš 12.2 sek.. 2. Dolenc 2 m zadaj. 3. Kosec 3 m zadaj. 2. Met krogle kat. C. (8 tekm ): 1. Orovič 11.91 m. 2. Karba 11.105 m, 3. Petrak 11.09 metrov. 3. Skok v višino z zaletom, kat. C. (3 tekmovalci): 1. Žorga Aleks 1.55 m. 4. Skok v daljino z zaletom, kat C. (4 tekmovalci): 1. Kosec 5,575 m, 2. Orovič 5.40 m. 3. Petrak 5 28 m. 5. Tek 1500 m, kat. C. (2 tekm.): 1. Ogrin 4:30 min., Petrak odstopil pri 800 m. Izboren rezultat talentiranega jimiorja. 6. A. Tek 200 m, letnik 1913 (2 tekm.): 1. Zadravec 25.6 sek, 2. Cerar Vladislav 27.1 sek. B. jun.. kat. C. (3 tekm.): 1. Dolenc 25 sek.' 2. Žorga Aleks 25 sek., 3. Ogrin 2* 2 sek. Ostra borba med obema pTvima do cilja, kjer je šele žreb odločil placement. Dober rezultat! 7. Met diska, kat. C. (2 tekm.): 1. Orovič 28.12 m. 2. Ribnikar 25.055 m. 8. Troskok, kat C. (3 tekm.): 1. Orovič 12.01 m, 2. Žorga Aleks 11.55 m, 3. Kosec 10 475 m. Dober rezultat zmagovalca. 9. Štafeta 4X100 m. kat C.: 1. Ribnikar Miran, Žorga Aleks, Kosec. Dolenc 51 sek. Kolesarske dirke »Ljubljanice« Kolesarsko društvo »Ljubljanica« v Do-brunjah je priredilo včeraj kolesarske dirke ob lepi udeležbi športnikov. Dirke se je udeležilo več kolesarskih društev. Rezultati dirke so naslednji: I. skupina; Glavna dirka na 28 km: 1. Anžič Ivan (Ljubljanica) 53:42, 2. Grad Vinko (»Triglav«) 54:421/s, 3. Smrekar Pavel (»Ljubljanica«) 1:01.22. II. skupina: Juniorska dirka na 18 km: 1. Avbelj Valentin (Ilirija) 33:04, 2. Gart-ner Franc (»Ljubljanica«) 33-M1^, 3. Zaje Jožef (»Triglav«) 34:03. III. skupina: Dirka novincev na 9 km: 1. škoda Albin (»Sava«) 16:30, 2. Prešeren Josip (»Ljubljanica«) 17:10, 3. Habjan Josip (»Ilirija«) I7:l01/s. Sam iznova umira. Cene jajc rastejo, — in še nikoli ni bila nesmrtnost tako blizu njega ko zdaj. Ves tvoj trud, Tun-Li, je bil zaman.« Tun Li je napravil predpisanih 837 po-klonov in dejal: »Zlo je znano: draginja jajc. Zdravilo je najdeno: bambus. Samo pravemu jih nismo našteli po petah.« »Da. da. glej, tudi premodri Či-San pravi, da niso bile pete prave!« »Jaz, glupi sin svojega glupega očeta, sem srečen, ko vidim, da se z velikim učenjakom v mnenjih strinjava. Bambusove palice morajo torej padati po pravih petah. Do zdaj smo vihteli rešilni bambus nad kmeti, toda pri kupčiji in prodaji sta vselej dva zraven. Tisti, ki drago prodaja in tisti, ki drago kupuje. Prebivalci Pekinga popolnoma rade volje plačujejo za jajca po dva červonca. S tem navijajo cene. negujejo skopuštvo in oderuštvo in kvarijo kmete. Z bambusom jih bo treba po petah: kaj bi širili slabe navade! Potrebna je borba z oderuštvom in takisto potrebna je borba z razsipnostjo!« »Tun-Li!« je vzkliknil Bogdyhan, »tvoje mnenje je zgrajeno po vseh pravilih logike in pravičnosti. Tun-Li, napravi, kakor veš in zmaš!« »Tokrat pa bo treba še več bambusa,« je dejal mandarin, ki je vodil državno blagajno. progi, ki sta jih postavila Primorje in Ilirija. Letošnji binkoštni tek za pokal Matije Gubca je torej post tot diserimina rerum srečno pod strehe! Srečno pod streho! Ta ugotovitev je za prireditev, ki ji je naš list namenil popolnoma drugačne cilje, precej porazna. Toda žai moramo priznati, da je nudila samo najvernejšo sliko nekega stafetnega teka po dolžnosti, za katerega niti med aktivnimi prijatelji lahke atletike ni bilo toliko zanimanja, da bi bili za pičlih 5 minut napolnili ljubljanske ulice z živimi dresi in krepkimi telesi ter pokazali Ljubljani, da gre športna misel tudi pri nas preko vseh predsodkov in medklubskih nesoglasij svojo zmagovito pot. Vemo. da bedo prizadeti za vse te ugotovitve našli nevo serijo izgovorov in postregli z raznimi vzorno urejenimi protesti, predlogi, sestanki, razgovori itd., toda na vse to moramo že v naprej odgovoriti s samo ugotovitvijo, da je letošr a najprimernejša propagandna prireditev za lahko atletiko — po krivdi kogarkoli — padla na nivo, ki ga tudi v naših nezdravih od-nošajih med športnimi klubi ne bi smela imeti. Najbrž se tudi ne motimo v domnevi. da bodo poznejši darovalci propagandnih daril za lahko atletiko skrbno proučili razne možnosti sporov med sodelujočimi in slednjič zahtevali kakršnekoli garancije, da se bodo tekmovanja za takšna darila res vršila za propagando in razmah, ne pa za njeno diskvalifik ciio pred najširšo javnostjo. Za to žalostno prognozo smo po današnjem »Jutrovem« teku bogatejši! Štafeta za „Jutrovo" darilo Včeraj se je vršil tradicionalni »binkoštni« stafetni tek po mestnih ulicah za prehodno darilo našega lista; zmagala je kot edini tekmec štafeta ASK Primorja v času 4:51.2 — Neumesten bojkot SK Ilirije Ljubljana, 22. maja. Najbolj zgovoren dokaz, da gre naša lahka atletika rakovo pot ali vsaj že več let ne krene nikamor, je bil današnji štafetni tek po ljubljanskih ulicah za prehodno darilo našega lista v režiji SK Ilirije. Res je, da so se letos že pred vsakoletno propagandno prireditvijo širili najrazličnejši glasovi o posredovanju JLAS, bojkotu SK Ilirije. prepoved-' policije itd., toda bili smo kljub temu prepričani, da bo prireditev sama. ko bodo kakorkoli odstranjene te deloma prav namerno ustvarjene ovire, vendarle prodrla s svojim eminentno propagandnim namenom. Prav do zadnjega smo z gotovostjo računali, da bosta vsaj obe najmočnejši lahkoatletski sekciji v Ljubljani postavili za to tekmovanje vsaj po eno štafeto ter dokazali, da smatrata kljub formalnim in celo utemeljenim pomislekom udeložbo na takšni prireditvi za dolžnost in znata ceniti hvalevredno gesto, ki jo je že drugič pokazal za propagando naše vedno skromnejše lahke atletike konzorcij našega lista. Vsega tega SK Ilirija ni vzela v poštev in na »Jutrovo« štafeto ni poslala nobenega tekmovalca. Ne bomo se spuščali v podrobno oceno korakov, ki jih je storila SK Ilirija — kot prirediteljica letošnjega teka in trikratna zmagovalka (v presledkih i na dosedanjih teknx>vanjih — od lanskih Binkošti, da bi dosegla spremembo termina — in celo načina — tekmovanja; o slednjem seveda brez pristanka sc delujočih in končno tudi darovalca ne more biti govora. Dejstvo je, da je SK Ilirija opustila pravočasni razpis tekmovanja, i/zamudila« tudi naknadno določeni naslednji termin prireditve (16. maja) in tudi za današnjo izvedbo vsestransko zanemarila propagandni moment prireditve ter končno poslala na start samo nekaj funkcionarjev. Ce so ugovori zoper sedanji termin in celo način tekmovanja še tako tehtni in če Iliriji tudi v resnici ni za sodelovanje v tekmah za darilo našega lista, ji moramo vendar šteti v zlo, da ni našla v več mesecih, odkar je pristala na izvedbo letošnjega »Jutrovega« teka, potov in možnosti, da bi te ugovore pristojno uveljavila ali pa kratkomalo povedala JLAS, »Jutru« in športni javnosti, da za tekmovanje po obstoječih propozicijah in z atleti, ki jih dne 22. L m. lahko pošlje na start, nima nobenega interesa. Seveda je zelo dvomljivo, ali bi bilo slednje eks-tremno stališče v skladu s cilji in nameni, za -katerimi stremi JLAS po vsakem izmed svojih včlanjenih klubov. Stafetni tek za »Jutrovo« darilo se je__ letos vršil osmič. Po 1. 1924, ko je bilo končano slično tekmovanje za prvo darilo našega lista, so bili doseženi za naslednje oreh od no darilo. Do-linarjev kip Matije Gubca, naslednji rezultati: 1. 1925.: I. Primorje 4:49.6. (Ta tek je bil pozneje razveljavljen!) L. 1926.: Primorje 4:48.5. L. 192-7.: Ilirija 4:59.4. L. 1928.: Primorje 4:50.3. L. 1929.: Ilirija 5:15 (brez konkurence!). L. 1930.: Ilirija 4:49.1 in 1. 1931.: Primorje 4:58.9. Letos je zmaga padla v roke edini štafeti Primorja s časom 4:51.2. Po gornjem ima torej Primorje do zdaj štiri, Ilirija pa tri zmage v presledkih, tako da se bo tekmovanje nadaljevalo najmanj še dve leti. Start in cilj je bfl tudi danes pred Na-rodnim domom. Proga — z 8 predajami — je vodila po Aleksandrovi cesti, mimo glavne pošte, po Dunajski cesrti do Figcvca, nato po Dalmatinovi ulici do Kolodvorske, odtod skozi Komen-skega ulico na Resljevo cesto, po njej na Zmajski most, potem skozi Kopitarjevo ulico na Krekov trg, pred škofijo, mimo magistrata v Stritarjevo ulico, po Frančiškanskem mostu in Prešernovi ulici do glavne pošte in odtod nazaj po Aleksandrovi cesti na cilj pred Nirodni dom. Start se je zaradi ureditve prometa pred pošto zakasnil za 10 minut. Ob 11.10 je dal star-ter g. Lum prvemu tekaču znak. nato pa je šla palica v naglem tempu iz rok v roke. Vsi tekači so kljub temu. da niso imeli konkurence, napeli vse sile, da bi dosegli čim lepši skupni Čas. kar se jim je še dovolj posrečilo, če pomislimo, da je bilo v drugih letih še s konkurenco nekaj slabših znamk. Na vsej progi niso imeli tekači nobenih ovir in sem in tja jih je lahko le motilo, ker je vozil pred njimi samo en kolesar, ki je pozneje še sam omagal, tako da so morali od škofije dalje teči brez vodstva. Na srečo so bile ulice — razen takoj za startom in pred ciljem — malo obljudene, tako da ni bilo nikjer neprilik. Štafeta Primorja je nastopila v postavi: Korče, Raič Dušan, Perovic I, žorga Fric, žorga Aleksa, Putinja, Kovačič Alfonz, Skok. Tekmovanje sta vodila s preizkušeno rutino g. Slamič Lavo kot vrhovni sodnik in g. Sancin Savo kot odbornik JLAS s sodelovanjem sodniškega zbora in sodnikov na Nemčija v tretjem kolu tekem za Davisov pokal. Včeraj sta bili na Dunaju odigrani zadnji dve igri poediocev v tekoroih za Davisov pokal med Nemčijo in Avstrijo. Prvo igro je odločil Cramm proti Matejki v svojo korist s t:2, 2:6, 6:3, 5:7, 8:6, drugo pa je Artens proti P.rermu odločil s 0:4. b:2 in 6:3 za Avstrijo, tako da je Nemčija konč-noveljavmo zmagala s 3:2. Plavalna sekcija SK Ilirije. Seja načelstva bo danes v penedeljek ob 18.30 v posebni sobi restavracije Emona. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 17. naprej trening, obvezen za vse nogometaše. Po treningu sestanek. Nov aspirant na svetovno prvenstvo Zadnji svetovn/i rekord v hitrosti od 40S.64 km na raro, ki s;a je dosegeJ Mal-colm CampbelL, je spet v nevarnosti. Na Francoskem se je pojavil namreč nov konkurent, ki hoče na vsak nax\in ta rekorl tolči. Gre za inženjerja Stappa, ki je konstruiral .novo vozilo, s katerim namerava še povečati dosedanjo največjo hitrost avtomobilov. Lnženjer Stapp zaenkrat še taji vse tehnične detajle, vendar so znane naslednje podrobnosti novega dirkalnega stroja: Avtomobil inž. Stappa ima podolgovato obliko in zračno krmilo. Dolgost vozila je 10 m, a širokost 1.5 m. Avto Ima 3 motorje Jupiter, od katerih ima vsak 800 KS. Vsi trije so skupaj transform-irani v motorno turbino. Razen tega ima še pomožni motor 60 KS, ki stavlja v pogon velike Jupitrove motorje >in ki obenem služi za redni prevoz avtomobila z enega m^sta r ■drugo. Motorna turbina, ki je vgrajena r avtomobil, je delala nepretrgoma v labora-torijn 57 ur s 22-00 okretov v minuti. Kort-st.ru.kter novega vozila je izjavil novinarjem, da ho gotovo dosegel hitrost 600 km. S poskusnimi vožnjami bo pričel v kratkem na plaži La Baiile in nam zaenkrat torej ne preostane drugega, kakor pričakovati res nova presenečenja. »Ne gre, da bi štedili bambus, ko je stvar vendar tako važna!« je ves v ognju vzkliknil Bogdvhan. In boj z razsipnostjo se je pričel po vseh pekinških trgih. Tri dni so se borili. Cele tri dni. Četrti dan so bila jajca že po štiri červonce. Nihče ni upal jajc kupovati odkrito na trgu. Prodajali so jih skrivaj, zato pa dvakrat dražje. Premodri Či-San kot modrijan ni mogel sam iti na trg, ampak je poslal svojo kuharico. Kuharica se je pozno vrnila s trga. Hodila je po prstih kakor balerina, — na pete ni mc>gla stopiti. Na-mestu štirih jajc pa je prinesla eno samo. Bogdvhan je ves v skrbeh prišel pogledat kaj je š Či-Sanovim zdravjem. Učenjakove ure so bile štete. Modrijan je pokazal na pete in zašepetal: »Niso pra .. Bogdvhan je zaihtel! »Či-San! Modri! Veliki! Učenik! Izdrži! Samo en dan še počakaj! Prisegam ti pri vseh zmajih, da bo že jutri vse popravljeno! Tun-Li je zaigral svojo glavo!« In Bogdvhan je nemudoma ukazal sklicati državni svet. Državni svet se je zbral. Sin Neba je bil srdit. Iz njegovih oči so leteli bliski. Glas mu je donel ko grom. Vzkliknil je: »Nevredni Tun-Li! Pripravi se, da položiš na tnalo tisto pokvarjeno čebulo, ki si jo drzneš imenovati glavo! Či-San umira in zgodovina bo oblatila naše ime!« Ceste v USA. Vlada USA Je odT«ti>a k*-tos za gradbo, popravilo cest iin amortizacijo znesek 1.353,000.000 dolarjev. Od tega zneska odpada na državo 882,000.000 in na občine 471,000.000 dolarjev. Vsekakor lepe vsote! Žena kot šoferka. Amoriški statistiki »o dokazali, Gospodična tajnica« in naj zato občinstvo hiti s svojim posetom. Film, ki je poln duhovitega humorja, zabave, sladkoo.pojnih šlsgerjev, film, v katerem nastopa trio najboljših filmskih igralcev Renate Miiller, Herman Thimlg in sloviti komik Feliks Bressart, ta film mora videti sleherni Ljubljančan. Da ga bo zadovoljil v polni meri, mu jamčimo. Ob K 3. zatorej k matineji ZKD v Elitnem ki.nn Matici k predstavi Abrahamove operete ^.Gospodična tajnica«. Tun-Li je padel pred Bogdvhanove noge in zaklical: »Sin Neba! Ali ti ni vse eno, če da.nes ali jutri odleti moja glava? Samo en dan življenja mi še daruj, Zapovednik Vesoljstva! Prisegam ti, da bom našel prave pete! Vse pete na Kitajskem smo pretipali, samo pravih nismo. Zdaj sem jih našel! Kdo nese jajca? Kure! Kure je treba z bambusom po petah! Kaj bi nosile draga jajca! Ne nesi! Ne nesi!« Ves državni svet je zasijal od veselja, ko je slišal tako enostavno, jasno in pravično rešitev vprašanja. »Tun-Li! Napravi, kakor misliš, da je prav!« je ukazal Bogdvhan. In Tun-Li je napravil. Ves dan je bilo po vsej Kitajski treba kričati na vse grlo, tako so kokoši kokodakale. Lovili so jih. obračali z glavo navzdol in tolkli z bambusoip po petah. Naslednji dan so kure prenehale ne-sti. V smrtnem strahu je Bogdyhan prišel obiskat modrega Či-Sana. ki je umiral v svoji uti. sredi med cvetjem. S krotkim nasmehom modrijana se je obrnil k Bogdyhanu, ki je ihtel pri njegovih nogah, zbral poslednje sile in dejal: »Zanima te. Sin Neba. kaj poreče o tebi zgodovina? Ne skrbi! Prav nič slabega Dejala bo: »Čing-Čang je bil dober Bogdyhan. Imel je same najlepše načrte, toda smolo je imel: nikdar ni našel pravih peta.« To je dejal modri Či-San in umri. (Iz ruščine B. Ziherl.J ŽENA V SODOBNEM SVETU Izpreminjanje tipa visokošolke Kakor so žene vedno čutile nezadovoljstvo, bedo, željo po višji naobrazbi in po samostojnosti, tako je bilo že v vseh časih najti na svetu žensko pridobivanje, žensko poklicno udejstvovanje in ženski študij višje stopnje. Viharni način, s katerim so si žene postopno na vsem svetu priborile dalekosežno enakopravnost z možem pred vsemi instancami in skoro povsem Isto možnost nadaljnjega izobraževanja, traja šele 50 do 70 let. V Evropi govore o tem modernem ženskem gibanju le še kot o historični dobi, katere uspehi se nam zde sami po sebi rmevni. Nemalo je vzrok temu dejstvo, da se je že skoro povsem izgubil obraz prejšnje tipične borilke za ženske pravice. Današnja študentka je ohranila le malo lastnosti svoje predhodnice in ima danes tudi le še malo razumevanja zanjo. Tako dolgo nedosegljivi smoter je bila pripustitev na visoke šole. Žene so se zavedale, da se jim tam odpira možnost, da si pridobe potrebno orožje za boj. Naj-zmožnejše so šle to pot. Akademske žene so bile vselej glavne opore in nositeljice ženskega gibanja. Zgodovina obojih je člen za členom tesno zvezana med seboj. Odličro sestavljeno zgodovino ženske emancipacije najdemo pri Paulu Krischu, dalje splošno pri Gertrudi Baumerjevi. Margareta Minorjeva je zelo janso prikazala vzroke in gonilne sile ženskega gibanja r stališča individualne psihologije. Marianne Webrova je v klasični študiji orisala »Izpreminjanje tipa visokošolke« (Verlag Moser, Berlin). Tu najdemo tudi v gotovem oziru zgodovino ženskega gibanja. Njeni miselnosti je sledila tudi Agnes von Zahn-Harnackova. Pri tem je razločevala tri generacije: heroično, klasično in romantično generacijo študentk. Marianne Webrova jih karakterizira izredno tenkočutno. Heroične prve, ki so si priborile pot na visoko šolo z izrednimi težavami in so često žrtvovale pri tem dragocene življenjske vrednote kot rodbino, prijateljstvo, dom in zakon in ki so si tudi na visoki šoli priborile vstop skozi vsaka posamezna vrata s silo, so se naveličale svoje ženskosti, ker je bila prav ta glavni kamen spotike na njihovi poti. Z nekim asketskim veseljem so pahnile od sebe pisano življenje in žensko mično obleko, prevzete od zavesti velike etične misije so šle svojo samotno pot, tesno zvezane z nekaterimi enako mislečimi. Za karijero, uspeh ali celo pridobivanje niso imele ni-kakega smisla. Z neverjetno nobleso so žrtvovale celoti čas. sile in osebno posest in če je danes organizirano žensko gibata je moralo ustanoviti starostni fond, je to razumljivo iz tega, da te prve voditeljice v akadem-kem življenju res niso iskale, >kar jim gre*. Klasična in romantična generacija nista tako jasno očrtani. Po večini žive te žeEe še med nami. še vedno so borilke in zmagovalke. Današnje študentke pa se v zunanjem življenju komaj še razlikujejo od drugih deklet, saj gredo svojo pot povsem naravno, brez prejšnjih težav in napadov od vseh strani. Le da je danes mnogo manj upa. da bodo po končanem študiju lahko vršile svoj poklic. Danes se le še čudimo, da je trajalo tako dolgo, da so si žene mogle pridobiti pravico do visokošolskega študija. Najvažnejši vzrok r-^.ramo seveda iskati v moško orientiranem zakonodajstvu, pa tudi v tem, da so do takrat žene le v zelo majhni meri čutile potrebo po višjem študiju. Tega seveda ni razumeti tako, da je bila želja posamezne žene po višji izobrazbi, če je obstajala, premalo intenzivna, temveč se nanaša le na malo število žen, ki so za-l^vale pripustitev na visoke šole. To na-riranje pa ne pomeni omalovaževanja vc- doželjnih žen, kajti pravica do visokošolskega študija in pridobitve akademskih činov je bila naposled že davno zahteva primerne upravičenosti in socialna potreba. čut pravičnosti pa bi zahteval od moža, da danes še ne izreka dokončne sodbe o tem, koliko je pridobila kultura s to novo možnostjo, čakati mora še dolgo, ker takega razvoja ni šteti po desetletjih, še vedno je le prepogosto čutiti na akademskih tleh oprezno zastrto bojno razpoloženje med obema spoloma. Novo materinstvo ii. Mati. ki jo vodi pri ustvarjanju novega birja čut odgovornosti, mora pomisliti zlasti na to. ali je njeno in njenega moža telesno in duševno zdravje tako, da bo mogla roditi zdrave potomce. Prav v tem pogledu se še neizmerno mnogo greši nad otrokom. A krivda često ne zadene toliko starše kakor družbo, ki v tem pogledu mnogo premalo stori, da oi se starši, zlasti pa matere, bolje poučili o posledicah, ki jih imajo bolezni 6taršev na njihove potomce. Dr. Magnus Hireohfeld navaja mnenja mnogih odločilnih oseb, zlasti zdravni-kov-psihijatrov o odgovornosti staršev za zdrav razvoj svojih otrok: »2e večkrat s-e je upravičeno poudarjalo, da spada med največje zločine, kar jih more človek storiti, če rodi bolne in izmaličene ali kakorkoli obremenjene otroke, ker 60 ti največja nesreča za državo, raso in človeško družbo v obče« (dr. Oberholzer). Vsem. ki hočejo roditi otroke, bi se moralo povsem jasno in točno predočiti. kako izmaličijo otrokovo dušo in telo nekatere oolezmi staršev, predvsem sifilis. Kraft-Ebing pravi: »Dokazano je. da ne prehajajo samo resnične duševne bolezni na potomce, nego tudi druge bolezni, kakor epilepsija. histerija in celo pijanstvo in neredno življenje. Ni treba, da bi se pokazale v enakih stopnjah kakor pri prednikih; dovolj je. da možgani nimajo toliko odpora za močne vnanie vplive. Podeduje se navadno vse. kar je v zvezi s telesno organizacijo: moralne aLi nemoralne lastnosti se ne podedujejo, pač pa dispozicija zan ie.« Kako malo vedo matere, kakšnim nevarnostim je izpostavljeno njih lastno in njihovega otroka življenje, če imajo kako nalezljivo bolezen! Naj navedem poročilo nekega zdravnika (po Marg. Sauger): »Večina mojih tuberkuloznih paoijentk so poročene žene. Kadar se zglase pri^meni. dojijo drugega, celo tretjega otroka, čeprav so že pri prvem vedele, da so tuberkulozne. Toda oči-vidno nobena od njih ni bila poučena o tem da je za tuberkulozno ženo materinstvo najslabše, kar jo more doleteti. Ta bolezen ne ograža samo življenja in zdravju matere same, temveč ie v nevarnosti tudi dete. To važno dejstvo bi morali pojasniti vsaki ž-eni: nobena tuberkulozna ali k tuberkulozi nagnjena žena ne bi smela postati mati.« Mnogo zdravnikov je mnenja, da 60 odst. tuberkuloznih žen umre za posledicami nosečnosti. Kakšne posledice ima alkoholizem staršev na potomstvo, o tem se danes sicer nekoliko več piše in govori, toda še vedno mnogo premalo. Da bi se matere v polni meri zavedale svoje odgovornosti napram svojim otrokom. bi morale biti o vsem tem točno jn jasno poučene. Nobeni materi ne bi smele ostati neznane posledice dedne obremenjenosti. Mnogo dobrega vzgojnega dela v tem pogledu store tako zvane posvetovalnice za zakonsko življenje, kakršne imajo sedaj že po vseh večjih mestih kulturnih držav. Tu dajeta ženam nasvete zdravnik in jurist ali pa zdravnik in psuholog. Take posvetovalnice bi bile tudi pri nas nujno potrebne, toda v tesnem ozračju malega mesta je pač hudo s takimi rečmi, ki a priori iz- ključujejo vse reakcijorame predsodke. Žena. ki pojmuje materinstvo pravilno glede sebe in 9v°j'h otrok, se zaveda, da ne dolguje obzira samo otrokom in 6voji družini, temveč tudi sebi. Tega se mati iz pretekle dobe ni zavedala. .Mislila je, da mora biti na 6vetu samo za moža in za otroke in čim bolj se je udajala tej misli, tembolj je prenehala biti ona sama. Od pamtiveka so ji sugerirali, da je najvišja naloga žene služiti in žrtvovati se drugim. Dasi vedno izgarana, njenega dela vendar ni nihče ocenil in tudi sama je izgubila sodbo o lastni vrednosti in o lastnih nalogah. Seveda tu ne pridejo v poštev žene. ki dominirajo v bogatih domovih kot »luksuzne samice«, temveč one žene, ki morajo s svojim zaslužkom prispevati k vzdrževanju družine. Za te žene ni nikdar obstojal osemurni, niti deseturni delavnik, zlasti če imajo mnogo otrok. Taka mati ne ve, kaj je oddih, a tudi ne more občutiti toliko opevane sreče materinstva. Njene dolžnosti napram družini so vedno bolj naporne, a njena moč pada z vsakim novim porodom. Natrpano stanovanje, slaba hrana, pomanjkanje najpotrebnejšega — vse tc skrajno slabo vpliva na njen oslabeli organizem. Toda to še ni popolna slika mizeri-je revne matere z družino. Če je materijal-no stanje obupno, je še bridkejše njeno duševno življenje. Po 6vojem naravnem nagonu bi se rada posvetila svojim otrokom. Toda tam. kjer je družina prevelika, stanovanje pretesno, dela preveč, tam mati ne more dati duška niti svojim naj-elementamejšim ouvstvom. Prava vzgoja in ljubezni polno vodstvo je nemogoče in na-mestu da bi imeli otroci mater, ki je polna življenjske vedrine, gledajo v svoji sredi nervozno, vedno utrujeno žensko, ki je zmeraj slabe volje in razdražijiva. Taka mati vzbuja otrokom strah, namestu da bi jim bila vzor in vodnik. V takih primerih je materinstvo nesreča, a detinstvo tragedija. A. V. Še nekaj k članku »Žena in študij« Z izvajanjem avtorice prvega članka, v katerem se ta zavzema za idealno stran visokošolskega študija žeae, Ri naj bi mu bil edini vzrok notranji poklic ali boje klic, se Visokošolka. ki odgovarja članku, delno strinja, .pripominja pa, da :i .kakor ne soglaša s tem. da je šv.i,Vranje iz drugih razlogov le moda in slepo posnemanje nr.oŠKega. Avtorica prvega čianka v »rojem sicer hvalevrednem ».anosu gotovo ni pomislila na to, kar Visoko.šoika laKo piavilno trdii: da bi iobro situirano dekle, k' je sledilo z.golj moiini kaorici, žeji po imponiranju v kroga svojih zr.aneev. plačalo svojo prevzetnost z osmešenjem pred kolegi, z uničenjem svojli živce' itd. Res je tudi, da je socijal.ni moment danes odločilen za vsakogar l.er 'Is v ti m oziru ise šre razlikovati ženskega od moškega slušateljstva. To dejstvo ni tragično, z'asti ker n: žalostna pridobitev noreiš^a časa. si bi v> fcide .povzročile š-s e ženske s svojim vstopom na univerzo. Tisti de: visokošost/a, ki je za študij cn:ii notranje poslanstvo, se je nekdaj, se daits !n s.» še Im, posveča' edinemu zares jdeilnemn cilju > iso-kofolskega šolanja: potlii-u vseučilišk^ga profesorja. Od net laj s,> vis->kc-šolei poicvr hvalevredne žeje za zna:p»?:;o na dnu reči same vendarle gojili bolj al; manj seb.či.o, zato pa še ne obsojanja vredno str.-, nijenje po dosegi višje stopnje v človeški družbi in boljšega gmotnega položaja; v večr.ii primerov je trud, ki ga moraš vložiti v študij, popolnoma dovolj oddolžitve za vse tiste motive, ki so kogarkoli dovedM do te izbere; pa naj se ti motivi zde še tako malo vzvišeni ali celo nevredni. Razmerje študentovstva do študija po docela pravilnem mnenju Visokošolke torej ni nikakor deljeno na moški ali ženski spol; samo da se ji zde zahteve in posledice, ki veljajo za študentke, malo trše kakor za študente. Prav o teh posledicah se mi zdi, da preveč molčimo, prav preko teh posledic razgrinjamo v nerazumljivi nedoslednosti pregoste pajčolane. In o tem pisati je moj namen. Dekle z doto, ki si je izbralo študij za-radii mode, dekle brez dote, ki se je zateklo k njemu, da doseže boljši materijal-n.i položaj, in dekle, ki se mu je posvetilo zavoljo notranjega svojega poklica, vsa ta tri dekleta bodo ob koncu svojega dela in ob iskanju zaposlitve (prvo dekle iz modnega stremljenja, drugo desle enostavno zaradi kruha, tretje pa zaradi možnosti, da koristi človeštvu) naletela na isti odpor, na isto nezaupanje. Toda o teh posledicah nočem govoriti, ker bi mi kdo lahko vendarle s številkami ali s primeri dokazal, da dane« ni več razlike med moškim .in žensko, kadar iščeta tako visoko vzposobljena zaposlitve. Govoriti hočem o še vse drugačnih posledicah, ki jih študentka mora nositi kot oddolžitev za svojo ambicijo, najsi se ti zdi idealna bolj aii manj ali prav nič, ne glede na naporno delo in na odrekanja vseh vrst. To je skoro brezpogojna izguba tiste važne dobrine, ki jo uživa dekle, katero je ostalo doma: izguba spoštovanja s strani javnosti. Resnično ne vem, v kolikih primerih je javno mnenje upravičeno, če gleda v študentki v najslabšem smislu besede — emancipirano žensko. Morda mi mnogo njih poreče, naj se visokošolka ponosno napoti preko nizkotnih obdolže-vanj. Res pa je, da močno dn kvarno vpliva tisto, kakor samo po sebi umljivo od-tegovanje zaupanja, tisto ^odobravanje^ svobodnega življenja študentke, katero odobravanje krije v sebi toliko cinizma in brezobzirnosti. Kvarno že zato. ker mnogo neodpornih pade že zato, ker vidijo, da je vsakdo padec že predpostavljal. Saj je res, da sta dosežena diploma in lastna mirna vest dovolj tolažbe. Toda če naposled vseučiliško dekle vendarle v sebi začuti željo po zakonu jn materinstvu (in upam. da nas je takih največ), tedaj bo moralo često spoznati, da je v očeh tistega, ki bi lahko postal njen bodoči življenjski tovariš, kot taka moralno manj kvalificirana, če že ne diskvalificirana. Dekle, ki torej stopi na univerzo, prevzame na svojega duha naporno delo. se odreka brez-skrbnosti življenja, prev-zame nase žgočo skrb, da bo ob koncu morda še poveča'a vrsto duševnega delavstva brez zaposlitvp. ter se izloži sikajočemu moralnemu nezaupanju. Zato bla.gor onim, katere lastnost. >da zakon in mateninstvo njih življenia ne bi mogla zadosti izpolnjevati^, vznoso-bi za idealno visokošolsko stremljenje. Ali pa morda s svojimi izvajanji baš potrjujem trditev prve avtorice, naj se samo te (torej nesentimentalne žene) posvečajo študiju? Zares, to bi bilo edino idealno. Žal pa so danes socijalne razmere močnejše od vseh bolj ali manj duhovitih ra-ap-rav. še ena visokošolka. Iz akvaristove torbe O ščuki in pomladnih rastlinah ščuka (Esox lucius) je velika ropa ri ca in še večja požrešnica. Med našimi ribami roparicami zavzemata prvi mesti glede požrešnosti ščuka in sulec, ker oba naglo rasteta, kar je znak. da se tudi obilno hranita. ščuka živi v stoječih in leno tekočih vodah, sulec pa kraljuje v bistrih potokih in rekah, često prezreš ščuko, ker se prilagodi glede barve okolici tako dovršeno, kakor redko druga riba. črtež in barva života sta namreč taka, da je ne vidimo med kamenjem, kjer sličijo nj.ene pege sencam, ki nastanejo med kamenjem. Tudi med rastlinami in v vodi ležečim vejevjem jo opaziš zelo težko. Večje ščuke, ' ki leže nepremično v vodi, izgledajo od daleč nalik kosu strohnelega rjavkastega lesa. Mirno leži in čaka na plen, v glavnem na ribice, žabe, miši. malovodno perutnino in drugo. L Io ščuka zagleda plen, se požene za njim z bliskovitim sunkom in ga le redko zgreši, često opazimo na gladini kakega bajerja, da švigajo tu in tam iz vode jate malih ribic, zaradi česar voda na dotičnem mestu rahlo valovi. Z lahkim šumom padejo ribice zopet nazaj. Povod temu je dala ščuka, ki se je pognala v jato ribic, ki so se rešile s skokom, iz vode in tako u bežale preteči nevarnosti. ščuka ima podolgovato sploščeno glavo. Žrelo je dolgo in široko in podobno kljunu kljunača, samo z razliko, da je pri ščuki gornja čeljust krajša, pri kljunaču pa dolga. Zobje dolnje čeljusti so večji in šilja-sti, na nebu žrela pa ščetinasti. Hrbet je svetlo ali temno rjav, svetlo ali temno zelen, kakršna je pač okolica. Boki s j mar-morirani s temnejšimi in svetlejšimi prečnimi marogami in progami. Nekatere ščuke imajo na bokih mrežast črtež. Majhne ščuke so olivno zelene. Plavuti so rdeče-rjave, s pegami. Hrbtna plavut je pomaknjena nazaj na ono mesto, kjer se nahaja pri salmonidih (lipan, postrv, sulec) tol-ščenka, to je mesnata plavutka tik pod repom. Zanimivo je gojiti doma male, tri do štiri centimetre dolge ščuke. To so nežne in lepe živalice! Glava s kljunastim gobčkom je razmeroma zelo velika. Take ščukice hranimo z vodnimi žuželkami, kakor n. pr. z vodnimi bolhami, ali pa z nitkastimi vodnimi črički (tubifeksi). Dobro je, če de-nemo kakih pet enako velikih ščukic v ribogojnico. Tam prežijo nepremično v svojih skrivališčih na vodne bolhe in na vse, kar se giblje, če zagledajo črvičke v stekleni zdelici, opazujejo nekaj časa, potem pa popadejo izbrano žrtev in jo požro z neverjetno naglico, često pogoltnejo kar cele kapice tubifeksov. ščukam denemo tudi druge, toda večje ribice, ker ščuka hitro raste, je ne moremo držati dalje časa v ribogojniku, vendar je za ribogojce, ki se ukvarjajo z domačimi ribami, prav zanimivo opazovati življenje te ribe. ščuka drsti od februarja do aprila. V stoječih plitvih bajerjih, ki jih sonce hitreje ogreje, vlovimo 3 do 4 cm dolge mladiče že v aprilu. Mladiči so med vodnimi rastlinami blizu obale in prav lahko jih je zajeti v mrežico. Ker takih malih ribic ne vidimo, je treba zajemati kar na slepo. Mrežico, ki je na dolgi palici, pogreznemo v vodo med rastline. Odprtina mreže je obrnjena k bregu. Potem potegnemo mrežico po dnu k sebi. Na ta način ne vlovimo samo ščukic, temveč tudi linje, krapčke, kores-lje, vodne kebre. močerade, paglavce, žabe in žuželke, ki se nahajajo v plitki topli vodi, ki jo prepleta rastlinje. Slednjič opozarjam na neke vodne rastline, ki se v maju bujno razvijajo. Posebno lepa je navadna grebenika (hottonia pa-lustris i. Njen vršiček je lepa zelena zvezda. Podobna je rmancu. V maju požene ta rastlina nad gladino pecelj, na katerem se razvije belo rožnato cvetje v obliki grozda. Tudi trosuličasta vodna resa je lep okras gladine ribogojnice. Na barju in v jarkih s stalno vodo opazimo rumeni lokvanj (Nuphar luteum), ki je v vsem podoben belemu lokvanju, le cvet je rumen. Ploščati listi so sedaj še pod vodo. Priporočam ga akvaristom. Ljubitelje vodnih rastlin opozarjam ponovno, da naj denejo rastline, ki so jih prinesli domov, v slano vodo, kjer naj ostanejo JO minut, nakar naj jih dobro oplahnejo. Potem šele naj ji*, vsade v ribogojnico, ker sicer okužijo vodo s pa rasi ti. ščukice. koreslji in lin ji so tudi v bajerjih pri vasi Sostrem in v bolj širokih jarkih našega Barja. Rumeni lokvanji so na razpolago že v jarku ob Ižanski cesti. —■ O. S._ Čitaite tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« AL! OGLASI Vviia beseda 50 par: dajanj« »|j m Šifro p» S Din. (1) Samostojno šiviljo r-oožno tudi pnkrojevan;a, sprejme konfekcijska t.rgrv v:na. Ponudb« na oglasni oddelek »Jiitrac pod š fro »Prvovrstna'. 18046-1 Zdravo dekle 7»vv\Tin i-n pridno, poštenih s'araev. najraje začetnico, ftarn 17—20 let. sprejmem za vsa hišna dela v »talno slnžfho. Ponudbe s sliko na ngUs. oddelek »Jutra« pod »Začetnica 31«. 183-28-1 Restavracijsko kuharico nor^jmein takoj. .Vatlov v o^lasnetn oddelku ».hitra« 18072-*1 Natakarico čedno, agjlno in pošteno, ii je vajena tudi kuhanja • in drug'h hišnih d »I sprejmem takoj v boljšo jo-s"i!no na deželi. Ponudba r» ogl. oddel. »Jutra« pod »Natakarica«. 13302-1 Natakarico Čedne zunanjosti. s kavcija sprejmem. Naslov v oglas. oddel. »Juti««. 18853-1 Natakarice i#čem ja nedelje. Naslov v oz'as. odd. »Jutra«. 18300-1 Foto pomočnika M>rejmem za sezono na B'»d'u. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod š^fro »Laborant«. 18377-1 Nadmlinarja z večletnimi izpričevali sprejme Karol Zupane, valjrni mlin. Sevnica. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Ns-stop takoj. Prednost Imajo samci. 18397-1 Postrežnico pošteno in snažno sprejmem za vsa domača dela v Pleteršnikovi ulici 26 — ■»isoko pritličje. 1313C-1 Vvuka be^ds 50 par; ta dajanje n*s(ovs aii i« šifro p« 3 Din. (2) Inteligentna gdč. gre v seriji samo v boljšo restavracijo ali gostilno. Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jivtra« pod šifro »Ali v hotel«. 18192-2 Strojna pletilja (začetnic«) išče službo. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 18444-2 Šofer - mehanik spreten in zanesljiv, z do-b:mi spričevali, išče službo za takoj. Ponudbe na naslov: Leopold £vab, Vrhnja 422. Točne informacije te!. 2066. 18090-2 Zelezninar dober deta jlist, z dobrim nastO[K>m, išč-e službo za *akoj ali pozneje. Gre tudi v sorodno stroko, v tovarno ali kot potnik. Naslov v oglasnem oddelku Jutra Dve deklici 16—-17-letni, revnih staršev, bi se radi iz-uč-ih' frizerske obrti z vso oskrbo v h:ši. Ponudbe na oglas, oddel. »Jutra« pod »I>ve deklici«. Natakarica žel; i-zven Ljubljana me*to v dobri gostilni — najraje na Gorenjskem. Naslov v oglasnem oddelk-u »Jutra«. 18367-2 Zobotehnica išče službo v Ljubljani za mesec avgust ali september C-en;. ponudbe r,a oglasni oddelek »Jutra« pod "šifro »Fejst dekle«. 18414-? v Mik« be»txla 1 Dia: »• 4»Juj* BMlors aH m ttti* pa B Dia. (39) Delikates. trgovino dobro idočo. radi bolezni ugodno prodam. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Ma-rsbonj pod »40.000«. 1824U-19 B**eaa 1 Din; z» dajanj« oasloiva ali za šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo instrukcije, plačajo vsako besedo 50 par; ta šifro ali ta dajanj« naslova 3 Din. (41 Reven akademik bi poučeval srednješolca nižjih razredov, event. tudi ■proti brani. Naskrv v ogl. oddelku »Jutra«. 18401-4 Prodam Ogia^i trg. mačaja po 1 Din beseda; za da >anje naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega »TMAaja vsaka beseda 50 par; ca dajanj« naslova aii ia šifro Pa 3 Din. (6) Čevlji na obroke »tempo«. Gledališka al. 4 Inasprotl gledališča! 114 6 K3BBEM ca Oosedo. Oglasi so-cijalnega značaja po M par beseda. Za da janje nasi-oo-a ali w šifro 3 Din, oaiporoa 5 Din. (lil) Tricikelj al1 Hollander, dobro ohranjen, kupim. Po-nudoe na ogl. oddelek »Jutra« pod šitro »Tricikelj«. 18400-11 Avto, moto Harley Davidson 750 ccm, e prikolico, novejše tipe, dobro ohranjen i novo pnevmatiko ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 18149-10 Odprt avto šestsedežen, za takso na letovišču, z garancijo, ugodno prodam. Garaža Jugoavto. 18448-10 Vsaka beseda 1 Dm; za dajanj« naslova ali za šifro pa 6 Diu. (16) Dobro eksistenco dam onemu, ki bi oioge! posoditi 20.000 Din proti sigurni varnosti in dobrim obrestim. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 18168-16 Izumitelj znatne izboljšave pri motornih kolesih išč-e kapitalista. Psl niče in pritiklin. v eentrn mesta oddamo. Dopis« na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Stanovanje 1. av guet«. 17962-21 Stanovanje 2 sob, pohištva, kuhi-Je in vseh pritiklin. oddam takoj v vili. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 18458-21 Stanovanje 1 sobe in kahinje išče upokojena samska učitelji-ca za takoj ali kasneje. Cenj. ponudbe z navpdbo naslova in cene na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Miren dom«. 18239-31/a Sobo odda Vaaka beeeda 60 par; m dajanje oaatom aM m Mm I Dtn. (23) Sobo in kuhinjo za. 400 Din oddam v centra mesta. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 1SH642S Opremljeno sobo firto rn mimo oddam solidnemu gopodn v Vegovi ulici. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18338-28 Sostanovalca z vso oskrbo sprejmem v čisto in solnčno sobo sredi mesta za 650 Din. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra Lepo sobo s parketom in eJok razsvetljavo, v centru me-s'a ta.koj odd3m po zelo nizki ceni. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 18108-33 Opremljeno sobo solnčno in mirno, parke-t in elektrika, v centru, ev. s soui>orabo kuhinjo takoj odd.im. Naslov v ogl. oijd. »Jntra«. 18297-^5 Lepo sobo s poe.fbn;m vhodom in električno razsvetljavo oddam ta staluo z junijem na F.r javčevi cesti. Sasnv pove oglasni oddrlf-k »Jutra«. Vsajca tK»eda 50 pa« m dajanj« oaaiova ta feine S Dia. (3S~a) Sobo s sopari ran i m vhodotn in balkonom odrtam gospodični po pniriprnl ceni. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 18452-23 Sobico ovorrt. tudi s š'tedi|-iifcojn< v b!;rln: sv. Jakoba išča snažna ženska. Pnnudh« na oglasni odd-elek »Jutra« pod »Točna plačnica 44«. VSAK NAROČNIK »J U T R A« je zavarovan za 10.000 dinarjev? TISKARNA IZVRŠUJE RAZLIČNE TISKOVINE, ČASOPISE, DIPLOME, REVIJE, VREDNOSTNE PAPIRJE. KOLEDARJE, SREČKE, KNJIGE I. T. D. ENOBARVNI IN VEČ-BARVNI TISK. PISMA, RAZGLEDNICE. SLIKE, OSMRTNICE. OVITKE. JEDILNE LISTE, CENIKE VIZITKE. RAČUNSKE ZAKLJUČKE, POROČNA NAZNANILA IN VABILA čE POTREBUJETE TISKOVINE, KATALOGE, PROSPEKTE, TODA SE NE MORETE ODLOČITI V KAKŠNI OBLIKI NAJ SE IZVRŠE BLAGOVOLITE SE OBRNITI NA NAŠE PODJETJE, KI VAM JE V VSEH POTREBAH IN VPRAŠANJIH DRAGEVOLJE NA RAZPOLAGO. — VSA GRAFIČNA DELA SE IZVRŠUJEJO LEPO, SOLIDNO IN TOČNO. CENE ZMERNE — PRORAČUNI IN PONUDBE NA ZAHTEVO ZASTONJ U liliji NARODNA ISKARNA Urejuje Davorin fiavijen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnika r. Za Narodna tiskarno