LETO XXI. — številka 7 Ustanovitelji: občinsko konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, &\ol\a Loka in Trži*. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Za redakcijo odgovoren Albin Učakar KRANJ, sobota, 27. I. 1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjef List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 19S8 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah g. L A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO *redo Je z letališča na Brniku odpotovalo v Rottcrdam 86 turistov, ki so bili na zimskem 0 skl Proizvodnji Nov izraz, drugačna oblIka pogodb in resnost, s katerim so začeli to delo - vse te daje slutit,da g «s za nekaj novega, da gre tokrat za resnične pogodbe, katcnn ao-ločila ne bodo ostala le na papirju. Pogodba o trajnem sodelovanju v kmetijski proizvodnji, sklenjena med zadrugo in zasebnih proizvajalcem, »ma dva dela: tiskani del vsebuje splošna določila, veji* za nedoločeno število let in tudi za pravne naslednike er»ega ali drugega partnerja, Posebna vsakoletna pogodba *°t priloga pa bo za vsako kto sproti konkretno do'.o-tala. s čem bosta kmet in zadruga sodelovala, na kakŠ-ni Površini, s kakšno količi-no Pridelka, pitane živine, mleka, koliko reprodukcijama materiala in katerega (Predvsem umetna gnojila) bo zadrug; itd ja preskrbela kmetu . Ojlejr ttrned določa Proizvajalec sporazumeta, da sta trajno sodelovala v ]mo si na kratko eno pogodb! Ta najprej da se zndruga in bo« kmetijski proizvodnji na naslednjih gospodarskih kapacitetah proizvajalca: 4,5 ha "j'vskih površin, 0,6 ha sadovnjakov, 2,9 ha krmnih Površin, govej'i hlev za 4 kra- ■ 5 komadov pitane živine * t. Sodbo in 4 vkl teleta. V vsakoletno popa proizvajalec lahko jučuje tudi tisto tržno Proizvodnjo, ki ni vključena v trajno sodelovanje. Proizvajalec se po pogodbi obvezuje: — da bo upošteval določi-la statuta zadruge in poseb-n>h pogodb ter da bo iz skupka sodelovanja v proizvod-n)' oddal zadrugi vse tržne y>ske klavne živine, od vsake krave vk&er naJmanj 70% pred-krj 1 .tržnih viškov ostalih najmanj 1000 litrov lel'jskih pridelkov; „ Qa se bo p°služeval prvenstveno uslug, ki jih nu- zadruga (nabava reproduk- cijskega materiala, strojne usluge itd.); — da dovoljuje strokovni službi zadruge strokovno vodstvo nad predmetom pogodbenega sodelovanja; — da bo vlagal pri zadrugi razpoložljiva denarna sredstva kot hranilne vloge. Zadruga pa bo seveda skladno z določili posebne vsakoletne pogodbe in notranjih predpisov dobavila proizvajalcu priznana semena, sadike, umetna gnojila, krmo za živino, zaščitna sredstva in zagotovila željene strojne usluge, proizvajalec pa se obvezuje, da bo ta sredstva tudi uporabil. Zadruga se obvezuje še, da bo spoštovala »prijete obveze po pogodbah, da bo prevzemala t r .ne viške, določene v vsakoletni pogodbi, in jih plačala proizvajalcu po najvišji dnevni tržni ceni ali po dogovoru, in da bo zagotavljala sredstva za pospeševanje kmetijske proizvodnje. Po pogodbi sta obe stranki tudi dolžni, da v pogodbenem sodelovanju poslujeta kot skrbna gospodarja in s tem vplivata na večjo in ekonomičnejšo proizvodnjo, ki zagotavlja obojestranske koristi. S sklenitvijo pogodbe pridobi proizvajalec status člana zadruge Naklo in pravico, da voli in je voljen v organe zadruge. To določilo je še posebno pomembno, saj za naklansko zadrugo točno precizira, kdo je član in kdo ne. To doslej ni bilo urejeno. Pogodba tudi določa, da imata obe pogodbeni stranki pravico, da pogodbo iz upravičenih razlogov odpovesta, vendar najpozneje do 1. X. za naslednje leto. Morebitni spori se najprej predložijo V škofjeloški občini bo reelekcija v 21 delovnih organizacijah ji lS?*8 skupščina v Skof-sredo ^ na zadnJi v Poročil SpreJe,a Posebno pri-eija-n kovnim organiza-ob n V občini Skofja Loka reki^°"0vnih imenovanjih di-ja d-rrj£v lota 1968. Reelckci-občjn. ktorJev bo letos v tej Sani"' -ajda 21 delovnih or-in maClJ' 11 iz gospodarstva K u 'z družbenih služb. letu ?& prva rcelekcija v slabost P°kazala številne Poiočii!' h°i V SDreJetem Pijani slovnim organizaci-Roji Poudarjeni nekateri poti ' « Jih bo treba izpolnili^^8 . bo letošnja akcija sta r.ne,ša- Pri Prvi reelekciji namreč od 16 delovnih n.K pri privatnih obrtnikih (ti sedaj lahko mezdno zaposlijo največ 5 ljudi), ker bi se takoj pojavila Zahteva po spremembi agrarnega maksimuma pri kmetih* (Agrarni maksimum dovoljuje, kot je znano, naj-več 10 ha obdelovalne zemlje za enega kmeta.) Ko sem razmišljal o tem, se mi je vsililo nekaj vprašanj. Ali je torej edini (ali vsaj glavni) vzrok za vztrajanje pri sedanjem maksimalnem številu mezdno Zaposlenih bojazen, da ne bi s tem razdraiili kmetov? Je to glavni vzrok ali pa morda nevarnost, da bi več Uudi pomenilo nevrnost izkoriščanja in bogatenja na tuj račun? In zakaj bojazen, da bi kmetje zahtevali odpravo ali spremembo agrarnega maksimuma? Tiči "^ar tudi v tem nevarnost kapitalizacije, izkoriščanja. Prevelikih zaslužkov? Mar več zemlje ne pomeni tudi večjo proizvodnjo za trg, večjo specializirano, mehanizirano blagovno proizvodnjo? Najprej mimogrede samo tole: na radovljiškem posvetovanju smo slišali tudi mnenja, da je za nekatere obrti 5 mezdno zaposlenih dovolj ali celo preveč in da tam ne bo pritiskov za povečanje cenzusa, da pa je Za druge obrti (npr. zidarstvo) to verjetno premalo. Zato bi kazalo cenzus diferencirati glede na karakter obrti in glede na njeno vlogo in potrebnost na določenem občinskem področju. Bolj pa nas tokrat zanima agrarni maksimum, če-Prav kale, da to vprašanje Še ni — v primerjavi s cenzusom mezdno zaposlenih v obrti — »zrelo« za razpravo. Ne politični in gospodarski forumi in ne kmetje si s tem za zdaj še ne belijo glave. Redkokatcri kmet zdaj }e ima toliko zemlje, kolikor je največ sme imeti; ogromna večina jo ima manj. Veliko ljudi Je po vojni odšlo s kmetij in precej zemlje je ostalo slabo obdelane ali celo sploh neobdelane. Ljudi za delo le bilo vse manj. Potem pa so delovno silo začeli nadomeščati stroji, sprva manjši stroji, zdaj pa že traktorji z modernimi priključki. Trg jc zahteval več pridelkov, davki so silili kmete, da so več pridelovali, vsak se jc hotel modernizirati, standard na vasi noče več kaj prida zaostajati za mestom. Strokovna kmetijska pospeševalna služba je vsa leta po vojni bolj ■B manj vztrajno delala ludi za privatnega kmeta. Rezultati so očitni: zasebno kmetijstvo se modernizira, specializira, proizvodnja je vse intenzivnejša, kmet postaja v pravem pomenu besede blagovni, trlni proizvajalec. Seveda velja to le za kmetije, ki imajo naslednike, kjer skrbno gospodarijo, kjer še hočejo ostati kmetje, ne pa za tiste, kjer stari ljudje na zemlji le še Životarijo in čakajo na smrt, pa tudi Za tiste ne, kjer delajo družinski člani v tovarni ali kje drugje, zemlja Pa jim vse bolj pomeni le dodatni zaslužek. Prav v tem pa je bistvo: nuja za večji kos zemlje °o pri pravih kmetijah s specializacijo in modernizacijo proizvodnje vse večja, ne da bi zahtevala tudi več delovne sile, zemlje, ki bo slabo obdelana, ki bo ostala "rez ljudi, ki bi jo dobro obdelovali, pa bo vse več. Razvoj našega kmetijstva le gre v to smer, čeprav za Zdaj Se tipaje. Specializirane živinorejske kmetije s Pašno — košno rabo travinja v radovljiški in jeseniški občini že občutijo, da z manj kot 10 ha zemlje ne gre. je torej bolj naravnega kot predvidevati, da bo kmetij vse manj, da pa bodo tiste, ki bodo ostale, vse večje. In gotovo je, da bo za te specializirane in mehanizirane kmetije kmalu premajhen tisti kos zem-'/«'. ti ga obsega poprečno velika gorenjska kmetija. Premajhen, če bodo hoteli biti rentabilni in konkurenčni v tržni proizvodnji. Pri moderni blago\mi proizvodnji Zahteve po bistvenem povečanju delovne sile ne bo, °odo pa močne zahteve po večji po\>ršini zemlje, kajti sicer bodo stroji neizkoriščeni, proizvodnja pa slabo fentabilna. Cas bo verjetno kmalu pokazal, če ta domneva drži. Moteni bo tudi vprašanje agrarnega maksimuma postalo aktualno — ne zaradi spekulativnih, temveč zaradi gospodarskih razlogov. Andrej Triler 2952 3677 SOBOTA — 27. januarja 1968. Pestra razstavna delavnost Gorenjskega muzeja v Kranju Lepaki, objave v časopisih, vabila, katalogi — vse to iz dneva v dan, iz tedna v teden vabi občane v galerijske prostore Gorenjskega muzeja Kranj: v spodnje prostore Prešernove hiše v Prešernovi ulici in v galerijske prostore Mestne hiše na Titovem trgu, ki so se v zadnjem času obogatili še z okusno restavriranim starinskim ambientom Stebriščne dvorane. Najrazličnejše razstave se vrstijo iz tedna v teden. Razstavna dejavnost Gorenjskega muzeja je postala v zadnjih letih zelo bogata in pestra. Podatki za preteklo leto kažejo, da so priredili skupno kar 84 različnih razstav, ki si jih je ogledalo zares ogromno ljudi, okrog 166.000. Likovnih razstav je bilo 20 (31.175 obiskovalcev), občasnih muzejskih razstav s področja zgodovine, umetnostne zgodovine, arheologije, etnografije, NOB itd. 15 (obiskovalcev 38.157), razstav barvnih reprodukcij likovnih del 11 (16.371 obiskovalcev) in potujočih razstav v krajih zunaj kranjske občine 38 (s približno 81.000 obiskovalci. (Med te zadnje sodi tudi razstava na Gorenjskem sejmu, za katero število obiskovalcev ni točno ugotovljeno). Ze samo ti skopi podatki kažejo, da je dela z razstavami res veliko in da je nedvomno velik tudi vzgojni učinek teh razstav, posebno glede formiranja likovnega okusa, ki ga danes pri ljudeh tako pogrešamo in ki ga z veliko vztrajnostjo kvari kič vseh vrst in na vsakem koraku. Za razumevanje likovne ustvarjalnosti in za vzgojo estetskega čuta, ki loči umetnino od kiča, pa so se izkazale kot zelo učinkovite prav razstave reprodukcij najbolj znanih svetovnih likovnih del. Človeka, ki se za sodobno likovno ustvarjanje sicer sploh ne zanima ali ga ne razume, pripravijo prav te razstave do razmišljanja o umetnosti nasploh. Na zanimanje kaže ne le velik obisk v Kranju, pač pa tudi dejstvo, da so te razstave tudi drugje na terenu, kjer so z njimi gostovali, najbolj obiskane, ljudje si jih najbolj želijo, zato sestavljajo osrednji del programa potujočih razstav. In zato bodo seveda letos z njimi nadaljevali. Celo več — razširiti jih nameravajo tudi na druga področja Slovenije. V Rogaški Slatini se npr. zdaj že vrstijo in sporočajo, da se obiskovalci zanje zelo zanimajo. Seveda pa bo likovna razstavna dejavnost tudi letos na prvem mestu upoštevala domačo, gorenjsko likovno Koncert zbora iz Železne Je Danes (sobota) ob 20. uri bo v koncertni dvorani delavskega doma v Kranju gostoval pevski zbor Franz Paterk — Lenart iz železne Kaple. Zbor bo tako vrnil obisk moškemu pevskemu zboru DPD Svoboda Stražišče, hkrati pa bo to nastop, ki sodi v okvir medobčinskega sodelovanja občin Kranj in železna Kapla — Bela. Koncerta se bodo udeležili tudi predstavniki obeh občin ter Folti Hartman, ki je vodja podjunskega zbora, katerega sestavni del je tudi moški pevski zbor iz železne Kaple. Kapl< ustvarjalnost, obenem pa bo posredovala tudi dosežke slovenske in ■— če bo denar — tudi jugoslovanske likovne dejavnosti. Tudi gostovanja v sosednjih pokrajinah ima muzej v načrtu, vendar so razstave zunaj meja naše domovine zvezane z velikimi finančnimi stroški. Pri razstavah domačih likovnikov je največji problem odkup njihovih del. »Odkup zahteva velika sredstva, je pa za obstoj razstav nujno pogreben!« pripoveduje direktor Gorenjskega muzeja Cene Avguštin. »Z rednimi katalogi ob razstavah smo v drugI polovici lanskega leta pričeli; sicer smo to občasno delali že prej, a zdelo se nam je potrebno, da zaradi dokumentacije kataloge redno izdajamo. Nimamo pa vedno denarja za odkupe, posebno ne, če avtorji postavijo visoke cene. Ce bi za vsako ceno odkupovali, bi to preveč ohromilo drugo muzejsko dejavnost.« Ker je politika razstav v interesu samih avtorjev in tudi občinstva in zato, da bi reševal vso problematiko, ki nastaja v zvezi z razstavami, bo konec tega meseca muzejski svet na predlog Kluba kulturnih de- lavcev Kranj imenoval poseben organ — galerijski svet, ki naj bi muzeju v prihodnje pomagal usmerjati razstavno dejavnost. Zelo važen del razstavne dejavnosti so občasne razstave, ki so vezane na študijsko delo muzejskih kustosov. Te razstave niso same sebi namen, ampak so vedno v zvezi s prikazom neke določene problematike, ki jo kot študijsko temo prevzamejo posamezni kustosi. Razstava o planšarstvu na Gorenjskem npr. ne bo le prikaz zgodovinskega razvoja in nastanka planšarstva, ampak bo osvetlila tudi današnje stanje in spomeniško problematiko planšarske arhitekture. Pri teh razstavah in takih raziskovanjih smo začeli z nekakšnimi oblikami skupinskega, teamskega dela: sodeluje vrsta strokovnih delavcev, ki vprašanje obdelajo vsak s svojega stališča. Takšno delo se je pokazalo kot dobro že pri obravnavi gradov na Gorenjskem, že v večji mori pa se bo nedvomno pri obravnavi tovorništva in prevozništva. Pri skupinskem delu so enako angažirani kustosi in muzejske strokovne službe, od restavratorske in preparatorske delavnice do fclolaboratorija in drugih. »Glavni del programa,« pripoveduje spet Cene Avguštin, »pa bo letaš izpolnila ureditev stalnih zbirk v baročni palači v Tavčarjevi ulici (zraven Prešernovega gledališča). V prvem nadstropju bo zbirka NOB, v drugem pa etnografska zbirka. Muzej bi rad pri tem upošteval nove, moderne prijeme pri aranžiranju gradiva, vendar ne vemo, koliko bomo imeli možnosti za to, koliko bo denarja.« A. Triller Prihodnji teden v kiou Med filmi, ki bodo naslednji teden na sporedu, bo skoraj gotovo najbolj zanimiv in vreden ogleda angleški film Življenje na vrhu. Vrsta znanih igralcev, Lawrenče Har-wey, Jean Simones in drugi, pa so brez dvoma porok, da bo film dobro obiskan. Film je posnet v črno-beli tehniki. Po svojem žanru sodi med drame. Film Tajni agent O. S. S. 117 (v orig. Fouria A Bahia Pour) je nastal v koprodukciji med francoskimi in italijanskimi producenti. Film je v barvah in na širokem platnu. Spet bo, sodeč po reklamnem materialu in opisu vsebine filma, glavna*oseba v filmu agent, podoben vsem ostalim, ki se drug za drugim kažejo v zadnjem času na kinematografskih platnih. V glavni ženski vlogi v tem filmu igra Mylene Dcmongcot. Tretji premierski film bo zanimiv samo za določen krog filmskih gledalcev. Nastal je v italijanskih filmskih ateljejih. Spremljevalec zlate pošiljke je -vvestern v barvah, režiral ga je Tonino Va-leri, v glavni vlogi pa igra Creig Hill. Kot zadnji premierski film v naslednjem tednu, pa zato nič manj zanimiv, je film domače proizvodnje z naslovom Divje sence. Film so dokončno posneli pred tedni tako, da bodo kranjski gledalci med prvimi v Sloveniji, ki ga bodo imeli priložnost videti. Režiral ga je Kokan Rakonjac, avtor, ki se je v jugoslovanskem filmu pred leti uvelja- Pred slovenskim kulturnim praznikom Prireditve ob Prešernovem tednu Klub kulturnih delavcev Kranj je s sodelovanjem drugih kulturnih institucij že pripravil dokončni program prireditev, ki se bodo zvrstile v tednu okrog 8. februarja — slovenskega kulturnega praznika. Prešernov teden se bo pričel v soboto, 3. februarja, ob 19. uri z razstavo del akademskega slikarja Ive Šubica v galerijskih prostorih Prešernovega spominskega muzeja (razstavo bo priredilo Društvo slovenskih likovnih umetnikov, pododbor za Gorenjsko). V nedeljo bo od 10. ure naprej v spodnjih prostorih Prešernovega spominskega muzeja odprta razstava o Prešernovi Zdravici. Za ponedeljek je Klub kulturnih delavcev pripravil literarni večer pesnika Francita Zago-ričnika, ki bo ob 19. uri v renesančni dvorani Gorenjskega muzeja. V torek bo ob šestih popoldne v galerijskih prostorih Gorenjskega muzeja otvoritev razstave Tito na Gorenjskem, ob pol osmili pa bo Prešernovo gledališče uprizorilo večer Prešernovih pesmi z naslovom »Komur je sreče dar biJa klofuta ...«. V sredo, na dan pred praznikom, bo ob šestih popoldne | v Prešernovem s^Ju počasti- | tev pesnikovega spomina; sodeloval bo moški pevski zbor France Prešeren. Najpomembnejši del prireditev bo v četrtek, 8. februarja, na dan obletnice Prešernove smrti. Ob enajstih dopoldne bo na Okroglem odkritje spominske plošče pre-šernoslovcu Tomu Zupanu, ki je imel tam svoj gradič in ga po smrti zapustil slepim, zvečer ob sedmih pa bo v renesančni dvorani Gorenjskega muzeja predaval kustos Črtomir Zoreč o nastanku, razvoju in prevodih Prešernove Zdravice. V petek bo zvečer ob osmih v zgornji dvorani Delavskega doma koncert godalnega orkestra kranjske Glasbene šole. Program prireditev v Prešernovem tednu bo končan v nedeljo, 11. fe" bruarja. Ob desetih dopoldne bo Prešernovo gledališče v okviru ure pravljic uprizorilo recital za mladino z naslovom Dedek in babica pri* povedujeta zgodbe iz pesnikovega življenja v Kranju, popoldne ob štirih pa bo DPD Svoboda Primskovo v veliki dvorani zadružnega doma na Primskovem pripravilo Popoldne ljudskih pesnil in napevov. at Letna skupščina v Kamniku Na letni skupščini kulturno — prosvetnih organizacij kamniške občine so preteklo nedeljo obravnavali aktualna vprašanja razvoja kulturno — prosvetne dejavnosti v kamniški občini. Pri tem so poudarili potrebo za poživitev tovrstne dejavnosti na podeželju, ki je marsikje povsem zamrla. Poklicne kulturno — prosvetne organizacije (muzej, knjižnica, delavska univerza) se bodo morale bolj vključiti v kulturno — pro- vi! z eno izmed epizod v omnibusu Kaplje, vode in bojevniki. Scenograf tega filma je Dragoljub Ivkov, ki je scenografsko opremil tudi odličen Pavlovičev film Prebujanje podgan. Scenarij je napisal Zika Lazič, glasbo Zoran Hristić. V glavnih vlogah igrajo: Ljuba Tadič, Jelena Žigon in Severin Bijelič. O filmu skoraj ni mogoče navesti nikakršnih drugih podatkov! Nastal je v proizvodnji Filmske radne zajednice-Beo-grad, ki je že v lanskem letu posnela filme, ki veljajo za najkvalitetnejše jugoslovanske filme v lanskoletni proizvodnji. Tudi imena avtorjev obljubljajo, da bo srečanje s tem filmom izredno zanimivo. Ne nazadnje pa bomo lahko ugotovili, kaj nam prinaša letošnja jugoslovanska filmska bera po lanskoletnih uspehih na mednarodnih festivalih v tujini. š svetno dejavnost občine. V razpravi so menili, da bi bilo treba povečati delež sredstev iz občinskega proračuna za to dejavnost. Ravno tako so poudarili, da bo treba posvetiti več pozornosti prostorom za kulturno —- prosvetno dejavnost v občini, pri tem pa bi morali dokončno urediti tudi vprašanje ncika-nad kavarno v Kamniku, ki naj bi jih prevzele krajevne skupnosti. Odločno pa so na letni skupščini zavrnili predloge, da bi osrednjo dvorano nad kavarno v Kamniku, ki jo rabijo za razne razstave in manjše kulturne prireditve, spremenili v gostinski lokal. F. S. Divji lovec v Trbojah Kulturno življenje v Trbojah je spet oživelo. Kulturno umetniško društvo Simon Jenko je s sodelovanjem mladinske organizacije v ncdeljo> 14. januarja, uprizorilo Finž-garjevo igro Divji lovec. Čeprav jc bila večina igralcev prvič na odru, je uprizoritev kar dobro uspela. Mladi igralci pod vodstvom Marije Kukovica so dokazali, da Je zanimanje za kulturno-pro-svetno delo v Trbojah še vedno veliko. Preteklo nedeljo, 21. januarja, so z igro gostovali v Vodicah in Mavčičah, gostovati pa nameravajo še V drugih okoliških vaseh. V. S. Ob anketi o obiskovanju kina kranjskega kinematografskega podjetja »Gledam in se zabavam!« pravi gledalec Analize! Vseh vrst so in iz leta v leto jih je več. Takšnih, ki so potrebne in tudi takšnih, za katere lahko ugotovimo, da so bile nepotrebne. Analiza tržišča! V gospodarsko visoko razvitih deželah l'h poznajo že dlje. Narekovale so Jih potrebe po točnem pregledu potreb in zahtev tržišča, da bi lahko pro-Izvajnlcl posamezne izdelke na tržišču bolje prodali in da bi ne prodajali takšnega blaga, za katerega na tržišču ni zanimanja. Pri nas takšnih analiz do Pred kratkim nismo poznali. Reforma, prehod na povsem rentabilno gospodarjenje v gospodarskih organizacijah, novi predpisi in konkurenca Pa so podjetja in gospodarske, ter ne nazadnje tudi kulturne ustanove, prisilile v to, da so odštele denar za takšne analize. Podatki, ki Jih prineso strokovnjaki z raziskave tržišča, so večinoma zbrani na Podlagi anket med kupci —-Prebivalci. Povečini so zanesljivi in sorazmerno natančni, tako da lahko ob njih Povzamemo sklepe, ki dajejo pregled nad tržiščem. Kranjsko kinematografsko Podjetje se je, ker je pač po svojem statusu gospodarska i organizacija in šele nato tudi kulturna ustanova, odločilo za takšno analizo! S sodelovanjem Delavske univerze so °b koncu lanskega leta anketirali gledalce, ki bolj ali "•anj redno zahajajo v njihove kinematografske dvorane in tako zbrali zanimive Podatke o obiskovanju kina v mestu Kranju. Reznltati ankete niso zanimivi samo Za to podjetje! Zanimivi, poučni so tudi za vsa druga kinematografska podjetja pri nas. Prav tako bo anketa, saj je prva takšne vrste, zanimala tudi dlstributerska Podjetja in jim dokaj nazorno, čeprav ni zajela najsirš:-8a kroga gledalcev, pokazala, kakšne so zahteve gledalcev. Kot rečeno; gre za nekakšno raziskavo tržišča! Pripravljenih j e bilo 800 vprašalnikov. Da bi zajeli čim širši krog obiskovalcev, ki DOdo pripravljeni odgovoriti na vprašanja, je podjetje razpisalo tudi nekaj nagrad za •iste obiskovalce, ki bodo vprašalnik izpolnili in ga vrnili. Vrnjenih je bilo 349 vprašalnikov, kar je glede na način anketiranja povsem zadovoljivo, saj je bilo vrnjenih približno polovico vprašalnih pol, ki so bile razdeljene med gledalce. Prvi podatek, ki so ga obdelovalci ankete tako dobili je, da je na anketo odgovo-imeli manj kot 4 razrede osnovne šole, 50% je bilo takš-rilo 5 % obiskovalcev, ki so nih gledalcev, ki so imeli dokončano osemletko, 38% s srednjo Šolo in le 7% je bilo gledalcev z visoko ali višjo izobrazbo.. 2e ti podatki pričajo o strukturi obiskovalcev. Obdelovalci ankete trdijo, da je anketa zajela podobno strukturo kot jo ima mesto Kranj, čeprav je na anketo odgovorila le polovica obiskovalcev. Res pa je, da večina gledalcev v kinematografih predstavljajo mlajši ljudje, saj je bilo kar 90% mlajših od 35 let. ki so odgovarjali na anketna vprašanja. Naslednja, tudi zanimiva ugotovitev je, da ženske hodijo manj v kinematografske dvorane kot morki. V poprečju, če povzamemo po zbranih podatkih, je med gledalci v kinu 75 % moških in 25 ,0 žensk. Pri tem pa je treba zapisati, da je v primerjavi z anketo o kulturi v kranjski občini kar 37 % občanov, ki sploh ne hodijo v kino, a odstotek priča o vplivu drugih občilnih pripomočkov na občana, tako da lahko sklepamo, pa tudi podatki govore o tem, da občani, ki imajo televizijo, manj hodijo v kino. Zakaj v kinematograf? Poglejmo si odstavek, ki so ga zapisali obdelovalci ankete na koncu: 40% obiskovalcev je odgovorilo, da jih reklama za določen film pritegne, da gredo v kino. Reklama je bolj pomembna za obiskovalce z nižjo izobrazbo. Vsak drugi obiskovalec, ki ima nižjo izobrazbo, jc odgovoril, da ga pritegne reklama za film. Reklama pritegne v kinematograf vsakega tretjega prebivalca s srednjo šolo in vsakega četrtega obiskovalca, ki ima visoko ali višjo izobrazbo. šele vsak deseti obiskovalec je odgovoril, da ne hodi v kino pogosteje zato, ker so filmi premalo reklamirani. Pomembnejša pa je reklama za pogostejše obiskovalce kina. Tisti gledalci, ki redko hodijo v kino, gredo največkrat gledat določen film na priporočilo prijateljev in znancev. Ta priporočila pa so pomembna za obiskovalec z najnižjo in za obiskovalce z najvišjo izobrazbo.« In če zdaj pogledamo številke, potem lahko ugotovi- mo, da je bilo med anketiranimi gledalci kar 50% odgovorov na vprašanje, če znani igralci pritegnejo gledalca, pritrdilnih. Znana imena, produkt kvalitativno razviuh kinematografij in reklamnih strojev predvsem v ZDA pri posameznih producentskih hišah, so torej najzanesljivejši porok ne le v tujini, temveč tudi pri nas, za uspeh določenega filma. Sele na drugem mestu je predmet zanimanja kranjskemu gledalcu vsebina filma. Umetniška kvaliteta filma pa jc, po vrstnem redu vzrokov za obisk, na potem mestu. Kriminalke in vobunski filmi najbolj priljubljeni Oglejmo si najprej razpredelnico najbolj priljubljenih filmov pa posameznih zvrsteh. 1. kriminalke in vohunski filmi 2. -3. vvesterni 2.-3. zabavno-glasbeni filmi 4. vojaški filmi 5. ljubezenski filmi 6. pustolovski in akcijski filmi 7. filmi o resnih sodobnih problemih 8. spektakli 9. fantastični filmi 10. filmi s tematiko iz NOV 11. mladinski filmi, risanke Pozornost pritegne uvrstitev filmov s tematiko iz NOV. Filmov s to tematiko smo pri nas posneli v dobrih dvajsetih letih lastne produkcije izredno veliko. 2al kaže, da pri gledalcih niso naleteli na takšen odmev, kot bi sicer morali, saj so predstavljali vse do nedavnega več kot polovico vsakoletne filmske proizvodnje pri nas. Obiskovalci z visoko izobrazbo so to zvrst filma uvrstili na zadnje — enajsto mesto. Najbolj priljubljeni filmi so kriminalke in vohunski filmi. Po nekaterih glasbenih filmih My Fair Lady, Dežniki Cherbourga so gledalci dokaj visoko uvrstili tudi te filme. In kaj gledalci pričakujejo — zahtevajo od filma, ki si ga bodo ogledali? Najraje gledajo napete in dramatične prizore. Druga zahteva gledalcev je, da jih film zabava in razvedri in tretja, da je film umetniško kvaliteten ter da v filmu nastopajo znani igralci. Umetniška kvaliteta filma pritegne 13 % obiskovalcev z do 4 razredi osnovne šole. 38% obskovalcev z osemlet- ko in 62 °'0 obiskovalcev z višjo ali visoko izobrazbo. Obiskovalci z višjo izobrazbo imajo torej predvsem zahteve po umetniški kvaliteti filmov. Vendar gledajo najraje kriminalke in glasbene filme. Prav v teh dveh zvrsteh pa je redkokdaj na sporedu film, ki bi ga lahko imeno-so povečini ti filmi narejeni vali umetniško-kvaliteten, saj po določenih šablonah, predvsem dramaturških, ki ustvarjajo akcijo in dramatične prizore. Se enkrat lahko spomnimo na podatek, da so dramatični prizori med prvimi vzroki, ki gledalca privedejo v kinematograf in da jc takoj na drugem mestu želja po zabavi in razvedrilu. Povezanost med temi željami in željami po umetniški kvaliteti je šibka — skoraj da je ni. Res pa je tudi to, da sc-stavljalci anketnih vprašanj niso zastavili posebnih zahtev, da bi gledalci odgovorili, k j razumejo pod oznako umetniško-kvaliteten film. Zakaj slovenski prevodi? Kdove koliko let je že minilo, odkar so se pojavile v našem časopisju prve zahteve po slovenskih prevodih. Utemeljitve teh zahtev so bile različne. Nekateri so zahtevali slovenske prevode zato, da bodo gledalci film laže razumeli, drugi spet zato, ker imamo pač popolno pravico uporabljati svoj jezik, tembolj, če gre za uporabo jezika v umetnosti. Med vprašanji ankete je bilo tudi vprašanje o prevodih. Več kot polovica gledalcev je odgovorila, da jih moti in da težko slede filmu, če film ni preveden v slovenščino. Največ odgovorov, da jim je vseeno, kako je film preveden, je bilo med tistimi gledalci, ki hodijo najbolj pogosto v kino. Odstotek tistih gledalcev z visoko izobrazbo, ki neradi gledajo filme v srbohrvat-skem jeziku je skoraj najvišji. Le še obiskovalci z osemletko so s takšnimi filmi še manj zadovoljni. Brez dvoma je podatek o prevodih izredno zanimiv, saj se dokaj pogosto dogaja, da film ni preveden v slovenščino. Moramo pa seveda razumeti, da so filmske kopije izredno drage in da predstavlja izdatek za kopijo s slovenskim prevodom precejšnje breme za distribucijske hiše. Vendar pa dejstvo, da gledalca neslovenski napisi motijo, vpliva tudi na obisk takšnega filma, in finančni iztržek za posamezni film bi bil vsekakor večji, če bi bili vsi filmi prevedeni tako, kot s: gledalci to žele. Gledalec! \ Kaj bo z njim? Odgovoril je na vprašanja ankete in gledal filme, ki so mu tako ali drugače všeč. V šoli mu o filmu niso povedali veliko. Kinematografska podjetja in distributerji po« skrbe, da izve za zvrst filma in za igralska imena, ter da si lahko ogleda nekaj slik iz filma, ki ga bo videl. Kritika v časopisu bere redkokdaj, pa še o njih ima svoje munje, češ da jih pišejo ljudje, ki mislijo povsem drugačo kot on sam in da se torej na bo ravnal po njih. V kranjskem kinematografskem podjetju so raziskali tržišče! Zdaj imajo za koš podatkov ne le zase, temveč še za marsikoga, ki delaja na področju reproduktivne kinenmatografije. Tudi filmsko vzgojnim delavcem bodo podatki, ki so jih zbrali Z anketo, zanimivi in poučni. Postavlja pa se zdaj, ko smo nanizali kopico štev'lk, razpredelnic in podatkov, vprašanje, kako bodo ljudje, ki izbirajo filme, želje gledalcev razumeli. Lahko sa zgodi, da bomo v filmskem prqgramu gledali še več ameriških filmov, čeprav so redki med njimi, ki jih je mogoča uvrstiti med umetniško-kvali-tetne. Prav tako ni izključeno, da bo odslej na sporedu še več kriminalk in vohunskih filmov!? Druga pot je seveda težav-nejša, zahteva veliko več dela in truda. Ce bi se distributerji in kinematografska podjetja odločila, da bodo s strokovnim delom, z ustreznimi publikacijami, z uvodi v posamezni film, z izborom kvalitetnih filmov spremenili zahteve in želje gledalcev tako, da se bodo odločili za film, ki jih ne bo zgolj zabaval, temveč jim bo tudi pripovedoval, potem bi kinematograf postal kultur-no-umetniška ustanova. Rezultati ankete bi morali biti drugačni! Niso odgovarjali samo gledalci. Odgovor so dali in dobili tudi distributerji Oni pa, tako pravijo, gospodarijo rentabilno! Morajo tako gospodariti, kar žele dinar, ki ga dajo za film, tudi nazaj. Krog je torej že zaključen in malo je verjetno, da bi kje drugje dobili na vprašanja, kakršna so bila v anketi, drugačne odgovore! B. Sprajc TRIDESET LET Š TITOM IN PARTIJO (Nadaljevanje) V Ljubljani je bila na iniciativo in pod vodstvom KPS že 27. aprila 1941 ustanovljena Proti/imperialistična fronta, ki se je kmalu preimenovala v Osvobodilno fronto Slovenskega naroda; v njenem okviru so se združile praktično vse napredne sile našega, od fašizma na smrt obsojenega, naroda. To obdobje dela in borb komunistov in še posebej Titovega prispevka pri formuliranju in uveljavljanju take usmeritve (V. konferenca KPJ itd.) smo namerno opisali bolj obširno. Danes namreč v tujini prav tisti ljudje, ki so takrat, leta 1941 hiteli prodajati za skledo leče sebe in svoje narode najbližjim okupatorskim komandam ter izročali zaprte komuniste nemškemu gestapu in italijanski ovri — govorijo in pisarijo, da so komunisti pričeli z odporom proti okupatorju šele po napadu Hitlerjeve Nemčije na Sovjetsko zvezo. Dejstva govore seveda drugače. Resnica pa je, da je napad na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 pomenil signal za vsesplošno okrepitev borbe, za še čvrstejše organiziranje in mobilizacijo vseh sil v borbi za svobodo in s tem tudi za podporo Sovjetski zvezi. Zadnje priprave na »boj do končne zmage, ki bo rodila nov svet« Ze 27. junija je politbiro CK KPJ, ustanovil Glavni štab narodnoosvobodilnih partizanskih odredov Jugoslavije, katerega komandant je postal generalni sekretar partije Tito. 4. junija je politbiro CK KPJ sklenil začeti z vsesplošnim oboroženim bojem proti fašističnim napadalcem. Vojni ko miteji, ki so bili že pred tem organizirani ne le pri vseh pokrajinskih CK, ampak tudi pri partijskih organizacijah na terenu, so medtem opravili ogromno organ izaci j sko pripravi j alnega dela. Potencialne sile ljudskega odpora so tako imele vseskozi čvrsto organizirano, v bojih, trpljenju in ilegali prekaljeno in borbeno politično in vojaško vodstvo. Medtem ko je buržoazija bežala oziroma se prodajala okupatorjem, je KPJ pod Titovim vodstvom z železno vztrajnostjo, hladnokrvnostjo in disciplino gradila osnovne temelje bodoči ljudski vojski. Sramota poraza je ostala na tistih, Ki so ga zakri- vili: na buržoaziji in politi-kantih starih protiljudskih strank. V času popolnega razkroja, zloma in obupa je Tito naslovil poziv ljudstvu: »Vsi \-boj za svobodo«. Bratomornemu klanju ustašev in čet-nikov ter drugim poizkusom razkrajanja naših narodov se je Tito uprl z načelom: »Bratstvo in enotnost«, stari uni-taristični in nasilniški državi pa socialistično pravico vsakega naroda do samoodločbe vključno z odcepitvijo. Pobegla reakcija, varno živeča v Londonu, je ta načela razglašala in razkrajala, češ da pomenijo rušenje Jugoslavije. Tragikomično je, da danes poskušajo prav isti ljudje vse, da bi Jugoslavijo kot svo bodno socialistično skupnost narodov razkrajali. Sedaj jim je Jugoslavija naenkrat trn v peti. Pod Titovim vodstvom sta zrasli nova ljudska vojska in demokratična ljudska oblast Zgodovina narodnoosvo. bodilnega boja je dobro znana našim ljudem, mnogi so v njem tudi aktivno sodelovali. Kljub temu pa je težko opisati ogromen delež, ki ga je Tito vložil v najbistvenejše odločitve in usmeritve tega nadčloveškega boja. Pomen in vrednost osnovnih smernic, na osnovi katerih so pričeli komunisti pod Tito vim vodstvom širom po Jugoslaviji graditi novo ljudsko vojsko in temelje nove demokratične ljudske oblasti mor. da to najbolje razodeva. Partizanska vojska pod vodstvom komunistov je bila edina oborožena sila, ki se je borila na celotnem območju Jugoslavije; Še več: razširila se je na celotno področje Istre in Slovenskega Primorja, ki je bilo od I. svetovne vojne naprej vključeno v okvir Italije, ter na slovensko Koroško (boj slovenskih koroških partizanov je bil hkrati edini oboroženi odpor proti hitlerizmu znotraj meja rajha iz leta 1938). Jugo slovanski partizani so nesebično pomagali narodnoosvo bodilnim gibanjem v sosednji Albaniji, Italiji itd. Partizanska vojska pod Titovim vodstvom je bila edina vojaška formacija na ozemlju Jugoslavije, ki so jo množično se. stavljali pripadniki vseh narodov in narodnostnih manjšin Jugoslavije; vanje so se vključevali tudi pripadniki vseh veroizpovedi. Glavni štab partizanske vojske na osnovi takih Titovih koncepcij ni nasedal nikakršnim ozkim, sektaškim ali pa razrednim omejitvam niti glede vojaške strategije in taktike niti v političnem boju. Izbiral je vse tiste možnosti vojaškega in političnega boja, ki so jih nudile ozemeljske rasmere, subjektivna priprav. Ijenost, tradicionalne okoliščine itd., zavračajoč vsakršne kalupe in tuje, neumestne nasvete. Zato ni nasedal teo rijam o »razrednem boju« — takrat po vojni, ko bo kapitalizem oslabljen, delavski razred pa bo s klasično revolucijo na barikadah zavzel oblast. Ni naključje, da je Stalin sumničil Titovo koncepcijo boja proti fašizmu kot nacio. nalistično. Očitno ni razumel ali pa ni mogel razumeti, da pomeni narodnoosvobodilna vojna jugoslovanskih narodov originalno (in ne le specifično) obliko boja vseh naprednih ljudskih sil pod vodstvom najnaprednejšega dela delavskega razreda proti najhujši obliki kapitalistične družbene ureditve: fašizmu. Zakaj se je reakcija bala »novega sveta« po vojni? Prav tako verjetno ni naključje, da se je tudi vsa domača (in pobegla) reakcija takrat postavila na stališče, da je treba počakati konca vojne, ne vznemirjati okupatorjev itd. Očitno je slutil, da bo brezobziren boj za svobodo razgibal vse ljudske energije in pripeljal na površje družbe nove sile. Ni se zmotila: naš narodnoosvo bodilni boj je prevesil razmerje političnih sil v Jugo slavij i tako, da se je iz tega boja »rodil nov svet« (kot je to daljnovidno ocenil CK KPJ že 15. aprila 1941 v svojem razglasu). Pravilna je bila temeljna usmeritev tega boja na svobodo, ki je združevala v svojih vrstah vse napredne sile narodov Jugoslavije. Med bojem so ljudske množice gradile od spodaj navzgor novo oblast. V ognju boja so se rušile ne le okupatorske in kvislinške ustanove, ampak tudi ustanove stare razredne družbe sploh. V bojih in trpljenju prekaljene množice ljudstva niso bile več pripravljene sprejeti staro družbeno ureditev, ki jih je izko riščala in poniževala. Revolucija je bila edino upanje na smrt obsojenih jugoslovanskih narodov Junaška je bila epopeja Titove vojske. Številne ofenzive, desanti, teroriziranje civilnega prebivalstva, množična izsiljevanja in še mnoge druge oblike fašističnega divjanja — vse to ni moglo streti te edinstvene ljudske vojske. Ne glede na to, da so organizirali izdajalce in kvislinge iz vrst domačih pokvarjencev za boj proti ljudski vojski, so bili okupatorji prisiljeni pošiljati v Jugoslavijo vedno večje število enot svoje vojske. Partizanska vojska se je borila 1944 z enako velikimi okupatorskimi silami kot ena izmed zavezniških front. Kljub besno sti zaradi uspehov partizanske vojske v Jugoslaviji, je reichsfuhrer SS Himler dal svojim generalom zgled Titove sposobnosti: kako je mo goče tako rekoč iz nič organizirati udarne vojaške enote, ki kljub pomanjkanju orožja, municije, oskrbe itd. in kljub velikim izgubam in trajnemu gibanju — dosegajo uspeh za uspehom. Seveda pa ne mo remo mimo osnovne pomanjkljivosti te »pohvale«, ki jo je izrekel ta organizator to varne smrti. Sodil je, da leži skrivnost vseh uspehov Tito vega partizanstva zgolj v organizacijskem talentu maršala Tita in tradicionalnem uporništvu jugoslovanskih narodov. Pozabil je: KPJ s Titom na čelu je odražala najgloblje želje in tako rekoč edino upanje na smrt obsojenih jugoslovanskih narodov! V tem gibanju in pod tem vodstvom se je utelesilo neuklonljivo hotenje naših narodov živeti v svobodi, v napredno in humano urejeni družbi brez podrejanja in izkoriščanja človeka po človeku. V tem je prav gotovo največja vrednost borbe KPJ in Titovega deleža v njej; znala je ta samorastni tok organizirati in usmeriti delo tako, da je postal sila, ki je ne le pregnala z domačega ozemlja vse sovražne sile, ampak izvedla tudi družbeni prelom ter uveljavila socialistične družbene odnose. Vojaški teoretiki z vsega sveta še danes podrobno proučujejo strategijo in taktiko, metode tega boja in preskr-bovanje, elastičnost gibanja enot ter vzporedno potekajo čo intenzivno politično akcijo itd. Večina je enotna v oceni, da je bila vojaška organizaci- ja, zasnovana na teritorialni osnovi, pa vendar z osrednjim koordinativnim vodstvom ter z gverilskim načinom bojevanja — zdaleč najuspešnejša oblika upora, še več: dandanes je vse bolj jasno, da so taki načini odpora majhnih narodov in držav edino možni pred nasilstvi velikih sil. Nesrečni vietnamski narod se v bistvu lahko brani pred ameriškimi agresorji le na podobne načine, kot smo se jih posluževali pri nas v teku narodnoosvobodilne vojne na podlagi Titove zamisli. Sproti je rasla tudi mlada ljudska demokracija Tito se je dobro zavedal, kakšnega pomena je (ne le za uspešno vodenje vojaških operacij, ampak tudi za zago tovitev in obvarovanje sadov vojaške zmage) sprotno politično mobiliziranje vseh ljudskih sil z ustanavljanjem in dograjevanjem političnih organizacij in oblastvenih ustanov ne glede na to, ali je bilo določeno ozemlje trenutno osvobojeno ali ne. S takim posluhom za pravo ljudsko demokracijo je Tito spremljal njih oblikovanje in rast. Zato je bilo že 1942. sklicano prvo zasedanje AVNOJ v Bi-haču in 1943 drugo zasedanje v Jajcu. Slednje predstavlja prav gotovo najtrdnejšo osnovo naše današnje državnosti. Na njem je bil na predlog slovenske delegacije tovariš Tito imenovan za maršala Jugoslavije. To zasedanje je bilo resnično edinstveno v okupirani Evropi; kljub najbolj surovim razmeram, bo jem in težavam so bili odposlanci izvoljeni na demokratičen način. Drugo zasedanje AVNOJ jc potrdilo tudi vse sklepe Kočevskega zbora: združitev Slovenskega primorja in slovenske Koroške z matično Slovenijo v okviru federativne Jugoslavije. Politično je torej potrdilo naš stari program Zedinjene Slovenije; naša partizanska vojska je pod Titovim vodstvom ta program do leta 1945 tudi uresničila, slovensko ljudstvo pa se je zanj izreklo s plebiscitom, žal pa so velesile hotele drugače in to kasneje tudi dosegle. Na tem zasedanju je bilo tudi političnopravno uveljavljeno Titovo geslo: bratstvo in enotnost. Svojo zunanjo obliko je dobilo v federativni ureditvi zveze tako, da je vsak narod v Jugoslaviji dobil stvarne možnosti za uresničevanje svoje državnosti. (nadaljevanje prihodnjič) Te dni po svetu Moskva, 22. januarja — Da-jo prišel na uradni obisk * Moskvo britanski premier Wilson. Na letališču so ga sprejeli premier Kosigin in ^nanii minister Gromiko. "dsonov obisk v Moskvi bo traial tri dni. N Tu vori cw Delhi. 23. januarja — 83 sc začeli uradni pogo- »«ri med drlegacijama. ki ju vodita predsednik Tito in indijska predsednica vlade In-dira Ghanai. Panmunjom. 24. jenuarja — Zt)A so danes zahtevale, da ••verna Koreja vrne ameriško 0bve9čevalno ladjo, ki so •° 7-ajeli severnokorejski patruljni čolni izven mednarodnih veda. V zvezi z napetostjo na Daljnem vzhcdu jc •»eriska letalonosilka Enter-P'^v spremenila smer in je •Pripravlja vui na morebitno nujno akcijo«. Pa'.e:ma, 25. januarja — ' j« na Siciliji se še ved- no ni umirila. V zadnjem po- ,itSM bi! je osme jakosine so izgubili življenje s"rje reševalcL Vv'ashinglon, 26. januarja — Ameriška vlada je sporočila, da su bo na zahtevo ZDA sestal v kratkem varnostni svet, da bi razpravljal o pritožbi Zaradi zajetja ameriške obveščevalne ladje Pueblo v sc-Vernovietnamskih teritorialen vodah. New Delhi, 2G. januarja — Časopisne agencije poročajo, da se je več kot milijon ljudi IfeleiJU proslave v indij-s5lcni glavnem mestu ob 18-,('tnici republike Indije. Na cStromni slavnostni tribuni za p°l milijona povabljencev so b'H poleK predsednika repub-b^e Indije, predsednice vlade Indire Ghandi še predsednik Tito in premier Kesigin, ■I ■« prav ta čas mudila na ob»sku v Indiji. Ljudje S Titove poti po Aziji in Afriki Indija — mati naše civilizacije Indija, velika država na jugu Azije, ki jo je ta teden obiskal predsednik Jugoslavije Josip Broz-Tito z ženo in spremstvom, je mati naše ci-\ liza*\lje. Ogromna država je to, vendar je njena vlega v svetu danes razmeroma skromna. Indija se danes bori za svoj obstoj, za napredek, za odpravo revščine in zaostalosti. Dri.ava, katere daljno zgodovino in ne';:'a-nji pomen v razvoju civ; Racije na svetu je odkril Nehru v znani knjigi Odkritje Indije, je danes v vseh svetovnih statisti:; ,!i ra spodnjem de!u tabele. Snmo en podr.tek: narodni iobođek na prebivalca je komaj 70 dolarjev, to Je kar 43-krat manj kot v Združenih državah Amerike. Ko prebiramo poročila zgodovinarjev in drugih znanstvenikov o preteklosti in posebno še o priiodnnsij sveta se nam zdi, kot da je sedanje obdobje za Indijo le prehodno, le padec v vnsti neprekinjenih vzponov. Znanstveniki namreč triVJo, da bo bodočnost sveta v rokah štirih drŽav! Kiiajske, Amerike, Rusije in Indije. V teh državah živi že danes dve tretjini vsega prebivalstva nn svetu. Leta 1961 je bilo v Indiji nekaj čez 439 milijonov prebivalcev, leta 1965 (po oceni) 471 milijonov in pol, po najnovejših podatkih iz začetka letošnjega leta pa jih je 517 milijonov. Predvidevajo, da jih bo prihodnje leto v istem času že 530 milijonov. Tako fenomenalna ekspanzija prebivalstva je za Indijo ogromna skrb, saj ni dovolj hrane za vse. Pravijo, da bi bila Indija danes moč- nejša, če bi imela pol manj ljudi. Nasprotje, ki ga Evropejci skorajda ne moremo razumeti. Indija je morala dolgo čakati na neodvisnost in dane3 je ponosna na to, da je svobodna, samostojna. Začele.t prebujanja indijskih množic, indijske nacionalne zave-ti, postavljajo kronisti v sredino 19. stoletja, ko je prišlo do prvih uporov — »Indian Mulinv«. Avgusta leta 19i7 se je zadnji vlce kralj lord Mountbaien poslovil od Indijskih tal. Tistega dne so rncli angleško zastavo z Rdeče trdnjave v starem Delhiju, simbolu angleškega gospostva v Indiji. Zadnji angleški vojaki so se poslovili — 353 let petem, ko so angleški ka-nonlrjl naskočili indijska tla. 26. januarja 1950 je Indija pos.;ala republika — prva republika v okviru Common-vveaitha. Indija je danes zvezna republika, po državni ureditvi podobna Jugoslaviji. Po ustavi iz leta 1950 (ki je bila 8-krat dopolnjena) jo sestavlja 16 zveznih držav in 10 zveznih teritorijev. Na čeiu vsake države jc guverner, na čelu teritorijev pa administrator aH komisar. Guvernerje in administratorje postavlja predsednik republike. Ustava predvideva možnost nastanka novih zveznih držav. Na čelu republike je predsednik. V njegovih rokah je izvršna oblast, ki jo izvaja prek sveta ministrov, ti pa so odgovorni parlamentu. Predsednika na 5 let Izvoli volilno telo, ki je sestavljeno iz predstavnikov zakonodajnih skupščin držav in članov zveznega parlamenta. Zvezni parlament je sestavljen iz sveta držav (zgornji dom) in narodne skupščine (spodnji dom). Vsaka država Ima svojo vlado in parlament. Indi.-a Gandhi, sedanja predsednica vlade in gostiteljica predsednika Tita, je Že tretja garnitura v skupini indijskih premierov. Prvi je bil Javvaharial Nehru; rekii so mu tudi Pandi t, po naše učeni. Drugi jc bil skromni, vendar energični Shaslri. Ta je tragično umrl nekaj ur po podpisu sporazuma s Pakistanom; to je bilo v prvih dneh leta 1936. Indira Gandhi je na tem položaju že dve leti. Je hči velikega državnika in filozofa Indije in predsednica vlade največje demokracije na svetu. Od celotne površine Indije (3,269.198 kvadratnih k lo-metrov) Je orne zemlje in sadovnjakov 49,3%, livad in pašnikov 4,4 */0 in gozdov 17,2"/». Umetno namakajo 22 milijonov ha površin. Na prvem mestu za prehrano je riž, severozahodna Indija pa je bogata žitnica in daje največji del pšenice. Čeprav bombaž gojijo v glavnem zaradi vlaken (7,947,000 ha), pridelek kljub temu nI dovolj velik, da v zadostnih količinah oskrbi predilnice in tkalnkv v Indiji, ki so po odcepitvi Pakistana ostale brez zadostnih surovin. Tudi od znane bengalske jute jo je ostalo v Pakistanu 65 Po pridelovanju tobaka je Indija druga država na svetu. Živinoreja je zelo zanemarjena; uporabo govejega mesa za prehrano prepoveduje ve- Bohinjska zimska razglednica Sneg, sonce, drevje, svež zrak, zorana, a ozka cesta, slabo posuta z gramozom, avtomobil in kmet s sankami, v katere Je vpregel vola. Temu bi lahko rekli tudi bo- hinjska zimska idila. Idila za nas, ki smo se pripeljali v Bohinj sredi sončnega nedeljskega dopoldneva in mirno čakali v avtomobilu, da se je kmet s sankami in trmastim volom najprej umaknil Kom-pasovemu avtobusu, ki je rinil po cesti iz Bitnja navzgor proti Jereki in potem verjetno naprej na Gorjuše, in nam, ki smo prihajali iz nasprotne strani. Idila za nas, saj je sijalo sonce, toplo je bilo, Bohinj je bil lep, lep kot vedno, kadar ga obiščemo, pa naj dežuje, sneži alt sije sonce. Ne pa idila zanj, ki je tudi v nedeljo šel bogvekam po opravkih. Zanj je bil to navaden dan, delovni dan, on je na sonce gledal drugače kot mL Zanj ni bilo tiste nemogoče in osladene, zlagane idilike, kakršno nekateri vidijo na vasi, na kmetih in vidijo le tisto, kar je lepo. Kompasov avtobus in naš avtomobil z rdečimi tablicami sta bila zanj le nadloga na cesti, zamuda časa, nepotrebna objekta na robu Zgornje bohinjske doline, ki komaj sodita v tisto okolje. Morda si je tisti kmet takrat, ko se je mučil z volom in sanmi, da jih je spravil na rob ceste, da se jc umaknil I širokemu avtobusu, mislil: ra. Na rižnih poljih uporabljajo za delo bivole. Najvažnejši gospodarski panogi sta rudarstvo in tekstilna industrija. Rudarstvo zaposluje okrog 680.000 delavcev, vseh rudnikov pa je okrog 3300. Izvažajo premo? (proizvodnja leta 195* 64,080.000 ton), železo itd. Velikanske so možnosti Indija za clektroenergijo (potencial cenijo na okrog 45 milijonov kVV), izkoriščajo pa le 2 »/o. Gradijo veliko novih central. Zelo hitro se razvija in u-strija, ker ima dovolj surovin. Podjetij z več kot 29 delavci je prek 8000. Na prvem mestu je tekstilna industrija, ki je za rudarstvom najvažnejša panoga gospodarstva. Bombažna industrija zaposluje o'.rog 80J.000 delavcev in je druga na svetu, za Japonsko. V hitrem razvoju ja črna metalurgija, prav tako pa tudi kovinska industrija. Kemijska industrija ima 520 tovarn z več kot 20 zaposlenimi. Trgovina z Jugoslavijo v zadnjih letih neprestano in hitro narašča. Vrednost blagovne menjave je znašala v letu 196ft že približno 6 milijonov dolarjev, lani pa se je še povečala. Med trgovinskimi pogovori preteklo jesen so gospodarstveniki obeh držav izrazili željo, da je treba storiti vse za še boljšo blagovno menjavo in ekonomsko sodelovanje. V jugoslovanskih gospodarskih krogih meni.j, da bodo tudi sedanji obislc predsednika Tita v Nevv Delhiju med drugim uporabili za podrobno izmenjavo mnenj o ekonomskih odnosih med Jugoslavijo in Indijo. Denar: 1 indijska rupija = 2,6250 novih dinarjev. A. T. in dogodki »To jim je fletno, gospodom iz mesta! Sedejo v avto, pa sc peljejo takole na izlet, denarja imajo dovolj, lahko si privoščijo tak luksuz. Le kako naj si jaz na teh bornih njivah in pašnikih privoščim kaj takega. Se za davke komaj spravim skupaj .. .« Morda si je tako mislil. Vidite, vsak gleda s svojimi očmi na ta preljubi svet. Oni v mestu si na deželi predstavljajo raj, posebno še, če je to v tako lepem kraju, kot je Bohinj, kmet iz tega »raja« pa vidi vso blaginjo v mestu, v avtomobilih in denarju, ki menda kar pada sam z dreves. Nihče pa niti ne poskuša razumeti drugega, spoznati drug način življenja, v drugem okolju, z drugačnim miselnim svetom, z drugačnimi navadami in zahtevami, željami ... Vsaj poskusiti je treba razumeti — to pa je za nekatere prevelik miselni napor in sploh nesmiselno dejanje. Taki ljudje ml niso všeč. Besedilo in slika: A. Triler • 37 O »Ne dotikajte se!« se je oglasilo iz teme. »Tudi jaz vem za poškodbo. — Torej, kaj je novega? Stopite bliže in govorite kolikor mogoče tiho! Kaj je z Strongbridgejem?« »Ničesar nisem mogel najti, kapitan,« je odvrnil polglasno Gibbs in obupano zmajeval z glavo. »Pripravljen je sicer v Bromptonu, toda hišnik je dejal, da biva že več kot leto dni na kontinentu, večinoma v Parizu in Niči. Posiednjič je bil tu menda pred osmimi tedni. Srednje velik, temnih, osivelih las, prav takih brkov, zdravega, rdečega obraza. — Saj veste, koliko si lahko pomagamo s takimi osebnimi opisi.« »Torej ni prav nič podoben moškemu, ki vas je tako lepo položil na hr' ->t?« Seržant je zardel in si grlzel brke. »Saj Imate prav, kapitan, da mi to prekleto stvar vedno znova ribate pod nos,« je godrnjal ozlovoljen, »kajti, če bi bil tedaj bolj priseben, bi bili to zadevo verjetno že lahko zaključili. Ko pa me vprašujete po podobnosti med tistim lopovom in Strongbridgejem, vam na to vprašanje tudi ne morem odgovoriti.« »Nič ne de, Gibbs,« ga je tolažil komisar. »Eova že še napredovala. Ali ste o Lucy Rove kaj zvedeli?« Ravno tako malo kot o Strongbridgeju,« je maicdušno priznal seržant. »Od tistega večera, ko je nenadoma zapustila »Zeleno ščuko«, jc izginila s površja zemlje. Zadnje čase, preden Je izginila, Je prihajal v bar moški, ki je zelo tiščal vanjo in ji menda obljubljal nebesa na zemlji. Morda je odšla z njim v inozemstvo, vendar pravijo njeni znanci, da bi se bila v tem primeru gotovo oglasila s kako pošto. Seveda so ljudje govorili to ln ono, kaj natančnega pa nI vedel nihče. Pred nekaj dnevi pa je prihitela v »Zeleno ščuko« »Tetovirana May« in vsa razburjena pripovedovala, da je videla Lucy Rove v loži Centralnega gledališča. Pravila je, da Je bila tako načičkana, kot zlatarjeva Izložba. Ljudje so se babi ln njeni senzacionalni vesti smejali in jI očitali, da hoče z njo obrniti pozornost nase.« »Vest je bila res senzacionalna, obenem pa tudi resnična, Gibbs,« je mirno odvrnil komisar. — »Ostane nama še italijanski avto. Ste pogledali številko?« Gibbs je pokimal. »Številke, ki ste ml jo dali, sploh nI v registru. Zato pa dirja po Londonu 34 takih italijanskih voz in preden si bom tu na jasnem, bo preteklo precej časa. Doslej vem le to, da so tistega večera okrog sedmih opazili sedem takih voz. Eden od njih bi bil pri postaji Holoway skoro povozil žensko, vendar je še pravočasno zavrl, tako da nesreče ni bilo. Kljub temu je prometnik prijavil ta primer, le številke vozila ni mogel povedati, ker je bila menda tablica obrnjena, voz sam pa je popisal zelo natančno.« »HoIoway?« je razmišljal komisar — »to je že skrajna periferija, ne?« »Da, kapitan, če greste še naprej, pridete do proge Severne železnice.« Komisar Conway ni nato nič odgovoril in Gibbs je nejevoljen slrmel predse. Londonskega poslanstva je bil sit do grla, ker mu je vedno znova nalagalo naročila, pri katerih je njegova Iznajdljivost popolnoma odpove- dala. Njegovemu šefu pa se, kot se Je zdelo, ni godilo nič bolje. Nevidni komisar pa je bil s skromnimi vestmi, ki mu jih je bil prinesel njegov pomočnik, mnogo bolj zadovoljen kot on sam. Njemu so povedale mnogo več, kot je mogel slutiti seržant. Vse njegove kombinacije bi prevrnilo, če bi mu bil seržant prinesel določene vesti o Strongbridgeju in če bi mu bil postregel z manj romantično zgodbo o Lucy Rove. Komisar se je zanesel na svoj instinkt ln bil prepričan, da ga tudi tokrat ne bo pustil na cedilu. Zveza med posameznimi dogodki mu je sicer še manjkala, vendar je bil prepričan, da jo bo našel, tako kot je s svojimi opazovanji ln morda tudi z nekaj sreče zadnje dni našel nit za nitjo v mreži, ki je v nji ždcl nevarni beli pajek. Zavedal se je, da za odločilni udarec zadeva še ni zrela, toda komisar Conway je poleg odločnosti in hladnokrvnosti imel še eno za svoj poklic prepolrebno lastnost, bil je čudovito potrpežljiv. Vendar pa so mu to lastnost v Scotland Yardu zelo zamerili. Z vsakim dnem, ki ga je vsiljivec iz Dovra preživel v sobi št. 7, skrit in navidez nede-laven, je rasel in se širil nevoščljivi, škodoželjni posmeh in se drznil prodreti že prav do šefa. Toda Sir James je poznal svojega moža in njegov način, kako je znal zavezati zlobne jezike, je bil kaj neprijeten. Conway se je smehljal, ko je pomislil na škodoželjno nestrpnost svojih tovarišev. Mogoče si bodo odslej sledili dogodki kot blisk in grom, lahko pa bodo pretekli še tedni, preden se bo klobčič odvil. Vse je bilo odvisno od tega, kaj bo storil pajek, ko bo spoznal, da se v njegovi mreži trga nit za nitjo. Senat proti tabletam za tanjšanje Več tisoč Američanov, ki imajo kak kilogram preveč, uživa najrazlčnejše tablete za hujšanje. Nekatere tablete vsebujejo tudi hormone druge zmanjšujejo tek in podobno. Ugotovili so, da večina teh preparatov škoduje srcu in bi lahko povzročila tudi smrt. Zdravniki so predpisali tablete neomejeno. Zadeva je zavzela takšen obseg, da je o tem sklenil razpravljati tudi ameriški senat v enem svojih pododborov. V pripravah na to razpravo so poudarili, da predpišejo zdravniki te škodljive tablete vsakemu enrko, ne da bi se prej prepričali, kako jih bo organizem prenesel. Večji krivec v vsej tej zadevi pa so prav gotovo tovarne zdravil, ki pridobivajo zdravnike za svoje izdelke na vse načine. Neko podjetje je celo objavilo, da lahko zdravniki, ki bi delali reklamo za najnovejše tablete za hujšanje tega podjetja, zaslužijo na ta račun od sto do tri sto dolarjev letno. Nevarno sevanje na Gronlandu Strmoglavljenje ameriškega bombnika B 52 s tovorom atomskih bomb še vedno razburja Dance in ves svet. Posredno je zaradi tega odstopila tudi vlada premiera Kra-ga. Znanstveniki so ugotovili radioaktivno žarčenje na mestu, kjer se je potopilo letalo. To je že šestnajsti primer, da je strmoglavilo ameriško letalo z nevarnim tovorom. Zadnja nesreča se je pripetila pred letom dni v Palomaresu, v bližini španske obale. Človek s presajenim srcem umrl Križanka, številka 20 Vrata v sobo so se spet neslišno sama od sebe odprla in to prav na stežaj. Gibbs se je naglo dvignil, da bi jih šel zapret, pa je začuden obstal, ko je izza mize začul tih glas, ki mu je velel, naj se ne gane. Pr?" teklo je nekaj trenutkov, ko so se na hodniku začuli nagli koraki in pri odprtih vratih se je pojavil Meals, rdeč v obraz in žarečlh oči, ki so živahno mežikale v ostro svetlobo. Ko je opazil, da so vrata odprta, Je začuden obstal. »Le vstopite ln pošteno zaprite vrata za seboj! — Kje pa Učite že ves večer, za zlo' dja? Ce vas človek potrebuje, vas nI, potem pa se pritožujete, da ne morete oddati svojih poročil.« To je bil kaj hud poper ln seržant, ki ga je bil že službujoči opozoril na slab spre" jem, je bil v strašanski zadregi. Prestrašeno se je oziral zdaj na Gibbsa zdaj v bleščečo svetlobo In si drgnil roki ob ponosen! bluzi, ki mu je bila prekratka in preozka, praV tako kakor hlače. »Poizvedoval sem,« se je jecljaje opravičeval. »Najprej v zadevi Irvlne, potem Pa sem od inšpektorja Greena dobil novo nalogo.« »Naloga Inšpektorja Greena me nič ne briga,« se je glasil nejevoljni odgovor, »svoja poizvedovanja v zadevi Irvine pa si lahko zataknete za klobuk, če bi vam človek verjel, bi mislil, da ste noč in dan pri delu, uspeha pa ni prav nobenega.« »O, pač!« je odvrnil Meals, nekoliko užaljeno pa vendar važno. »Seveda traja včasih nekoliko dlje. Danes pa vem marsikaj, kar vas bo gotovo zanimalo, kapitan.« (Nadaljevanje) 1 2. 3 , 4 5 ? 8 9 10 11 12 13 1 9 14 15 16 1? 19' 19 20 23 24 25 26 2? 28 29 30 9* 32 3* 34 3B 3? V nedeljo ob 10.43 je v medicinskem centru v Kaliforniji umrl Mike Kasperak, ki 60 mu pred petnajstimi dnevi presadili srce drugega človeka. Kasperak, ki so ga v petnajstih dnevih večkrat operirali, je bil v soboto na pol nezavesten. Nataknili so mu masko s kisikom in mu priključili umetne ledvice, ves čas pa jc stalno dobival transfuzijo krvi in antibiotike. Kljub temu se mu močna notranja krvavitev ni ustavila. V zadnjem zdravniškem sporočilu je rečeno, da je pacient skrajno izčrpan in da utegne zato nastati infekcija, presajeno srce pa da kljub večkratnim kirurškim posegom in skoraj nenehni transfuziji krvi normalno deluje. VODORAVNO: 1. tekstilna tovarna v Celju, 6. grški bog vinske trte, 12. predgovori, 13. oprema, 14. veletok v Afriki, 15. kdor vzame kaj v najem, 17. divji kozel, 19. hrvatski filmski igralec (Zastava, Plavi 9, Antun), 20. poldrag kamen s črnimi in belimi progami, 22. jezero v Sovjetski zvezi južno od Leningrada, 25. pripadnik potujočega pastirskega ljudstva brez stalnega bivališča, 28. ime Chaplinove žene, 29. avtor knjige Križpotja, 32. močnik, 33. kraj pod Bočem pri Poljčanah, 34. ime do sedaj najbolj oboževane filmske igralke, 36. namen, cilj, 37. izdelovalec mlečnega izdelka. NAVPIČNO: 1. žival, ki zatira kače, vrsta preje, 2. mesto v Švici, kjer je bil sklenjen sporazum med franc. vlado in FLN Alžirije, 3. ožja pokrajina ob Soči, ki se imenuje po nekem kraju, 4. dva soglasnika, 5. pritok Rhone pri Lyonu, 6. plavajoča priprava, ki kaže plovno pot, 7. pozivi, 8. volan, 9. ime in priimek pred leti umrlega avstrijskega filmskega komika, 10. srbski kazalni zaimek, 11. ribiška mreža, 16. začetnici izumitelja dinamita, 18. galop, 21. čjan zveznega izvršnega sveta (Janko), 23. časovna mera itd., 24. potem (prislov), 26. visokogorsko letovišče v Švici nad dolino Rhone, 27. italijanski predlog, 29. kratica za Ljudsko mladino Slovenije, 30. kratica za narodnoosvobodilno gibanje Grčije v II. svetovni vojni, 31, kratica za centimetergramsekunda, 35. avtomobilska oznaka za Rekp. Miha Klinar: Mesta, ceste Domo^ III. DEL Trpljenje združuje ljudi bolj bi vsi radi našli pot iz trpljenja- JA nositi ta križ, ki ga ji je naložil i prijateljstvom in pismi pomaga ^ Stefi ne klone! Naj je trpljenje r»e J bi ji vojna iztrgala moža, a otrok ^ ga ima in ljubi. Mnogi se ne 00 „; \ Ne, te stavke mora prečrtati. 6 đ bi rad in da si celo želi, da bi *e d In če je odkrit, si to zares ^e ki leči njega, Lehmanna, od ures*1 ^ Ne, te svoje, za štefankino obČ^J ji ne sme odkriti, niti dopustiti, da «j jo mora in zatreti v sebi, če v r?st/' srečo, kakršno si želi sama, pa cC-0m sprotju s pričakovanji in uresniči^1->■ l se mora nad sebičnost svoje ti .t. m pripada drugemu, možu, s kateri1^ g hrepeni in si (tako misli Lchmanfl/ . 0$ »Dcin hochster Giilek ist deifl ~wf und nicht ich und das Erfuhlen **Ltsii Lehmann v svoj dnevnik s stenogK | ne bi rad, da bi odkrili tudi ^m1| stenografije ne obvladajo in Pre. ker J1': svojih čustev in celo svojih pesni'/ * S. naziji napisal prve intimne PeSl?'ss';| čustvovanji njegovega očeta, k^ J Aofi van jem« preziral vse, kar »mehča« , f »sentimentalno«, kakor se je i21^!*1 prijatelji; sentimentalnost (in za kar ni bilo v sklaou s »pravim, je »rja, ki lahko načne jekleno nen^ gjej ni francoska ali italijanska kr. -^S topljivi sladkor ju/njaških trubad „ . .„nOgu rifl1 suženjska kri vzhodnjakov in top0^ i" misticizmu in mesijantzrrru, s kateiJ GLAS * 10. STRAN Obiščite drsalno revijo AVTOPROMET GORENJSKA KRANJ vas pelje v CELOVEC na popoldanske predstave DUNAJSKE REVIJE NA LEDU 8.—18.11. 1968 Z NOVIM PROGRAMOM EPISODEN prek Trbiža: SOBOTA — 10. febr. 1968 SREDA — 14. febr. 1968 Odhodi iz Kranja izpred poslovalnice TURIST ob 6. uri. Vožnja mimo Kranjske gore, Rateč, Trbiža, postanek, dalje mimo Beljaka, Vrbskcga jezera v Celovec Začetek predstav ob 14.30 CENA 73 N DIN prek Ljubelja SOBOTA, 17. febr. 1968 Odhod iz Kranja izpreJ poslovalnice TURIST ob 7. uri. Vožnja prek Ljubelja s prihodom v Celovec do 9. ure Začetek predstave ob 14.30 Povratek po končani predstavi CENA 65 N DIN V ceno izleta so vračunani stroški prevoza in vstopnica za ogled drsalne revije Vabi vas dunajska glasba in dunajski Šarm Vsako tretjo soboto dopoldan pa izleti v Trbiž Informacije: Kranj, poslovalnica Turist telefon 21-563 Tržič telefon 71-268 Za obisk se tudi priporočajo Simon Prescheren Tarvlsio — Trbiž vam nudi po izredno ugodnih cenah: 0 pralne stroje # gorilnike na mazut 9 peči za centralno kurjavo 0 svetila — kolesa — otroške vozičke © keramične ploščice Poseben popust za izvoz Zastopništvo za vozila Renault, Ford in Puch — Stroji — Rezervni deli — Bencinska črpalka — Služba za vleko vozil dela podnevi in ponoči Franz Orasch Eisenkappel — Železna Kapla tel. 04238/221 Govorimo slovenska Pavlisch Marija VELLACH BELA trgovina in gostilna govorimo slovensko sprejemamo tudi dinarje Se priporočamo. Hranilnica in posojilnica Eisenkapel Železna kapla — Menjalnica. Govorimo slo vensko. STROJI, ORODJA. STAVBENO IN POHIŠTVENO OKOVJE Josef Strauss VILLACH - BELJAK PRODAJA NA VELIKO -Gasvvcrkstrasse 7 PRODAJA NA DROBNO - Bahnhofstrasse 17 Telefon 042 42,60 61 in 68 53 Velika zimska razprodaja! TEKSTILA, OBUTVE, KONFEKCIJE, PLASTIKE v trgovini KOMETTER BOROVLJE — pri cerkvi V trgovini lahko dobite tudi za dinarje — IN din je 2 šilinga — Govorimo slovensko OBIŠČITE NAS ZIMSKA RAZPRODAJA OD 22. JANUARJA DO 10. FEBRUARJA 1968 30—40 nb cenejša emajlirana posoda za plin in elektriko, 20—30 0 o cenejše termovke, čajne aluminijaste ročke, 20 0 o cenejša posoda iz jenskega stekla in druga steklena posoda, 30 °b cenejša gospodinjska darila ln gospodinjski pripomočki POD CENO — SKORAJ ZASTONJ — PRODAJAMO PO LASTNIH CENAH Sani za velike in male, čistilci za sneg, snežne lopate, snežna strugala, ročno orodje in snežne verige za vsa vozila. 20—30 ° o cenejše bodo peči na olje in peči za trda goriva. POMAGAMO VAM 5TEDITI - ZATO SE VAM SPLAČA DOLGA POT. Arnoldstein Villach Radenthein ZIMSKA RAZPRODAJA OD 26.1. D010.11.1968 Z NAKUPOM PRI NAS PRIHRANITE DENAR IN ČAS Villach — Beljak Vsak dan neprekinjeno odprto od 8 do 18. ure Ob sobotah od 8. do 18. ure Kot vedno kakovostno in poceni VELIKA IN POPOLNA RAZPRODAJA VILLACH-BELJAK V TRGOVSKI HIŠI SANONIG AM SAMONIG-ECK TURISTI! Priložnost vam nudi ugodnost. Za vsakogar nekaj, nekaj za vse boste dobili v gostilni in trgovini Jože Malle Loibltal — St. Lenart v Brodeh le 3 km od ljubeljskega predora Govorimo slovensko! Ugodna menjava! Dobrodošli! S Velepapirnica iVIUv. Villach — Beljak, Hauptplatz 25, telefon (04242) 41-26 Velika izbira papirja in pisarniških potrebščin — Pisalni stroji — Ves pribor za tehnično risanje Turistične informacije V C I I t K Goethe Park Schubert Park K I N G Heu Plat i p» ALTER Pl^L^^5KZ)KL^ PLATZ ParTC_-AJe.ser G f* V^tMžt I" { £ Bohinj — Prostor je v vseh hotelih, razen v hotelu in brunarici na Voglu. Prav tako je zaseden Mladinski dem, medtem ko bo hotel Trijlav zaseden od 26. januarja naprej. Dovolj prostora je v zasebnih turističnih sobah. Spcirt hotel na Pokljuki je zaseden, vse žičnice in vlečnice pa obratujejo. $ Bled — Zaseden je hotel Park. Prostor pa je v hotelih Jelovica in Lovec in v zasebnih turističnih sobah. Obe žičnici v Slraži obratujeta. 9 Kranjska gora — V Kranjski geri, Podkorenu in Gozd-Martuljku je do kenca januarja vse zasedeno. Zasedene so skoraj tudi vse zasebne sobe. $ Vršič — Zaseden je Ti-čarjev dem; Krča na Gozdu in Mihov dom pa imata še nekaj prostora. Erjavčeva koča ima danes še nekaj prostih postelj. # V Ratečah sta zasedeni obe gostilni, medtem ko bodo imeli zasebniki od danes (sobota) naprej še nekaj prostih postelj. Vse žičnice v Kranjski gori obratujejo. # Jesenice — Na Jesenicah in v okolici je dovolj pro- OS Celovško središče A — mestna hiša C — gledališče D — galerija E — pošta J — koncertna dvorana N — deželna vlada O, P, Q — muzeji T — avtobusna postaja štora. Prostor je tudi v DomU Pod Golico in v Smučarskem domu na Črnem vrhu. 0 Radovljica — Dovolj prostora je v hotelu in pri zasebnikih. Prostor je tudi V hotelu Grad Podvin. Koča na Goški ravni na Jelovici ima še nekaj prostih postelj; snega je dovolj, cesta pa je plu-žena. t) V Begunjah na Gorenjskem, v Zgoši, na Otoku,-Poljčah in Rodinah je prostor pri zasebnikih. Prostor je tudi v Sankaškem domu na sv. Petru. Smučarska vlečnica v Begunjah obratuje. • Tržič — V Tržiču, Pod-ljubelju je še prostor. Hotel Panorama na Ljubelju pa je do ned-elje zaseden. V Planinskem domu na Zelenici je še nekaj prostih postelj. Žičnica na Zelenici obratuje. 0 Kranj — Prostor je v obeh hotelih in pri zasebnikih. Dovolj prostora je tudi v Domu na Joštu, v hotelu na Smarjetni gori, v Preddvoru in na Jezerskem. V Domu na Krvavcu je od nedelje naprej še nekaj prostih postelj. Jezero Crnava v Preddvoru je zamrznjeno. Hotel Grad Hrib v Preddvoru izposoja drsalno in smučarsko opremo. # Skofja Loka — V Skofji Loki je vse zasedeno. Do nedelje pa je zasedena tudi Loška keča na Starem vrhu. Dom na Lubniku je zaprt. Pri zasebnikih v Selški in Poljanski dolini pa je povsod dovolj prostora. * % Prostor je tudi v Kamniku in Domžalah. ZIMSKA RAZPRODAJA TEKSTILA IN OBUTVE moške rokavice 35 Asch damske rokavice 19 Asch moške nvlon srajce 49,5 Asch damsk nvlon dežniki 99 Asch pcrlon nogavice 6,8 Asch Odprto neprekinjeno od 8. do 18. ure KLAGENFURT, Alter Platz 12 Tehnični predmeti v Podjunskem trgovskem CENTRU bratov Rutar & Co Vsakdanje potrebščine tudi za dinarje (1 N din — 2 Asch) V A. & O. TRGOVINA RUTAR hotel tel. 04236-220 DOBRLA VES — EBERNDORF (ob Kapelski cesti) SOCIETA (n) DARV/IL Trst PIAZZA S. ANTONIO NUOVO 4/MI GENERALNO ZASTOPSTVO ZA VSE DRŽAVE ZA URE DARWIL IN ARETTA Generalno zastopstvo DARWIL vam nudi največjo izbiro zlatega nakita iz 14-, 18- in 22-ka-ratnega zlata, izdelanega v 42 svetovno pri znanih industrijah zlatega nakita. Za vsak nakup zlatih predmetov da jemo popolno garancijo za čistoto, te/o in ceno. Zlati nakit od 650 lir dalje za 1 gram! KAM - v Laghi samo k Fužine Jože Madotto galanterija, volna vseh vrst, pijače, konfekcija, obutev, pralni stroji in pralni praški, hladilniki. Obiščite nas in prepričajte se o kakovosti in zadovoljni boste Strežemo v slovenščini, non-stop, sprejemamo dinarje Na mejnem prehodu v Ratečah se pokrepčajte v našem bifeju fudi v zimskem času dobite mrzla in topla Jedila ter vseh vrst pijače v gostišču DOBRČA Brezje en kilometer od glavne ceste Se priporoča! Elektrodelavnice Ing. Dullnig Celovec — Klagenfurt, Pischeidorferslrasse 4 8 Maistrasse 3J Električni stroji, orodja, naprave, surovine, žice, kabli. Dobava — popravljalnlca poceni in hitro Velika hiša za vsakogar Radio Schmidt Klagenfurt — Celovec Buhnhofstrasse 22 Prireditve V nedeljo, ob 13. uri bo v Bohinju tekmovanje s sanmi, ki jih domačini uporabljajo za vožnjo sena s hribov v dolino. Tekmovali bodo od koče na Uskovnici do Srednje vasi. V nedeljo zjutraj bo na Bledu slovensko prvenstvo v kegljanju na ledu. Popoldne pa bo na Blejskem jezeru mo-toskikjbring. Ce bo lepo vreme, bo tekmovanje tudi z go-cart avtomobili in v speed-wayu. Villach — Beljak Lederergasse 12 Zavese iz diolena v bogati izbiri % se ne skrčijo % ni potrebno likati # ne napenjati L0DR0N Sankaške tekme s Šmarjetne gore športna komisija pri občinskem sindikalnem svetu v Kranju prireja v nedeljo, 28. januarja, ob 9. uri sankaške tekme s Šmarjetne gore. Za tekmovanje se lahko prijavijo vsi člani sindikata. Prijave bodo sprejemali pol ure pred začetkom tekmovanja. Moški lahko tekmujejo s tekmovalnimi ali navadnimi sanmi, ženske pa z navadnimi. Trije tekmovalci pa sestavljajo ekipo. Prireditelji opozarjajo, da tekmovalci tekmujejo na svojo odgovornost, hkrati pa vabijo člane sindikata in druge, da nedeljsko prireditev izkoristijo za družinski izlet. Ce bo vreme slabo (dež, sneg) bo tekmovanje odpadlo. Občinski sindikalni svet bo po zaključku zimskih sindikalnih športnih iger najboljšim podelil diplome. Vreme Vremenska slika: Močni severozahodni zračni tokovi dovajajo iznad Islanda proti srednji Evropi in Balkanu valove frontalnih motenj. Val, ki je dosegel danes srednjo Evropo, povzroča pri nas le prehodne in manjše padavine. Naslednji frontalni val pa bo predvidoma vplival na vreme pri nas v nedeljo. Napoved za soboto: Predvideno bo deloma jasno vreme, v gorskem svetu je možen severni veter. Najnižje nočne temperature med —5 in —10, najvišje dnevne okoli 0 stopinj Celzija. V nedeljo pričakujemo prehodno poslabšanje vremena, ki pa bo povzročilo predvidoma !e manjše padavine. Temperature brez večjih sprememb. Temperature danes (v petek) ob 13. uri: Ljubljana —2, Brnik —4, Planica 0, Jezersko —2, Kredarica —11 stopinj Celzija — piha veter s hitrostjo do 100 km na uro. Snežne razmere: Žičnica Krvavec 60cm; žičniđa na Veliko Planino 50; žičnica Zelenica: na Ljubelju predor 55, na vrhu Zelenice 70; žičnica Vitranc: spodaj 45, na vrhu 120; španov vrh: spodaj 35, na vrhu 25; Kredarica 49; Dom na Komni 60; Vršič — Erjavčeva koča 155; Planica-Rateče 41; Kranjska gora 45; Bled 20 — jezero zamrznjeno; Pokljuka 85; Jezersko 28 cm. Blejska turistična razglednica. Foto A. Triler Specializirana proizvodnja pohištva in nagradi za embalažo Podjetje Združena lesna industrija (ZLIT) iz Tržiča je bilo ustanovljeno leta 1961 z združitvijo bivše tovarne finega pohištva in lesnoindustrijskega podjeta LIP Tržič. Takrat so imelj v ZLITU dva ločena obrata, z zgraditvijo novega pohištvenega obrata pa imajo danes pod isto streho pohištveni obrat in zaboj arno, posebej pa imajo še žagarski obrat. Razvoj podjetja od leta 1961 do danes je terjal od kolektiva veliko naporov in premagovanja nekaterih zastarelih mišljenj o načinu proizvodnje. Tako so morali že na samem začetku narediti pre- obrat v proizvodnji in sicer od klasične obrtniške na pol-serijsko in velikoserijsko proizvodnjo. Seveda ta prehod nI bil lahak in tudi ni bil mogoč čez noč. V prvi vrsti je ta proizvodna usmeritev terjala spremembo kvalifikacijske strukture, kaatere so se v ZLITU lotili z vso resnostjo. Vrsti svojih zaposlenih so namreč omogočili dodatno izobraževanje, poleg pa so imeli in še imajo nekaj štipendistov. SPECIALIZIRANA PROIZVODNJA V OBRATU POHIŠTVA Kot že rečeno, imajo danes v ZLIT obat pohištva, zabo-jarno in žagarski obrat. Pohištveni obrat je imel svojo proizvodnjo najprej usmerjeno v izdelovanje ladijske opreme in opreme za razne reprezentančne objekte. Ker pa v zadnjih letih za izdelki te vrste ni takšnega povpraševanja, so v ZLIT začeli izdelovati boljše pohištvo, sedaj pa so osvojili proizvodnjo dveh izdelkov, ki sla namenjena predvsem za izvoz na konvertibilno tržišče. Tako pri pohištvu izdelujejo predvsem opremo za dnevne sobe in stilno kmečko kuhinjsko pohištvo, zanimivo pa je tudi to, da jc letošnja proizvodnja teh dveh izdelkov že prodana. DVA OSKARJA ZA EMBALAŽO V zadnjih letih so v ZLIT ustanovili tudi obrat za izdelovanje embalaže. Ta obrat ima svoj lastni proizvodni program, v katerem je poudarek predvsem na izdelavi specialne embalaže, embalaže za prekomorski transport, poleg tega pa izdelujejo tudi pa-letirano embalažo za vse vrste industrije. Naj omenimo, da je obrat zabojarne in embalaže eden glavnih proizvajalcev embalaže za Iskro. Rezultat kvalitetnega dela v omenjenem obratu pa sta tudi dve nagradi in sicer so dobili leta 196C in 1967 Oskarja za embalažo. Nagrajeni so bili zaboji za transport kinoprojektorjev. ZAGA NAJ BO SPET ZA VZGLED Žagarski obrat je še pred dvomi leti slovel kot ena najboljših žag v naši državi, vendar jo je v zadnjih letih čas prehitel. Zato so tudi objektivni vzroki in sicer v tem, ko je ZLIT vlagal investicije v obrat pohištvo, tega ni mogel vzporedno tudi za žago. Vendar žagi se obetajo boljši časi, saj so jo lani začeli modernizirati in v ta namen so najeli kredite, nekaj pa so prispevali sami. V prvi fazi rekonstrukcije, ki je veljala 70 milijonov S din, so kupili moderne stroje v Zahodni Nemčiji in Italiji, ki bodo omogočili tudi razširjeni izbor žagarskih izdelkov. Letos in prihodnje leto pa se bo rekonstrukcija nadaljevala in sicer z modernizacijo transportnih naprav na žagL Glavni izdelki žagarskega obrata ZLIT so rezan les, ladijski pod, surovina za celulozo in seveda surovine za pohištveni obrat in zabojar no. LETOS VEČJI IZVOZ Lani so v ZLITU dosegli 94,4 % predvidene količinske proizvodnje, ki jim je prinesla 809 milijonov S din dohodka. Letos predvidevajo, da bodo dosegli eno milijardo 500 milijonov S din dohodka, za 19,6 % pa nameravajo povečati tudi fizični obseg proizvodnje. V Zahodno Nemčijo, Švico, Francijo in Italijo so lani izvozili za 139.000 dolarjev svojih izdelkov, medtem ko letos računajo, da bo izvoz povečan za 96,9 % in je predviden v višini 275.000 dolarjev. Ob vsem tem naj omenimo to* da povečanega izvoza in povečane proizvodnje ne nameravajo doseči s povečanjem števila zaposlenih. Vili Guček Avtomobil — prva nagrada v Gorje Srečni varčevalec Ivan Ambrožič je na pošti v Gorjah vlagal denar v Gorenjsko kreditno banko Kot smo že pisali, je bilo v ponedeljek, 15. januarja, v prostorih jeseniške podružnice Gorenjske kreditne banke žrebanje srečnih dobitnikov nagrad, ki jih je banka razpisala za vse tiste, ki so imeli pri njej ali njenih poslovnih enotah vloženih najmanj 2000 novih dinarjev, vezanih za najmanj eno leto in za stanovanjske varčevalce. Med 13.097 varčevalci vezanih vlog, ki so prišli v poštev za žrebanje, je imel največ sreče Ivan Ambrožič iz Spodnjih Go-rij 144, ki je dobil prvo nagrado — avtomobil škoda 1000 MB. Ivan je star 19 let, po poklicu pa je zidar, zaposlen pri Komunalnem podjetju na Bledu. Ko je v sredo prišel v Kranj po avtomobil, smo ga zaprosili za kratek pogovor »Kako ste zvedeli, da ste dobitnik prve nagrade?« »Veselo novico mi je v soboto povedal naš poštar. Denar sem namreč vlagal pri pošti v Gorjah za Gorenjsko kreditno banko v Kranju in prav to mi je omogočilo, da sem postal lastnik avtomobila. Sprva kar verjeti nisem mogel, da je prav mene doletela taka sreča, potem pa sem bil seveda nadvse vesel in zadovoljen, škoda je le, da nimam vozniškega izpita in da bom moral kmalu k vojakom.« »Ali boste avto prodali?« »Če bi že imel vozniški izpit, potem ga kljub temu, da bom moral še k vojakom, verjetno ne bi prodal. Tako pa sedaj res ne vem, kaj naj napravim. Ko je avto pri hiši se je res težko odločiti za prodajo.« »Zakaj ste vložili denar v banko?« »Doma sem imel nekaj denarja pa me je mama nagovorila, naj ga vložim v banko. Dogovorila sva se, da mi ga bo potem pošiljala k vojakom.« »Zdaj, ko ste enkrat imeli srečo, boste goto- vo tudi v prihodnje vlagali denar v banko?« »Ja, če ga bom imel, bom še poskušal srečo. Sicer pa je v banki denar ne samo bolj varen, ampak so tudi obresti zelo visoke.« S. Z. Ivan Ambrožič Iz Spodnjih banko v Kranju orlj, srečni dobitnik prve nagrade pred Gorenjsko kredit«0 senjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenj Paša - pomemben del živinoreje ^aradi naravnih pogojev je žl-^ 0reja bila in je še v gorenj-, m kmetijstvu najpomembnej- ltnuanoga- To nam kaže tudi Wlo a P°vršln- Leta 1955 Jc Hr v na Gorenjskem (oz. na po-ikJt ledanJega okrajnega Ijud- katerih krajih ribez, v manjših količinah jabolka) gorenjski kmetje za trg, za prodajo, nimajo drugega kot proizvode živinoreje (mleko, meso). . Gorenjska kmetija je živino- Hih8a odbora Kranj) po statistič-! rejska. Živinorejski proizvodnji p0Vr^?datkih 55,3 "6 nerodovitnih j služijo v glavnem vsa gospodar-Pora.nu 12,7 °° Peršin je bilo . ska poslopja Že od nekdaj ve- Porasiih dru. 2 gozdovi, njiv je bilo °d skupne površine, vsa Uk&nomlJa~-Pa. ,C b"a.Sk°rf.J »vnjal olka, senožeti 7,4 °'o in paš- ldov«Jakov 0,7 »"o, travnikov 6,3 poslopja Že od nekdaj Ija, da je živina kmetovo največje bogastvo Delo z živino in za živino zavzame precej.'.en del kmetovega delavnika. Odlične pogoje za živinorejo na Gorenjskem so v zadnjih letih začeli »odkrivati« tudi kmetijski strokovnjaki. Na družbenih obratih in pri zasebnih kmetih skušajo povečati proizvodnjo z modernimi agrotehničnimi ukrepi: z gnojenjem travnikov, z izbiro najboljše pasme živine, z meha-_ nizacijo proizvodnje, s pravočas-flnj ****lu v kmetijstvu. Vse nim in pravilnim spravilom kr-|>° Jc včasih služilo v glavnem ' me, z najboljšim u.skladiščenjcm o,, na avtarkični (samoza-1 itd- Možnosti za povečanje pro-*tni> kmetiji; ker niso ničesar' podnje so velike, le izkoristiti *°Va». so morali pridelati za1 1" treba. Nač.n., za katere J,n r„ ■ w. « . . ugotovljajo, da so najboljši, ka- Ho) t : °d ZIta d° lanU (za žejo, da so gorenjski kmetje že /. ludi danes razen redk:h do]go vedeh kako je treba de. v" (krompir, delno zelenja- lati, kako spravljati krmo, kako majtinl količini žito, v ne- kombinirati košnjo in paSo, kako namenjena živinoreji Mst da'0/ °0, *-e upoštevamo še, »jiv bU° istcga ,cta kar 28 °° ham ZaseJanih s krmnimi rastlina p 45 0/0 Pa z žitl (slama Je h,e 0renJskem še vedno po-na krma za živino pri ve-M(Ji Privatnih kmetov), potem ■ ^a Je živinoreja res na Prvi •a čimbolj in čim ceneje izkoristiti zemljo, ki je na razpolago. Vedeli so, le možnosti za intenzivnejšo obdelavo in izkoriščanje niso imeli, niso jih poznali. Ker je prav v zvezi s sedanjo težnjo po preusmeritvi gorenjskih kmetij na specialiciranc živinorejske kmetije in v zvezi z intenzifikacijo proizvodnje, ki naj postane blagovna, tržna, zanimivo, kako je bilo včasih, prosimo vse kmete, bralce Glasa in posebno naše dopisnike, da nam o tem pišejo Kdor misli, da sam ni dovolj vešč peresa, da bi opisal, kako so včasih delali, naj nam na dopisnici sporoči le svoj naslov in ob priliki ga bomo obiskali. Navajamo — za orientacijo — nekatera vprašanja, ki naj bi jih obdelali. 1. Pomen paše v živinoreji. Znano je, da je krma najceneje pospravljena, če jo živina sama pojč. O paši smo nekaj v rubriki Gorenjski kraji in ljudje že pisali, prosimo pa, da bi se o tem še oglašali s svojimi dopisi. Planšarstvo v Bohinju, v Zgor-njesavski dolini in drugje je še posebno zanimivo. Razen splošnega opisa planin, planšarskih stanov in drugih stavb v planinah, življenja na planinah itd. nas posebej zanima, kdaj so pasli na nižjih in kdaj na višjih planinah, kako so se o tem dogovarjali, kakšna so bila (nenapisana) pravila o tem, kakšni ljudski pravni običaji o pravicah in dolžnostih itd. Kdaj so pasli v rovtih in kdaj niso smeli? Kako je bila urejena razmejitev med pašo in košnjo v rovtih? Na tem mestu ni možno navesti vsega, kar bi bilo treba napisati. Zanima nas tudi, kako je bilo s pašo v ravninskem predelu Gorenjske: po sadovnjakih, pašnikih, po mejah med njivami, na travnikih jeseni po zadnji košnji itd. 2. Kombinacija paše in košnje. Ivan Sivec iz Most je že pisal, da so imeli pri njih tako imenovane pasovnike: niso pasli na vsej parceli naenkrat, ampak nekaj časa na enem delu, potem na drugem itd. Kako je bilo s tem menjavanjem drugje in kako so s to pašo kombinirali košnjo? V dolini Pišnici pri Kranjski gori so tudi ovce pasli tako, da so jih spuščali nekaj časa na en del pašnika, potem pa na drugega itd. Samo ograjo (seveda leseno) so prestavljali. Temu so rekli gartranje. Kako je bilo s tem menjavanjem drugje v zgornjem delu Gorenjske? 3. Spravilo in uskladiščenje kr- me. Paša je res najcenejši način spravila krme, vendar je treba živino krmiti tudi pozimi. Krmo je treba pokositi, jo posušiti in spraviti za zimo. Kako? Kako in kdaj kosijo? Posebno važno je: kdaj? Kdaj na travnikih v ravnini začne kositi, kdaj menijo, da je krma primerna za košnjo, zakaj menijo, da je primerna takrat (po čem to spoznajo) itd.? Kako jo sušijo: na tleh ali v kozolcih? Koliko na tleh in koliko v kozolcih? Kaj je boljše in zakaj? Kje posiavijo kozolce, da se boljše posuši? Kdaj in kako spravijo krmo domov in kam v gospodarsko poslopje jo spravijo? Kakšen pomen nasploh ima kozolec v gorenjskem kmetijstvu in posebno v živinoreji? Koliko štantov kozolca je treba za določeno površino zemlje, za določeno velikost kmetije? Sc vrsta vprašanj je, na katera bi bilo potrebno odgovoriti. Razmislite o tem, povprašajte starejše ljudi in nam sporočite! i Kot že rečeno: če ne boste sami 1 napisali, nam vsaj sporočite svoj I naslov in obiskali vas bomo. Do-: pisnike (in tudi druge bralce na-1 še rubrike) pa prosimo, da nam i o tem pišete. Andrej Triler ■m Km Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja O Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja O Miha Klinar: Mesta, Uia 96 14 b. ^ružuje zato, ker *ki čaj*10 pomagal Stefi nos;i.' 6aJ ga s svojim |i x g njemu. Zato naj ' ftaili,°uUpom' Pa četudi . ljubšega človeka, ki p St t- n°* L1 lahko mislila, da ;CnVrnil- ljc8ov« , n mož Prepad, đ e ljubezni. NuSjf nečloveške želje, 1 ^ni y.njem- Obrzdati bila 'i- J0 'Jub'. tako >ve u "Jena sreča v na- l >E *u%' Dvignili >, n-, ljubl žc'io. ki ki bi^°zu. Po katerem n< v * vrniI- Cbe.«amr dcinos Sohnes ^ki w?°irede zapiše i'se,n *akor vse, česar se :'1Jcg°vi starši, ki sramoval so i' ko J'c v P*" * 'UranV nasprotju s \ dt,4 ,n,skifn Čustvo-;?,v°iimi,n io opravlja "o ***** *uradniikimi« t>ški ^'mentalno vse, JO znacni^mV „,» :~ °v. i?- u! zasP«na in ti šolajočih se v pot iz last- 'sHin, , '"-"tamo vse, JJK Nemška kri W,,kl° ,n »raz- nega, brezplodnega trpljenja s sanjarjenjem o nekakšnem božjem kraljestvu na zemlji, ki naj bi odrešilo svet trpljenja in bede ter ga spremenilo v nekakšno blaženo srečo za vse ljudi«. Tako so govorili očetovi prijatelji in obsojali vse, kar je »okužilo« in kar »okužuje« treznega in stvarnega nemškega človeka, »moža jeklene misli in jeklene roke, moža iz jekla, edino zmožnega, da po svoji »jekleni volji« preoblikuje svet in ga »ozdravi« slehernega brezplodnega početja in »očisti« gnilobe, očisti brez »sleherne sentimentalnosti in solzavega človekoljubja«. Gnilobo je treba iz-žgati! Zdravnik, ki žge gnile tvore in zdravi rane, ne sme biti občutljiv za bolnikovo bolečino, če ga hoče ozdraviti, — so govorili in imeli sebe in Nemčijo za takega »zdravnika«, ki naj bi s svojim »operacijskim nožem« očistili svet vseh »telesnih in možganskih tvorov«, ki bi lahko okužili in razjedli tudi »zdravi del« in celo »najbolj zdravi in najbolj trdni del človeštva«, njegovo »jekleno roko in jekleno misel«, kakršna naj bi bila »nemška roka in nemška misel«, edino sposobna, da »zavladata svetu in ga obvladata«. Zato so bili proti sleherni »sentimentalnosti« in seveda tudi proti sleherni intimni in resnični poeziji, ki so jo smatrali za »nepo-trbeno, zavajajočo in škodljivo« ter se pri tem sklicevali ne samo na svoja »spoznanja«, marveč celo na starega helenskega filozofa Platona. Ni čuda da je v takem, resnično poezijo omalovažujočem okolju, skrival svoje pesmi pred starši in se celo skušal siliti s »patriotičnimi budnicami«. s takimi (ne)pcsmimi, s kakršnimi je napolnil nekaj strani svojega dnevnika ob izbruhu vojri$Ta se jih danes sramuje in se čudi, kako je sploh mogel napisati tiste »rime«, popolnoma nasprotne njegovemu sedanjemu občutju, doživljanju in spoznanju umazanosti in zlorabe, s katero so izrabili ljudje, ki so pripravljali vojno, njegova mladeniška čustva in čustva mnogih, ki niso razlikovali »domovine vladajočih« od svoje domovine, — »domovine vladanib in podložnih«. Toda pusti to in piši! Piši ženi, ki jc kljub temu, da bi sc ji moral odpovedati, ljubiš, kakor da je tvoja in samo tvoja! Piši ji, ker io je doletela nesreča izpovedann in s strani cenzure prepovedana in pokopana pod črnilom, ki ga ni mogoče izbrisati, a ki ti zato še bolj dopoveduje, da se dogajajo v tistih krajih, ki si jih vzljubil zaradi nje, nekaj strahotnega in nečloveškega in »domovini vladajočih »sovražnega« in prav tako nezaželjenega, kakor so »vla dajočim« nezaželjeni neposlušni vojaški oddelki in ubežniki, ki so vso »goljufijo« spregledali in našli v sebi toliko poguma, da so sc odločili za dejanje, čeprav so bih zaradi tega obsojeni kot »izdajalci prisege in zvestobe cesarju in domovini« na smrt. Naj Stcfi ne klone! Vse bo dobrjl Vojne bo konec. In krivice tudi! »Die Gerechtigkeit behcrracht die Welt! Nicht bleibt unbestraft, denn die Holle ist in dem Verbrecher!« Tako piše ob melodiji neke otožne francoske pesmi, ki je verjetno nastala med vojaki in ki s svojim pripevom obtožuje vojno, ki jih je oropala mladosti in vsega lepega, kar pravzaprav še vedno živi na pariških bulvarjih, a je zanje nedosegljivo, ker jih je uživanju lepote in sreče življenju iztrgala vojna, človeka ponižujoča »sramotna vojna«. Cest malhereux de voir sur les grands boulevards ces dames jovesse et belles ... Adieu la vie, adieu 1'amour, adieu toutes les femmes, c'est pas fini, c'est pour toujours, de cette guerre infame. Ob tej vojaški popevki in pripevu, ki ga nenehno ponavljajo zajeti Francozi, naglo zaključi pismo za Stefi, ker ga že kličejo. Samo naslov še napiše in zalepi kuverto, ne da bi napisano še enkrat prebral, Stefankino pismo pa vtakne v žep. Neki feldvvcbcl kriči nad ujetniki, naj utihnejo in jih psuje z znanimi podoficirskimi kasarniškimi psovkami. Ne razume popevke in misli, da so komaj pred tremi dnevi -ajeti Francozi zvedeli, da je julijska nemška ofenziva, s katero so nameravali razširiti mostišče na oni strani reke Marne in ki so jo načeli samo dan po francoskem narodnem prazniku, že po dveh dneh obtičala, in da pojo ti »usrani svinjski psi«, kakor jih psuje, samo zato, da bi si dali duška nemškemu neuspehu. Ko bi jih razumel, bi vedel, da je ujetnikom komaj kaj mar, kaj se dogaja na fronti. Najbrž v svoji' feldvcbelski »pameti«, nabiti kakor top s sovraštvom do nemškega »dednega« sovražnika in s šrapneli psovk, ne more dojeti, da je lahko vojaška popevka tudi drugačna kakor so v vseh vojskah teja sveta predpisane vojaške bojne pesmi, ob katerih generali in druge zaledne vojne šarže mislijo, da vojake navdušujejo in vzpodbujajo k bojaželjnosti in »junaštvu« in jih že s svojimi besedami »o junaškem žrtvovanju za cesarja in domovino« in o »večni slavi smrti junakov« spreminjajo iz bojazljivega »kupa drekov« v ljudi, ki komaj čakajo, kdaj jih bodo poslali v strelske jarke in pognali v naskok, da bodo lahko doživeli »večno slavo in slast smrti mrtvih junakov*. Tale prištabsk1 feldvcbel bi ne bil štabski feldvebel, ko bi mislil drugače, če že ne v sebi, pa pred drugimi. »Ritolizm-;ki < gobec je, kakor so »ritolizniki« vse šarže, ki se že štiri leta »vojskujejo« v zaledju. Človek bi mu najraje posvetil s pestjo! Dobro se je maščeval Fakinov Mirko živi v mladinskem domu. Obiskuje šesti razred in se šteje med boljše učence. Lani je bil celo odiičnjak. Mirko je priden, vesel dečko, tudi glede vedenja mu ni kaj očitati. Letos pa so zmedli Mirkovo srečo ulomki. Saj jih je razumel, tudi vse domače naloge je naredil, kljub vsemu pa je pisal zadnjo matematično nalogo za nezadostno oceno. Mirko gleda svoj matematični zvezek in solze mu silijo v oči. Kaj naj naredi? Na koga naj bo hud? Nad kom naj se maščuje? Da, maščeval se bo! S tem trdnim sklepom in z veliko ihto v sebi je prišel Mirko tisto opoldne domov. Kosila se ni dotaknil. Da, tovarišica, maščeval se bom, boste videli,« je Mirko bolj zajokal kakor povedal tovarišici vzgojiteljici. »Le kako se boš maščeval in nad Šah Lovec Lovec se lahko premika samo diagonalno. Vsak izmed nasprotnikov ima na voljo dva lovca, in sicer enega, ki se premika samo po črnih poljih in enega po belih. Oglejte si diagram: abcdcfgh Lovec ima na voljo 9 potez: Lc2 — bi, Lc2 — d3, Lc2 -e4, Lc2 — f5, Lc2 — g6, Lc2 — h7, Lc2 — dl, Lc2 — b3, Lc2 — a4 kom, saj tovariš profesor ni kriv?« Potem se Mirko ni več usajal. Začel se je pridno učiti, in poslušajte: zadnjo matematično nalogo v prvem polletju je pisal za popolno odlično. Ko se je tistega dne vrnil domov, je zmagoslavno povedal: »Vidite, takole sem se maščeval nad matematiko.« Imenitno Mirko, čestitamo ti k takemu maščevanju in tako sijajni zmagi! Darina Konc Ob novem letu Ob novem letu si stiskamo roki in si želimo srečno novo leto. Tudi jaz sem voščil mamici in atku. Rekli so mi, naj bom priden in naj prinesem iz šole dobro spričevalo. Dobili smo tudi veliko razglednic z novoletnimi voščili. Pisali so nam sorodniki in znanci. Novo leto nam je prineslo veliko snega. Zelo sem ga vesel. Lojze Markun, 4. b, osnovna šola Matija Valjavcc, Preddvor Moja želja za novo leto Na Siivestrovo noč si želimo mnogo sreče, zdravja in veselja. Moja vroča želja je mir in prijateljstvo med narodi. Mi, Jugoslovani, imamo tople domove, nikdar nismo lačni in nihče nas ne zaničuje. Toda v Vietnamu je drugače. Nimajo toplih domov, ker so jim jih požgali sovražniki. Nikoli niso sili. Mnogi otroci so brez staršev. Skoraj vsako uro zatuli sirena. In ameriški bombniki se- Vam v pouk 2:i\<'> Zlato je dragocena, plemenita kovina. Zlatarji delajo iz zlata prstane in dragocen nakit. Zlato kopljejo v rudnikih ali ga izpirajo iz peska. Največ zlata pridobivajo v Južni Afriki. O človeku, ki je srčno dober in dobrohoten ter rad pomaga potrebnim ljudem, pravimo, da ima zlato srce. Jutranje ure imenujemo zla-ter, ker smo v teh urah najbolj spočiti in zmožni za delo in učenje. Petdeseto obletnico poroke imenujemo zlato poroko. jejo smrt med ljudmi. Uničujejo trud in delo Vietnamcev. Partizani Vietnama so se okupatorju junaško uprli. Tudi Amerikanci ubijajo nedolžne ljudi kot talec. V mnogih mesiih sveta so zoper vojno v Vietnamu demonstracije. Zclim, da bi v novem letu lf)SS prenehala tudi vojna v Vietnamu. Lidija Hladnik, 4. c, osnovna šo?a aLueijan Seljak, Kranj Bele smo zvezdice, drobne snežinke, ki priplcsale smo s sinjih. višin. Žemljico zmrzlo zdaj bomo pokrile, rožicam spečim prinesla smo sanj. Mehko sneženo preprogo splclimo, novo naj leto prihaja po njej. Vsaka snežinka kot biser srebrni zimske pozdrave prinaša ljudem. Padajte, padajte, drobne snežinke, nežno pokrijte vse, kar je hudo. Darina Konc Titova pot skozi 30 let Hrvaška zemlja je rodila leta 1892 moža, ki veliko pomeni v zgodovini jugoslovanskih narodov. To je bil Josip Broz. Doraščal jc z drugimi otroki, podil se je po cestah, včasih pa je malo pogledal prek Sotle v Podsredo, kjer je bila doma njegova mama. Najlepše urice otroških let jc preživel na paši pri dedu. Osnovno šolo je obiskoval v domači vasi, v Sisku pa se je izučil za ključavničarja. Pri svojem prvem delu se je seznanil z delavskim gibanjem. Že z osemnajstimi leti je v Zagrebu postal član delavske stranke. Nekaj časa je delal tudi na Češkem, v Avstriji in Nemčiji. Tu se je seznanil z delavskim svetom v tujini. Ob izbruhu prve svetovne vojne so ga zaprli, ker se je boril proti tedanji vladi. Kmalu nato jc moral kot avstroogrski vojak na rusko fronto, kjer je bil ranjen in ujet. V Rusiji je bil prav takrat, ko je vzplamteia oktobrska revolucija. Bojeval se je celo v Sibiriji Po Šestih letih se je vrnil v domovino. Takoj se delovanje kc nizacija delo Kraljevici in pripravljal i) v KP. Bi! je zelo vnet član. Ker sO munistlčne partija kmalu prepovedali, jc orga-iaia tajno — ilegalno. Kot mehanik v Zagrebu, po tkrogih krajih je organiziral delavce in jih i boj. Ne moremo misliti, koliko si jc upal tvegati, saj bi ga lahko odkrili In res. Obsodili so ga na pet let ječe. Odsedel jih je " Lepoglavi in Mariboru. Po vrnitvi iz zapora je prevzel tajno ime TITO. Rešil je mnogo zahtevnih nalog, ki so bile postavljene pred komunistično partijo« Ko so priletela nemška letala v našo domovino in z njimi sovražnik, je bila komunistična partija močna in pripravljena na junaška dejanja. Med vojno je Tito vodil naše-očete v najhujših težavah, v bojih s sovražnikom. Pri tem se spomnimo na napad na Drvar, kjer mu je pomagala mladina, na bitko na Sutjeski in še in še. Tito je vodil revolucijo do zmage. V novi svobodni Jugoslaviji pa nas Tito vodi v boljše čase, čase socializma. Veronika Markun, 5. a, osnovna šola Matija Valjavcc, Preddvor »i črni kos pridem iz šole, ga navadno najdem pri kokoših na dvorišču. Skupaj zobljejo oves in pšenico. Da imajo hrane dovolj, skrbim tudi jaz. Ta mladi kos je član številne družine, ki je lani gnezdila na našem slemenu. Ima še več bratcev, a se zanje ne zmeni. Dokler sta zanj skrbela oče in mati, so se družili skupaj, zdaj pa živi čisto samostojno. Bratranec mi je naredil ptičjo hišico. Vanjo nosirn loj in drobtinice. Mnogo ptičkov se vsak dan nakrmi. Le mali kos je bolj zadovoljen pri kotkoših, pa tudi one so se ga navadile. V letošnji zimi so ptički ubogi. Zato smo pionirji dolini, da jim pomagamo. Krista Siler, 4. a razred osnovne šole France Prešeren, Kranj Docent dr. Herbert Zaveršnik Želodčna obolenja O spremembah na želodčni sluznici Ce smo doslej razpravljali o želodčnih težavah, ki jurnajo otipljive osnove, potem bi se zdaj ustavili pri takih, kjer so spremembe očitne. Zelo često čujemo H tega ali onega, da ima vnetje želodca ali vneto želodčno sluznico. Svoje čase smo lahko redno brali na rentgenskih izvidih, da gre za vnetje želodčne sluz-nice, ali kakor temu strokovno pravimo, gastritis. Da-nes vemo, da rentgenolog ne more tega ugotoviti. Dolgotrajne in vztrajne preiskave so pokazale, da pri 60 odstotkih bolnikov, ki tožijo, da imajo želodčne te-r^e, na želodčni sluznici ne najdemo sprememb. Pre-'skavc želodčne sluznice so mogoče šele zadnjih 10 let, odkar lahko brez nevarnosti za bolnika odščipnemo košček sluznice in ga nato pregledamo pod mikroskopom. Tako lahko točno ugotovimo, če je sluznica vneta ali ne. Preiskave, ki so potekale vzporedno v Beogradu in na našem oddelku, so pokazale, da najdemo Pri mladih ljudeh (med 16 in 20. letom starosti), ki niso nikoli imeli kakršnihkoli težav z želodcem ali Prebavili, v 20 do 30 odstotkih spremembe na želodčni s'uznici v smislu kroničnega vnetja. Danes vemo, da Potekajo lahko zelo težka kronična vnetja želodčne .uznice brez vsakih znakov, da pa nasprotno obstajalo, kot smo že omenili, izrazite želodčne težave pri Popolnoma normalni želodčni sluznici. Akutno vnetje želodčne sluznice, to je tako, ki se začne prav iznenada je vsakomur znano. Kdo pa si n> kdaj pokvaril želodca z neprimerno hrano? Večina Roških je kdaj v življenju popila preveč žganih pijač, eemur je sledil naslednji dan »maček« z bruhanjem, bolečinami v zgornjem delu trebuha, glavobolom in Prav neugodnim splošnim počutjem. Taka vnetja želodca se kaj hitro popravijo, in čez nekaj dni je člo-Vek popolnoma zdrav, pa tudi na želodcu ne bi mogli ugotoviti nikakih sprememb več. Kako in zakaj nastajajo kronična vnetja želodca, ni zriano. Ta kronična vnetja so lahko pri popolnoma Pravem počutju izražena tako, da sploh ne najdemo JJJ* normalne želodčne sluznice, pač pa je ta bolj podobna sluznici črevesa. Mimogrede bi omenil, da močno Pretiravamo pomen solne kisline za naše počutje in Prebavo. Res je, da solna kislina uničuje bakterije ln Jajčeca glist in di nam pomaga pri prebavi. Ce pa Pomislimo, da 6 odstotkov žena že od rojstva nima kisi me, s 60. letom pa sc ta odstotek poveča na 25 odstotkov in pri tem ljudje nimajo prav nikakih mo-enJ, se pomen solne kisline znatno zmanjša. Kronična netja želodčne sluznice se nikoli ne pozdravijo, osta-".ejo leta nespremenjena in se kvečjemu postopoma po-abšajo do popolne stanjenosti in afunkcionalnosti. Ta netja imajo svoj pomen tako pri nastanku želodčne Razjede, kakor tudi pri možnosti, da v teku let pride o rakastih spremen b. Pravzaprav bi morali vsakemu 'oveku, ki nima kisline, vsaj enkrat na leto temeljito Pogledati želodec. O CIRU NA ŽELODCU OZ. DVANAJSTNIKU Mnogo večje težave povzroča človeku razjeda ali čir a želodcu oz. dvanajstniku. Ta je večja ali manjša, . Cas>h površinska, včasih zelo globoka rana, ki sega * Površine sluznice v mišične sloje, včasih celo do Pokrivačev želodca, lahko pa se celo zarije v sosednje 1 "vu!ne' to Je v Jetra *ti trebušno slinavko. Taka rana ahko predre želodec tako, da ta poči in je potreb-a takojšnja operacija. Cešče take rane načno kako majhno arterijo; v takem primeru nastopi močna kr-avitev, človeku postane iznenada slabo, zgrudi se, vča-m bruhne kri, včasih pa opažamo samo, da je blato Postalo smolasto črno. Tudi v takem primeru je treba mika nemudoma poslat! v bolnišnico. V želodcu, ki je pravzaprav votla mišica, se začenja lod 3 beljakovin, predvsem mesa. Čudno je, da že-uee s svojimi sokovi samega sebe ne prebavi — to p« zato ne, ker je na notranji strani pokrit z zaščitno p a^t jo sluzi, ki preprečuje samoprebavo. Ali bo nastala lj£.^e'°dcu ali dvanajsterniku razjeda, je odvisno od ko- Prva me solne kisline in od obrambe sluznice. Ce se zveča led3 ZmanJža druga, potem slej ko prej nastane raz-r a.a- Razjede na dvanajsterniku nastanejo zlasti za (nf' pove^ane količine in koncentracije solne kisline [/"nogo češče pri moških), želodčne razjede pa nasta-PrJh onako P'' moških in ženskah, morda v zvezi s izd Pravijo, da je najboljša zaščita za želodec alna beljakovinska prehrana in čimveč vitaminov. Nadaljevanje prihodnjič Pedagog svetuje Drugi otrok v družini Drugi otrok v družini lahko povzroči pri prvem otroku velike spremembe. To se zgodi predvsem takrat, če preje oboževani edinec ni več prvi v družini. Kolikor bolj je prvi otrok inteligenten, toliko bolj težko in nerazumno sprejme nov položaj. Lahko se zgodi, da namerno simulira in se vrača v leta, ko je bil še dojenček. Zahteva, da se ga hrani, uspava s petjem itd. Občutljivi edinec sc bo začel nervozno obnašati, griz- ti nohte, močil bo posteljo in zahteval bo, da se njemu posveti prav toliko pozornosti kot novorojenemu članu družine. To je pravzaprav bolezensko obnašanje in ostali člani družine morajo svoje obnašanje prilagoditi tako, da bodo te navade pri otroku počasi izginile. V družinah, kjer se pravilno postopa z otroki bodo starejši otroci vedno radi pričakali novorojenca, imeli ga bodo radi, ščitili ga bodo So raku na maternici šteti dnevi Učinkovit program in organizacija kontrolnih pregledov za zdrave žene, redni pregledi med nosečnostjo in ponovni kontrolni pregledi vsakih pet let lahko zmanjšajo možnost obolenj raka na ustju maternice na najmanjšo mero, tako da bi bolezen lahko postala ena izmed redkih,« zaključuje v svojem članku dr. Elisabeth MacGregor z univerze v Aberdeenu na Škotskem v časopisu Lancet. V okolici Aberdcena imajo že od leta 1964 stalne kontrolne preglede za žene. Kar 76 odstotkov žena med 25. in 60. letom, ki so poročene ali so bile poročene t. j. približno 56.000 /ena hodi na periodične preglede. Analize dokazujejo, da število primerov obolenj za rakom na maternici v prvem obdobju, kakor tudi v obdobju, ko ga je mogoče odkriti, od leta 1964 v Aberdeenu in v severozahodni Škotski pada. Tako so v tem času odkrili to bolezen samo pri ženah, ki se niso vklju-bile v program pregledov. Dr. MacGregor trdi, da pregledi na vsakih pet let dajejo dovolj veliko možnost, da se rak pravočasno odkrije v obdobju, ko ga je še mogoče ozdraviti. Seveda pa je uspeh v veliki meri odvisen od pripravljenosti žena, da sprejmejo program rednih pregledov. Le tako bo mogoče to bolezen izkoreniniti. in mu posvetili vso potrebno pozornost. Najnovejše znanstvene analize v Ameriki so pokazale, da mladinski prestopniki kar v 75 odstotkih primerov izvirajo iz družin, ki so nepravilno postopale s prvim otrokom, in sicer ali so mu izkazovale preveč ljubezni in pozornosti ali pa so novorojenčku dajale vso prednost v krogu družine. Ti otroci niso bili pravilno in dovolj pripravljeni za osebno življenje in življenje v družbi, zato so zašli na stran pota. V družini torej ne sme noben otrok občutiti, da uživa posebno naklonjenost, pa naj gre za edinca, drugega ali tretjega otroka. Vsak otrok naj ima iste pravice in spoštovanje. Tako ima vse možnosti za svoj osebni razvoj. Enakopravnost otrok v družini bo le-te pravilno usmerila tako, da se bodo med seboj ljubili, starše pa bodo spoštovali prav zato, ker bodo čutili, da so objektivni in pravični. V šolo? Ali v pisarno? Povsod sc boste prijetno počutili v tejle športno krojeni obleki v sveži rdeči barvi ^ Kotiček za ljubitelje cvetja Svetuje ing. Anka Bernard S siljenjem gomoljastih begonij lahko že začnete Gomoljaste begonije .so najhvaležnejše in najlepše cvetice za okna in balkone Manj so razširjene po vrtovih, čeprav zasajene v polsenčno lego v vrtu bogato cveto. Znano je, da se na splošno gomoljaste begonije najbolje počutijo v delno senčni legi, vendar nekaj ur sonca dnevno prav dobro prenašajo, če jih dovolj zalivamo. Pri nas še skoraj nepoznane mnogocvetne begonije pa sonce dobro prenašajo. Gojitev gomoljastih begonij je posebno prikladna za vse, ki nimajo za prezimovanje cvetic primernega prostora. Suhe gomolje prek zime shranimo na suhem prostoru (kjer ne zmrzuje) v stanovanju. Gomolje lahko ohranimo tudi desetletja. Gomoljaste begonije le-bruarja in marca silimo, da prej zacveto. Tako imamo že sredi maja cvetoče rasUiuc na oknih, ki bogato cvcio tja do jesenske slane. Pri sajenju pazimo, da je okrogla stran gomolja obrnjena navzdol. Sadimo jih v plitve posode ali /a-bojčke v peščeno zemljo za prst globoko (1 do 1,5 cm) ter dobro zalijemo. Ko poženejo 2 do 3 tiste, jih presadimo v lonce premera 10 do 12 cm ali cvetlične /a-bojčke, kjer jih primerno zalivamo. Ugajata jim enakomerna toplota in vlaga, vendar zemlja ne sme biti preveč mokra. Ko mine nevarnost slane, jih prestavimo na prosto. Begonije rada napade plesen, ki se je uspešno obranimo s pogostim škropljenjem s kosanom ali karatanom. Hortikulturno društvo Kranj je prejelo večjo količino holandskih gomoljev raznih gomoljastih begonij. Poleg velikocvetnih begonij v sedmih barvah bodo februarja ljubiteljem novosti na voljo tudi begonije z nakodranimi cvetnimi listi raznih barv, bogato cvetoče mnogocvetne begonije, ki dobro uspevajo tudi na soncu, viseče begonije s polmetrskimi slapovi cvetja ter gloksonijc z žametnimi zvonastimi cvetovi. V Tržiču in Škof ji Loki Množica nastopajočih, kolektivi prispevali nagrade, za zabavo in smeh pa je skrbel Tone Fornezzi, dvorani nabito polni ... V torek, 23. januarja, sla bili v Tržiču in Skofji Loki prireditvi z naslovom Za našo Planico in za razvoj smučarskega športa v Sloveniji. Obiskovalcem, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorani v Tržiču in v Skofji Loki, so se predstavili naši mladi skakalci — Viktor Rozina, Janez Demšar, Janez Zelez-nik, Drago Pudsar in Brane Dolhar, njihov trener profesor Ivo Crnilec, smučarski skakalec Marjan Mesec, zvezni trener za skakalni šport Lojze Gorjanc, znani tržiški smučar in bivši državni rc-prezentant Matevž Lukanc, smučarska veterana Rudi l ... - i: in Jože Slibar, eden izmed projektantov nove 160-mclrske pianiške skakalnice ing. Lado Gorišek, za zabavo so skrbeli vokalno-instrumcn-talni ansambel Bele vrane, Veseli hribovci, trio Lojzeta Slaka in Fantje s Praprotna ter novinar TT Tone Fornez-zi-Tof. Prireditvi je v Tržiču in v Skofji Loki vodil Tomaž Terček, pomagali pa so mu Henrik Ubeleis, Stane Urck in Tugo Klasinc. PREPOLNI DVORANI V TRŽIČU IN SKOFJI LOKI 2e pred 16. uro, takrat je bil začetek prireditve v Tržiču, so se pred Cankarjevim domom zbirale množice obiskovalcev, ki so napolnili tr-žiško kinodvorano do zadnjega kotička. Z zvoki fanfar se je prireditev začela. Tomaž Terček je pozdravil vse gledalce in se jim zahvalil za obisk, obenem pa pripomnil, da so s prispevanim denar- jem za vstopnice pomagali planiškemu komiteju pri gradnji nove 160-metrske skakalnice v dolini pod Ponca-mi. Nato so se drug za drugim predstavili vsi nastopajoči od Veselih hribovcev, Belih vran, mladih skakalcev, smučarskih veteranov Lukan-ca, Finžgarja, nekdanjega svetovnega rekorderja Jožeta Šlibarja pa do humorista Toneta Fornczzija, ki je s svojimi šaljivimi domislicami nasmejal vso dvorano. 1939 PRVI SKOKI NA NOVI VELIKANKI Eden izmed projektantov nove pianiške velikanke inženir Vlado Gorišek jc v razgovoru s Tomažem Torčkom dejal, da se bodo skakalci prvič spustili po zaletišču nove velikanke Že prihodnje leto. »Za novo velikanko bomo morali izkopati 45.000 kubičnih metrov zemlje. Dosedaj je že izkopanih 35.000 kubikov zemlje, preostane nam samo še, da dokončamo nalet skakalnice, iztek pa je že gotov. Skakalnica bo dovoljevala skoke do 160 m, možno pa jo bo tudi preurediti za skoke celo do 200 metrov.« V SKOFJI LOKI VSTOPNICE PRODANE ZE PRVI DAN V Skofji Loki je bila dvorana ravno tako nabito polna, saj celo na stojiščih ni bilo nobenega prostora. Vsem nastopajočim so se pridružili še Fantje s Praprotna s triom Alojza Slaka in tako res ni manjkalo navdušenja gledalcev in dobre volje nastopajočih. Nasploh lahko rečemo, da Ob spremljavi tria Alojza Slaka so zapeli Fantje s Praprotna je bila prireditev v Skofji Loki mnogo prisrčnoje pripravljena kot v Tržiču. Dvorana je bila lepo okrašena, vsj nastopajoči pa so dobili v spomin znane škofjeloške kruhke. Pri tem pa ne smemo pozabiti nekaterih nagrad, s katerimi so tržiška in škofjeloška podjetja nagradila nastopajoče. Tako je v Tržiču Peko poklonil na.šim mladim skakalcem vsakemu po par smučarskih čevljev, bombažna predilnica in tkalnica pa je obdarila pevca Ireno Kohont in Nina Robiča s kompletom posteljnega perila. Tudi iz Škofje Loke niso odšli nastopajoči praznih rok, saj so poleg že omenjenih škofjeloških kruhkov, dobili ■, skakalci klobuke tovarne Šešir, klobuk pa je dobil tudi napovedovalec Tomaž Terček, Športni urednik ljubljanskega radia Stane Urek je na škofjeloški prireditvi Za našo Planico in za razvoj slovenskega smučarskega športa predstavil naše mlade skakalce Viktorja Rozino, Janeza Demšarja, Janeza železnika, Draga Pudgarja, Braneta Dolharja ln njihovega trenerja profesorja Iva Črailca. — Foto: F. Perdan kateremu je predsednik škofjeloške skupščine Zdravko Krvina podaril tudi sliko. Omenimo naj še hotel Sim-novec z Velike planine, ki je nekaterim nastopajočim pripravil nekajdnevni brezplačni oddih na Veliki planini. Tovarna hladilnikov LTH je Jožetu Slibarju in Rudiju Finžgarju podarila električna ventilatorska grelca, medtem ko je predstavnik pokrovitelja prireditve v Skofji Lok; AMD Skofja Loka obdaril projektanta nove pianiške velikanke ing. Vlada Goriška. Pri organizaciji prireditve v Loki sta pomagali še podjetji Jelovica in Trans-turist, ki je udeležence prireditve brezplačno pripeljal iz Ljubljane v Tržič in v Sk. Loko in od tu nazaj v Ljubljano. ZA KONEC SE NEKAJ TOFOVIH ŠAL Omenili smo že, da je na obeh prireditvah Za našo Planico in za razvoj slovenskega smučarskega športa sodeloval tudi humorist in novinar Tone Fornezzi-Tof. Ko ga je urednik ljubljanske televizije Tugo Klasinc vprašal, ali bedo na novi skakalnici, ob upoštevanju velikih daljav, ki jih bodo skakalci dosegali,, kakšne možnosti, da bi skakalci pristali na kakšni zvezdi v vesolju, je Tof odgovoril: »Seveda so možnosti, ampak nekaj ti povem, če bi jaz skakal na velikanki, bi najraje pristal na kakšni filmski zvezdi!!!?« Nadalje so Tofa vprašali, če ima smuči, in takole je odgovoril: »Ja, smuči sem si pred nedavnim kupil. Vendar so bile tako drage, da sem si jih moral pritrgati od ust.« Tugo Klasinc pa ga je podražil: »To pa res ni nič čudnega, če si si jih pritrgal od ust. Saj si danes nekateri od ust pritrgajo celo avtomobile, vile in vikende.« Tof pa mu ni ostal dolžan: »Ze mogoče, ampak ne od svojih ust.« Vidite, ker je bil Tof res V »formi«, gledalcem ni rnafiJ kalo smeha in navdušenja-Zato lahko rečemo, da «* prireditvi v obeh krajih *J ^ uspeli, gledalci pa so z narjem za vstopnice P1*^!. vali nadaljnjih 700.000 stan" dinarjev za izgradnjo noV pianiške velikanke in za t"3 J voj smučarskega športa Sloveniji. besedilo: Vili Guček fotografije: Franc PerdaO V Tržiču in v Skofji t0^Jl na vprašanje športnega> ^ nika Dela Henrika vo^ f0t odgovarjal bivši držav ^u prezentant, znani trŽisK čar Matevž Lukanc Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. In 24. url ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. In 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SOBOTA — 27. januarja «08 Glasbena matineja — 8-55 Za šolarje — 9.25 Dvaj-Set miinut z našimi ansambli Jabavne glasbe — 9.45 Iz al-buma skladb za mladino — 10.15 Pri vas doma — 11.00 luristični napotki za tuje ^ste — 11.15 Kar po domače J2.00 Na današnji dan — j2-H) Koncertantna glasba za *'avir in orkester — 12.30 ^etijski nasveti — 12.40 Po-£evke iz studia 14 - 13.30 ^'Poročajo vam - 14.05 Od plodije do melodije — 14.55 jedilna banka in hranilnica Hubljana — 15.20 Glasbeni jOtertnezzo — 15.45 Naš podatek — 16.00 Vsak dan za yas — 17.05 Gremo v kino V35 Ig ramo bcat — 18.00 •dualnosti doma in v sve-JU — 18.16 Pravkar prispelo 8-50 S knjižnega trga - 19.00 Lahko noč otroci — 19.15 Go-dala v ritmu — 19.25 Pet m*nut za EP — 20.00 Tekmo-Jti« ansamblov 21.00 Veseli a*ordi — 21.30 Iz fonoteko Jadia Koper — 22.10 Oddaja JJ naše izseljence — 23.05 S Pesmijo in plesom v novi teden "rugi program 20.05 Glasbena pravljica I;'6 Romantične glasbene Podobe — 21.20 Zborov-pe skladbe Radovana >;0bca _ 21.40 Junaki oncertnih dvoran - 22.00 T,"* v noči — 23.00 Ura pri Mozartu NEDELJA — 28. januarja 26-00 Dobro jutro - 7.30 ^kmetijske proizvajalce — g- 5 Radijska igra za otroke £J Pesmi za mladino — 9.05 - Sl Poslušalci čestitajo in P^ravljajo - I. - 10.00 Se varite tovariši — Pesmi s£rbe m dela - 10.45 Nedelj-1,' m°zaik lepih melodij — je uTrističini napotki za tu-Pn ?°Stc — 1150 Pogovor s JJp'ušalci - 12.00 Na današ-gj .dan — 12.10 Naši poslu-j Cl čestitajo in pOZdravIja-^U,'1' " 1315 12 PartUUr 13 40 opernih melodij — UjS Nedeljska reportaža — l43- Glasba ne pozna meja 14*50 ^Urnoreska tega tedna Ned ,G°dala v ritmu — 15.05 Ijjvj J*ko športno popoldne Rad..°Pcmi koncert — 17.30 «ist & igra — ]8-30 Viol»-bgl Hok Klopčič igra sklad-l9.]5~r -^0 Lahko noč, otroci 20oov bene razglednice — Sc'ren nedeljo zvečer - 22.15 hanr, 1 večcr z glasbo Jo-terar!sa Brahmsa - 23.05 Li-Darni nokturno Program i?brai- lBram°. kar ste PoDoi i ~~ *3^ ^a prijetno Korai - 1415 Odmevi z ^ 14.35 Rigoletto — opera — 16.40 Iz komornega opusa — 17.35 Izložbeno okno — 19.00 Strani iz slovenske proze — 19.20 Lahka glasba današnjih dni — 20.25 Glasbena medigra — 20.30 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana — 21.20 Nedeljska reportaža — 21.30 Koncertni drobiž — 22.00 Glasbena skrinja — 23.00 Nočni koncert PONEDELJEK — 29. januarja 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže 9.10 Iz jugoslovanskih studiov — 9.45 Razvoj našega Pri vas doma — 11.G0 Turistični napotki za tuje goste mladinskega petja — 10.15 11.15 Coctail melodij in plesnih zvokov — 12.00 Na današnji dan — 12.10 španski zvoki — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne v izvedbi ansambla in solistov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Razpoloženjska glasba z velikimi zabavnimi orkestri — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.23 Glasbeni intermezzo — 15.43 Mali kOticert Komornega zbora iz Celja — 16.C0 Vsak dan za vas — 17.05 Poje tenorist Jože Gostič — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 459 — 19.00 Lahko neč, otroci — 19.15 Minute s pevcem Arsenom Dedičem — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Skupni program J RT — 22.10 Radi, ste jih poslušali — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 20.05 Nadaljevalni tečaj nemškega jezika — 20.20 Izbrali smo vam — 21.20 Zabavni in-termezzo — 21.30 Orgelsko delo Bacha — 22.00 Literarni večer — 22.34 Nočna srečanja — 23.00 Coctail jazza TOREK — 39. januarja 8.08 Operna matineja —8.55 Za šolarje — 9.25 štiri nove iz bogata zakladnice slovenskih narodnih pesmi — 9.40 Cicibanov svet in Pesmica za najmlajše — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 V ritmu današnjih dni — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Koncertni allegro — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 14.25 Iz del Johanna Straussa — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Jeftejeva prisega — kantata 18.42 Pota sodobne medicine 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Ivanko Kraševec — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Radijska igra 20.50 Pesem godal — 21.15 Deset pevcev — deset melodij — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 20.05 Svet in mi — 20.20 Vodno lepe melodije — 21.20 Zbor Jeana-Paula Krederja — 21.40 Glasba današnjih in nekdanjih dni — 22.00 Jugoslovanski zabavni ansambli in orkestri — 23.00 Dvesto let godalnega kvarteta SRF.P\ — 31. januarja 8.08 Glasbena matineja s skladbami iz 18. stoletja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Slovenski pevci in ansambli zabavne glasbe — 9.45 Glasbena pravljica — 10.15 Pri vas doma — 11.03 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Slovenske narodne in narodno-zabavne melodije — 12.00 Na današnji dan 12.10 Opoldanski intermezzo — 12.30 Kmetijski na sveti — 12.40 Operetni zvoki 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Igramo za razvedrilo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 Naš podlistek 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.15 Naši glasbeni umetniki izvajajo skladbe Dforaka — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 19.25 Pet minut za EP — 20.03 Vrhovi operne ustvarjalnosti 22.10 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno Dni'ji program 20.05 Okno v svet — 20.20 Padi, jih poslušate — 21.20 Poljske narodne pesmi — 21.40 Od skladbe do skladbe 22.15 Gramofonska plošča, radiofonija in glasba — 23.00 Razgledi po sodobni glasbi četrtek — l. februarja i 8.08 Operna matineja — 8.55 Za šolarje — 9.25 šip tarske narodne pesmi — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe — 12.00 Na današnji dan 12.10 Nekaj odlomkov iz opere Deseti brat — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igra pihalni arkester milice iz Ljubljane — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Izbrali smo vam 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen recital Marije Bitenčeve — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkov simfonični koncert — 18.00 Ak tualnosti doma in v svetu — 18.15 Turistična oddaja — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevcem Zafi-rom Hadžimanovim — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.45 Glasbeni intermezzo — 22.10 Komorni večeri — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 20.05 Nadaljevalni tečaj italijanskega jezika — 20.20 Operni koncert — 21.20 Melodije po pošti — 22.20 Med mojstri lahke glasbe — 23.03 Za ljubitelje in poznavalce PETEK — 2 februarja 8.08 Glasbena matineja po madžarsko — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Ivanka Mrak poje slovenske narodne — 9.40 Iz glasbenih šol — 10.15 Pri vas doma — 11.03 Turistični napotki za tuje goste 11.15 Igramo za vas — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Chopinove mazurke — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.43 Na kmečki peči — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Valčki in uverture — 14.35 Naši po-Slušale] čestitajo in pozdravljajo — 14.55 kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Turistični napotki — 15.25 Glasbeni intermezzo — 15.40 Kulturni globus — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Človek in zdravje — 17.15 Glasbene uganke — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Jožico Svete 19.25 Pet minut za EP —■ 20.00 Koncert Slovenskega okteta — 20.30 Dobimo se ob isti uri — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Iz sodobne sovjetska simfonične literature — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 20.05 Radijska igra — 21.20 Štajerske narodne pesmi — 21.40 Klavirski trio — 22.00 Iz frankfurtskih koncertnih dvoran — 23.15 Godala za lahko noč Tržni pregled V KRANJU Zeleni radič 5,50 do 6 N din, rdeč radič 8 do 10 N din, rdeča pesa 1,40 do 1,60 N din, črna redkev 1,60 do 1,70 N din, korenček 2 do 2,20 N din, petršilj 4 N din, kislo zelje 1,80 do 2 N din, kisla repa 1,50 do 1,60 N din, krompir 0,70 do 0,80 N din, jabolka 1 do 1,20 N din, suhe slive 3,50 do 4 N din, med 12 do 13 N din, surovo maslo 16 do 18 N din, skuta 5 N din, orehova jedrca 20 do 22 N din, zaklana perutnina 10 do 12 N dm, čebula 2,50 do 3 N din. češenj 8 do 10 N din za kg; ajdova moka 3,50 do 4 M din, koruzna moka 1,80 do 2 H din, pšenica 1 do 1,20 N din, oves 0,60 do 0,70 N din, proso 2.20 do 2,80 N din, fižol 3,50 do 4 N din, kaša 3,50 do 4 N din, ješprenj 2,20 do 2,50 N din za liter; jajca 0,60 do 0,80 N din. Zavod GORENJSKI SEJEM KRANJ razpisuje za modno revijo marca 1968 ter za čas trajanja XVIII. gorenjskega sejma od 2. do 13. avgusta 1968 honorarna delovna mesta in sicer: — manekenke in manekene v starosti od 18—30 let, višina od 168 — ženske in 175 cm moški ter dva otroka — dečka in deklico v starosti 6—8 let — modnega kreatorja za pomoč pri organizaciji modnih revij — zabavni ansambel s pevci za igranje v času trajanja XVIII. gorenjskega sejma — večje število zabavnih ansamblov za posamezne večerne nastope v času sejma. Vse zainteresirane prosimo, da pošljejo pismene ponudbe na naslov Gorenjski sejem Kranj, Cesia Staneta Žagarja 27. do 10. februarja 1968. SOBOTA — 27. januarja 17.35 TV kažipot, 18.00 TV ob/.ornik (RTV Ljubljana) — 18.20 Pepelka — TV igra, 19.20 V besedi in sliki (RTV Zagreb) — 19.45 Cik cak, 20 00 TV dnevnik — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.35 Poklici — humoristična oddaja (RTV Beograd) — 21.35 Videofon (RTV Zagreb) — 21.50 Gideon — film, 22.40 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Včeraj, danes, jutri, 18.20 Spored JRT, 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV NEDELJA — 28. januarja 9.10 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd) — 9.30 Poročila, 9.35 Dobro nedeljo voščimo z ansamblom Lojzeta Slaka in Fanti s Praprotna (RTV Ljubljana) — 10.10 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 10.45 Mo-kedajeva matineja — češki film (RTV Ljubljana) — 12.05 Nedeljska T V konferenca, 14.00 Prenos športnega dogodka, 14.45 Propagandna oddaja, 15.00 Nadaljevanje prenosa športnega dogodka (RTV Zagreb) — 15.45 Novele o ljubezni, 17.20 TV kažipot, 17.50 Slovenski ansambli tekmujejo, 18.55 Cik cak, 19.10 Jeza — film (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.50 Dvajset let zabavnega orkestra RTB, 21.50 Športni prenos, 22.20 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 21.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 29. januarja 16.45 Kulturna panorama v madžarščini (RTV Beograd) — 17.00 Poročila, 17.05 Mali svet (RTV Zagreb) — 17.30 Zadnje poročilo s potovanja, 17.50 Rezerviran čas, 18.00 T V obzornik, 18.30 Hemofilija — zdravstvena oddaja (RTV Ljubljana) 18.50 Reportaža T V Sarajevo (RTV Zagreb) — 19.20 Pri naših pravljičarjih, 19.40 TV pošta (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik ({RTV Beograd) — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.35 Kokošarji — TV drama (RTV Zagreb) — 21.50 Zapad — zibelka povojne avantgarde, 22.20 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.20 Znanost (RTV Beograd) — 18.50 Reportaža, 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) -21.00 Spored italijanske TV TOREK — 30. januarja 17.40 Poročila (RTV Ljubljana) — 17.45 Risanka (RTV Zagreb) — 18.00 Obrežje 18.20 Namesto odmora, 18.25 Torkov večer s plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 18.50 Svetovni parlament v New Delhiju, 19.30 TV obzornik, 20.00 Cik cak, 21.40 Veš poet moj dolg?, 22.20 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Poročila, 18.05 Tedenska kronika, 18.20 Te-lesport (RTV Zagreb) — 19.00 Biseri glasbene literature (RTV Skopje) — 19.15 Od zore do mraka (RTV Beograd) — 19.45 Propagandna oddaja, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — SREDA — 31. januarja 15.45 Košarka Trcšnjcvka : Recoaro (RTV Zagreb) — 16.20 Cik cak (RTV Ljubljana) — 16.30 Nadaljevanje prenosa (RTV Zagreb) — 17.05 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.20 Poročila, 17.25 Kljukčev živalski vrt (RTV Ljubljana) — 17.45 Kje je, kaj je (RTV Beograd) — 18.00 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 18.20 Združenje radovednežev (RTV Zagreb) — 19.05 Zgodba o jazzu (RTV Beograd) 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.35 Carska nevesta — opera (RTV Beograd) — 22.15 Cirkus v hiši, 22.45 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Dragi spored: 21.00 Spored italijanske TV ČETRTEK — 1. februarja 17.10 Poročila, 17.15 Tik tak, 17.30 Pionirski TV studio, 18.00 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 18.20 V narodnem ritmu (RTV Beograd) — 18.4.5 Po sledeh napredka (RTV Ljubljana) — 19,05 Pravdar-ji (RTV Beograd) — 19.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak, 20.35 Mesec bele tišine, 21.15 Aktualna tema, 21.45 Vokalni kvartet Golden gate III. del, 22.10 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 20.35 Aktualni razgovori, 21.35 TV drama (RTV Beograd) — 22.35 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) PETEK — 2. februarja 17.25 Poročila, 17.30 Moj prijatelj Flioka, 18.00 TV obzornik, 18.20 Prvi mladinski festival popevk, 19.00 Brez parole, 19.30 Sprehod skozi čas, 19.55 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.35 Lepotica in zver — film, 22.05 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi program: 18.00 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.20 Mi mladi (RTV Ljubljana) — 19.05 Panorama, 19.55 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 2100 Spored itiJijanske TV Kranj CENTER 27. januarja amer. barv. CS film UPOR APACEV ob 16. in 20. uri, franc barv. CS film ZAROTNIK MATIJA SANDORF ob 18. uri, premiera amer. franc. CS barv. filma Tajni agent O. S. S. 117 ob 22. uri 28. januarja sovj. barv. film KRALJESTVO ZAKRIVLJE_ NIH OGLEDAL ob 10. uri, amer. franc. barv. CS film Tajni agent O. S. S. 117 ob 13. uri, amer. barv. CS film UPOR APACEV ob 15. in 19. uri, špan. barv. CS film JASTREB IZ CASTILLE ob 17. uri premiera ilalij. barv. filma' SPREMLJEVALEC ZLATE POŠILJKE ob 21. uri 29. januarja franc. barv. CS film ZAROTNIK MATIJA SANDORF ob 16. uri, angl. CS film ŽIVLJENJE NA VRHU ob 18. in 20. uri 30. januarja i tal. barv. film SPREMLJEVALEC ZLATE POŠILJKE ob 16. uri. angl. CS film ŽIVLJENJE NA VRHU ob 18. in 20. uri Kranj STORZlC 27. jan. špan. barv. CS film JASTREB IZ CASTILLE ob 15., 17. in 19. uri, premiera angl. CS filma ŽIVLJENJE NA VRHU ob 21. uri 28. januarja špan. barv. CS film JASTREB IZ CASTILLE ob 14. in 20. uri, franc. brav. CS film ZAROTNIK MATIJA SANDORF ob 16. in 18. uri 29. januarja amer. barv. CS film UPOR APACEV ob 15. in 19. uri, špan. barv. CS film JASTREB IZ CASTILLE ob 17. uri 30. januarja angl. CS film ŽIVLJENJE NA VRHU ob 15. uri, italj. barv. film SPREMLJEVALEC ZLATE POŠILJKE ob 17. in 19. uri Slražišče SVOBODA 27. januarja amer. barv. CS film UPOR APACEV ob 19. uri 28. januarja amer. franc. barv. CS film Tajni agent O. S. S. 117 ob 15., 17. in 19. uri Cerklje KRVAVEC 27. januarja italij. barv. CS film MARKO POLO ob 19. uri 28. januarja italij. barv. CS film MARKO POLO ob 16. in 19. uri Jesenice RADIO 27. januarja franc. barv. CS film CHERBOURGSKI DEŽNIKI 28. januarja franc. barv. CS film CHERBOURGSKI DEŽNIKI 29. januarja nemški barv. film PRI ČRNEM KONJIČKU 30. januarja franc. barv. CS film '.TOPLI PLEN Jesenice PLAVŽ 27. do 28. januarja franc. barv. CS film TOPLI PLEN 29. do 30. januarja franc. barv. CS film CHERBOURGSKI DEŽNIKI Žirovnica 28. januarja nemški barv. CS film SINOVI VELIKEGA MEDVEDA Dovje-Mojstrana 27. januarja egiptovski film GREH 28. januarja amer. barv. film TRIJE NA KAVČU Kranjska gora 27. januarja nemški barv. CS film SINOVI VELIKEGA MEDVEDA 28. januarja angleHti film PARTIJA JE KONČANA Skorja Loka SORA 27. januarja amer. barv. CS film NAJVEČJA DIRKA OKOLI SVETA ob 17. in 20. uri 28. januarja amrr. barv. CS film NAJVEČJA DIRKA OKOLI SVETA ob 14., 17. in 20. uri 29. januarja amer. film OBRAČUN V PODZEMLJU ob 18. uri 30. januarja avstrijsko češki film TRI PIPE ob 20. uri Kamnik DOM 27. januarja franc. barv. film NEBO NAD GLAVO cb 20. uri 28. januarja franc. barv. film NEBO NAD GLAVO ob 17. in 20. uri 29. januarja franc. barv. film NEBO NAD GLAVO ob 20, uri Prešernovo gledališče v Kranju NEDELJA — 28. januarja ob 10. uri za IZVEN — URA PRAVLJIC, ob 16. uri gostovanje v Podnartu C. Goldoni: PREBRISANA VDOVA uprizori dramska skupina pri P. G. 10.004 Loterija Srečke so zadele s končnicami dobitek 60 00310 36670 78560 105950 1 47331 71201 89371 632781 22 26': 12 29672' 523782 634852 630042 503 30323 61373 87523 417423 Kranj 34 05034 27164 48374 65244 907764 5 58485 61955 023585 135565 195525 0186 00786 20556 057336 842106 17 77 87 00627 777977 28 68 238 16943 72258 9 74609 85599 192429 916839 100.004 LJUBLJANA obvešča vse, ki so od 1. novembra 1967 do vključno 20. januarja 1968 oddali svinjsko kožo, da so bila pri žrebanju dne 20. januarja 1968 izžrebana potrdila s končno številko 33 Srečni izžrebanci, pridite po dobitke v najbližjo odkupno postajo KOTEKS TOBUS Naslednje nagradno žrebanje bo dne 28. aprila ti. za vsa doslej neizžrebana potrdila. REJCI PRAŠIČEV, oderite vse prašiče, oddejte kože zbiralnicam KOTEKS TOBUS in skrbno hranite potrdilo o oddani svinjski koži. Eksplozija boj fer ja V stanovanju Janeza Poto-karja v Skofji Loki so v četrtek, 25. januarja, okoli pol devete ure zvečer priklopili °$emliterski bojler. Bojler so tega dne popravljali v Elektrotehniškem podjetju v Kranju. Po dveh urah gretja je bojler nenadoma eksplodiral. Nastala je velika materialna &oda, saj je kuhinja, v ka-kri je bil bojler, precej razdejana. Škodo so ocenili na Približno 40.000 N din. Smrt zaradi zadušitve z dimom V četrtek nekaj pred pol drugo uro ponoči je Stružnik Silvo iz Srednje vasi pri Šenčurju sporočil I*M, da se je v svoji sobi zadušila zaradi dima enaindvajsetletna učiteljica Danica Štirn. Sredi noči je prišla soseda Francka Prestor k Stružniku po pomoč, ker je v njenem stanovanju, v sobi, kjer je bila njena podnajemnica Danica Stirn, gorelo. Stružnik jc takoj stekel tja. Učiteljico Stirnovo je takoj prinesel iz sobe, vendar ni več kazala znakov življenja. Komisija jc ugotovila, da jc smrt nastopiia zaradi za- strupitve z ogljikovim monoksidom. Stirnova je bila tisti dan v postelji, ker je bila bolna. Gospodinjo je prosila, naj ji prinese ogreto opeko, ker jo je zeblo v noge. Gospodinja ji je prinesla opeko zavito v plenico. Cez čas, to jc bilo pioti večeru, je Stirnova zaduhala, da sc nekaj smodi, zato je gospodinjo prosila, naj opeko odnese. Nobena od njiju pa ni pomislila, da je začela tleti posteljnina. Okoli ene ure ponoči jc gospodinjo zbudil smrad po osmojenem. Hotela je Stirnovi pomagali, stekla je po soseda, vendar jc bilo prepozno. Zahvala Ob mnogo prerani izgubi našega ljubega in dobrega moža, nenadomestljivega in skrbnega atka, sina, brata, zeta, svaka in strica Franceta Dolenca iz Gabrovega št. 5 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so počastili njegov spomin in ga v tako velikem številu spremili na njegovi poslednji poti. Zahvaljujemo se vsem darovalcem vencev in cvetja. Posebno zahvalo smo dolžni primaiiju dr. Brandštetcrju, sobnemu zdravniku dr.Vidaliju, strežnemu osebju internega oddelka jeseniške bolnišnice kot tudi domačemu zdravniku dr. Tonetu Koširju za ves trud Iskrena hvala g. Juriju Dolencu z Jesenic za njegovo nesebično pomoč in požrtvovalnost med njegovo boleznijo. Nadalje se zahvaljujemo g. dekanu Golobu za tolažbo med boleznijo ter v srce segajoč poslovilni govor, č. g. duhovnikom za spremstvo, pevcem in zvonarjem, tov. Podjedovi in Krekovi, učencem II. a in IV. a raz. os. šole v Skofji Loki. Iskrena hvala tudi družini škrlj iz Škofje Loke. Vsem skupaj še enkrat hvala. žalujoči- žena Francka, otroci Janez. Nadko in Marko, oče z ženo, družina Franko, brat Janez z družino, sestre Mici, Anica in Francka z družinami Sporočamo žalostno vest,da nas je nenadoma zapustila članica našega kolektiva Danica Štirn učiteljica Pogreb pokojnice bo v soboto, 27. 1. 1968, ob 15. uri v Kostanjevici Delovni kolektiv in učenci osnovne šole Šenčur Nesreče tega tedna Na Gorenjskih cestah se je od torka, 23. januarja, pripetilo pet prometnih nesreč, od tega so bile tri lažjega značaja. V Lipnici pri Podnartu sta se v torek popoldne na poledeneli cesti srečavala osebni avtomobil KR 49-61. ki ga je vozil Habjan Stanko iz Krope in pa tovornjak KR 117-11, voznik Janez Pogačnik. Pred srečanjem sta voznika zavirala. Zaradi tega ju je na poledeneli cesti zaneslo in sta trčila. Škode na avtomobilih je za okoli 3000 N din. Istega dne popoldne se je na Javorniku pri hotelu Turist pripetila hujša prometna nesreča. Avtobus KR 141-85 je peljal z Bleda proti Jesenicam. V križišču pri hotelu Turist je opazil, da z desne stranske ceste prihaja tovorr njak KR 144-93, ki ga je vozil Florijan Urevc. Tovornjak je avtobusu zaprl pot. Voznilo avtobusa Dolenšek Maks je zavil v desno, da bi nesrečo preprečil. Voznik tovornjaka je pritisnil na zavore, vendar ga je na poledeneli cesti zaneslo na glavno cesto, kjer sla vozili trčili. V nesreči nI bil nihče ranjen, škode pa je za okoli 5000 N din. Helikopter za reševanje pripravljen Morda se Še kdo spominja, da smo v začetku junija 1966. leta v našem časniku zapi saii, da je na športnem stadionu v Kranju nenadoma pristal helikopter. Takrat je Gorska reševalna služba pri Planinski zvezi Slovenije preizkusila sposobnost helikopterja za reševanje ponesrečencev v gorah. Helikopter je bil tar.it last Ljudske milice, vendar pa je že takrat načelnik komisije Gorske reševalne službe pri Planinski zvezi Slovenije povedal, da bo helikopter najbrž ostal v Sloveniji. Te želje so se kasneje res uresničile. Sedaj je helikopter, ki jc last republiškega sekretariata za notranje zadeve, že na letališču Brnik, kjer je vedno pripravljen za morebitno akcijo, čeprav helikopter do sedaj še ni posredoval pri nobenem reševanju v gorah pa bo v prihodnje, ko bodo gorski reševalci določili v gorah pristajalne točke, lahko nedvomno »priskočil« na pomoč ponesrečencem. Hitrost helikopterja je 150 kilometrov na uro, v zraku pa lahko ostane do tri ure. Helikopter ima tudi dodatno opremo za posebne naloge. Tako ima dvigalo (za reševanje v lebdečem stanju), smuči in čolne (za reševanje na vodi). Razen tega pa se lahko uporabi tudi za usmerjanje prometa itd. A. 2. Sporočamo žalostno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl v 77. letu starosti naš dobri mož, oče in stari oče Ivan Marčun Filerjev ata iz Ljubncga Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, 28. 1. 1968, ob 14. uri izpred hiše žalosti na domače pokopališče. žalujoča žena, sinova, hčerke z družinami in brat Tone z družino Ljubno, 26. 1. 1968 Ob bridki izgubi naše dobre mame Marije Štibelj Javorje nad škofjo Loko se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeno zadnjo pot s cvetjem in venci. Njeni snahi Gabrijeli za požrtvovalno pomoč v zadnjih urah, za lep govor Možini Janezu, posebno pa Peternelju Tonetu-Igorju. Žalujoči: hčerke z družinami, Gabrijela, Marjanca, Kati, Justinka in snaha Gabrijela z družino ter drugo sorodstvo. Gorenja vas, Gor. Žetina, Hotavlje, Kranj, Javorje, 25.1. 1968 Prodam Prodam STRUŽNICO maksi-mat, polavtomatično krušnik in avtomatično do 6 mm pe-terman po zelo ugodni ceni. Ogled vsak dan od 14. — 16. ure dalje. Grajzer Lovro, Val-burga 42, Smlednik 228 čipke in mL konfekcijo VEZENINE vam nudi KRANJ Salon mode BLED Prodam AVTO fiat 500 bianchina z rezervnimi deli. Gorenjesavska 35, Kranj 279 Prodam VOLA, vajen vožnje. Zg. Besnica 78 290 Prodam dve OVCI, stari eno leto. Franc Langerholc, Stara Loka 62, škofja Loka 297 Prodam večjo količino GAJBIC. Naslov v oglasnem oddelku 298 Prodam novo HIŠO v Britof u. Naslov v oglasnem oddelku 299 Prodam SLAMOREZNICO s puhalnikom in verigo ter OBRAČALNIK za seno. Na-sovče 25 pri Komendi 300 PLETILNI STROJ singer — avtomatični, v kovčku — ugodno prodam. Cretnik, Ljubljana, Trstenjakova 2, telefon 310-324 301 Prodam novo dvodelno OKNO za roleto, širino 110 x 120 cm. Naslov v oglasnem oddelku 302 Prodam karamboliran osebni AVTO opel kadet — kupe, letnik 1967 s prevoženimi 10.000 km. Sp. Brnik 5, Cerklje 303 Prodam težko KRAVO, ki bo v kratkem teletila. Cerkljanska Dobrava 5, Cerklje 304 Prodam dobro ohranjeno emajlirano POMIVALNO MIZO. Nahtigal, Cirče 5/a, Kranj 305 Prodam dva težka PRAŠIČA za zakol. Prebačevo 23, Kranj 305 Prodam PRAŠIČA za zakol. Velesovo 12, Cerklje 307 Prodam odlično ohranjen PRALNI STROJ, polavtoma-tični svgnis in novo KOLO pony. Naslov v oglasnem oddelku 308 Prodam sobno tridelno visoko OMARO ter mizo in dva FOTELJA. Ogled Gorenjesavska 39, Kranj 309 Prodam PARCELO (njiva-travnik) pri sv. Duhu. Informacije Blaževa 2, radio delavnica šk. Loka 310 KLAVIRSKO HARMONIKO, novo, 60-basno, v kovčku, zaradi bolezni prodam. Cater Milan, Kranj, C. kokr-škega odr. 26 311 Prodam 13 tednov brejo svinjo. Praprotna polica 13, Cerklje 312 Prodam dostavni VOZ ŠKODA, registriran za leto 1968 C. na Klanec 57, Kranj 313 Prodam PRIKOLICO (la-denvage) za nakladanje sena in motorno SLAMOREZNICO s puhalnikom. Lah Alojz, Klanec pri Komendi 314 Zelo poceni prodam PISALNO MIZO, lepo kuhinjsko KREDENCO, malo rabljen ŠTEDILNIK s kromiranim pokrovom, žensko KOLO, sobno MIZICO, več STOLOV, emajliran in porcelanasti UMIVALNIK, straniščno ŠKOLJKO in dva velika OLEANDRA. Višner, Britof 27 (blizu gostilne) 315 Prodam KRAVE po izbiri. Potočnik, Zabukovje 3, Besnica 316 SADNO ŠKROPILNICO, 60-litrsko, prevozno, skoraj novo prodam. Aljančič, Bistrica 2, Duplje 317 Zelo ugodno prodam avtomatični PRALNI STROJ s odlično centrifugo in kombiniran OTROŠKI VOZIČEK PEG. Rebolj, Mlakarjeva 2, Kranj, telefon 22-276 333 Prodam otroško moško KOLO. Zg. Brnik 41, Cerklje 334 Prodam PRAŠIČKE, 6 tednov stare. Stiska vas 10, Cerklje 335 Prodam 5 PRAŠIČKOV, 6 tednov starih. Komenda 24 336 Prodam SLAMOREZNICO. Zg. Brnik 73, Cerklje 337 Prodam 12 ROTO okenskih zapiral. Visoko 52, Šenčur 338 Prodam 4 PRAŠIČE za zakol Visoko 90, Šenčur 339 Prodam večje število 3 mesece starih NESNIC-rjavih, PEC na žaganje, razne sobne PECI in ŠTEDILNIKE ter 80-li trski električni stoječi BOJLER. Bidovec, Sr. vas 7, Golnik 340 Prodam TRAKTOR unimog v voznem stanju. C. 1. maja 65, Kranj 341 Prodam uvoženo garnituro BLAZILCEV boge za fiat 600 do 750 za 400 N din. Ljubljana, Titova 61, stanovanje 9 342 Po ugodni ceni prodam NSU-maxi, primo in MOPED T-ll. Podbrezje 110, Duplje 343 Prodam malo rabljene lepljene SMUČI z okovjem, dolžina 180 cm. Šenčur 241 344 Prodam GUMO za fiat 850 in nekaj rezervnih delov. Ko-krica 237, Kranj (cesta na Golnik) 345 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA. Strahinj 12, Naklo 346 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v bližini Kranja. Nasl. v oglasnem odd. 347 KMETOVALCI Odkupujemo vse kmetijske pridelke po najvišjih dnevnih cenah ter sklepamo pogodbe za proizvodnjo v letu 1968. Prodajamo krmila: za krave, teleta, prašiče, kokoši, piščance ter druga krmila. Umetna gnojila in gradbeni material po konkurenčnih cenah. K R A N J ■"-^-IV kooperacija skladišče JLA 1, tel. 22-143 Prodam PRASlCA za zakol. Sr. Bela 6, Preddvor 348 Prodam starejšo KOBILO. Sr. vas 55, Šenčur 349 Prodam kompletni KOTEL za žganjekuho. Kranj, Huje 33 350 Prodam KONJA, sposobnega za vsako delo ali zamenjam za starejšega. Visoko 5, Šenčur 351 Kupim Kupim vprežno KOSILNICO. Zabukovje 3 Besnica 318 Kupim vprežno motorno ali motorno KOSILNICO. Jarc Anton, Strahinj 18, Naklo 319 Kupim enostanovanjsko HIŠO od Brezi j do Lesec. Ponudbe poslati pod »HIŠA«. 320 Kupim dva BIKCA do enega lota starosti. Sp. Brnik 10, Cerklje 321 Kupim brejo SVINJO. Kranj, Suha 8. 322 Voz ZAPRAVLIIVCEK, tudi neizdelan, vzmeti, osi in drugo kupim. Zabjek, Ljubljana, Dolenjska cesta 155 323 ELEKTROMOTOR 5,5 KM zamenjam za večjega ali kupim. Pšata 1, Cerklje 352 Gistafo Zamenjam enosobno stanovanje — veliko in komfortno — za večje v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 324 ZIMSKA RAZPRODAJA! Velik popust MIRA Kranj, Titov trg 24 325 Za večjo SOBO s posebnim vhodom ali enosobno stanovanje z odločbo v mestu dam visoko nagrado, stanarino plačam takoj za več let naprej. Skcmderovič Aco, avto-provozništvo Jesenice, c. 1. maja 25 326 Dne 21. 1. 1968 sem izgubil smučarske ROKAVICE pred samopostrežnico v Zupančičevi ulici. Vrnite na C. talcev 51, Kranj 327 Od Predoselj do Kranja na avtobusu sem pred kratkim izgubil NALIVNO PERO. Prosim proti nagradi vrnili v oglasni oddelek 328 Našel sem moško KOLO. Dobi se: Kranj, Huje 2 329 FRIZERSKO - brivska pomočnica, zmožna samostojnega dela, dobi zaposlitev. Nastop službe po dogovoru. Tomin Majda, frizerstvo, šk. Loka 330 OPREMLJENO SOBO oddam dvema (mlajša solidna moška). Kranj, Britof 27 331 ŽENSKA, ki dela na dve izmeni, dobi stanovanje za pomoč na manjši kmetiji. Naslov v oglasnem oddelku 332 Ljubemu KRlZAJEVEMU ATU iz sv. Duha še mnogo zdravih in zadovoljnih let za njegov 90-življenjski praznik želi TRNOVCEVA DRUŽINA 356 Nujno iščem starejšo žensko za varstvo dveh otrok. APNO ŽGANO, HIDRIRANO IN CEMENT po industrijski ceni dobavljamo po želji na gradbišče. Dan in čas dobave določite sami. Plača se ob prevzemu. Koristniki kreditov dobite predračune. IT'/!,? Kranj -IV^JV Kooperacija Skladišče, Cesta JLA 1, nasproti kina Center Telefon 22-143 Kranj Kozjek Ado, Kidričeva 43, Kranj 355 OPREMLJENO SOBO oddam. Ponudbe poslati pod »Škofjeloška« 353 Sprejmem honorarno zaposlitev. Ponudbe poslati pod »Gospodinja« 354 Izgubil sem denarnico z dokumenti. Najditelja prosim, naj jo proti nagradi vr-. ne. 357 Takoj zaposlim kvalificiranega TORBARJA-ko in PRE-SIVALKO. Okršlar Janez, Torbarstvo, Kranj, Kebetova 6 358 Za večjo SOBO s posebnim vhodom ali enosobno stanovanje z odločbo v mestu dam visoko nagrado. Stanarino plačam takoj za več let na- prej. Skenderovič Aco, avto-prevoznik, Jesenice, C. 1. n"13" ja 25 293 DEKLE staro od 30—35 let, ki ima veselje do živali in. samostojnega gospodinjstva* se lahko takoj seznani s fantom, ki ima lep dom. Ponudbe poslati pod »DOM« 296 Prireditve GOSTIŠČE pri Jančetu va9 vabi v soboto na ZABAVO s plesom. Igra priznani TRIO FRENKI. Vabljeni! 359 GOSTILNA pri MILHARJU v Smartnem prireja v soboto, 27. 1. 1968, zvečer zabavo s plesom. Igra KVARTET STEGEN. Vabljeni! 360 Očiščene in zmrznjene morske ribe v prodajalnah IZVRŠNI ODBOR temeljne izobraževalne skupnosti RADOVLJICA razpisuje v smislu sklepa IO TIS Radovljica in 13. čl. statuta TIS Radovljica prosto delovno mesto vodje administracije izobraževalne skupnosti Pogoji- Kandidat mora biti vešč splošne administracije in knjigovodskih in računovodskih poslov. Imeti mora popolno srednje strokovno izobrazbo (ekonomska šola) in vsaj 10 let prakse v upravi. Prednost imajo prosilci iz kraja delovnega mesta. Osebni prejemki po pravilniku oz. dogovoru. Pismene prijave z ustrezno dokumentacijo pošljejo kandidati IO TIS Radovljica. Razpis velja 10 dni od objave. Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti uprave skupščfne občine Škofja Loka ponovno razpisuje prosti delovni mesti: 1. načelnika za družbene službe in občo upravo 2. načelnika oddelka za gospodarstvo Poleg splošnih pogojev se zahteva: 1. diplomirani pravnik in 6 let delovnih izkušenj v javni upravi 2. diplomirani ekonomist in 7 let delovnih izkušenj v javni upravi ali na sorodnem delovnem mestu v gospodarstvu Stanovanja ni na voljo. Prijave, kolkovane z 0,50 N din naj kandidati pošljejo z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjih službovanj razpisni komisiji v roku 15 dni od dneva objave razpisa. s poslovnimi enotami KRANJ JESENICE RADOVLJICA ŠKOFJA LOKA TRŽIČ PRIPRAVLJA ZA LETO 1968 NOVO VELIKO NAGRAD — ZA VLAGATELJE VEZANIH VLOG — ZA STANOVANJSKE VARČEVALCE Poleg tega je vsak varčevalec z vlogo najmanj 1000 N din zavarovan za primer nezgodne smrti oziroma trajne invalidnosti, če ima vlogo vezano na eno leto Varčevalec lahko dviga in polaga na hranilno knjižico pri vseh poštah v Sloveniji in vseh poslovnih bankah v Jugoslaviji HRANILNE VLOGE OBRESTUJEMO OD 6,25 »/o DO 8 % TUDI SREDSTVA NA DEVIZNIH RAČUNIH OBRESTUJEMO PO VIŠJI OBRESTNI MERI, IN SICER: 4 °/o v devizah in 2,25% v dinarjih Z VARČEVANJEM POMAGATE SEBI IN GOSPODARSTVU! Ob prerani smrti našega dragega moža in očeta Janeza Zabreta se zahvaljujemo zdravnikom, ki so ga skušali ohraniti pri življenju, vsem sosedom za nesebično pomoč v težkih dneh, vsem, ki so mu poklonili vence in cvetje in počastili njegov spomin in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gasilcem za častno spremstvo in poslovilne besede, g. župniku ter pevcem iz Kokrice za petje. Vsem, ki ste pokojniku in nam kakorkoli pomagali, nam ustno in pismeno izrazili sožalje ter sočustvovali z nami ob težki izgubi, ki nas je zadela, še enkrat naša iskrena hvala. Bobovk, 26.1.1968 Žalujoči žena in otroci \5 m T i KRANJ Elektrotehnično podjetje Kranj Gregorčičeva 3 5e Vam je odpovedal elektromotor, transformator, t V- ali radio aparat, pralni stroj, Dojler, štedilnik, sesalnik, hladilnik, oljna peč šili pisarniški stroj — obrnite se v KRANJ Če želite novo elektroinstalacijo ali obnoviti staro obrnite se v KRANJ Za kvalitetno vzdrževanje električnih naprav je treba dobrega strokovnjaka, zato se obrnite v KRANJ Če boste kupili kakršenkoli elektrogospodinj-iki, akustični aparat ali elektroinstalacijski material — kupite to v .— iT KRANJ, Ne iščite šušmarjev — obrnite se na strokovno podjetje — potrudili sc bomo, da našim naročnikom ugodimo. Zavarovalnica Sava Poslovna enota Kranj Zavarovalni zastopnik naslednjih območij VODOVODNI STOLP Ciril Zupančič, Kranj, Cesta Kokrškega odreda 4, informacije vsak dan od 14.—16. ure ZLATO POLJE Jože Rcnko, Kranj, Moša Pijade 3, telefon 22-392, uradne ure dopoldne od 8.—10. ure, popoldne od 14. do 17. ure PRIMSKOVO — PLANINA — ČIRČE Ferdo Herlec, Kranj, Cesta talcev 17/b, telefon 22-672, uradne ure dopoldne od 8.—10. ure, popoldne od 14.—17. ure. Sklepamo vse vrste zavarovanj in se priporočamo za poslovne stike, kakor tudi v Škodnem primeru, da se obračate na zastopnike za nasvete. 696^16681^0431 GLAS SPORT SOBOTA — 27. januarja 1968. Plavalka Zdenka Gašparac na pripravah v Kranju za olimpijske igre v Mehiki Navdušena sem nad bazenom in Kranjem Že nekaj dni se pod vodstvom trenerja profesorja Iva Ren-diča v Kranju pripravljajo plavalke in plavalci splitskega Mornarja. Med njimi trenira ti spojim partnerjem Dulovićem tudi naša najboljša plavalka Zdenka Gašparac. Izkoristili smo priliko in se z njo zadržali v krajšem pogovoru. »Priprave za letošnjo sezono so prilagojene samo enemu cilju — Mehiki. Priprave potekajo kot še nikoli, in upam, da se bo moja velika želja izpolnila.: Z vami trenira Ognjen Du-lović. Kakšne so koristi vajinega skupnega treninga? »Dulović je dober plavalec, in so treningi zato v dvoje mnogo bolj zanimivi. Kakšne rezultate pričakujete v letošnji sezoni? »Mislim, da bodo moji rekordi na 100 m hrbtno: 1.09,4 dn na 200 m hrbtno: 2.33,7 gotovo preseženi. « Na katerih prireditvah boste nastopili v zimski sezoni? »Moj orvi javni nastop ho Sankanje Uspeh Tržičanov V VVolfsbergu na Koroškem so v nedeljo nastopili na mednarodnem san-kaškem tekmovanju za pokal Lavvanttal tudi tr-žiški tekmovalci. Na 1700 metrov dolgi progi brez naravnih zavojev ja nastopilo 150 tekmovalk in tekmovalcev. REZULTATI Tržičanov: članice: Ovsenikova je bila druga, Tišlerjeva pa sedma. St. člani: drugi Česen, šesti Teran. Moto-cross Prve priprave Moto-cross komite pri AMD Tržič je v okviru priprav za dirko za svetovno prvenstvo v moto-crossu v kategoriji do 250 cem, ki bo 30. junija na znani moto-cross stezi v Podljubelju, pred dnevi organiziral posvetovanje s tržiškimi družbenopolitičnimi delavci ter predstavniki tovarn. Na posvetovanju so ugotovili, da so trenuLno največji problem iinančna sredstva. Do začetka dirke je namreč treba urediti še starLni prostor in podaljšati tekmovalno stezo za 500 metrov. -h na zimskem plavalnem prvenstvu Jugoslavije 1. aprila. Samo pet dni kasneje bom nastopila v Parizu na mednarodnem mitingu. Zadnje dni aprila pa imam predviden nastop v Bonnu.« V Parizu boste plavali proti najboljši plavalki Evrope Kiki Caron. Kaj mislite o tem dvoboju? »Caronova je z 1.07,9 prvakinja Evrope. V tem dvoboju nimam kaj izgubiti. Poraz bi bil normalen, seveda pa bi bila vesela, če bi zmagala.« Kako se počutite v Kranju? »Navdušena sem nad sprejemom, nad Kranjem in plavalnim bazenom Obiski v Smučanje Jesenice in Trzic Na zveznem taborniškem tekmovanju za šar-planinski pokal na Popovi šapki so nastopili tudi taborniki Jesenic in Tržiča. Jeseniški taborniki so zmagali v ekipnem smučarskem tekmovanju, Tr-žičani pa v sankaškem. REZULTATI — smučanje: st. taborniki — 1. Sta re, 2. Stojan, 3. čop (vsi Jesenice). Tabornice Marcnčič (Tržič), 2. 3. Tramšak (obe Jeseni ce). Ml. taborniki — 1 Martič (Tržič). SANKA NJE — ml. taborniki — f 1. Martič (Tržič), Ml. ta- t bornice — 1. Pančevska (Tetovo). Smučanje ekipno — 1. Jesenice, 2. Tržič, 3. Tetovo, sankanje ekipno — 1. Tržič, 2. Tetovo, 3. Jesenice. -h . OLU- f i (vsi i Puc, i Veleslalom Zmagal Novine V soboto je mladinski aktiv ZMS Gorenjske predilnice škofje Loke priredil tekmovanje v veleslalomu. Nastopilo je 28 tekmovalcev. Vsi, ki so tekmovanje uspešno končali so prejeli lepe nagrade. REZULTATI: člani — 1. Novine 0:29,3, 2. šnšteršič 0:34,1, 3. Ziherl 0:34,2. St. člani — 1. SvoFek 0:34,2, '2. Carman 0:35,2. članice: 1. Bernik 0:45,8, 2. Tiam-puš 0:49,9. -pp Planiki in Iskri so nepozabni. Prepričana sem, da nisem zadnjikrat v Kranju.« P. Didič Ponovna obsodba negativnih pojavov Zdenka Gašparac Nogometni klub Triglav Kranj obvešča vse prijatelje nogometa, da bo redni letni občni zbor kluba jutri, v nedel'o, 28. januarja v prostorih doma JNA. Nogometni klub V torek popoldne je bil na pobudo občinske konference SZDL sklican posvet zaradi razrešitve znane hokejske afere, ki je nastala zaradi štirih mladih hokejistov, ki so odklonili sodelovanje na tekmi za evropski pokal. Posvetovanja so se udeležili predsednik zveze za telesno kulturo Adolf Arigler, sekretar zveze drsalnih in kotalkarskih športov v Jugoslaviji dr. Jože Gogala, predsednik hokejske zveze Slovenije ing. Marjan Luxa, predstavnik republiške konference SZDL Niko Lukež, predstavnik republiškega sindikata Milan Pogačnik in predstavniki samoupravnih, športnih in političnih organizacij na Jesenicah. Namen posveta je bil v glavnem, da se razreši politična situacija, ki je nastala kot izbruh ogorčenja jeseniških športnih delavcev in celotne javnosti. Enostransko reševanje HZS in namerno prikrivanje dejstev ter niti najmanjša obtožba nemoralnega postopka omenjenih hokejistov je pripeljalo do posledic, ki so že presegle okvir reševanja med športnimi organizacijami. Športna javnost na Jesenicah upravičeno zahteva, da se obsedijo negativni pojavi v hokejskem športu in da se poiščejo krivci, ki rušijo nadaljnji razvoj amaterskega športa na Jesenicah. V šliriurni razpravi je bil ponovno nakazan problem in razložena dogajanja, ki so pripeljala do upravičenega stališča športnih delavcev na Jesenicah, da je bil postopek mladih hokejistov skrajno nemoralen in tuj pravemu športniku ter zato vreden vse obsodbe. Prav zaradi tega je toliko bolj nerazumljivo stališče HZS, ki problem obravnava le pravnoformalno in sc sklicuje le na veljavne pravilnike, ki so pa že zastareli. Ne obsoja pa samega primera* ki je lahko odločilen za nadaljnji razvoj športa na Jesenicah. Zaključek posveta je prinesel nekaj stališč, med katerimi je bilo prvo, da igralci Lado Jug, Roman Smolej, Rudi Hiti in Slavko Bcravs ne potujejo na olimpijado v Gre-noble ter da se namesto njih določi štiri druge igralce. Drugo milejše stališče, ki ga za prisotne ni bilo preveč sprejemljivo pa je. da sc ponovno prične postopek P1"' odkrivanju krivcev. Afera prehaja torej v zaključno fazo, končno besedo bo imel IO ZDKSJ. To pa bo tudi odločilno vplivalo na nadaljnji obstoj hokeja na Jesenicah. L. K. Avtoskikjoring v Skofji Loki Na 345 metrov dolgi snežni krožni stezi je v nedeljo, 21. januarja, Avto-moto društvo Skofja Loka in SK Transtu-risit priredil na telovadišču v Puštalu prvo tekmovanje v avtoskikjoringu. Vsak tekmovalni par je moral prevoziti pet krogov. Avtoskikjoring je pri nas nova športna disciplina. Tekmovalni par sestavljata voznik avtomobila in smučar. Pri tej disciplini se pokaže sposobnost šoferja in smučarja. REZULTATI: 1. Bogataj (audi) — J. Oman 3,14.8, poprečna hitrost 31,9 km "a uro, 2. Lampič — Poljane (fiat 750) 3,15,3, 3. Stanovnik — Ravnikar (fiat 600 ) 3,16,3. .'. Pokom Po končanem prvem delu občinskega prvenstva Kranja v namiznem tenisu. Naklo, Voglje I. in Voglje II. brez poraza Po dveh mesecih zanimivega tekmovanja je bil končan prvi del občinskega prvenstva Kranja v namiznem tenisu. Borbe v najkvalitetnejši skupini so bile zelo zanimive in kvalitetne. Naslov prvaka v prvem delu tekmovanja je zasluženo osvojila ekipa Nakla, ki ni izgubila nobenega srečanja. Sava, Triglav in Duplje imajo še možnosti za osvojitev prvega me sta. V drugem razredu je v vodstvu ekipa Vogelj, ki prav tako ni bila poražena. Tekmovanje v tretjem razredu je bilo manj kvalitetno. Veliko je bilo dvobojev, katere so nasprotniki predali brez borbe. V tem razredu niso ekipe tekmovanja vzele resno. Lestvica — I. razred Naklo Sava Triglav Duplje Zsbnica LIK PPK II. razred Vosi j c Naklo II Orchek Krvavec Besnica Trboje Duplje II Visoko Proleter III. razred: Voglje II Zabnica II Predoslje Olševek Proleter II 6 6 0 30:8 12 6 4 2 24:13 10 6 4 2 24:18 10 6 4 2 23:16 10 6 2 4 18:26 8 6 1 5 16:29 7 6 0 6 10:30 5 8 8 0 40:9 16 8 6 2 32:21 14 8 6 2 31:19 13 8 4 4 26:29 11 8 3 5 30:29 11 8 3 5 21:29 11 8 2 6 23:33 10 8 2 6 17:33 10 8 2 6 20:37 10 7 7 0 35:9 14 7 5 2 30:17 12 7 4 3 24:23 11 7 4 3 24:20 10 7 3 4 22:24 9 Orchek II Predoslje II Trboje II 7 3 4 20:26 8 7 1 6 10:30 6 7 1 6 15:31 6 p. Didlč Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) - Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. - T* lefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava Usta, ma-Iooglasna ln naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12,— N din. Cena posameznih številk 0.40 N din — Inozemstvo 40.00 N din. — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki Imajo 20«/, popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo.