Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov.
V.b.b.
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Franjo Ogris, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.
Letnik XIII.
Celovec, petek, 28. februar 1958
Štev. 9 (825)
Vsi na volišče
za strpnost, enakopravnost in sožitje v občini
V nedeljo bomo volili predstavnike občin za dobo 6 let. Pomembnosti teh volitev se zaveda čedalje širši krog prebivalstva. Skoraj sleherni volilni upravičenec v teh dneh presoja, kateremu izmed kandidatov in volilnih skupin bo oddal svoj glas in mu zaupal sodelovanje in soodločanje v upravi in gospodarstvu občine. Razgibanost ljudi za nedeljske volitve dosega v teh dneh svoj višek. Vse kaže, da se njihove pomembnosti še posebno zavedajo kandidati in agitatorji vseh strank in volilnih skupin.
Šest let je v današnjem tempu splošnega razvoja razmeroma dolga doba. Že dosedanji razvoj na teh področjih je pričel posegati v osnovne elemente življenja in stojimo pred novimi pogoji, ki bodo vplivali na nadaljnje življenje posameznika in skupnosti. To občutimo tembolj, ker nekoč tako počasni tempo gospodarskega in družbenega življenja prehaja v brzino avtomobila in letala. Evropa stoji pred odločitvijo za skupni evropski trg brez meja in carin v blagovnem prometu. Na področju trgovine, obrti in industrije, predvsem pa na področju kmetijstva stojijo vse gospodarske enote in združenja, koncem koncev pa sleherni delovni človek in družinski oče pred odločitvijo, kako bomo kos in v stanju obdržati in zboljšati svojo gospodarsko trdnost in svoj socialni položaj v pogojih, ki jih stavlja pred nas burni tempo razvoja v gospodarstvu, tehniki, znanosti in politiki.
Vemo in smo prepričani o tem, da so strpnost, enakopravnost in sožitje v miru osnovni temelji, na katerih bo v prihodnjih šestih letih edino mogoče uspešno graditi bodočnost ljudi v novih pogojih splošnega razvoja. Tc osnovne temelje je treba pričeti postavljati tudi v upravah občin kot osnovnih enotah demokratične državne uprave in — s pogledom v bodočnost — tudi družbenega življenja.
Strpnosti, enakopravnosti in mirnega sožitja pa so najbolj potrebne občine našega jezikovno mešanega ozemlja. Člen 7 državne pogodbe predvideva dosego teh osnovnih temeljev. Pri njihovem uresničenju, ki bo tudi stvar prihodnjih let, pa bodo imele prav občine in v nedeljo izvoljeni predstavniki občin zelo pomembno vlogo. Tega dejstva naj v teh dneh, dokler ne -bo oddal svoje glasovnice v volilno skrinjico, noben volilni upravičenec ne pozabi.
Skoraj po vseh naših občinah vabijo na oddajo glasov tudi volilne skupine in stranke, ki po svojih kandidatih izražajo, da hočejo biti v novih občinskih svetih poborniki za strpnost, enakopravnost in mirno sožitje, da hočejo na teh osnovnih temeljih graditi času in razvoju primerne pogoje za boljše življenje vseh občanov, za gospodarski in kulturni razmah, skratka za blaginjo občine in našega jezikovno mešanega ozemlja. Odveč je, da bi imensko naštevali liste in kandidate teh volilnih strank in skupin, kajti v vsaki občini so že znane in poznane. Združujejo po eni strani ljudi, ki so na svoji koži občutili težo, šikane in bridkost nacionalnega in socialnega hujskaštva in brezpravnosti, po drugi strani pa ljudi, ki so že spoznali, da je procvit in ploden razvoj v občini mogoč samo v strpnosti, enakopravnosti in sožitju ljudi obeh deželnih jezikov.
Te liste bodejo v oči stranke in volilne skupine, ki še živijo in nastopajo v duhu klavrne preteklosti, v duhu netenja nacionalne m socialne mržnje ter zapostavljanja in represalij nad ljudmi njim nasprotnega mišljenja. Kandidate teh strank in volilnih skupin tudi povsod poznamo, vseeno če pri teh volitvah nastopajo kot Osterrpichische Volkspar-tei, Freiheitliche Partei Osterreichs, Einheits-Uste, Arbeitsgemeinschaft, Heimattreue ali kakorkoli še. Njim gre v prvi vrsti za to, da z visoko donečimi obljubami, kakor n. pr. v Bistrici v Rožu, Škofičah in Logi vesi ali pa s tihimi grožnjami, kakor n. pr. v Pliberku, Svetni vesi in Bilčovsu, pridejo do svojega stolčka v občinski sobi, da bi spet lahko po stari navadi delali razdor med prebivalstvom tn se na ta račun osebno bogatili, občino pa pustili v nemar v gospodarskem, kakor tudi v kulturnem in socialnem pogledu. Od teh list ne veje duh strpnosti, enakopravnosti in so-
Arabski narodi na novi poti
Egiptovski predsednik Naser in sirski prazidemt Kuatli sta 1. februarja letos proglasila egiptovsko-silrsko federacijo. V skupni izjavi sta poudarila, da je ta federacija prvi korak k združitvi vsega arabskega sveta, ki je sit podložništva tujemu jarmu ter so arabski narodi začeli svoj pohod k svobodi. Vsem arabskim deželam je dana možnost, da se* pridružijo Egiptu in Siriji. Vest o federaciji Egipta in Sirije je V zahodnih deželah povzročila precejšno vznemirjenost in kot prvi protiukrep je bila dVa tedna po proglasitvil egiptovsko sirske federacije razglašena združitev dveh kraljevin Jordanije in Iraka. Ta združitev ima očitna namen zmanjšati moč sir-sko-egiptovske federacije.
Tri tedne po proglasitvi Združene arabske republike se je V plebiscitu, ki je bil pretekli petek v obeh deželah, sklepom obeh vladarjev skoraj enodušno pridružilo tudi ljudstvo itn izvolilo za skupnega predsednika Naserja. Za združitev Sirije in Egipta ter za izvolitev Naserja za predsednika se je v Egiptu izreklo' 99,99 odstotka, v Siriji pa 99,98 odstotka volivcev. S tem se je tudi uradno rodila nova Združena, ardbska republika, o čemer so takoj bili obveščeni vsi tuji diplomati V Kairu in Damasku. Združeno arabsko republiko so takoj priznale kot novo* državo Danska, ČSR, Švica, Belgija, Sovjetska zveza, Madžarska, Švedska in Japonska.
Ob uradni proglasitvi nove republike se je v Kairu zbralo ogromno navdušenih ljudi, ki so Vzklikali združitvi. V govoru, ki ga je imel Naser, je med drugim poudaril, da je enotnost orožje, s katerim se lahko skupno odgovori sovražniku, ki nasprotuje teij enotnosti.
Odločitev arabskih dežel je jasen odgovor na neizpolnjene obljube Zahoda glede arabske neodvisnosti. Zahod je imel v načrtu razdelitev Srednjega Vzhoda med velesile in pretirano podpiral Izrael, ki je V času napada na Egipt pokazal, kakšne težnje ima. Prav zaradi tega so bile arabske dežele prisiljene, da si v samoobram-
Na Dunaju so trenutno' v teku ra govori, pri katerih bodOi obravnavali Vsestranska vprašanja, ki zadevajo Avstrijo in Italija na eni ter Avstrijo in Jugoslavijo na drugi strani. Avstrijsko-italijanska pogajanja so se začela prejšnjo soboto in obsegajo poleg številnih gospodarskih in kulturnih vprašanj tudi problem Južne Tirolske. Posebno v zadnjem Vprašanju pričakuje Avstrija uspehe1, ki bi končnci razčistili in uredili položaj avstrijske manjšine V Italiji, kar bi bistveno prispevalo k zboljšanju odnosov med obema deželama, ki V zadnjem času niso bili Vedno najbolj zadovoljivi.
V torek pia so se na Dunaju prvič sestali predstavniki Avstrije in Jugoslavije, ki bodo izmenoma na Dunaju in v Beogradu obravnavali vrsto medsebojnih problemov zlasti gospodarskega in kulturnega značaja. Kakor je razvidnoi iz tiskovnih poročil, obsega dnevni red teh razgovorov 19 točk, pri katerih polaga Avstrija največjo pažnjo na gospodarska vprašanja v* zvezi z bivšo avstrijsko imo-vino V Jugoslaviji, ki jo je Jugoslavija V smislu avstrijske Državne pogodbe prevzela v svojo upravo.
bo ustvarijo primerne pogoje. In prav iz te samoobrambe se je rodila Naserjeva pobuda za združitev in nadaljnjo krepitev vsega arabskega sveta Doslej zatirani in zapostavljeni narodi so si izbrali svobodno pot. Združitev Egipta in Sirije pa je nedvomno samo začetek velikih zgodovinskih dogodkov na Srednjem vzhodu.
Vodja jugoslovanske delegacije pri razgovorih na Dunaju je — kakor smo že poročali — veleposlanik Dušan KvedeT, katerega je V ponedeljek sprejel tudi zunanji minister ing. Figi. Tega sprejema SO1 se udeležili tudi generalni sekretar zunanjega ministrstva Schoner, vodja avstrijske delegacije na dunajskih razgovorih, poslanik Haymerle!, avstrijski veleposlanik V Jugoslaviji Wodak ter jugoslovanski Veleposlanik V Avstriji prof. Zemljak.
V ponedeljek in torek je bival na, Dunaju tudi podpredsednik Zveznega izvršnega sveta FLRJ in državni sekretar za gospodarstvo Svetozar Vukmanovič, ki je vodil jugoslovansko) gospodarsko! delegacijo pri razgovorih nai Poljskem. Na Dunaju je bil gost jugoslovanskega veleposlanika: Zemljaka.
Odgovor na pritožbo na zveznega prezidenta
Na, pritožbo, ki sta jo Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni1 svet koroških Slovencev v zvezi z neodgovornimi izjavami obrambnega ministra Grafa na občnem, zboru koroške OVP V Celovcu naslovila na zveznega, prezidenta dr. Adolfa; Scharfa, je prišel iz urada zveznega prezidenta naslednji odgovor:
Državni tajnik dr. Kreisky o narodnih manjšinah
Razgovori na Dunaju
Ob začetku avstrijsko-italijanskih razgovorov, pri katerih bodo obravnavali tudi vprašanje avstrijske manjšine v Italiji, je objavil državni tajnik v zunanjem ministrstvu dr. Kreiskv zanimiv članek o Južni Tirolski, v katerem se je zavzel za zelo pozitivna načela manjšinske politike. Dr. Kredsky namreč pravi, da se je v zgodovini vedno izkazalo kot zgrešena politika, če se je jezikovni manjšini odrekalo izpolnitev upravičenih zahtev po večji avtonomiji, ker je taka politika ovira za mimo sožitje med večino in manjšino. Za.tO dr. Kredsky poudarja potrebo po pametnih pogajanjih, s katerimi bi bili odstranjeni šovinistični izpadi na obeh straneh ter bi bili ustvarjeni pogoji za sodelovanje, ki bi končno privedlo da tega, da bi melje med državami ne ločevale temveč združevale.
Take besede' odgovornega člana, zvezne vlade bi si Vsekakor morali zapisati za uho tudi tisti, ki hočejo z razpihovanjem šovinističnih strasti ter s stališča večine reševati manjšinska vprašanja, bodisi v Vprašanju Južnih Tirolcev, bodisi slovenske in hrVatske manjšine V Avstriji. Čeprav je bil članek dri Kreiskyja namenjen posebej vprašanju avstrijske: manjšine v Italiji, njegova iznešena stališča namreč v enaki meri veljajo tudi za reševanje
žitja niti ne duh gospodarskega, kulturnega in socialnega napredka v občini, te liste so nasprotno izraz grožnje obrambnega ministra Grafa na občnem zboru koroške OVP s ponovno izselitvijo vseh, ki niso njegovega mišljenja.
Garnitura takih ljudi v občinskem svetu v prihodnjih šestih letih ne sme imeti odločilne besede. Do odločilne besede pa ne bo prišla, če bo sleherni demokratično nastrojeni volivec dobil v teh dneh raztolmačen pomen nedelj-
manjšinskih vprašanj na splošno, kajti — kakor v tej zvezi poudarja »Slovenski poročevalec« — naravno je, da pošten politik ne more zagovarjati nekega načela samo tedaj, kadar gre za njegovo nacionalno1 manjšino V neki drugi državi, ne pa tudi tediaj, kol se postavlja Vprašanje reševanja manjšinskih problemov V njegovi državi.
Dvajset let bo letos od tega, ko> je 13. marca 1938 nacistična, Nemčija zasedla Avstrijo in jo vključila v takoi imenovani, tretji rajh. V zvezi s to obletnico je vodstvo avstrijske mladine prosilo zveznega kanclerja ing. Raaba, da bi se V parlamentu zavzel za, postavitev dostojnega spomenika V spomin na vse tiste, ki so padli v borbi za osvoboditev Avstrije, ter one, ki so zgubiHi življenje v zaporih in koncentracijskih taboriščih tretjega rajha.
Tako pobudo mladine je treba vsekakor pozdraviti1, zlasti še, koi prihaja v času, koi že spet Vedno bolj pogumno dvigajo glave tiste temne sile preteklosti, ki so naši državi že enkrat pomagale zadati smrtni udarec. Kaj drugega pomenijo številna vojaška srečanja, ob katerih pojejo slavo bivšim nacističnim generalom in SS-
skih volitev za življenje v občini in v tem delu države v prihodnjih šestih letih.
Lepe besede so premalo, odločilna je osebnost in značaj kandidatov. Oglejmo si jih še enkrat in presodimo, na kateri listi večina izmed njih jamči, da bo delala za strpnost, enakopravnost in sožitje v občini. Njim dajmo svoj glas, potem bomo lahko rekli, da smo vestno opravili svojo dolžnost do sebe in svojih otrok, do občine in skupnosti.
Vaše pismo z dne 4. februarja t. L, v katerem ste zavzeli stališče do govora, ki ga je imel gospod zvezni minister Graf v soboto, dne 25. januarja 1958 na občnem zboru OVP v Celovcu, je gospod zvezni prezident prejel. Po njegovem naročilu je bilo Vaše pisanje posredovano v pristojno nadaljnje ukrepanje uradu zveznega kanclerja.
cvskim zločincem in je značilno, da se takih srečanj udeležujejo tudi visoki predstavniki nove avstrijske vojske. In nastrojenost, ki je privedla do odstranitve spominskih plošč, ki so spominjale na protifašistično borbo za osvoboditev Avstrije, kaker kaže primer, ki se je dogodil na poslopju tirolskega deželnega zbora v Innsbrucku. Ali skrajno nekulturno pobalinstvo ob uprizoritvi Dnevnika Ane Frank v Linzu. Se posebej pa zločinska razstrelitev velikovškega spomenika, ki je spominjal na padle za svobodo v borbi proti fašizmu.
Takih in podobnih primerov je nebroj, ki vsi kažejo, da so še vedno na delu sile, ki bi spet rade obnovile in nadaljevale zločinsko nasilje nacističnega režima. Toliko bolj razveseljiva je vsaka pobuda, da bi se zlasti ob 20-letnici zasedbe Avstrije dostojno spomnili vseh junakov, ki so žrtvovali svoja življenja v borbi proti fašističnemu nasilju za svobodo in demokracijo.
Ministrski svet je na svoji torkovi seji sklenil, dla bodlo za 20-letnico zasedbe Avstrije po Nemčiji odkrili na Dunaju spominsko ploščo v spomin na tiste Avstrijce, ki so postali žrtev nacističnega režima.
Žrtve fašizma so vredne dostojnega spomenika
Zadušljivo ozračje
Malokateri Večji kraj na južnem Koroškem životari že vsa povojna leta v tako zadušljivem gospodarskem in kulturnem mrtvilu kakor obmejni Pliberk. Pravzaprav se temu ni treba kdovekaj čuditi. Slej ko prej imajo v tem mestecu odločilno besedo pri upravljanju občinskih in drugih javnih zadev predstavniki tistih krogov v deželi, ki že desetletja v vseh ozirih načrtno zapostavljajo naše kraje in preprečujejo prebivalstvu, da bi ujelo korak z razvojem in napredkom drugih pokrajin in predelov naše dežele in države.
Pliberk je eden izmed onih vedno bolj redkih krajev našega ozemlja, kjer ves povojni čas gospodarijo OVP-jevski župani. Vendar se tudi v tem malem mestecu brez vsake Večje industrijske dejavnosti, kjer se šopori še Vse preveč zastarelega purgarskega samozadovoljstva, od volitev do volitev vedhot bolj krepijo tudi napredne in demokratične socialistične moči, ki pa Vse doslej še niso uspele V taki meri prodreti, da bi mogle temeljito prezračiti zadušljivo klimo v mestni občinski upravi in na stežaj odpreti vrata naprednejšim tokovom sodobnega gospodarskega, kulturnega in socialnega življenja in razvoja.
Med Pliberčani obeh jezikov zadnjei čase vedno bolj narašča nezadovoljstvo zlasti s sedanjim OVP-jeVskim županom Metni tzem, čigar vloga v nacistični dobi je znana daleč naokoli po' Vsej Podjuni pa tudi v sosedni Mežiški dolini onstran državne meje Vse do Dravograda. Marsikdo V Pliberku mu očita samovoljo in pristransko ravnanje v odnosu do občanov, ki nilso njegovi politični pristaši. Pravijo, da se tudi zelo rad baha in postavlja s svojimi zvezami do Dunaja in da se mu marsikdo, ki je kakorkoli odvisen od njegovega: zadržanja, boji javno' nasprotovati alil se mu zameriti, da bi se, izognil morebitnim nevšečnostim.
Kakor slišimo, je verjetno kot zunanji izraz nezadovoljstva s, takimi razmerami nastala V vrstah pliberških meščanskih krogov samih neka nevtralna gospodarska struja, ld se hoče pri bližnjih občinskih volitvah poleg treh dosedanjih političnih strank potegovati za glasove volivcev. To omenjamo v zvezi z značilnim, z demokracijo nič kaj sorodnim dejstvom, da je Met-nitz skušal preprečiti kandidaturo te meščanske skupine s tem, da je kot vodja občinske volilne komisije odklonil sicer šele zadnji dan a vendarle pravočasno vloženo kandidatno listo, kar je nato brez sleherne navedbe razlogov in brez vsake utemeljitve storila tudi še občinska volilna komisija pod njegovim predsedstvom. Šele deželna volilna oblast v Celovcu je uradno razveljavila ta ukrep pliberške občinske volilne komisije, ker je bil očitno protipostaven.
Koroška DVP šteje seve pliberškega žganjarja in fabrikanta likerjev Metnitza kljub njegovi vlogi V nacistični dobi za enega izmed svojih strankarskih stebrov V Podjuni in ga jasno tudi pri teh občinskih volitvah spet ponuja za župana. Vendar pa dobršen del Pliberčanov zelo dvomi, da bi mogel biti prav on najprimernejši za to funkcijo, ki zahteva V prvi vrsti nepristransko in demokratično prizadevanje za koristi vsega prebivalstva brez razlike strankarske pripadnosti ali jezikovnega porekla in se ne sklada s samovoljo in preziranjem ali vsaj nepoznavanjem zakonov, kot ju je pokazal te dni sedanji pliberški župan V vlogi predsednika občinske volilne komisije.
Naši bralci V Pliberku in Vsej daljnji okolici so svoj čas z velikim zanimanjem spremljali tiskovni proces v Metnitzevi tožbi proti odgovornemu uredniku Slovenskega Vestnika zaradi »razžaljenja časti« v zvezi z opisom dogodkov na Komlju jeseni leta 1944. Prav gotovo bi jih zanimalo, zakaj je Metnitz po osmih letih procesiranja predlanskega julija čisto na tihem umaknil svojo tožbo proti našemu listu. Mar so že izpovedi prič, ki so v tisti mračni dobi nacističnega nasilja same sodoživ-ljale krvave dbgodke na Komlju, zadostovale, da je ta plemeniti gospod že kar sredi procesa pozabil na svojo »razžaljeno čast« in raje sploh ni počakal, da bi se videla, V čigavo sramoto bi se bila ta zanimiva pravda iztekla.
Značilnoi je, da bo na našem, ozemlju te dni prav Pliberk osrečen z obiskom vojnega ministra Grafa kot govornika na OVP-jevskem Volilnem zborovanju, Res, Metnitzeve zveze do Dunaja še funkcioni-

Važno za občinske volitve
Za občinske volitve, ki bodo, V nedelj oi, dne 2. marca, navajamo še enkrat najvažnejše predpise:
Volilni listki ali glasovnice
V kolikor še nimate glasovnice tiste stranke ali volilne skupnosti, kateri nameravate dati svoj glas, si jo oskrbite pravočasno. Glasovnica je veljavna, če je 14 do, 16 cm dolga in 9 V2 do 11 V2 cm široka. Na njej mora biti napisano, ime samo ene volilne stranke ali vsaj ime enega izmed kandidatov dotične stranke. Glasovnica je lahko tiskana ali pisana s strojem ali pa z roko na mehkem belkastem papirju.
Na dan volitev
Volitil sme samo, kdor je vpisan v volilnem imeniku. Vsak volilni upravičenec ima samo en glas, voliti pa sme samo na volišču tistega kraja, kjer je vpisan V volilni imenik. Na drugih Voliščih je mogoče voliti samo z volilnimi izkaznicami (Wahlkarte), ki jo na pravočasno zahtevo (vsaj 3 dni pred dnevom volitev) izstavi občitna, kjer ima dotični stalno bivališče. Toda tudi ta izkaznica omogoča oddajo glasu le V dotični občini sami.
Za, volitve si oskrbite potrebno osebno izkaznico, s katera se pri volilni komisiji lahko izkažete. Po zakonu se mora namreč vsak volivec legitimirati, preden odda svoj glas. Kot izkaznice veljajo potni list, šoferska izkaznica, lovska karta, pa tudi rojstni ali poročni list ter druge, ne velja pa svoječasna identitetska izkaznica (I-Ausweis). Poiščite borna ustrezajoče do-
kumente, če jih pa nimate, si jih pravočasno preskrbite ter jih ne pozabite vzeti seboj na volišče1.
Pazite tudi na volilni čas, ki je v posameznih občinah različno' določen ter razviden iz razglasnih desk vsake občine. Volite v predpisanem času, najboljše pa je, da svojo volilno pravico in dolžnost izpolnite že V prvih volilnih urah. Vplivajte v tem smislu tudi na svojega soseda, da, ne bo kateri koli glas, po nepotrebnem zapravljen, in zgubljen.
Vsak volilni upravičenec mora osebno voliti, zato' je treba pravočasno pre»krbeti za prevoz oseb, ki ilz katerega koli vzroka ne morejo sami na volišče.
Oddaja glasovnic
Ko ste se pred volilno komisijo legitimirali, vam bodo dali v roko prazno, kuverto, v katero potem v posebej v ta namen pripravljeni Volilni celici Vtaknete svojo glasovnico. Če ob prihodu na; volišče še nimate glasovnice, zahtevajte od volilne komisije prazen listek, na katerega potem v volilni celici napišete ime ali vsaj enega kandidata tiste volilne, stranke, kateri nameravate dati svoj glas.
V kuverto smete vtakniti le eno samo glasovnico. Če sta v kuverti dve glasovnici, ki se glasita na dve različni stranki, sta obe neveljavni. Le, v primeru, da se obe glasita na eno in isto stranko, se obe skupaj smatrata za 1 veljavni glas.
Zapomnimo si vse to in se zavedajmo, da bomo tudi s svojim glasom soodločali o tem, kdo in kako bo v naslednjih šestih letih vodil občinsko politiko!
Dunajski pomladanski velesejem od 9. do 16. marca 1958
Dunajski velesejem zavzema peto mesto med Vsemi tovrstnimi gospodarskimi prireditvami na svetu, kar je za malo državo, kakor je Avstrija, gotovo zelo častno,. Največja gospodarska prireditev V Avstriji nosi izrazit mednarodni značaj, predvsem tudi zaradi tega ker je Dunaj po svoji geografski legi ugoden za srečanje interesentov iz Vzhoda in Zahoda. Letos bo na pomladanskem Velesejmu zastopanih 1931 inozemskih podjetij iz 20 držav. Avstrija sama bo zastopana z 2608 tvrdkami iz Dunaja in zveznih dežel, med temi z dvajsetimi iz Koroške.
Velesejem bo spet reprezentativen prikaz zmogljivosti domačega in tujega gospodarstva,, vseh novosti in napredka na najrazličnejših področjih tehnike, trgovine, obrtii, kmetijstva in vseh drugih prizadevanj v sodobnem svetu.
Po dveletnem odmoru bo letos spet mednarodna avtomobilska razstava, ki bo brez dvoma vzbujala zanimanje interesentov iz vsega sveta. Poleg zadnjih modelov vseh tip osebnih avtomobilov bodo pokarali tudi motoma kolesa, rolerje in mopede, tovorna vozila in nadomestne dele motornih Vozil. Mednarodna avtomobilska razstava bo V novi hali, ki obsega nad 10.000 kvadratnih metrov prostornine. Šestinšestdeset avtopodjetij bo zastopanih s 181 ti-
pami. Razstava bo obiskovalcem nudila obsežno in učinkovito, sliko o sedanji višini tehnike motornih Vozil, ki vodi v dobo popolne motorizacije.
Obsežna in poučna bo med drugim tudi kmetijska razstava. V svojem programu zajema posebne razstave, kakor prikaz o, zboljšanju agrarne konstrukcije s, komasacijo, dalje avstrijski sejem semenja, razstavo živine za pitanje, razstavo in predvajanje kmetijskih strojev ter poskuš-njo vin. Vsaka posebna razstava ima namen, da predoči kmetijstvu nove delovne metode, kil morejo koristiti večji zmogljivosti in boljši donosnosti kmetijskega gospodarstva. Razstava o komasaciji, ki je prva te vrste, bo predočila prednosti obdelovanja zloženih zemljišč v primeri z razkosanimi, majhnimi in ozkimi parcelami, ki so pogosta zelo daleč narazen.
V ostalem bo razstavljen na dunajskem pomladanskem Velesejmu ogromen in bogat sortiment Vseh najrazličnejših izdelkov in blaga, proizvodov človeškega uma in dlani na naj višji stopnji današnjega napredka in razvoja. Nad pol milijona ljudi, kakor z gotovostjo računajo, bo dunajski pomladanski velesejem obiskalo teT bo na velesejmskem prizorišču srečanje najrazličnejših narodnosti iz, vseh delov sveta.
Tržni izgledi za meso in mleko
V svojem tržnem pregledu za kmetijske pridelke zaključuje avstrijski inštitut za proučevanje gospodarskega razvoja, da je avstrijsko, kmetijstvo v letu 1957 doseglo za klavno živino razmeroma ugodne cene. V letu 1958 je vendar pričakovati visoko ponudbo klavnih prašičev, ki bo pritisnila na ceno predvsem še zato, ker ni pričakovati, da bi se potrošnja mesa še znatno povečala. V celoti je pričakovati, da bo letošnja ponudba klavnih prašičev za
200.000	komadov Večja od lanske. Do tega povečanja, kil znaša 12 °/n lanskei ponudbe, bo prišlo predvsem v času od marca do maja in od oktobra, do decembra.
Kmetijske zbornice so kmetovalce že pozvale, naj zakoljejo čim več prašičev za dom in jih konservirajo v zasebnih ali skupnih zmrzoValnicah. Za, zmanjšanje
rajo. Za konserviranje zadušljivega ozračja je morda spet potrebno, izreči nekaj groženj proti našemu ljudstvu. Prej ali slej pa bodo tudi na tem osamljenem otočku OVP-jevskega in nacističnega gospodovanja z rastjo napredne socialistične misli zapihale sveže sape strpnosti, napredka in demokratičnega duha.
uvoza prašičev je malo' izgledov, kajti težko bo V tej smeri trgovinske pogodbe z drugimi državami! bistveno spremeniti. Tudi na znatnejši izvoz ni preveč računati, ker ponujene cene ne zadovoljujejo.
S tem v zvezi načenja inštitut vprašanje: Več mesa ali več mleka? To, vprašanje je upravičeno, ker V zadnjih letih krmna površina in proizvodnja krme naraščata. Zboljšanje cene mleka je privedlo do tega, da je kmetijstvo povečalo' proizvodnjo mleka; iln, pričelo opuščati vzrejo in pitanje mladih bikov in volov. Ta sprememba proizvodnje smeri v govedoreji je po eni strani glavni vzrok tako imenovane »poplave z mlekom«, po drugi pa pomanjkanju ponudbe mladih VoloV v' pitoVne obrate.
Kakor vse kaže, bo, pametno, da kmetje spet preidejo' na, vzrejo in pitanje mlade goveje živine, ker je za njo v sosednih državah, predvsem v Italiji in Nemčiji, precejšnje povpraševanje in so tudi cene ugodne. Nadaljnje večanje števila molznic ni priporočljivo,, ker so mleko in mlečni izdelki le malo zanimiv izvozni artikel, domači trg pa je z njimii nasičen.
Pariz. — Francoski ministri gospodarskih resorov so začeli veliko nacionalno, kampanjo za povečanje izvoza, s čimer naj bi se umaknili nevarnosti, da bi morala Francija že konec tega leta prositi pril svojih zaveznikih za nova dolarska posojila za izpraznjeno držav-noi blagajnoi. Francijo ogromno stane stalna vojna porti alžirskim rodoljubom, ki se borijo proti kolonialnemu izkoriščanju in za svobodo.
Ottawa. — Poleg množične brezposelnosti v Združenih državah Amerike, ki je dosegla že 4,5 milijona brezposelnih, je val brezposelnosti zajel tudi Kanado, kjer je po gospodarski krizi leta 1930 to zimo rekordno število brezposelnih. Po uradnih podatkih je bilo pretekli mesec v Kanadi 520.000 brezposelnih ali 8,9 odstotka skupnega števila vseh delavcev.
London. —- Britanski laburistični poslanec Alfred Robens je izjavil, da bodo laburisti, ko bodo prišli na oblast, ponovno nacionalizirali železarsko in jeklarsko industrijo ter cestni promet. Dejal je, da je splošno lastništvo nad jeklarsko in železarsko industrijo življenjskega pomena za Veliko Britanijo. Alfred Robens je bil v bivši laburistični vladi minister za gorivo in energetiko.
Moskva. — Centralni komite Komunistične partije Sovjetske zveze je pozval Vse volivce, naj na volitvah za Vrhovni sovjet 16. marca glasujejo za kandidate enotnega bloka komunistov in nekomunistov. V pozivu je rečeno, da bo Komunistična partija Vztrajno krepila sovjetsko državo, razvijala socialistično demokracij o, gospodarstvo, znanost in, kulturo. Kot glavno gospodarsko nalogo Sovjetske zveze omenja pripravljenost, d!a bo dosegla in prehitela najbolj razvite kapitalistične države v proizvodnji na osebo.
Bonn. — Prvikrat, odkar je začela za-hodnonemška industrija, delati z vso zmogljivostjo, soi v nekaterih podjetjih v industriji jekla in premoga uVedli omejitve V proizvodnji. Proizvodnjo sta med drugimi omejila tudi koncerna »Mannesman« in »Fenix Reinrohr«, največja proizvajalca jekla v Zahodni Nemčiji, ki bosta V svojih posameznih podjetjih in obratih skrajšala delovni čas in ukinila nedeljske izmene. Te omejitve so potrebne zaradi zmanjšanega izvoza, in sezonskih omejitev gradbenih del.
Ženeva. — ZDA, Velika Britanija in Verjetno SZ so edine dežele, ki bodo v septembru na drugi konferenci o uporabi atomske energije v1 miroljubne namene predložile potrebno dokumentacijo o razvoju vede na tem področju. Britanska in ameriška vlada, sta že sporočili, da bosta gradivo poslali. Kot kaže, bodo sovjetski znanstveniki poročali o napredku na področju jedrskih spojitev. Konferenca boi V Ženevi, predsedoval ji bol francoski znanstvenik Perrin.
Pariz. — Glavnil tajnik, Atlantskega pakta Spaak je izjavil, da jei poljski načrt o breza to mskem pasu V Srednji Evropi za organizacijo nesprejemljiv, ker bi se pol njem francoske in britanske čete morale umakniti z nemškega ozemlja in ker bi to pomenilo prvo obdobje za nevtralizacijo vse Evrope. Razen tega bil, se ZDA morale praktično umakniti iz Evrope.
Maroko. — Maroški zunanji minister Balafrej je obtožil Francijo, ker njenoi letalstvo podpira španske čete v borbi proti maroškemu osvobodilnemu gibanju na, območju Ifnija, v Južnem Maroku in v Sahari. Posebna komisija bo zbrala dokazno. gradivo o tem nedovoljenem dejanju Pariza, da bi! vlada lahko storila vse potrebno ter zaščitila maroške interese.
Pariz. — Francoske oblasti so doslej vrgle v ječoi 13 mladeničev, ker nočejo služiti v francoski vojski v protest proti temu, da je vrhovni poveljnik kopenskih sil centralne Evrope bivši nacistični general Hans Speidel. Mladeniči svoj protest podkrepljajo z dejstvom, da so nacisti njihove očete postrelili ali jih odpeljali v taborišča, kjer so umrli.

Primorski pisatalj Jože Pahor je obhajal sedemdesetletnico
Letošnji izseljenski teden bo v Sarajevu
Izseljenske matice Jugoslavije že zdaj pripravljajo letošnji izseljenski teden, ki bo v dneh od 10. do 13. julija v Sarajevu, glavnem mestu LR Bosne in Hercegovine. V okviru tega tedna bedo pripravili številne prireditve in nastope, ki bodo združevali jugoslovanskei izseljence iz vseh dežel sveta.
Posebna privlačnost ob izseljenskem tednu pa bodo vsekakor izleti po Jugoslaviji, kakršne planira vsaka izseljenska matica posebej. Programi teh izletov bc>-do sestavljeni tako, d!a se bodo izletniki, ki bodo ob tej priložnosti obiskali svojo staro domovino, lahko kar najbolje seznanili s prirodnimi lepotami Jugoslavije, z. njenimi kultumo-zgodovinskimi spomeniki ter z novimi gradnjami njihovega starega kraja.
Izlet, ki ga pripravlja Slovenska izseljenska matica, bo trajal od! 9. do 20. julija ter bo obsegal obisk naslednjih glavnih krajev: Ljubljana, Beograd, Sarajevo, Dubrovnik, Split, Plitvička jezera, Dolenjske Toplice. V Sarajevu bodo imeli izletniki možnost, da se udeležijo tamkajšnjih prireditev V okviru izseljenskega tedna, v Dubrovniku pa si bodo ogledali predstavo v okviru dubrovniškega festivala. Stroški tega 12-dheVnega potovanja znašajo 117 dolarjev oziroma, protivrednost tega zneska v drugih valutah.
Tudi Hrvatska izseljenska matica, Izseljenska matica Srbije ter Izseljenska matica Makedonije so pripravile za svoje člane podobne izlete in so v določene stroške potovanja vključeni prevoz, hrana in prenočišča V najboljših hotelih, dalje stroški izletov, ogledov kultumo-zgcdo-vinskih spomenikov in ustanov, gradenj in prirodnih lepot.
Pevci in plesalci iz Čileja so gostovali v Celovcu
Pretekli petek je bilo v celovškem Domu glasbe uspešno gostovanje pevcev in plesalcev nemškega rodu iz Čileja. Pevci in. plesalci! soi gledalcem, ki so se tega koncerta udeležili V obilnem številu, posredovali kulturno dejavnost nemških izseljencev, ki so si pred desetletji našli v Čileju novoi domovino, postali tu njeni državljani, a kljub temu še obdržali v pesmi ih. plesu stike s svojo starot domovino, obenem pa se popolnoma tudi vživeli v novo okolje, se navzeli nove pesmi in novih plesov. To je jasno prišlo dot izraza v teku pestrega umetniškega večera. Pevci so pod spretnim vodstvom dirigenta Arturja Junge zapeli nemške in čilenske narodne pesmi, kil so bile za celovško publiko praVa posebnost. Plesalci in pevci so koncertirali V umetniško dovršeni obliki ter s svojim izvajanjem jasno dokazali, da so tudi pri sestavi programa bili nepristranski in upoštevali v enaki meri tako nemške kakor tudi čilenske pesmi. Občinstvo je program spremljalo z velikim zanimanjem ter pevce nagrajevalo z navdušenimi odobravanji.
V četrtek preteklega tedna je obhajal sedemdesetletnico rojstva plodoviti slovenski pisatelj iz Primorske Jože Pahor, ki se je kot učitelj in šolnik Vseskozi udejstvoval v javnem življenju in bil zaveden Slovenec tudi v najhujših dneh fašističnega nasilja nad Slovenci. Pisatelj pa je bil tudi vseskozi predan borec za delavske pravice', kar je dalo svojstven pečat Vsemu njegovemu literarnemu ustvarjanju.
Jože Pahor je napisal štiri romane, od katerih prvi je izšel leta 1923 pod naslovom »Medvladje«. V tem romanu pisatelj obravnava razmerje na Primorskem med prvo svetovno Vojno in po njej. Pahorjev roman »Serenissima« je pred vojno izhajal v Ljubljanskem zvonu, pred štirimi leti pa je V Sloveniji izšel kot knjiga. Snov za ta roman pisatelj zajema, iz zgodovine beneških Slovencev, v njem pa je pisatelj razodel tudi svoje poglede proti fašizmu. Zelo uspešen je Pahorjev roman »Matija Gorjan«, v katerem obravnava zgodovinske dogodke iz znanega, slovenskega kmečkega upora na Primorskem leta 1515. Ta roman je izdala Slovenska Matica, po
vojni pa je ponovno izšel V Trstu. »Pot desetega brata« je življenjepisni roman v katerem Jože Pahor opisuje življenjsko pot slovenskega pisatelja Josipa Jurčiča. Za mladino je Jože Pahor napisal roman »Otrok črnega rodu« v katerem opisuje življenje proletarskega, delavskega otroka.
Uspehe je Pahor doživel tudi s svojimi dramskimi deli. Socialni problem obravnava v drami »Viničarji«. Dogodke iz narodnoosvobodilne borbe opisuje v dramii »Čas je dozorel«. Sodobno tematiko o odnosih v tovarni, v kateri se zaostruje spopad med ostanki kapitalistične in nove miselnosti pa obravnava v povojni drami »Semena v kamenju«, ki je bila prvič uprizorjena leta 1954.
Pahor ie sestavil tudi prvi dve čitanki za Slovenska Primorje. Razen tega pisatelj Pahor tudi sodeluje s krajšimi prispevki v različnih slovenskih literarnih revijah, koledarjih in mladinskih listih. Jože Pahor, kil je vseskozi znan kot napreden književnik, še danes ni odložil peresa, marveč še dela in ustvarja ter bogati slovensko književnost. Njegova dela si lahko naročite v naši knjigarni »Naša knjiga«.
Prvi mednarodni festival znanstvenih in tehničnih filmov
Danes bodo na prvem mednarodnem festivalu znanstvenih in tehničnih filjnov, ki se je pred enim tednom začel v Ljubljani, podelili trem najboljšim domačim in trem najboljšim tujim filmom »Teslovo nagrado« v zlatu, srebru in bronu, trije najboljši tehnični filmi pa bodo dobili nagrado »Boris Kidrič«, prav tako v zlatu, srebru in bronu.
Na tem mednarodnem festivalu je sodelovalo 14 držav: Anglija Češkoslovaška, Francija, Italija, Japonska, Jugoslavija', Kitajska, Madžarska, Mehika, Nizozemska, Poljska, Romunija, Sovjetska zveza in Vzhodna Nemčija. Posebna žirilja je izmed 260 prijavljenih filmov izbrala 23 filmov, ki so jih skozi ves teden predvajali na posebni festivalni turneji po Vsej Jugoslaviji. Ker je za te filme veliko zanitmanje, se je vodstvo festivala odločilo, da se bo turneja nadaljevala tudi po festivalu in si bodo v naslednjih meseci)} festivalne filme lahko ogledali še po vseh večjih mestih in industrijskih središčih po vsej državi.
MED NOVIMI KNJIGAMI
ODLOŽENA MASKA je naslov druge zbirke pesmi mladega, slovenskega pesnika in humorista Dušana, Mevlje, katerega poznajo tudi naši bralci, saj smo V našem listu objavili že Več njegovih stvari. Kakor V večini njegovih dosedanjih del, prevladuje tudi v tej zbirki pesmi zelo močan satirično-groteskni izraz. Mevlja je že v predvojni dobi začel sodelovati v slovenskih revijah, po vojni pa najdemo njegovo ime skoraj V vseh slovenskih periodičnih publikacijah. Knjiga. »Odložena maska« je izšla pri založbi »Obzorja« v Mariboru, kjer se avtor udejstvuje tudi kot gledališki igralec.
DVA BREGOVA se naziva prva leposlovna knjiga Katje Spurcve, ki je izšla pri založbi Lipa v Kopru. V knjigi je zbranih enajst črtile, ki vsei go Vere o odnosih med moškim, in žensko, o njegovi neutešeni sli in nestanovitnosti in slabotnosti, pa o njeni Večno živi ljubezni in žrtvovanju, o sreči in trpljenju, pa spet o razumevanju in odpuščanju, ki premagata željo po nezvestobi in maščevanju. Vse te drobne, nežne slike so pomaknjene v orientalsko okolje, kar daje knjigi še posebno privlačnost.
VRABČJE MOŠTVO avstrijskega pisatelja Karla Brucknerja, ki ga v slovenskem prevodu doslej še nismo imeli, je izdala Mladinska knjiga V Ljubljani. Knjiga, pripoveduje o predmestnih otrocih, čisto preprostih otrocih z ulice, ki se morajo trdo prebijati skozi življenje in jim je največja strast igrati nogomet, naivečja, žal neizpolnjena, želja pa imeti lastno žogo iz pravega usnja. Skušajo jo- dobiti za Vsako ceno, prislužiti si jo z delom, Vendar so njihove usluge tako skromno plačane, žoga pa tako draga. V želji, da dosežejo
svoj cilj, s-koro zaidejo v kremplje tatinske družbe, toda poštenje jim je končno dragocenejše od še tako lepe žoge. To je povest, ki jo bodo z navdušenjem brali naši otroci.
MIKLAVŽ BREUGNON je najpopularnejše delo velikega poznavalca človeške duše in glasbe Romaina Rollanda, to je ena tis,tih knjig, ki ne razočarajo niti tedaj, če Veliko pričakujemo od njih. V literaturi je mnogo prikupnih oseb, vendar je Breugnon ena najprikupnejših, zato dobi bralec posebna simpatijo do njega in njegovih dogodivščin. V tej Rcllandovi knjigi je zbranih toliko prikupnih odlik, kakor le v redkokateri drugi, zato ni čuda, če je to delo tako priljubljeno pri neštetih ljudeh po svetu. Ko je izšla knjiga leta 1946 pri Slovenskem knjižnem zavo-
du, je bila v najkrajšem času razprodana, zdaj pa jo je Cankarjeva založba v Ljubljani! vključila v zbirko Nova ljudska knjižnica.
KAVARNA IVANA NEPOMUKA je slovenski naslov romana »MirotVorci« pisatelja Ivana Dončeviča, ki je leta 1956 prejel zanj nagrado Zveze književnikov Jugoslavije. To je življenje provincialnega mesteca, z neštetimi majhnimi intrigami in z neštetimi majhnimi ljudmi, med katerimi sta glavna junaka gostilničar Ivan Nepomuk Kuhar, lastnik »Velike kavarne«, ter Frank Weiner, Hitlerjev vohun, ki je s Kuharjem skupaj služil v cesarskokra-ljevski avstrijski armadi. Roman je izšel pri Državni založbi Slovenije, z njim pa se je slovenskemu bralcu predstavil nov pisatelj iz sosednje republike.
Vse slovenske knjige, časopise in revije lahko naročite v knjigarni »Naša knjiga« v Celovcu, Wulfengasse 15.
Skrb za izobrazbo mladine
V Jugoslaviji, kjer je bilo v pretekli dobi veliko ljudi nepismenih, se je po ljudski revoluciji in z zmago nad okupatorji in domačimi izdajalci, ki niso poznali nič drugega kot izkoriščanje delovnega človeka, stanje začelo izboljšavah. Ljudska oblast je začela z gradnjo novih šol, prirejati različne tečaje ipd. Največjega pomena pa je bilo načrtno razširjevanje šolskega omrežja, s čimer je bila dana osnova za načrtno izobrazbo. Močno se je dvignila število učencev po vsej državi.
Po uradnih podatkih obiskuje V letošnjem šolskem letu srednje in osnovne šole V Jugoslaviji skupno 2,569.589 učencev. Skupno imajo v Jugoslaviji 15.521 osnovnih in srednjih šol. Od tega je osnovnih šol 14.088 z okrog 2,250.000 učenci. Giimnazij je 293 in jih obiskuje nekaj nad 123.000 dijakov. Precej imajo
srednjih strokovnih šol in sicer 303, ki jih obiskuje okrog 112.000 dijakov. V Sloveniji imajo 84 gimnazij in jih obiskuje 33.943 dijakov ih 29 srednjih šol s 7.952 gojenci.
Jugoslovanski kandidati za Nobelovo nagrado
Jugoslovansko Društvo književnikov je predlagalo švedski Akademiji kot kandidata za letošnjo Nobelovo nagrado za literaturo dva književnika, in sicer Iva Andriča in Miroslava Krležo. Ivo Andric je znan tudi v tujini po več prevodih. Nemški publiki je na primer poznan po prevodih romanov »Most čez Drino« in »Travniška kronika«. Krleža pa je v nemških prevodih poznan po romanu »Vrnitev Filipa; Latinoviča« in; po uspešni drami »V agoniji«.
Usoda knjige v Ameriki
V decembrski številki obzornika The Atlantic je Alfred A. Knopf, eden izmed najuglednejših ameriških založnikov, objavil zanimiv in pomemben članek o potih in usodi knjige pri ameriškem čitatelju. Knopf je skoroi petdeset let svojega, življenja prebil za pultom v knjigami iri na vodilnih mestih v založbi in je brez dvoma poklican, da govori o teh stvareh. Njegova izvajanja se nanašajo kajpada na ameriške razmere, zatoi bi se evropski bralec njegovega članka lahko tešil, češ da so razmere tostran velike luže vendarle drugačne. Pri vsem tem pa človek ne more utajiti občutka, da je marsikateri izmed obravnavanih pojavov lasten tudi evropskemu kulturnemu krogu, zlasti na zahodu.
Žepna izdaja, zlastil pa, knjiga izbora (skrajšana izdaja znanih romanov — strip ji je nekakšen predhodnik), knjižni klub — to so stvari, ki so na evropskem, knjižnem trgu doslej še skoraj neznane. Težavam na ameriškem trgu pa je po Knopfo-vem mnenju največ krivo dejstvo, da ljudje, ki imajo opravka s knjigo — pisatelji, založniki, prodajalci! — občinstva ne morejo več pripraviti d;o spoštovanja pred
knjigo. Tudi drugi tožijo o tem, da listi in magazini tako okupirajo ameriškega bralca, da se knjigi ne utegne več posvetiti. Čez glavo zaposleni! ljudje ne najdejo več časa, ki je potreben, da človek sam presodi; vrednost neke knjige in se odloči, ali jo bo vzel, ali ne. Drugi morajo izbirati zanj in mu ob ugodnih pogojih nuditi, kar so izbrali. Tu prihaja knjižni klub do besede. DVa orjaka na tem področju tako rekoč odločata o usodi pisatelja, založnika, knjige in bralca: Book-of-the-Month-Club in Readers Digest Book Club. Ameriška trgovska podjetnost rada otepa, s krilatico, da je »kupec kralj«, ampak založnik je v resnici mnogo predaleč od bralca, da bi mogel sproti ugotavljati spremembe v njegovem, okusu in potrebah. Vrhu tega je reklama za knjigo najbolj kočljitva vrsta reklame v trgovskem svetu. V trgovini s, tekstilnim blagom je prav lahko ugotoviti, da je nekaj volna, nekaj pa bombaž. Knjigarnar je prisiljen, da bo o vsaki plaži, ki mu leži na polici, trdil, da je dobra knjiga. Ampak dandanes, V času, ko vladajo »bestsellerji« in ko* se človek — najbrž ne samo v Ameriki1 —
zmerom bolj odtujuje duhovnim potrebam, je tudi dejstvo, da je neka knjiga! resnično dobra, še zmerom premalo, da bi šla v denar. Tu so potrebne že takšne reklamne oznake, kakor je »kolosalno« in, pa »su-perkolosalno«, da najde knjiga, par tisoč bralcev. Tudi zahodna Evropa, je še zmerom; na boljšem ko Amerika.
Če pa knjigotržec s pomočjo svoje propagandne mreže nazadnje knjigo že obesi kupcu, nastane vprašanje, kaj bo zdaj. Kaj knjiga doseže pri njem,? Ali vzbudi v njem poželjenje, da bo drugič sam, prišel iskat novega branja, ali pa je kar na slepo enkrat za Vselej potešen? Izkušnje, ki so jih ameriški založniki zbrali V teh letih po' vojni, še ne dopuščajo, da bi se O' tem delali končni zaključki. Eno pa je gotovo: televizija se je v tem času uveljavila kot resno nevaren konkurent knjižnega trga. Knopf na koncu, svoje razprave prikazuje malo sentimentalno, ampak brez dvoma značilna sličico, ki se odigrava zimskega večera v holu. nekega ameriškega hotela.
V odprtem kaminu gori premog, natakar Kitajec, ki se brez, šuma premika po prostoru, skrbi, da ogenj ne pojame. Potem eden izmed gostov vstane, peresa, starega fotelja zaškripljejo, dvokrilna vrata, ki
dTŽijo v dvoranico s, televizijskim aparatom, se odpro in spet udarijo skupaj. Na lepem so se domislili vsi gostje, vstajajo drug za! drugim in odhajajo. Dvoranica je urejena kot intimna; koncertna dvorana s stoli v vrstah. Tu so se zbrali pred belim platnom aparata, ki jim V kratki, zgoščeni, dramatizirani obliki prikazuje vsebino znamenitega; romana, ki je pred kratkim izšel. Hol je ostal prazen in pust, samo mlado dekle je obsedelo s- knjigo v roki pod! lučjo. Predvajanje na televiziji kajpada ne more; nuditi vsega tankega, intimnega bogastva, ki je bilo morda V romanu. Ampak gledanje takšne uprizoritve od človeka ne zahteva nikakršnega duševnega napora.
Od bralca pa lepa, resnično dobra knjiga zahteva mnogokaj, predvsem pa, da se zbere in poglobi. Da, umetnitkovo delo, če naj V družbi pride do Veljave, zahteva poglobljenega bralca. In založnik je navezan na umetnika, Pameten založnik, tako zaključuje Knopf, ne bo bralca žrtvoval »konzumentem«. Kakor v vsaki umetnosti, tako tudi v svetu knjige velja staro načelo, da mu mora biti ostvarjanje intimnih odnosov med pisateljem in bralcem eden poglavitnih namenov.
Štev. 9 (825)


Bela
OVP se je naše odločitve, da gremo na volitve z listo »Volilna skupnost kmetov in delavcev občine Bele« silno ustrašila. Drugače ne bi bilo mogoče, da bi se v" agitaciji za glasove pojavila z letakom v obeh jezikih. 2e dejstvo, da se DVP za svoje umazano početje naenkrat poslužuje tudi slovenske besede, ko drugače njeni duhovni očetje — razni kapelški gospodje in koristolovci — govorijo o nas vednoi samo z najostudnejšimi nemškimi besedami, jasno kaže, da tej stranki nikakor ne gre za dobrobit in napredek naše občine in naših zelo zaostalih hribovskih naselij.
DVP hoče našo, V členu 7 državne pogodbe zajamčeno enakopravnost zadušiti z grožnjami ponovne izselitve. Njej nobeden volivec, ki sta mu pri srcu strpnost, enakopravnost in mimo sožitje vsega prebivalstva, ne more dati svojega glasu. Končno je imela DVP že doslej časa dovolj, da bi v naši občini uresničila vse, kar sedaj v svojem »programu« navaja.
'O	Ip
Vtr ua£\ 7.aiux)\
Občina Blato pri Pliberku
Pred štirimi leti smo v naši občini izvolili za župana Mirka Kumra, kmeta p. d. Crčeja. Vso njegovo dosedanjo delovno dobo smo z njegovim županstvom lahko zadovoljni. Pod njegovim vodstvom se je občinsko poslovanje razvijalo ugodno, čeprav so nekateri pesimisti drugače mislili.
Pod Črčejevim županstvom ni imela občina nobene škode, pač pa smo lahko opazovali velike koristi. Prepričati smo se mogli, da se je naš župan marljivo prizadeval za blaginjo občine ter našel razumevanje in je mnogo dosegel pri nadrejenih oblasteh, kakor pri okrajnem glavarstvu ali pri deželni’ vladi. Zaradi tega je bilo mogoče, da se je V teh štirih letih mnogo gradilo v občini. Na Komlju je mogel prevzeti ključe nove šole, pri Bož-
Obeinske volitve naj bodo protest
proti zapostavljenosti naših ljudi in krajev
• • ••
proti hujskanju in grožnjam OV P in FPO za enakopravnost ter gospodarski in kulturni napredek
Če doslej tega ni naredila, potem tudi V bodoče ne bo.
To Vemo vsi in tega naj nihče ne pozabi, ko sedaj izbira glasovnico za nedeljske volitve. Prav ter sebi, svoji družini, soseščini in celotni občini v korist bo volil tisti, ki bo v nedeljo oddal v Volilno skrinjico glasovnico z napisom »Volilna skupnost kmetov in delavcev občine Bele — Wahlgemeinschaft der Bauem und Arbeiter der Gemeinde Vellach«.
jem grobu pa se s sredstvi deželne vlade gradi in zida novo šolslcoi poslopje. 2e v jeseni smo mogli praznovati »pušeljc« nove zgradbe.
V tem času smo tudi občinski urad preselili v nove ustrezajoče prostore v lastni hiši V Pliberku. Urejuje se v tej hiši tudi stanovanje za občinskega tajnika. Občinska hiša bo vzdrževalne stroške lahko sama krila.
Za strojno’ postajo (Maschinenhof) v
Cirkovčah je občina zgradila dom, ki ima prostora še za več strojev. Nabavili so dve motorni brizgalni za gašenje ognja in s pomočjo občine zgradili štiri Vodne bazene. S sodelovanjem vaščanov in občinskega, odbora smo zboljšali občinske poti in ceste, da povsod lahko vozijo tudi z avtomobili. Občina je podprla tudi gradnjo mostov čez potok Bistrica. Trije mostovi so že dogotovljeni, za enega v Ncm-či vesi pa je gradivo tudi že pripravljeno.
Kar tiče uradovanja, posluje župan z vsako stranko’ brez razlike, kakor ga nagovori, s slovensko govorečo slovensko, z nemško govorečo pa nemško. V občini vlada nepristransko' poslovanje za vse enako. Občina je obnovila tudi kažipote, in silcer V obeh jezikih, kakor je bilo v občini že od nekdaj. To je nekatere, po-udarjamo, da res le nekatere nacionalne prenapeteže, ki ne morejo trpeti v javnosti slovenske besede, bodlo v oči ter so nekatere kažipote poškodovali. Poškodoi-vane table je občina pustila spet popraviti.
V občinskem odboru podpirajo župana odborniki Trampuš, Domej in Riedl ter sodelujeta tudil socialistična odbornika Sme-tanig in Hanin. Z odborniki od DVP je bilo včasih težje doseči soglasje, v glavnem pa je Vendar vedno zmagala razsodnost.
Z občinsko upravo smo torej zadovoljni, zato smo postavili stare kandidate in bomo spet volili »Skupno listo kmetov in delavcev« z županom Kumrom na čelu. Hočemo in želimo, da ostane v občilnski upravi tudi nadalje zadovoljivo stanje, kjer bodo ravnali z vsakim enakopravno in se bo pravica delila nepristransko.
Obiski in spomini
j
Nedavno tega sem obiskal nekatere slovenske družine V okolici Železne Kaple.
V	nekaj vrsticah bi rad na kratko povedal vso trpljenja polno domačo zgodovino teh družin, ki so jo doživljale, kakor mnogo dTugih, V času nacističnega nasilja. Neizrečeno bol in krvave žrtve so dopri-našale, toda junaško in v zavesti, da je šlo za velike cilje. Strašnih dogodkov in dragocenih žrtev ne smemo pozabiti nikoli, temveč jih moramo vedno in vedno spet predočevati, jih posredovati tudi mlajši generaciji in znancem kot trajno svarilo, da se časi takšnega nasilja ne povrnejo več.
Kakor vedno V tem času, je bila tudi tokrat zaledenela strma pot, kdi vodi od Kri-štanove žage k Podpesniku. Vstopil sem
V	Vežo Podpesnikove hiše in zaslišal Veselo žgolenje mladega otroškega živžava. Ko sem potrkal, je utihnilo in vstopil sem. Nudila se mi je živa in pestra slika: Pod-pesnikova mati Barbara Pečnik, stara sedemdeset let, v krogu svojih vnukov. Kar šest jih je bilo. Najmlajši ji je sedel na krilu, drugi je tičal za hrbtom, tretji ji je sedle! ob nogah, ostali pa so sedeli pri veliki kmečki mizi pri domači malici.
»Kako je kaj, mama?« sem pozdravil, nakar je mati odgovorila: »Saj vidiš, malo sem za pestunjo' in dolgčas mi ni«. In vsa srečna je pokazala po otrokih. »Škoda, da Lukija ni doma, je moral po opravkih v Kaplo, mlada pa kuha južino« je pristavila. Ko je omenila Lukija, sem opa-
zil, da se ji je tresel glas. Oba sva pomolčala in se zamislila. Spomnil sem se, koliko težkih žrtev je Podpesnikova družina doprinesla V borbi proti nacističnemu nasilju. V družini so bili trije sinovi partizani. Johi in Franči sta padla, gospodar Rok pa je končal v koncentracijskem taborišču Dachau. Ostal je samo še Luki, ki danes gospodari na Podpesnikovem.
Podpesnikova mati je morala prestati bridke srčne muke ob izgubi treh sinov. Kako pravi mladi partizanski pesnik Kajuh:
Sini moji, sini’ moji zlati, vas bom še gladila po laseh?
Če ne vrne nobeden se od treh, sini moji, moji trije fantje zlati, žalostna boi, a ponosna vaša mati.
Hudo preizkušeni materi celijo danes boleče rane njeni vnuki, ki jih ima sedemnajst, kakor mi je z velikim Veseljem pravila. Sedemnajst zdravih, živahnih in pristnih samorastnikov, ki so veselje in bodočnost Podpesnikove matere.
Pol ure hoda od Podpesnika proti Železni! Kapli sem se oglasil V majhni čedni hišici, ki je med vojno, ko smo hodili tod mimo kot borci za svobodo1, še ni bilo. Z lastnimi rokami in marljivostjo’ sta jo tik ob belski cesti postavila Štegarjev Foltii in Podpesnikova Cilka. V tej, nad Vse prijetni hišici, se ti razvedri čelo, če bi bilo še tako mračna od vsakdanjih skrbi. To je sončna družina, ki ne pozna mrkosti. Oba, Folti in Cilka, imata za se-
boj prav tako hude preizkušnje. Poročila sta se pred vojno, Cilka je bila še doma, moža pa so nasilno mobilizirali v nemško vojsko. Spomladi 1944 pa je šel v partizane ter se vse do konca nacistične strahovlade boril kot junak. Kaj vse je storil in prestal kot partizan, bi bilo preobširno opisovati, to bi bila lahko snov za drug
Kotmara ves
Zadnje tedne smo več ljudi iz našega kraja spremili k zadnjemu počitku. Dne 26. januarja smo pokopali Marijo Kropfič, p. d. Lavnikovo v Šmarjeti. Teden dni na-vrh pa Janeza Hedenika, p-. d. Kopajna, tudi iz Šmarjete. Domači pevci so mu zapeli! ganljive žalostinkei v slovo. Nekaj dni potem se je spet odprl nov grob, v katerega smo položili Alojzijo Kropfič, LavnikoVo kmetico v Šmarjeti. Njej pa je sledila Ana Mandl, p. d. Halekarca v Reki. Vsi umrli, ki so dokončali svoj tok življenja,, naj si v miru spočijejo v domači zemlji. Svoje življenjske naloge so izpolnili z marljivim in poštenim delom in ohranili jih bomo v lepem spominu. Žalujočim svojcem pa izrekamo naše srčno sožalje. —
Dne 7. februarja je naša Požarna hramba volila novega poveljnika in namestnika. Za komandanta so izvolili dosedanjega namestnika Tomaža Zablatnika, mizarskega mojstra v Trabesinjah, za, namestnika pa Valentina Šaleja, tolarskega mojstra V Kotmari vesi. Ob tej priložnosti bi radi pripomnili, da bi bilo želeti, če bi se odpravila nekatera trenja in nasprotstva, ki motijo složno: sodelovanje med člani. —
Dva naša kmeta pa sta se morala podati V bolnišnico. Fric Prosekar, p. d. Boštjan je zbolel na slepiču, Kristijan Perkonig, p. d. Pavlin v Kotmari vesi, pa si je pri padcu polomil rebra.
Celovec
Tiskovni urad celovškega magistrata, ki ga vodi referent g. Schneider, zelo marljivo pošilja poročila o različnih dogajanjih v deželnem glavnem mestu. Zaradi prostornine moremo prinašati! podatke le v izvlečkih, iz katerih pa je tudi razvidno gibanje dogodkov V mestu, v katerem so pri zadnjem ljudskem štetju zapisali okoli 63 000 prebivalcev.
Mestni matični urad je meseca januarja zaznamoval med celovškimi domačini tri smrtne primere več kakor rojstev. V matičnem uradu Vpisano število rojstev je seve mnogo višje, ker se v porodnišnici deželne bolnišnice rodi veliko otrok, katerih starši niso celovški domačini!. Teh otrok samoumevno ne morejo vpisati kot prirastek celovškega prebivalstva. V januarju na primer je bilo v Celovcu 87 rojstev domačinov, 118 pa iz drugih krajev. Umrlo pa je v istem časovnem razdobju
Vsi na volišče volite liste in kandidate
strpnosti in enakopravnosti gospodarskega in kulturnega napredka
Pečnik Valentin v krogu svojcev. Doma je iz ŠtegarjeVe družine, ki je dala 7 partizanov. — V desnem kotu zgoraj Pečnik Barbara, pd. Podpesnikova mati. Imela je tri sinove v partizanih,- dva sta padla, moža pa so ji ubili v taborišču Dachau.
sestavek. To pot omenim samo to, da je Folti doma iz družine v Beli, ki je dala nič manj kot sedem partizanov. Vsi od te hiše so doprinesli svoje najboljše k zmagi, brat Mihi pa je padel po krivdi izdajstva. Pod-pesnikov Luki! in Štegar sta partizanska invalida.
Stopil sem na obisk še k Barbari Zupanc, ki živi sedaj v Remšeniku, kamor se je naselila iz Obirske, ko je ostala sama. Iz domačega grabna se je preselila k sorodnikom. Štiri otroke je imela, tri sinove in hčerko. Sedaj je ostala sama. Dva otroka, sin in hčerka, sta umrla mučeni-ške smrti dne 29. aprila 1943 pod roko rablja, ki je na ukaz krvaVO'-krute obsodbe zamahnil s sekiro in jima odsekal glavi. Drugi sin pa je padel kot partizan v Rožu. Težko si je predstavljati veličino trpljenja itn žrtve, ki jo je morala prestati mati Barbara Zupanc. Z mučenjem pa tudi njej in njenemu možu niso prizanesli, vlačili in trpinčili so ju v koncentracijskih taboriščih dolga tri leta.
S tem sem skušal opisati tri primere, tri utrinke iz zgodovine naših družin, ki je prepolna nepozabnih dogodkov iz naše polpretekle najtežje dobe. Spomine, trpljenje in junaški odpor našega ljudstva moramo zapisovati, da burna doživetja otme-mo pozabljivosti. Morda soi nekateri mnenja, da takšna dejavnost nil važna, toda to' je zmotno. Zbirati moramo drobce junaških dejanj in doprinešenih žrtev naših družin, da ohranimo spomin na najtežjo, toda tudi najbolj slavno dobo našega težko preizkušenega ljudstva. In obiskujmo takšne družine, pogovarjaj mo se z njimi, skupno obujajmo spomine in videli) bomo, da nam bodo hvaležne.
90 domačinov, 43 pa iz drugih krajev.
Obrtna oblast celovškega magistrata je bila meseca januarja precej zaposlena. Skupno je podelila 42 novih obrtnih dovoljenj, 32 pa jih je izbrisala. Nadalje je odobrila 4 podružnice, 6 razširitev obrti ter dvoje najemniških razmerij. Potrdila je dva obrata vdov, sedem nastavitev poslovodij ter izbris enega poslovodje, dve preložitvi obratnih prostorov, izbris dveh podružnic in eno prostominsko prodajo. V šestih primerih je spregledala dokaz o sposobnosti, v štirih pa je podelila licence ter dovolila pet obratnih naprav. Izstavila je 6 izkaznic za trgovske potnike in dovolila eno obrtnoi omejitev.
Celovška poklicna požarna hramba je bila meseca januarja dvanajstkrat alarmirana, med tem šestkrat k požarom. V dveh primerih je šlo za dimniške požare, v treh primerih za male požare, v enem pa je sodelovala pri sosednih hrambah. V dveh primerih je nastopila pri reševalnih akcijah, dvakrat pa so imeli opravka s slepim alarmom. Škoda, ki so jo V Celovcu povzročili požari, cenijo na okoli 88.000 šilingov, škodo pa, ki jo je poklicna požarna bramba mogla, preprečiti, na okoli
110.000	šilingov.
Petek, 28. februar: Roman Sobo a, 1. marec: Albin Nedelja, 2. marec: Karel Ponedeljek, 3, marec: Kunigunda Torek, 4. marec: Kazimir Sreda, 5. marec: Evzebij Četrtek, 6. marec: Perp..in Fel.
Pestro in zanimive
Skrivnostni „Jeti”, prebivalec azijskega velegorja
ka, je prišel do zaključka, da to bitje res obstoja in da gre za bitje med opico in človekom, katerega živčni sistem je prav gotovo zelo razvit.
Sovjetski biolog Urudsom je pred tedni izjavil v moskovskem radiu, da bodo sovjetski znanstveniki skušali ujeti »Jetija«, da bi pojasnili njegovo skrivnost V okviru mednarodnega geofizičnega leta. V ta namen bodo poslali v Pamir poleg znanstvenih odprav, ki tam že delujejo, tudi druge odprave, ki bodo imele nalogo' podrobno raziskati gorato področje, kjer je prof. Pronin v lanskem avgustu videl snežnega človeka.
Podvodni »poljedelci”
»Seveda je res,« je dejal doktor Chene-vee, direktor študijskega centra za podvodna raziskovanja, »da postajajo kontinenti vedno bolj siromašni. Toda gladina morja je večja od zemeljske suhe površine in v morju so vse snovi, ki jih potrebuje človeški organizem. Obdelujmo morje!«
Podvodno poljedelstvo' je torej poklic bodočnosti. Francija na primer že računa s tem, da ji sčasoma ne bo treba Več kupovati na tisoče ton sena za živino v tujini. Konje in govedo bodo krmili s posušenimi algami! Znani kemik in inženir Reess je tudi res že z uspehom krmil sestradane konje z rdečimi algami.
Danes poznamo kruh iz alg in plankto-nove juhe. V Sovjetski zvezi so iz »algi-na«, ki ga najdemo v morju V obliki nekakšnega rjavega testa, napravili učinkovito zdravilo proti črevesnim boleznim. V Ameriki so iz iste snovi izdelali zdravilo proti tvorom. Profesor Gesset je v Franciji delal z algami uspešne poizkuse pri transfuziji krvi. In še bi lahko naštevali razne stvari, ki so jih že dobili iz algina: sladkor, pivo, vino, plastične mase ipd.
Toda algina je malo' in prav zaradi tega je poklic podvodnega poljedelca tako
Kaj meni človeštvo o možnosti nove vojne?
Iz glavnega mesta Nepala, Katmanda, tudi boročajo o podobni ekspediciji pod vodstvom bogatega lastnika petrolejskih vrelcev v Texasu, Thoma Slicka, ki bo skušal ujeti snežnega človeka. V ekspediciji bo tudi filmski operator, da bi to skrivnostno bitje posnel na filmski trak in eventuelno posnel tudi njegove glasove.
Omenimo naj še, da se je po izjavah Pronina, snežni človek, ki ga je on srečal, zatekel v ledeniške jame, kipa so za človeka težko dostopne in zatoi ni bilo mo'-goče itil za njim. Kakšen bo uspeh omenjenih dveh ekspedicij, pa bomo ob priliki še poročali.	«
važen. Profesor Chenevee pravi, da bi alge lahko uspevale tudi v globini 5 metrov, kar bi kultiviranje zelo poenostavilo. Presadil je alge iz globine 30 metrov bliže vodni: gladini in so lepo uspevale.
Kako resno gledajo nekatere države na možnost podvodnega poljedelstva, dokazuje Oddelek za podvodna raziskovanja pri francoski mornarici, ki mrzlično išče naraščaj. Vsak francoski rekrut lahko1 odsluži svoj Vojaški rek kot potapljač. Tovarne komaj krijejo potrebe po' podvodni opremi. Zahtevajo' jo celo v Ameriki, Japonski, Izraelu in celo v Siamu.
1800 kilometrov pod ledom
Ameriška atomska podmornica »Nauti-lus«, se je pred kratkim vrnila z nenavadnega potovanja. Ne da bi prišla na morsko' površino je plula 1800 km pod arktičnim ledom. Kaj takega si lahko privoščijo res samo podmornice, ki so preskrbljene z atomsko energijo. Potovanje »Nautilusa« pod ledom je velikega znanstvenega pomena za, proučevanje podvodnih struj, odstotkov soli V morju na arktičnem področju in podvodnih profilov ledenih bregov.
Ko je šla angleška odprava maja 1953 na Mount Everest v Himalaji, se je med drugim mnogo govorilo in pisalo tudi o skrivnostnem snežnem človeku, ki so ga domačini in člani ekspedicij baje videli na nepristopnih bregovih visoko v gorovju. Pravzaprav pa je bil obstoj omenjenega čudnega bitja javljen že leta 1951/52 v zvezi z ekspedicijo Eriča Shiptona, ki je pripravila zmago na Mount Everestom. Bile so objavljene tudi nekatere fotografije, ki pa niso mnogo povedale. Shipton sam je izjavil, da je videl stopinje snežnega človeka, ki ga domačini v Nepalu imenujejo »Jeti«, v višini 4900 metrov.
O tem je pisal tudi moskovski list »Kcm-somolskaja Pravda« in omenja, da je prof. Pronin, član sovjetske ekspedicije na pogorje Pamir, ki je sestavni del Himalajskega pogorja, dne 10. avgusta lani srečal takega »snežnega človeka«. Pronin je dejal, da je opazoval snežnega človeka 8 do 10 minut. Prvi hip je mislil, da gre za medveda. Hodil je po dveh nogah, bil je nekoliko pripognjen. njegovo telo pa je bilo pokrito z gosto sivkasto dlako. Pozneje ga je videl še enkrat, toda takrat mu je izginil hitro izpred oči, verjetno v neko votlino.
Ob vznožju ledenika Fedčenko na tem področju, je tudi več kirgiških vasi. Pronin dodaja, da so mu tudi prebivalci teh vasi izjavili, da na, področju ledenika živi čudno bitje, ki je- podobno človeku, da je že večkrat ukradel to ali ono stvar tamkajšnjim domačinom ter jo odnesel v skalnate Vrhove. Nekoč je skrivnostno izginil pnevmatični čoln, ki ga je uporabljala Proninova odprava. Našli so' ga pet kilometrov daleč.
Pisatelj Jean Marques-Riviere je tudi pisal o snežnem človeku. V nekem svojem spisu pravi1, da je že okrog 1950 izvedel od romarjev V Bhutanu, ki soi se vračali od nekega gorskega svetišča, O' obstoju snežnega človeka. Baje so se z neko skupino »Jetijev« celo spopadli in pustili ner kaj mrtvih. Pripovedovali so tudi o nekih obredih snežnih ljudi, ki so jih skrivaj opazovali. Na neki ledeni ploščadi je bilo kakih deset »Jetijev«, ki so se v sklenjenem krogu vrteli sem in tja ob ritmu instrumentov podobnih zamorskim bobnam tam-tam. Ti romarjil so dejali, da so ti snežni možje, ki so jih oni videli, mnogo višji kot običajno in da dosežejo od tri do tri in pol metra višine, da so goli, pokriti z rdečkasto dlako, v obraz pa da nekoliko spominjajo na opice. Dejali so tudi, da je izraz njihovega obraza nekoliko' melanholičen. Baje so jih slišali tudi govoriti in da je njihova govorica podobna človeški.
n sovjetske geografske družbe prof. Korolev, ki je dolgo časa živel v Srednji Aziji in raziskoval področje visokega gorovja v zvezi z obstojem snežnega člover
Večina človeštva nei veruje v možnost nove svetovne vojne, temveč je prepričana, da bosta Vzhod in Zahod našla pot do pomiritve. Doi tega prepričanja je prišel zahodnonemški inštitut za raziskovanje javnega mnenja »Emnid«, ko je preiskal mnenje prebivalcev dvanajstih svetovnih velemest. V Kopenhagenu je izrazilo 73 odstotkov vseh Vprašanjih prepričanje, da bo prišlo do sproščenja napetosti med Vzhodom in Zahodom. V Londonu in na Dunaju je izrazilo to prepričanje 64 odstotkov vprašanjih, v New Delhiju,
Berlinu in Stockholmu 58 odstotkov, v Parizu 57 odstotkov, v Torontu 54 odstotkov, v Helsinkih pa 51 odstotkov vseh vprašanih.
Večina vprašanih oseb je izjavila, da bi bilo za svetovni mir zelo potrebna in koristno, če bi se Eisenhower ih. Hruščev sestala. Prav tako je bila Večina za to, da bi ZDA umaknile svoje sile iz Zahodne Nemčije, obenem pa naj bi Sovjetska zveza umaknila svoje čete iz Vzhodne Nemčije.
Napovedi sovjetskih znanstvenikov
Sovjetski znanstveniki napovedujejo, da bomo že v prihodnjih desetih letih vozili pod vodo z atomskimi čezmorskimi ladjami; da bomo spali le dve uri na dan; da bomo podaljšali življenje za 20 let; da bomo odkrili nove kemične prvine, s katerimi bo moč prehraniti kar 30 milijard ljudi; da bomo prodrli 20 kilometrov v notranjost zemlje in odkrili novo kovino, ki bo neprimerno odpornejša kot železo, kovino, ki jo bomo uporabljali V obliki! zelo tankih lističev.
Uspešno presajanje zob
Dvema ameriškima zobozdravnikoma je uspelo presaditi zobe, o čemer je poročal tudi članek v ameriški reviji dentistov.
Oba zdravnika, Chester Fong ih Gordon Agnew, sta zaposlena v zobotehničnem institutu kalifornijske univerze. Neki deklici sta. izpulila zob, ki je šele pričel rasti in ga presadila za dve mesti naprej, namesto šestega, ki je manjkal. Presajeni zob, ki je bil šele v procesu rasti, sel je neverjetno dobro razraste! v praznini če-ljustnice. Po osmih mesecih so korenine toliko zrasle, da se je zob popolnoma utrdil na tem mestu in zraste!. Ta uspeh ameriških dentistov dokazuje, da je v določenih primerih presaditev zoba možna.
Šah pospešuje znanost
Ameriški senator Clifford Čase sprejema zadnje čase številna pisma od svojih volivcev, ki mu svetujejo, naj se zavzame za to, da postane šah obvezen predmet na vseh šolah. Takole je napisal eden od volivcev: »Rusi radi! in mnogo igrajo šah in glejte, prvi so prodrli v vesolje. Šah razvija možgane in pospešuje voljo za znanost.«
Senator se strinja s predlogom svojih volivcev in je takoj začel poučevati v kraljevski igri. Zdaj je izavil: »Dečko se intelektualno naglo razvija in me je v kratkem času, odkar se uči šaha, že Večkrat premagal.«
Senator bo na podlagi te izkušnje predlagal, da se pouk šaha uvede v vseh osnovnih in srednjih šolah.
Vam je znano, da ...
. — je belih ljudi na svetu Vsega skupaj
1.200,000.000? Vseh ljudi na svetu pa je sedaj že nad dve in pol milijarde.
—	so med dresiranimi sloni v cirkusu vedno le samice, ker se samcev ne da ukrotiti?
—	imajo sloni samo šest zob. To pomeni: poleg dveh oklov še štiri kočnike?
—	je najvišji vulkan v Evropi Etna, ki je 3260 m visok?
—	je največja prekooceanska ladja Queen Elisabeth, ki je dolga čez 300 metrov in široka 36 m in ima čez 83.000 BRT.
». S. Fiatui
0*>
DRUGA KNJIGA	POVEST DAVNIH DEDOV
60
Azbad je komaj vidno obrnil oči pod trepalnicami, da bi razbral vtis te novice na obrazu Teodore.
Ona ni obrnila pogleda od sfinge. Z belimi, prozornimi prsti je zatrepetala po naslonu in rekla:
»Lažeš! Grk ni tako nespameten! Ne verjamem.«
»Na sveto Trojico, prefekt Rustik iz To-Pera ga je videl, kako se je pogreznil z ladja vred v morje!«
Teodora še ni okrenila glave.
»Tedaj je poblaznel!«
»Prekletstvo Kajnovo ga je tiralo v smrt!«
»Naj se zame maščuje Lucifer! Sicer ne voš ničesar?«
»Našel sem Ireno!«
Carica je vztrepetala. Kakor bi jo prekinila skrivnostna iskra, se je obrnila pro-

^OBODNIM
SONCEM
ti Azbadu. Črne oči so se ji zasvetile sredi široko razprtih vek.
»Ireno? Privedi jo takoj pred despojno!«
»Ni je še v Bizancu, prejasna!«
»Kje je torej? Ponjo!«
»V Toperu pri stricu, prefektu Rustiku!«
Teodora je dala znamenje. Suženj je prišel, razvil kos pergamenta in omoičil trst.
»Rustik je v Bizancu,« je omenil boječe Azbad.
»V Bizancu?«
»Prišel je poročat o smrti Epafroditovi!«
»Se Flavij še ni vrnil?«
»Bržkone je vihar zadržal jadrnico.«
Teodori je obkrožil ustnice škodoželjen smehljaj in izginil, ko se je spomnila Flavijeve žalosti, ker ga je prehitel prefekt.
»Sporoči torej prefektu, naj takoj odide in privede Ireno. To je odločna volja despojne.«
»Prefekt je stric in kri je kri! Ko bi presveta poslala mene, nevrednega hlapca, po Ireno.«
»Jastreba po golobico! Najprej se nasiti despojna, morda ostane tudi grižljaj za hlapca! Rustik pojde ponjo!«
Carica je zganila z drobnim sandalč-kom, Azbad ga je poljubil in odšel.
TRINAJSTO POGLAVJE
Sužnja Melita se je bridko varala, ko je krasila spalnico svojega orla z rožami
in patresala z dehtečim žafranom. Azbad ni prestopil praga tisti večer.
Ko se je vrnil od Teodore, je poiskal najprej Rustika, ga zadovoljil in nalagal, da mu je pot v Bizanc uglajena. Zakaj despojna ne pozabi nikdar, da ji je prvi sporočil o Epafroditu in obljubil Ireno njemu, kar je že dolgo srčna želja despojne.
Prefekt je bil zadovoljen in je šel vesel v pretorij iskat znancev, katere je povabil v Zeuksipove kopeli na razkošno večerjo.
Azbad pa je legel doma v pisarniški sobi na trdo otomano, prevlečeno s kravjim usnjem. Roke je sklenil pod glavo in se zazrl v strop, po katerem je vodila Auro-ra kvadrigo' mladega sonca.
Vedel je, da so se mu z današnjim dnem zopet odprla vrata do Teodore. Kljub temu pa ni bil zadovoljen. Ni ga grizlo', da je bila despojna tako hladna, ni ga bolel trn, s katerim ga je pikro zbodla, ko mu je rekla, da je nevaren jastreb za golobico Ireno. Vajen je bil žela, ki je pikal V besedah caričinih. Začutil je nenadoma v srcu drugega črva, ki se je zbudil in kljuval, da mu je plalo po žilah. Zagorela je tista tiha iskra, na katero je sicer navalil razkošni palatinec gomilo prekletstva in sovraštva, pa je ni ugasil. Kakor se o tihi polnoči sredi smrdljivega močvirja izza ostudne golazni nenadoma ukre-
še plamenček, zatrepeta plašno nad sluzasto vodo in razsvetli v noč zagrebeno ostudnost, tako je zaplapolala ta iskra nad Azbadovim srcem. Obdala ga je bolj z grozo kakor z veseljem. Nad vse dVorja-nice, nad vsako gizdavoi hotnico se je dvignila Irena kakor plamenček nad močvirje in razsvetlila s svojim žarkom kalužo, po kateri je brodil Azbad. Davno je že zaigral vero v poštenje, v značaj, v resnico. Z jezikom je klical Krista, v srcu je žrtvoval malikom. Ali danes je dahnila despojna v njegovo dušo in razpalila žar, kateremu ni vedel imena. Snel je roke izpod glave in jih sklenjene pritisnil na čelo.
»Ali sem ljubosumen na Ireno? Kaj jo še ljubim? Ljubim? Ali nisem že davno iztrošil zadnji utrip srca, ki bi mu utegnil
reči ljubezen? Ljubezen je fantom. Užitek resnica. In vendar —«
Azbad je planil z ležišča in hodil nemirno po marmoru. V srcu je čutil vulkan. Kakor neprozorni valovi se je dvigalo nekaj iz prsi in pljuskalo v glavo. Iskal je skale V teh valovih, da bi vrgel sidro, iskal jo je, a je ni našel. Gledal je na valovih Ireno, katero muči na smrt maščevalnost Teodore. Iz valov se je bleščal njen bledi, solzni obraz, usehle roke so gledale po penah in se lovile zanje, tonile in se pogrezale v brezdanje globi-
NAPREDNIH GOSPODARJEV
Kdor ima sedaj visoke breje krave, naj bo konec ‘minete posebno parnijivl
Vsakokrat, kadar sem se zadnja dVa meseca vrnil domotv, sem se vedho najprej zanimal, kako je pri živini. In bilo je že predi kakimi 4 tedni, ko je sin povsem stvarno povzel: »Mrliča smo imeli!« In je začel pripovedovati, da so dobili lepo tele kil se je razvijalo kakih 8 dni najboljše; potem pa se je zvrnilo, odprlo gobec in začelo dobivati krče. Živinozdrav-nik iz Borovelj je ugotovil nalezljivo bolezen, hromoto pri teletu. Žival je cepil in zaračunal svojih 100 šilingov.
Medtem pa' je bila v avstrijskem strokovnem listu »Der fortschrilttliche Land-wirt« objavljena kratka beležka pod naslovom »Čudna bolezen telet«. V smislu tega opozorila bi bil vzrok bolezni in končno smrti našega teleta ne hromota, marveč pomanjkanje vitamina A v krmi visoko breje krave — matere. Jaz nisem nič dejal in tudi ne zavzel določenega stališča, toda; sin le ni hotel verjeti!, da bi bilo pomanjkanje vitamina A krivo, da je tele poginilo. »Saj sem krmil, vendar samo suho lucerno in silažo!« je vztrajal sin pri svojem stališču. Jaz, ki imam nekoliko globlji pogled v vso zadevo, sem bil vendar le skeptičen. »Kakšno silažo pa pokladaš?« ga vprašam. »Koruzo pač«, odvrne sin. »Ali nisi dal Vsaj tretjino zelene detelje Vmes, kakor sem bil svetoval?« vprašam. »Ne, hotel sem biti stoodstotno siguren pri uspehu siliranja. Ker pa nisem imel na razpolago dosti ljudi za tlačenje, sem kisal samo koruzo«. Vedel sem, da je bila koruza, ki jo je siliral sin, že močno dozorela in vsled tega bržčas ne več najpopolnejša V pogledu na množino Vitamina A V krmilu. Prav tako pa sem tudi vedel, da je bila lucerna, ki jo je kosil sin za sušenje (vsled pomanjkanja lju-
Poleg udomačenih fosfornih gnojil — Thotmasove moke in superfosfata — prihaja v promet tudi še tretje fosforno	gno-
Hyperfosfat Reno	28	—	30
Thomasova moka	13	—	20
Superfosfat	16	—	18
Dočim je fosforna kislina v superfosfa-tu topliva v vodi, v Thomasovi moki pa v citroninii kislini in kot taka rastlinam takoj dostopna, je fosfor v Hyperfosfatu v surovem stanju in rastlinam šele počasi dostopen. Sinovi fosfor napravijo za rastline dostopen šele drobnoživke. Čim več jih je v zemlji, tem hitreje predelajo lahko ta fosfor v rastlinam dostopno obliko'. Tudi kislost zemlje pospešuje predelavo fosforja v Hyperfosfatu.
di za delo!) žet močno dozorela, že Vsa v cvetju, in vsled tega bržčas tudi revnejša na vitaminu A. Iz vsega tega sem torej sklepal, da tele ni poginilo Vsled hromo-te,. marveč vsled pomanjkanja vitamina A.
Ko je tudi drugo tele poginilo pod podobnimi znaki kot prvi teliček, je živino-zdravnik poslal določene telesne dele poginulega telička v preizkavo v Gradec. In rezultat? Dejansko pomanjkanje vitamina A in ne hromota I
Zvezni poskusni! zavod za alpsko kmetijstvo je V Gumpensteinu, Admontu in Koflachu na Štajerskem V zadnjih letih preizkušal deteljna semena iz raz-
izvor semena
a)	trgovsko seme iz
Avstrije Francije Italije
b)	najboljše odbrano seme
V zadnjih letih so na poskusnih postajah v Admontu, Grabeneggu, Loosdorfu in Reichersbergu preskušali tudi deteljno seme angleškega izvora.
Poleg razlik v donosu so pri teh poskusih ugotovili, da detelje francoskega in angleškega izvora niso dovolj odporne proti izzimljenju, italijanske detelje pa so v naših vremenskih prilikah popolnoma nezadovoljive. V vseh pogledih najbolj odgovarja seme avstrijskih detelj.
Ker odbranega deteljnega« semena na
jilo, in sicer z imenom »Hyperfosfat Reno«. Razliko med temi gnojili bomo takoj spoznali, če povemo, da ima
°/o fosforja in 12 — 15 #/o apna °/o	,,	in 40 — 45 %>	,,
°/o	,,	in 6 °/o	,,
Če sedaj odgovorimo na vprašanje v naslovu, potem lahko rečemo, da bomo Hyperfosfat pri poljščinah še z uspehom pri pridelku trosili ovsu in krompirju, ako prideta na kisli zemlji. Z večjim uspehom pa ga bomo dali na travnatem svetu, ki je bogatejši na dirobnoživkah. Posebno na kislih travnikih se bo njegov učinek dobro poznal.
Tri teleta1, ki so se rodila pri nas prej, pozimi, so Vsa zdrava, čeprav je najmlajše prve tedne že nekoliko marodiralo. Takrat pozimi, ko so se ta teleta rodila, je bilo v krmi pač še dosti Vitamina A. Čim bolj namreč se bližamo pomladi, tem bolj ilzgineVa in izpuhteva iz suhe in silirane krme vitamin A, tem večja pa je tudi nevarnost obolenj in smrtnih primerov pri novorojenih teletih.
V mleku je zelo> malo vitamina A. Mno-
ličnih držav. Pred kratkim je objavil rezultate teh poskusov. Povprečje šestih poskusov kaže naslednje rezultate:
sena V q/ha
v 1. letu celotne rabe 113.9
102.0
65.5 139.3
trgu skoraj ni dobiti, bo V letošnji pomladi mogoče izbirati le med trgovskim semenom različnih izvorov. Lanska letina deteljnega semena v Avstriji je dala le malenkosten prildelek. Zato je zaenkrat predviden uvoz deteljnega semena iz Francije (ca. 600 ton), iz Jugoslavije (ca. 35 ton) in Madžarske. Madžarsko in jugoslovansko seme našemu podnebju bolje odgo-
f^pcvcč živine
Da se ne razumemo napak. Ni namreč preveč živine v naših hlevih na splošno, preveč živine je pretežno le v toliko, v kolikor je za to živino na razpolago premalo dobre krme. Marsikdo je moral to žalostno dejstvo občutiti sedaj na lastni kožiL
Zato tudi na naših kmetijskih šolah, predvsem v Podravljah, vedno spet poudarjamo: držimo čez zimo samo toliko' živine, da bo imela ta poleg »vzdrževalne« krme na razpolago tudi zadosti »proizvajalne« krme, to je krme, ki neposredno proizvaja, ustvarja mleko, meso itd.
Na žalost se marsikdo v jeseni pusti zapeljati in obdrži v hlevu preveč živine. To sem moral nedavno ugotoviti tudi pri nekem mladem, sicer naprednem gospodarju. Kot ljubitelj lepe plemenske živine je v jeseni dokupil še dve kravi k onim štirim, ki so že bile V hlevu. Ker je lanski pridelek krme kazal prav dobro, je mladi gospodar pač računal s tem, da. bo
go tega vitamina pa se' nahaja v ribjem olju (Leibertran) in se zato morebitnemu obolenju in smrtnim primerom telet sedaj še najlažje izognemo s. tem, da brejim kravam dnevno pokladamo ribje olje. To velja, predvsem za, krave, katere so visoko molzne in jih ne krmimo z deteljno-koruzno silažo in dobrim v mladosti pokošenim senom ali pred cvetenjem pokošeno suho lucerno oz. deteljo. Stara je pač že izkušnja, da je treba breje krave krmiti vedno s posebej pripra vij enim, najboljšim senom ali deteljo ter po potrebi še z močno krmo!
Inženitr F. Wemig
var j ata kakor francosko in angleško seme.
Trenutno smatrajo V strokovnih krogih za najboljšo sorto črne detelje v pogledu na donos in odpornost proti izzimljenju švedsko sorte ESSI, ki pa je le, v malenkostnih količinah na razpolago. V cenikih ponuja to sorto samo semenarna Gebr. Boschan, G. m. b. H., Dunaj III., Apostel-gasse 25-27.
V letošnjih cenikih za semenje navajajo za deteljno seme naslednje cene:
avstrijsko seme	Celovec	28.60 — 31.—	S
Dunaj	30.-----33.—	,,
francosko seme	Celovec	20,— — 23.—	.,
Dunaj	21.50 — 23.50	.,
angleško seme	Celovec	20.-----23.—	„
Ob koncu še to: Ne kupujmo deteljnega semena,, ne da bi se prepričali, kakšna je njegova kalivost in čistoča.
v naših hlevih
s pridelkom lahko shajal čez zimo. Površen račun je na; žalost varal. Sedaj, po Svečnici, se je namreč pokazalo, d!a sme na kravo poleg suhe lucerne do primerne sitosti pokladati le 15 kg silaže, akc hoče shajati do zelene krme. Krave pa bi sicer požrle 30 in Več kg silaže in bi dale neprimerno Več, mogoče polovico več mleka. Štiri krave bi dale ravno toliko mleka kot šest in pri tem bi si prihranil mladi gospodar vzdrževalno krmo in delo za oskrbovanje dveh krav. Denar, ki ga je investiral za dokup diveh krav v jeseni, pa bi naložil neprimerno bolj donosno v kakem drugem področju svojega kmetijskega obrata.
Izkušnja, ki je bila pač sedaj drago plačana, bi, ne bila potrebna, če bi bil gospodar že v jeseni zadostno računal in preudaril, če bi bil mogoče obiskoval kmetijsko šolo, V kateri bi mu bili dali potrebno gospodarskoi znanje, predvsem v obra-toslovju in gospodarskem računstvu.
»
C vrednosti črne detelje različnega izvora
Kdaj Hyjperf ostat, hdaj Thomasovo
mehe?
donos, v letu zasetve
29.7 33.5 26.9
32.8
ne. Zdelo se mu je, da kliče Irena na pomoč, da je izrekla s tiho vdanostjo njegovo ime in ga rotila, naj se spomni ljubezni, katero ji je nekdaj prisegal, in naj jo otme.
Razburjen, Omotičen in razdvojen se je zgrudil Azbad na trdo ležišče, veke so se strnile, viharen sen je zgrnil čezenj peruti.
Drugo jutro je sedel truden ob mizi. V obraz mu je svetilo sonce. Na licu mir, kakor gladina tihe Propontide. Odmaknil je roko od glavei, udaril krepko po mizi in se1 zasmejal sam sebi.
»Nisem pil in vendar sem bil pijan sno-či! Smešno! Človeku zavre kri in iz moža se rodi zaljubljen deček! Pomni, Teodora! Tudi hlapec zahrepeni po polni skledi. Ostanki so za pse. Irene ne dobiš, Irena bo' moja. Golobico si otme jastreb iz zob lisice!«
Azbad je zagrebel prste obeh rok v raz-mršene, neumite in nemaziljene lase, zaklo-pil oči in sel zamislil ob mizi. Sužnja Melita je prinesla zajtrk na srebrnem ploščku: Sadja, surovega masla, slaščic in zavretega vina. Soparne meglice so kipele iz pozlačene vinske čaše. Melita je stala ob Azbadu kakor svečenica pred malikom, kateremu žrtvuje kadilo. Vročina je puhtela iz močnega vina, magister eguitum se ni ganil. Meliti so se dvigale razburje-
ne prsi, odložila je zajtrk na kamnitno mizico, pristopila k Azbadu in se dotaknila z belo lehtjo njegove roke. Vztrepetal je, dvignil glavo in jezno Velel: »Proč! Miruj!«
Vdana sužnja, ki ga je blazno ljubila, je molče odšla; pred vrati se je sesedla in na rdeči kamenček V mozaični zvezdi so tekle njene solze.
Še dolgo sei ni ganil general palatincev. Zajtrk je oomrzil nedotaknjen na mizici, pred vrati je zaman pritiskala Melita uho na zavese, kdaj se zdrami iz težkih misli njen sokol.
Nenadoma pa je planil Azbad od mize. Vse niti načrta so se združile v tesen vozel, ugib je bil rešen.
»Tako se zgodi! Hlapec bo obedoval, despojnb bo pogrešala drobtin! Torej jaz ne smem ponjoi. Pojde Rustik. Naj gre! Jaz pa napišem Ireni list, dobim tekača in ga še dane® odpošljem. Razodenem ji načrt Teodore, prisežem svojo ljubezen, ponudim ji denarja, da ubeži, preden se vrne stric. Dam ji naslov v Odrin do prijatelja, odpovem se vsaki želji, zarotim jo na sveto; Trojstvo, da sem storil to iz prave ljubezni. Irena se zboji dvora, verjame meni, in ko bo pri prijatelju, bo kmalu tudi pri meni! Teodora, pa zve, da je utekla, in jaz bom imel priliko, da se ji maščujem, ker mi ni zaupala!«
Takoj je sedel in pisal list Ireni. Popoldne je že dirjal zanesljiv tekač s pismom in denarjem iz Bizanca po Solunski cesti v Toper.
RustikoVo poročilo O Epafroditovi smrti je Vznemiriloi ve® Bizanc. Senatorji so na trgih glasno! govorili oi strašni božji sodbi, ki je gotovo zalotila, žalivca svetega despota int ščuVarja naroda zoper despoj-no. Z najživahnejšo domišljijo so prekašali drug drugega, ko so slikali, kake muke je pripravil satan na dnu pekla za tega izdajalca krščenikov in branitelja barbarov. Kadlar pa so sedeli doma za dobro zapahnjenimi Vrati, so iskrena pomilovali njegova usodo in premnogi kratko in malo verjeti niso mogli, da bi bil šel Grk sam v smrt. Zato so na trgu še glasneje širili javno mnenje o njegovi pogibeli.
Še Veliko Večje je bilo zanimanjei za bogatega Epafrodita po nizkih tabemah ob Zlatem rogu, kjer se je zbirala množica. Tudi ta je na glas klicala Luciferja, naj zakuri naj večji kotel za Grka. Ob pozni uri pal, ko so sence sumljivih dvomih ovaduhov poizginile, so se nagnili V stisnjene kroge preko lončenih vinskih vrčev in z na pol pogoltnjenimi vzkliki kleli Uprav-do in častili Epafrodita, kakor svetnika na zlatem tronu.
Ob takih pogovorih se je zbudilo vno-
vič veliko zanimanje za SloVena Iztoka. Z živo radovednostjo so pričakovali novic od severa in stavili med seboj, je II Sloven utekel ali ga je dohitela konjenica preganjalcev. Pozabili so ob tem celo na vojsko v Italiji; še o generalih Beli-zarju in Mundu niso toliko govorili kakor o Iztoku. Nobenega ni bilo ne med barbari ne med sužnji in celo pri vojakih ni bilo nikogar, ki bi bil privoščil Iztoku, da bi ga pritirali nazaj v Bizanc. Marsikdo je zastavil zadnje statere za Iztoka samo iz vroče želje, da bi utekel preko Donave.
Nad tem nevarnim vulkanom, kateremu je v srcu vrela nezadovoljnost in sovraštvo do despota, je sedel visoko v svoji palači Upravda in pisal noč in dan prefektom v province nove davke za vojsko in za, stavbo sv. Sofije. Cele tolpe lačnih posestnikov, ki so pustili zemljišča, so se nateple v Bizanc ali uskočile preko meje k sovražnikom cesarstva, ker niso mogli zmagati davka. Vdanosti, ljubezni in zvestobe ni bilo nikjer. Vse se je klanjalo, Vse klečeplazilo, srca pa so gojila same kletve in upor.
Zato je šumelo mestoi V skrivni radosti, ko SO se vrnili Vojaki, ki soi zasledovali Iztokai. Vse tabeme so bile nabite, na trgih je bilo stebrovje pretesno, da bi sprejelo vse množice odličnjakov.
(Nadaljevanje sledi)
E a oddih IN RAZVEDRILO
Josip JURČIČ:
DEKLICA IN PSOGLAVCI
Tačas, ko so bili še psoglavci po teh krajih, plela je neki dan lepa deklica sama na njivi. Kar je zagledala, da jih gre veliko krdelo mimo. Ker je vedela, da so hudi in zavoljo svojih pasjih in kosmatih glav strašni videti, zbežala je s polja. Psoglavci vidijo, da je mlada, in pravijo: »Ujemimo jo!« Brž se celo krdelo: spusti za njo v dir. Deklica je Vedela, da ne uide urnim petam, zato spleza na gosto smreko in se skrije med vejami. Psoglavci imajo pa pasjo glavo in oči v tla obrnjene, zato ne morejo navzgor pogledati. Tako' niso mogli videti, na kateri smreki deklica skrita čepi. Bodli so torej s svojimi dolgimi sulicami ob deblih od, smreke: do smreke tako dolgo-, da je po- skorji nekega drevesa pritekla rdeča kri. Obstopili so tisto smreko in jo izruvali: tako jim je prišla deklica V pest.
Zaprli so jol potlej v Visok grad, ki ni imel nič vrat. Tam notri ni videla žive duše kakor včasih psoglavce, ki so na noč domov zahajali, podnevi pa zaklenili njo in eno mačko; samo lino: so ji odprto pustili), da je sonce sijalo skoznjo. Tam notri je ven in ven jokala in si želela, da bi še enkrat prišla k očetu domov. Večkrat je mislila skozi odprto lino na streho zlesti in s strehe skočiti na tla. Pa vselej, ko je nogo Vzdignila, skoči mačka na lino in tako jezno začne renčati! in parklje brusiti, da je bilo deklico' strah. Nekdaj je posebno močno jokala, kar zagleda starega dedca, pred seboj.
»Kaj ti je, mlada?« nagovori jo dedec.
»K očetu bi šla rada,« pravi deklica.
»Kako boš šla, ali ne veš, da psoglavski grad nima vrat?« reče dedec.
vse tiho je bilo. Vrata soi bila»zaprta, okno z železno mrežo prepreženo, zato ni mogla noter. Dolgo je klicala ter klicala, pa očeta ni bilo in že je mislila pred kovačnico na klopi zaspati. Kar se domisli: »Morda bi me zasledili psoglavci in še huje bi mi bilo.« Zato premišlja, kako bi noter prišla. Nazadnje se domisli, da lahko povodno kolo: sname in pri luknji pride v kovačnico. In res stori tako. Komaj si notri oddahne in luč naredi, kar zasliši zunaj psoglavce govoriti. Po sledu so bili za njo prišli. Brž podpre vrata še bolj z železom, zasloni okno, V roke pa vzame
Oster žvižg je pretrgal zrak. Zaječale so zavore Velikega, z lesom naloženega avtomobila.
Za vozilom pa so se začeli zbirati ljudje in gledati na cesto. Množica je hipoma rasla — nihče ni govoril glasno.
Cesta je bila ledena, kolo je spodletelo in zadnje kolo: avtomobila je šlo čez njo.
Čisto zmečkana je ležala v rdeči luži. In cesta je pila človeško kri Pripeljala se je policija ter začela zapisovati izjave prič. Med temi se je vnel prepir, ker je vsakdo nekaj drugega vedel povedati.
Stara, ženica, pa je v%a radostna dejala:
»Ah, kako lepo! Sedaj bom imela cei mesec o čem govoriti!«
Oči krog stoječih so švigale med avtom in njegovo žrtvijo. Cela gruča je obdajala pošastno vozilo ter čakala na nekaj senzacionalnega.
Pritrobental je bolniški avto ter se ravno tako hitro, kot je prišel, spet zgubil z
široka sekiro, ki jo je bil oče ravno prejšnji dan naredil, in se ustopi k lini, skozi katero: je bila sama noter prišla.
Kmalu izvohajo psoglavci to: luknjo in eden pokaže pasjo glavo: v kovačnico. Deklica mahne in mu jo odbije. Potem ga potegne popolnoma noter. Drugi so menili1, da je sam zlezel, in pokazal se je še eden in zopet eden skozi luknjo in Vsakemu je tako primerila kakor prvemu.
Ko je drugo jutro oče kovač žalosten prišel domov, našel je hčer in na kupu V kovačnici dvanajst psoglavcev, ki jih je hči pobila.
nesrečnico med ulicami. Ljudje pa so upajoč gledali v smer, od koder se je slišalo smrtno lajanje.
Iz tovornega avtomobila je stopil mlad, majhen in suh mož.
Tedaj pa so postali ljudje zver, ki je bruhala iz neštetih oči srd in mnogotero srce ga je nemo zmerjalo, pljuvalo; roke so se stiskale v pesti.
Videl ja to in se prestrašil. Niti vedel ni, kaj se, je zgodilo.
Ko je zagledal za avtom kri na cesti, so se mu začela tresti kolena.
Ljudje pa so videli le roparja., zločinca, morilca.
Zazvonil je telefon v policijskem vozu.
»Ni bilo Več nobene pomoči! Bila je takoj mrtva!«
Kot strela je planila ženska proti avtomobilu, iz velikih temnih oči ji je sijala maščevalnost.
In zavpila je z rezkim, visokim glasom:
»Mrtva! Ubil si jo!«
^LITERARNI KOtEDiBJ
4. 3. 1844 rojen pisatelj Josipi Jurčič.
6. 3. 1836 rojen pesnik, pisatelj in literarni kritik Fran Levstik.
Vozač se je naslonil na avto. Vsa kri je zginila iz obraza. Zakril je obraz z roko. Steklene oči so zrle: v daljavo. — Žena je jokala in vsaka solza je vpila: ubijalec! Otroci so se strahoma zmuznili v sosedno sobo. Med njima pa je stalo nekaj nepremostljivega, strašnega. In zazrl je življenje, ki ni bilo Več življenje,- v bodočnosti je vildel le temne obraze in ti so-ga dolžili, tepli. — Veselja ni več uzrl.
In naenkrat ga je postalo strah pred življenjem.
Z vso močjo je treščil z glavo ob avto in se strašno zasmejal. Kri se mu je ulila po obrazu.
Prijela sta ga policaja in ga gnala skozi množico-. Oči vseh so ga prebadale — a on jih ni čutil.
Z groznim smehom je zginil za vogalom.
Rdeče kaplje na črnem tlaku pa so vpile:
»Takšna je torej tvoja pravica, človek!« In ti kriki so narasli V silno- pesem o človeški pravici.
Dobnik Ulrih
NESREČA
BOŽOlevec: HLEBČEK KRUHA
I
»Vem, ali jaz bi skoz liho šla, pa me ta mačja žival ne pusti,« pravi ona.
»Zato te ne pusti, ker ima mačka v repu devet peklenskih vragov, ki so vsi s psoglavci zmenjeni. Daj mački" kos mesa in, kadar ga bo pobirala, odreži ji rep, vrzi ga čez glavo devet komolcev daleč čez lino in nič Več ti ne bo branila.«
Tako je mož dejal in zginil, da deklica ni vedela ni kdaj ni kam. Storila je po njegovem svetu: dala mački mesa, v hipu odrezala ji rep, Vrgla ga devet komolcev daleč čez glavo in tiho se je huda žival potuhnila v kot.
Deklica spleza precej v mraku čez lino na streho in, ko ni vedela ne kam ne kod dol ob zidu, vidiil kosorepo mačko: počasi in klavrno lesti po vrhu slemena na drugi konec poslopja. Leze za njo in pride do drevesa, ki je s svojim vTŠičkom dotikalo se strehe, in, vide mačko po drevesu priti do tal, pleza še ona in srečno uteče.
Noč se je bila storila, psoglavci pridejo domov itn zagledajo- kosorepo krvavo mačko:. Brž uganejo, kaj je to, in dvanajst jih poišče sled in teče za ubežno deklico. Medtem je bila pa ona že blizu očetovega doma pritekla.. Oče njen je imel kovačnico, pri vodi zidano. Tisto: noč ga ni bilo doma, ker je bil šel izgubljene hčere iskat. Zato povodno kolo, ki je silcer kovaški meh gonilo-, ni klopotalo, ampak
P. ihard VOSPERNIK:
rDomotožje,
Na straži stati vso: to- svetlo noč... In čuti, kako se Viharji zganejo in kako se drevesa branijo na vso moč.
Pogreznjen biti v zemlje tihi hram, da najdem v korenih tajnosti in jih spoznam.
In slutiti, da pride spet pomlad, in ptički Vsi.
In misliti!, da, kmalu bom oral, kjer zemljo zdaj oklepa zimski hlad in jo drži. . .
Tako pa čakam tu ob pozni noči . .. Po sencih močno bije mlada kri in hrepenenje dušo mi razpoči. —
Nad taboriščem Visco, v severni Italiji, je ležalo sivo težko nebo. Bil je soparen poletni dan. Za žico tam zunaj je ležalo molrje zlate pšenice. V težkem zraku se ni zganila, veter j e negibno ležal v ravnini. Pred lesenimi barakami so ležale ženske, stare, mlade in klepetale. Nekje iz dolge vrste barak se je slišal glasen prepir, najbrž se spet prepirajo Hrvatice. Na stražarnicah krog taborišča so stali vojaki, mitraljezi in žarometi so topo strmeli proti barakam.
Otroci smo se ilgrali v prahu pred barakami. Bil sem lačen in igre sem se kmalu naveličal. Zapustil sem gnečo otrok in odšel proti naši baraki. Pred njo je sedela mama in šivala bratu edine hlače. Brat je ležal V baraki pod odejo.
»Mama, lačen sem,« sem jo prijel za krilo:.
Mama se je zdrznila, me pogledala in se opravičujoče nasmehnila.
»Počakaj, do večera je še daleč, jaz pa imam kruha: le za enkrat v usta.«
Tega nisem mogel razumeti s svojo' otroško pametjo. Če sem lačen, zakaj mi ne da mama kruha? Jaz vendar moram jesti!
»Mama, lačen sem!« Pripravljal sem se na jok.
Mama ni odgovorila, le solze sem opazil v njenih očeh. Zazrla se je tja proti severovzhodu, kjer je bilo nebo jasno in so se videli obrisi hribov. V očeh ji je zagorelo upanje.
Vzdihnil sem in odšel po taborišču. Mislil sem le na kruh, ki ga ima mama nekje skritega, tistoi tanko rezino kruha, ki smo jo dobili za ves dan. In tam v baraki leži brat, ki najbrž tudi misli na tisti kruh.
Iz premišljanja me je zbudil glasen vrišč otrok. Vsil so tekli proti kuhinji. Stekel sem z njimi, najhitreje, kot sem mogel, kajti vedel sem, da stoji pred kuhinjo debel vojak z nekaj hlebčki kruha, ki ga bom morda dobil.
Zasopel in potem sem pritekel do skupine, ki se je prerivala okrog debelega vojaka. V kosmati roki je držal kruh, lepo zapečen kruh.
V meni je Vse razbijalo. Oči so strmele le V tisti: hlebček, ki ga je vojak držal visoko v zrak. Moram, moram ga dobiti, da ne bom lačen. Zagnal sem se v skupino, se prerival, kričal, hodili so mi po nogah, me suvali, jaz pa nisem čutil ničesar, pred
očmi je bil le kruh... Ne vem kako sem se prerinil V prvo vrsto. Videl sem drobne ročice, ki so molele proti kruhu in vojaku, ki se je smejal in tolkel po teh rokah. V drugi roki pa je- držal kruh.
Zasopel, obrcan in umazan sem stegoval roke proti njemu. Morda ga bom dobil jaz...
Vojak je spet udaril in udarec mi je močno padel po roki. Tedaj se je v meni vse prelomilo. Od bolečine, še bolj pa od razočaranja in občutka, da kruha ne bom dobil in bom lačen, me je stisnilo. Devetletni Miha me je surovo odrinil. Padel sem na tla in zajokal. Nisem jokal, kot jočejo: otroci, vsi razvajeni, ker ne dobijo igrače, jokal sem, ker sem že v petem letu občutil, kaj je kruh in lakota, ker sem občutil grenko razočaranje.
Vojak me je opazil. Stopil je k meni. Otroci! so utihnili. Nastala je globoka tišina. Zdelo se mi je, da se je celo sivo nebo približalo v pričakovanju. Skozi solze sem se zazrl v vojaka in spreletelo me je: Morda ...
S krepko roko me je pobral, mi stisnil V roke hlebček kruha in hitro- odšel v kuhinjo. Krepko sem stisnil hlebček k sebi in stekel proti naši baraki
Pritekel sem k mami.
»Mama, kruh!«
Pogledala me je z dolgim pogledom in zajokala, sam ne vem zakaj.
Bil sem Ves umazan, na nogi mi je tekla kri, V roki, rdeči od udarca, sem držal hlebček kruha Oči pa so se smejale, le po licu so drsele še velike, svetle solze in padale na kruh.
JOSIP STRITAR:
Postopačeva modrovanja
Kamor pogledam, povsod naznanila, vabila po voglih, vse se obeta ljudem: igre, besede in ples.
Ljubi predpust je prišel menda, prišel je norosti blaženi čas, ko se vsem v glavi vrteti začne.
A kaj pravim? Predpust veseli tu vedno kraljuje, dobro se tebi godi, srečen si, Dunajčan moj.
Ples se za plesom vrsti, z zabave se gre na zabavo, človek bi menil, da tu ni siromaštvo doma.
Pač! tu tudi bi kaj utegnilo se najti ga vendar!
Tu naznanja se, glej! ples siromakom v korist;
tu beseda! —- Kako tu skrbi za vas se, berači!
Dobro se vam godi, le prevzemite se ne!
Drobne nožiče vrte se gosposke v sijajnem prostoru, gosli, piščali sladko in zapeljivo pojo.
Vse se sveti, blešči, bogastvo se zgolj in lepota kaže strmečim očem, bleska je skoraj preveč.
Sveti se suho zlato in biseri, beli vratovi, ustnice, lica, oči — ogenj plamti iz oči.
Vse se v veselju topi, zamaknjeno vse je v nebesa — in vse to za koga? Zate, oj srečni berač! —
Blaga gospoda, kako lepo se trudiš za druge, za ubožne ljudi trudiš se in — veseliš!
To je lepo — a vendar bi jaz rad nekaj ti rekel — toda pokaj? Saj veš, kaj se ti reče lahko. —

Zimsko-športno udejstvovanje naše mladine
V letošnji zimskošportni sezoni se je posebno izkazala naša mladina vključena V Športnem, društvu Zahomee. Člani tega društva so organizirali vrsto lastnih prireditev, poleg tega pa so se udeležili tudi več izvendruštvenih tekmovanj.
Zaključek tečaja skakalcev
Od 26. do 30. januarja je bil v Zahomcu tečaj za smučarske skakalce, ki ga je vodil že znani in priljubljeni trener Janez Saksida. Tečaja se je udeležilo 8 mladin-
ca — ob tej priložnosti ni pokazal pravega, športnega duha ter tekmovalcev iz Za-homca ni upošteval pri razdelitvi nagrad, plaket in diplom.
ŠD Zahomee osvojilo pokal v Radentheinu
Po tekmah na Osoijščici je 6 članov ŠD Zahomc nastopilo na tekmi! V Radentheinu, kjer so skakali na 60-metrski skakalnici. Sodelovalo je nekaj članov avstrijske državne reprezentance ter vsi koroški skakalci. Zahomški športniki so želi
juniorji pa sta bila Wiegele Franci in Mu-schet Hanzi drugi odnosno tretji,
Smijk v Draščah na Zilji
Dne 9. februarja so se udeležili šolarji iz Zahomca tekme V smuku, ki je bila V Draščah ob sodelovanju 60 šolarjev. Med starejšimi šolarji sta si Zahomčana Janko Zwitter in Hubert Šnabl osvojila 1. odnosno 3. mesto, med mlajšimi šolarji pa sta si Merti Wiegele ih, Merti Zwitter delila 3. mesto.
Prvo avstrijsko potniško letalo
V kratkem bo pričelo obratovati prvo večje avstrijska potniško- letala. Dvomotorni stroj »DC 3 C 47« s prostornino za 30 oseb in prtljago je prevzela švedska letalsko-prometna družba SAS. Potovalne programe bo sestavljal Avstrijski potovalni urad ter bodo prvi poleti predvideno ob veliki noči. Letalo ima brzino 250 km na uro.
Močan razmah jugoslovanskih ladjedelnic
i\e zamudite sosed morda še nima
prave glasovnice
zanesite mu jo pravočasno
cev in so bili uspehi prav dobri, kar se je pokazalo tudi pri zaključni tekmi, na kateri so sodelovali sami mladi skakalci. Prva tri mesta so zasedli Wiegele Tink (29 in
29,5	m, 204,5 točke), Wiegele Franci (29,5 in 30 m, 202,5 točke in Frank Ferdi (dvakrat 29 m, 201,5 točke). Zmagovalec tekme je dobil od tov. Sakside lep pokal.
Pa tudi šolarji so se Vadili nai mali skakalnici ter pokazali, da so vredni nasledniki starejših tovarišev. Gotova jih bomo kmalu videli tekmovati tudi na veliki skakalnici, na kateri so nekateri izmed njih že tokrat uspešno pokazali svoje znanje. Pri tekmi na medi skakalnici, ki er so se šteli trije skoki skupaj, so bili najbolj uspešni Zwitter Janko (28,5 m), Wiegele Martin (27,5 m)in Wiegele Hanzi (25 m). Tudi šolarji soi prejeli lepe nagrade.
Člani ŠD Zahomee na mladinskem prvenstvu na Osojščici
Dne 1. februarja se je pet članov ŠD Za-homc udeležilo koroškega mladinskega prvenstva V smučarskih skokih na Osojščici, kjer so se prav dobro izkazali. Posebno uspešen je bil Wiegele Tink, ki je s skoki 31 in 30 m ter oceno 192,3 točke zasedel za koroškim prvakom Baldurjem Premrlom iz Radentheina drugo mesto. Vsekakor lep uspeh, če upoštevamo, da je nastopilo 29 tekmovalcev. Vendar prireditelj tekmovanja — Skizunft iz Celov-
lepe uspehe v razredu juniorjev, kjer so si kot najboljše moštvo priborili »Spominski pokal dr. Hauschka« ter zasedli! 4„ 6.,
7.,	10., 11. in 13. mesto.
V. mednarodni skoki za Ziljski pokal
Največja prireditev ŠD Zahomc pa so bili vsekakor V. mednarodni skoki za Ziljski pokal dne 16. februarja. Ker so se snežne razmere tik pred prireditvijo bistveno poslabšale, so morali Zahomčanil trdo prijeti za delo ter so ob sodelovanju starih in mladih navozili potrebni sneg na skakalnico. Trud je bil bogata poplačan, ko se je v navzočnosti 600 gledalcev, med katerimi je bil tudi konzul Mladen Devide iz Celovca, 29 tekmovalcev zbralo na zaletu. Poleg koroških skakalcev so sodelovali tudi trije iz Jugoslavije, dočim Italijanov žal ni bilo.
V splošni zasedbi so si osvojili prva mesta: 1. Jemc Božo (Jug.), 32 in 30 m, 211,1 točke; 2. Mair Engete (Asko Beljak, koroški prvak), 29 in 28,5 m, 203,7 točke; 3. To-porš Jernej (Jug.), 28 in 28,5 m, 195,3 točke. Domači tekmovalci so dosegli naslednje uspehe: Wiegele Franci, 27,5 in 26,5 m ter 180 točk, 5. mesto; Frank Ferdi, 26,5 in 27 m ter 179,2 točke, 6. mesto; Wiegele Tink, 25,5 in 26,5 m ter 174,9 točke, 8. mesto itd. V razredh »mladina I« je zmagal domačin Unterweger Hanzi, v razredu »mladina II« je bil Frank Ferdi drugi, med
Smuk na Bistrici na Zilji
V nedeljo, dne 23. februarja je bila prireditev na Bistrici, kjer sta se medi mlajšimi šolarji posebno dobro izkazala Zahomčana Hebein Folti1 in Wiegelei Merti, med! starejšimi pa Janko Zwitter (le za 2 desetinki sekunde je zaostajal za prvim) in Hubert Šnabl. V razredu »mladina I« je bil uspešen Rausch Lojzi, med juniorji pa je dosegel Wiegele Franci 3. mestoi.
Skoki v Reichenfelsu
Dne 23. februarja so se udeležili člani ŠD Zahomc tudii smučarskega skakanja na 50-metrski skakalnici V Reichenfelsu V Labotski dolini, kjer sta med člani zmagala Engele Mair (koroški prvak, Asko Beljak) in Jože Slivar (Jugoslavija). V razredu »mladina II« je zmagal Zahomčan Frank Ferdi s skoki 35,5 in 37 m ter oceno 172,1 točket
Ladjedelništvo v Jugoslaviji je zavzelo po vojni pomembno' mesto v evropski ladjedelniški industriji. Danes so na jadranski obali tri velike ladjedelnice, šest srednjih in osem manjših, ki delajo s polno zmogljivostjo. Lani so zaposlovale 14 tisoč ljudi. V skupni svetovni ladjedelniški proizvodnji zavzema danes Jugoslavija trinajsto mesto'. Poleg proizvodnje za domače potrebe, dobivajo jugoslovanske ladjedelnice vedno več naročil tudi iz inozemstva. V prihodnjih letih bodo gradile za inozemske naročnike 75 ladij s skupno tonažoi 420 tisoč brutoregistrskih ton. Od tega bodo jugoslovanske ladjedelnice gradile za Švico 7, Zahodno Nemčijo 3, Anglijoi 8, Panamo 4, Švedska 2, Norveško 2, Poiljskoi 8, Liberijo 3, Indijo 5, Dansko 5, Pakistan 1, Združene države Amerike 5, Romunijo 2 in Burmo 10 ladilj. Na seznamu naročnikov V jugoslovanskih ladjedelnicah je zdaj 14 držav.
Alkohol in bebavost
V	okviru predavanj Ljudske Visoke šole je V beljaški Delavski zbornici zdravnik dr. Brandner obravnaval snov o škodljivosti nasladJil. Govoril je o škodljivosti nikotina, alkohola in kofeina.
V	izvlečku sledi nekaj _ zanimivih podatkov, ki lahko zanimajo pivce ali sploh alkoholike. Kar tičei količine potrošnje alkohola je dejal, da zavzema Avstrija drugo mesto V Evropi. Računajo, da je v Avstriji 15.000 pivcev iz navade. Okoli 1500 od teh jih morajo Vsako leto spraviti v zdravilišča za pivce. Nekako 90 odstotkov iz takih zdravilišč odpuščenih pije neugnano' dalje. Mnogo od teh jih ponori in se končno znajdejo v norišnici. Na vprašanje, zaikaj postanejo alkoholiki bebasti, je zdravnik podal nekaj pojasnil. Med drugim je dejal, da uniči vsaka pi-
janost več tilsoč celic v možganih. Pri uživanju alkohola le od časa do časa se posledice seve ne poznajo, če vemo, da obstojajo človeški možgani iz okoli! 30 milijard celic. Zaradi nekaterih pijanstev še nihče ne postane bebast. Drugače pa je pri pijancih iz navade. Tak si dnevno uniči nekaj tisoč možganskih celic ter je po letih pijančevanja, morda desetih ali dvajsetih, lahko tako' daleč, da je možgansko substanco docela izrabil, vsled česar je nujpa posledica bebavost. Brez dvoma je usoda takega človeka žalostna, vendar pa jo je pijanec sam zaikriviL Kljub temu pa, na žalost, ljudje ne mislijo na tako usodne posledice. Star delavski pregovor pravi: Misleči delavec ne polje, pijoči delavec pa ne misli.
llE3QQDE]lia^BQQC]li
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: I. program. — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00.
II. program. — 6.00, 7.00, 13.00, 17.00
19.00,	22.00.
Vsakodnevne oddaje: I. program. — 5.35 Jutranja godba — 6.00 Oddaja za kmete —
6.10	Pestri zvoki — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 10.10 Gospodinjski magacin —
11.00	Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje —- 12.03 Pestro mešano
—	13.00 Opoldanski koncert — 14.45 Prav za vas — 18.00 Sami šlagerji — 19.30 Odmev časa.
XI. program. — 5.35 Dobro jutro! —
6.05	Z godbo v dan — 7.15 Mali koledar —
8.10	Radijski pisemski nabiralnik — 12.03 Automobillsti med potjo — 14.30 Mednarodna univerza.
Sobota, 1. marec:
I.	program: 8.45 Širni pisani svet —
9.00	Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 14.30 Pozdrav nate — 15.30 Misli z nami — 16.20 Mladinski koncert —
18.00	Iz parlamenta — 18.15 Srce nam vnema pesem domača (slov.) — 20.30 Pisan večer.
II.	program: 9.10 Zaupne melodije —
11.00	Tako ukajo v gorah — 14.40 Tehnični pregled — 15.00 Oddaja za mladino — 21.00 Operetni koncert.
Nedelja, 2. marec:
I.	program: 6.10 Vesele melodije — 7.30 S pesmijo in glasbo voščimo in pozdravljamo (slov.) — 9.00 Nedeljski venček melodij — 11.30 Veselo petje — veselo igranje
—	1-3.45 Koroška lovska ura — 14.30 Voščila — 19.00 Nedeljski šport — 20.10 Življenje polno glasbe.
II.	program: 7.05 Godba na pihala —
8.15	Kaj je novega — 18.30 Nazaj v šolsko klop — 20.00 Rad bi potoval v svet.
Ponedeljek, 3. marec:
I.	program: 8.45 Zapiski iz domovine
—	14.00 Poročila, objave. Za ženo in družino (slov.) — 17.10 Sonce, Mesec in zvezde — 18.40 Vsaka vas ima svoj glas: Št. Vid v Podjuni (slov.) — 20.15 Tl časi so minuli.
II.	program: 9.00 Naša radijska dru-
žba — 15.30 Zabavno in veselo — 17.15 Znanje za vse — 19.30 „Cardilac“, Hinde-mithova opera v 4. aktih.
Torek, 4. marec:
I.	program: 8.45 Zdravniki in civilizacija — 14.00 Poročila, objave. Michelangelovi soneti (slov.) — 17.10 Priljubljeni šlagerji — 18.10 Iz prve roke — 18.30 Radijska prijateljica — 19.15 Lepe žene iz 1001 noči — 20.15 Internacionalni Mozartovi teden 1958.
II.	program: 9.15 Iz domovine — 15.30 Glasba iz filmov — 17.55 Samo zate — 20.00 Zveneči filmski magacin.
Sreda, 5. marec:
I.	program: 8.45 Iz ženskega sveta —
14.00	Poročila, objave. Kar želite, zaigramo (slov.) — 17.10 Glasba, ki se nam dopade —
20.15	Lepe melodije — lepi napevi — 21.00 Žareče železo.
II.	program: 9.10 Evropske pokrajine
—	14.15 Pesmi — 15.30 Zabavna glasba —
17.15	Raziskovalno delo visokih šol — 19.30 „Von Ke'th“, slušna igra — 21.00 Dunajski zdravnik.
Četrtek, 6. marec:
I.	program: 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 14.00 Poročila, objave. Na zapečku: Pri Isopovih v Gorinčičah (slov.) — 15.45 Puščica zadene v črno — 16.00 Sodobne melodije — 18.30 Oddaja za mladino — 18.40 Za kmete — 19.00 Prilcesinja dneva — 20.15 Lovska ura.
II.	program: 10.15 Iz življenja znamenitih zdravnikov — 16.00 Oddaja za žene
—	17.15 Perspektive in horiconti — 19.30 Orkestralni koncert — 21.00 Operni koncert.
Petek, 7. marec:
I. program: 8.45 Pesmi iz Koroške —
14.00	Poročila, objave. Okno v svet. Zabavna glasba. Gospodarska šola za vsakogar (slov.) — 18.10 Prosti čas je dragocen —
19.05	Zgrabi srečo — 20.15 „Bos v Atenah", slušna igra.
II. program: 9.00 Orientalske zvočne slike — 14.40 Za vsakega otroka primerno igračo — 17.15 Znanje za vse — 19.45 Za prijatelje gora — 20.00 Tako je bilo nekoč na Dunaju — 20.30 Tisoč taktov poskočnih melodij.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00,
17.00.	22.00.
V ponedeljek, sredo in petek od 8.00 do
11.00	ure oddaja na valu 202,1 m in 98.9 mHz.
Sobota, 1. marec:
5.00	Dobro jutro — 8.05 Lepe melodije — znani napevi — 8.35 Slovenski oktet vam prepeva — 9.30 Vrtiljak zabavnih melodij —
11.15	Napevi izpod zelenega Pohorja—12.30 Kmečka univerza — 12.40 Stare melodije v novem ritmu — 13.15 Zabavne melodije — 14.20 Zanimivosti — 14.35 Voščila — 15.40 S knjižnega trga — 17.30 Popevke in melodije — 18.00 Okno v svet — 18.45 Jezikovni pogovori — 20.00 Veseli večer — 21.00 Plesna glasba.
Nedelja, 2. marec:
6.00	Domač nedeljski glasbeni spored —
7.35	Vedri zvoki — 8.15 Zaigrajmo in zapojmo — 9.20 Za vsakogar nekaj — 10.30 Ponovitev javnega četrtkovega večera— 13.30 Za našo vas — 14.15 Voščila — 16.45 Glasbeni mozaik — 17.30 „Skrivnostni Ivan Ivanovič", radijska igra — 20.00 Variete na valu 327,1 m.
Ponedeljek, 3. marec:
5.00	Pisan glasbeni spored — 6.40 Naš jedilnik — 8.05 Orkestralna matineja — 9.45 Pet pevcev — pet popevk — 11.35 Igra veliki zabavni orkester — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Umetne pesmi poje Ženski vokalni kvartet — 13.15 Zabavni pele-mele —
14.35	Voščila — 16.00 Portreti slavnih pevcev — 17.40 Na sončnem jugu — 18.00 Mladinska oddaja — 20.00 Simfonični koncert.
Torek, 4. marec:
5.00	Jutranji pozdrav — 6.40 Naš jedilnik
—	8.05 Narodne pesmi — 9.00 Zabavni mozaik — 9.30 Slavni pevci in solisti — 10.10 Na vrtiljaku zabavnih melodij in popevk — 11.30 Za dom in žene — 12.00 Narodne pe-sm: — 12.30 Kmečka univerza — 13.15 Francoska zabavna glasba — 13.40 Pisan spored opernih melodij — 14.35 Voščila — 15.40 Potopisi in spomini — 17.15 Melodija, pesem in ritem — 18.00 Športni tednik — 20.00 Najboljši komorni zbori — 20.30 „V čem je resnica?", radijska 'gra.
Sreda, 5. marec:
5.00	Pitan spored melodij — 8.05 Pisana paleta — 9.00 Jezikovni pogovori — 9.15 Domače viže — 10.10 Popularne melodije —
11.00	Zabavni album — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 14.35 Voščila — 15.40 Iz književnosti klasike — 17.15 Sestanek ob petih
—	18.00 Kulturni pregled — 20.00 Arije in odlomki iz manj znanih oper.
Četrtek, 6. marec:
5.00	Dobro jutro! — 8.05 Na obisku pri amaterskih zborih — 9.00 Svet v orkestralnih barvah — 10.10 Petdeset zabavnih minut — 11.00 Odlomki iz oper in baletov —
12.00	Igrajo jugoslovanski zabavni orkestri
—	12.30 Kmečka univerza — 12.40 Dalmatinske narodne — 14.20 Zanimivosti — 14.35 Voščila — 17.15 Z melodijami po Evropi —
18.00	Od kod različna mnenja zdravnikov
—	20.05 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
Petek, 7. marec:
5.00	P san glasbeni spored —	8.05 Na
obisku pri nordijskih mojstrih — 9.20 Zabavna revija — 11.00 Pesmi in plesi raznih narodov — 11.30 Za dom in žene — 11.40 Melodije iz Broadwaya — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Od arije do arije — 14.35 Voščila — 15.40 Iz svetovne književnosti —
16.00	Koncert ob štirih — 17.15 Zavrtimo našo zabavno ruleto — 18.50 Družinski p°~ govori — 20.30 Brahms: Simfomja št. 3 v F-duru.