j(er je tudi dru- razpis delovne- I niesta dlrektor- ; celjskega po- ijinskega muze- fpropadel, razpi- jjemo prosta me- Џ članov nove ^isije, ki bo pri- iivila tretji raz- s. Razpis naj izi- I kadarkoli, ven- ir pa nikakor ne pj, preden ne bi ašli dovolj pri- ternega kandida- I, ki bi bil pri- ravljen mesto tu- i zasesti. S tem o odpadla nevar- lost, da bo zmanj- alo članov komi- ij- VEŠ SVOJ DOLG. KZ? POSKUS POVZETKA NEKATERIH OD ŠTEVILNiH MNENJ O POSLANSTVU IN RESNICÍ\ÍEM VPÜVÜ КУЕ- TIJSKm ZADRUG - POSKUS, KI NAJ BI BIL ZAČETEK RAZPRAVE. • Zasebni kmečki proizvajalci so pri nas še vedno zelo zajeten družbeni sloj, ki pa se po svojem ekonomskem deležu v narodnem gospo- darstvu in po približevanju sodobnim metodam kmetovanja razlikuje od kraja do kraja, od po- krajine do pokrajine ... • V karkoli so se že kmetijske zadruge razvile v zadnjih letih, ime, da so kmetijske jim je še vedno ostalo. Nekatere zadruge so morda ostale dobre, bržčas nekoliko skopušne »matere«, ne- katere pa so postale že kar hladne »mačehe« ... • O tem ali so res samo reformni ekonomski razlogi krivi, da zadruge postajajo vse manj kmečke, da so zadruge vedno manjšega števila kmetov, da puščajo za seboj puščobo, dostikrat po nepotrebnem tudi revščino. Nekdo je rekel, da je še prezgodaj govoriti o pred- videnem zakonu o kmetij- skih zadrugah. Toda zdi se, da je prej prepozno, kajti če bi že danes urav- naval mnoge zadeve, bi bil že skrajni čas. Nimamo želje, niti do- volj podatkov, da bi oko- li tako obsežnih vprašanj bili vseobsežni, še manj pa, da bi celo utegnili raz- sojati. Ce bo NT uspel vzbuditi razpravo in boj mnenj, je bil namen do- sežen. Pričujoč sestavek ni plod analize in utegne biti v določenih primerih eno- stranski, vendar ne hote. Tudi dejstvu, da bo za začetek v ospredju KZ Laško ni pripisovati dru- gega pomena, kot tega, da je glede težav v katerih deluje, različna od dru ci;; v našem območju? Prisluhnimo torej odg»«- vorom na vprašanje, ka- kršno je bilo zastavljeno vsem, ki sem jih obiskal, in sicer o tem, kaj KZ га določen kraj, za posamez- nika in za občino kot ce- loto pomeni? (Dalje na 6. strani) jléîje, 12. novembra 1969 — Številka 15 — Leto XXIII — Cena 60 par MARIJA BOROVNIK - Borovnikova mama je stara 76 let in je povila trinajst otrok. S celo družino je bila med vojno izseljena v okolico Bjelovarja, kjer je preživela več let. Potem se je vrnila in vztraja na slovenski zemlji. Živi v majhni vasi Lipa pri Frankolovem, kjer jesensko sonce in paleta barv na drevju okoli njene domačije po- magata lepšati leta, ki so polna gorja, težav in tudi lepot. Roka se ji ni tresla, ko je ponudila domačega kruha, mesa in jabolčnika. Zazrla se je skozi okno po dolini in jo objela s pogledom svojih toplih oči. Vesela in zadovoljna je, da je kljub težavam uspela tvseh trinajst otrok spraviti do kruha. Prav zaradi tega ima tudi ona zdaj lepšo jesen ... teve v soboto, 8. t. m., je pred- sednik gospodarske zbornice Slovenije Leopold Krese ob navzočnosti številnih pred- stavnikov javnega in politič- nega življenja, med njimi tu- di predsednika gospodarske- ga zbora republiške skupšči- ne Toneta Boleta, odprl v bodoči Tehnomercatorjevi ve- leblagovnici v Gubčevi ulici v Ckîlju pri'o specializirano jugoslovansko razstavo trgo- vinske in gostinske opreme, embalaže, strojev za pakira- nje, transportne in skladi- ščne opreme. Slavnost je začel predsed- nik upravnega odbora pos- lovnega združenja za trgo- vino v Celju, Stane Selšek, ki se je med drugim zalivalil vsem udeležencem razstave, hkrati pa se zahvalil kolek- tivu Gradisa, ki je v pred- videnem času končal dela v fazi, ki so omogočila ure- ditev razstave. Razstava, ki je znana tu- di pod imenom »JUTRO«, bo odprta do vključno 15. novembra vsak dan od 9. do 18. ure. Sicer pa bo v tem času \eč strokovnih predavani, demonstracij, 4e- kmnvAni in iin/Irt1inn ЛТ R FRANCEK FRAKELJ. — Mej duš: Zdaj šele vem, zakaj so dali v Celju najnovejši razstavi naslov JUTRO. Zato, ker se mi je tam temeljito zasvitalo kako neiz- črpne možnosti ima trgovina za poviševanje cen... OD 13. DO 23. NOV. Nekako do 14. novem- bra padavine s snegom do nižin, nato bo pre- vladovalo suho vreme z jutranjim mrazom. Dr. V. M. VOZNIK POBEGNIL v Slovenskih Konjicah se je zgodila težka promet, na nesreča v kateri je iz- gubil življenje 17-letni FRANC JEREB. Nesrečo je povzročil voznik oseb- nega avtomobila, ki je za- del pešca s prednjim des- nim žarometom in nato pobegnil proti Mariboru. S CESTE V OGRAJO Voznik osebnega avto- mobila SLAVKO PLEV- NIK v Dobmežu zaradi velike hitrosti ni mogel izvoziti ovinka. Avtomo- bil je vrglo v betonsko og- rajo, ga odbilo in obrnilo za 180 stopinj. Voznik in njegova žena ANA PLEV- NIK sta dobila težje po- škodbe. Odpeljali so ju v celjsko bolnišnico. Na vo- zilu je škode za 7.000 di- narjev. SMRTNA NESREČA V ŠKOFJI VASI Jz Vojnika je proti Celju vozil z osebnim avtomobi- lom MAKS PIRNAT, 27, iz Celja. V škofji vasi je na razdalji 30 metrov zagle- dal IVANKO VIDOVIC, 62, iz Škofje vasi 8, ki je šla ob kolesu po desni strani oeste. Zadel jo je in zbil na obcestni nasip. Za- radi težkih poškodb je Vi- dovičeva med prevozom v bolnišnico podlegla. PODRL PEŠCA IN POBEGNIL Pešec ALOJZ ROJŠEK, 22, iz Založ je v Polzeli šel po bankini izven asfaltira- nega cestišča iz kinodvo- rane proti gostilni Cimper- man. Za njim je pripeljal z osebnim avtomobilom ALOJZ ZADOBOVŠEK, 18, iz Trnave, ki je na skrajni desni strani zadel pešca. Voznik kljub opozorilu so- potnika ni zaustavil. Po- nesrečenca so našli spre- hajalci ter mu pomagali. V bolnišnici so poleg pre- tresa možganov ugotovili še druge težje poškodbe. Po dveh lirah so miličniki PM Žalec pobeglega voz- nika izsledili. AVTOMOBIL _ NA STREHO Voznik osebnega avto- mobila SILVO NOVAK je peljal iz Ljubljane proti Celju. V Zajasovniku ga je na mokrem asfaltu za- radi neprimerne hitrosti pričelo zanašati v levo. Vozilo se je obrnilo za 180 stopinj, zadelo v škar- po ter se prevrnilo na stre- ho. Težko poškodovanega voznika so prepeljali v celjsko bolnišnico. Na vo- zilu je škode za 4.000 di- narjev. NI OPAZIL PEŠCEV Mopedist AVGUST TRI- GLAV, 41, iz Topolščice se je peljal ponoči iz Šo- štanja proti domu. V isti smeri so po desni strani ceste hodili JUSTIN ŽAB- KAR, žena MILKA in hčer. ka Belinda. Mopedist, ki je pripeljal s kratkimi luč. mi, jih ni pravočasno opa- zil ter je zadel hčerko. Pri padcu si je Triglav zlomil ključnico. ZAVIRANJE NA SPOLZKI CESTI Voznik osebnega avtomo- bila FRANC BERGINC, 33, iz Celja je vozil proti Mo- zirju ter v Rad^undi pred desnim ovinkom zaviral na spolzki cesti. Zaneslo ga je na levo v pešca DANILA DŽURDŽEVIČA, 24, ki je padel in si zlomil nogo. VOZ BREZ LUČI Iz Celja je proti Šmar- ju peljal s tovornim avto- mobilom JOŽE FUHRER, doma iz Rajidcca. V Šent- vidu je na kratki razdalji zagledal neosvetljen vprež- ni voz KARLA GOLEŽA. V ostrem loku je zavil v levo, kjer je zaneslo avto- mobil v jarek. Voznik je dobil lažji udarec, škodo pa so ocenili na 7.200 di- narjev. DVAKRATNI ZLOM NOGE Voznik osebnega avtomo- bila MIRKO POŽUN, doma iz Mišjega dola je vozil iz Laškega proü Celju, ko je v Debru stopila pred vozilo LJUDMILA JAZBINŠEK, doma iz Hrastni'ka. Hote- la je prečkati cesto. Voz- nik jo je zadel in zbil po cesti. Dobila je dvakratni zlom noge in poškodbe po glavi. MOPEDIST V TRAKTOR Po Kidričevi cesti v Vele- nju je peljal s traktorjem BOGOMIR DOLINŠEK ter v križišču zavijal v levo, kar je tudi nakazal z roko. Za njim je pripeljal ter ga prehiteval po levi strani mopedist JAKOB JUVAN, 44, doma iz Podkraja. Mo- pedist je zadel v traktor ter se pri padcu težko po- škodoval. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico. Marsikatera pot se zaradi trenutka neprevid- nosti konča v jarku. KOMENTIRAMO NESREČO PIŠE KOMANDIR POSTA. JE PROMETNE MILICE CELJE FRANC ŠTIHERL OMEJITVE HITROSTI že dve leti veljaven predpis o splošni omejitvi hitrosti za nekatere kategorije motornih vozil še sedaj ni dosegel svo- jega namena pri nekaterih voznikih, ki občutno prekora- čujejo hitrost. Med vozniki težjih vozil je v prometu dosti tovornjakov s prikolicami, ki kljub pred- pisani makaimalm hitrosti 60 km/h drvijo s 70 ali celo več kilometri, kadar prehite- vajo lažja in neprimerno hi- trejša vozila, kar je dostikrat vzrok za nesrečo, predvsem zato, ker vozUa s priklopniki pri večjih hitrostih od 60 km/h niso več tako stabilna, saj jih že pri normalni vožnji zanaša, če so brez tovora. 31. oktobra je prišlo do huj- še prometne nesreče na cesti Celje—Ljubljana. Iz Žalca proti Celju je peljal gramoz voznik tovornjaka CE-221-40 Alojz Romih, 32, prevoznik iz Vrbna pri Šentjurju. Za njim so vozili trije vozniki oseb- nih avtomobilov v pravilni vamositni razxialji. Kot je iz- javil tudi voznik Romih, je bila njihova hitrost okoli 60 km/h. Vsa štin vozila pa je na ravnem, dobro preglednem delu ceste pri Drešinji vasi prehiteval voanik tovornega avtomobila CE-117-12 s pri- klopnikom 11-68-CE Milan Še- šerko, 23, iz Vrbna pri Šent- jurju. Prehiteval pa je tako nerodno, da je zaprl pot to- vornjaku, ki ^ je vozil Ro- mih. Z zadnjim delom svo- jega avtomobila je zadel v levo predno stran Romihove- ga tovornjaka in ga povlekel ■ s seboj. Voznik Romih je sku- šal zavirati; kljub 15 m dolgi zavorni poti je moral zapelja- ti v desno na travnati predel ob cesti, kjer je vozil še 24 metrov. Ko se je voznik Še- šerko z vozilom oddaljil, je Romih poskušal zapeljati na- zaj na vocašče, da se ne bi prevrnil v jarek. Tovornjak z gramozom pa je zaneslo pra- vokotno na cesto, kjer se je prevrnil na desni bok. Pri ne- sreči se ni nihče poškodoval, škoda pa znaša okoli 5.000 din. Voznik šešerko je po prehitevanju vožnjo nadalje- val z nezmanjšano hitrostjo, parta-ola milice pa ga je dobila šele v garaži Prevozništva — kjer je tudi zaposlen — izjavil je, da za nesrečo ne ve, in da je v trenutku prehitevanja, le-tega se spominja, vozil s hitrostjo 70 km/h. Ta nesreča naj bo opozorilo vsem tistim, ki ne uravnavajo hitrost pogojem varne vož- nje. Martin Lipar, 41, Kompole, železo mu je poškodovalo prste desne roke; Marija Re- bernik, 45, Celje, pri delu si je poškodovala križ; Za- hid Medie, 21, Velenje,, v ja- mi mu je premog poškodoval levo roko; Mirko Polutnik, 18, Celje, železni predmet mu je poškodoval desno roko; Franc Orož, 27, Radana vas pri Zrečah, pri delu si je po- škodoval levo roko; Franc Martinčič, 17, Zagrad pri Ra- dečah, hlodovina mu je po- škodovala levo lumbalno re- i gijo; Dolf Krajne, 26, Liboje, ' voziček mu je poškodoval de- sno roko; Boris Kostanjšek, 19, Metleče pri Šoštanju, pri delu si je poškodoval desno roko; Andžel Markovič, 31, Tolsto pri Laškem, železni valj mu je poškodoval desno no- go; hmn Košir, 17, Trnovlje, zaboj mu je poškodoval prste desne roke; Franc Lotrič, 29, Celje, vrezal se je v levo ro- ko; Srečko Kočevar, 38, Re- čica ob Paki, delovna nesreča, zlom nartne kosti; Miro Ku- kovec, 26, Celje, pri delu si je poškodoval prste leve roke; Franc Kolenc, 24, Velenje, v jami si je poškodoval desno roko; Marija Senegačnik, 28, Celje, pri delu si je poškodo- vala prste leve roke; Nikola Pejkič, 32, Celje, pri delu si je poškodoval levo koleno; Alija čustić, 36, Šoštanj, pri delu si je poškodoval desno roko; Ana Selič, 43, Štore, pri delu si je poškodovala desni gleženj; Rudi Jazbec, 45, Ve- lenje, v jami si je poškodoval desni gleženj; Stane Kolar, 15, Mestinje pri Podplatu, pri de- lu si je poškodoval prst leve roke; Adolj Gradič, 26, Male Breze pri Laškem, pri delu si je poškodoval prste desne noge; Olga Tersan, 39, Zadob- rova, pri delu si je poškodo- vala levo kračo; Julijana Ko- kel, ^0, Celje, pri delu si je pošikodovala levo koleno; Jo. že Oblak, Žalec, delovna ne- sreča, poškodoval levi kolen- ski sklep; Vinko Šmid, 23, Ce- lje, težji predmet- mu je padel na desno stregno in ga poško- doval; Franc Kaša, 43, Sele pri Slivnici, padel in si po- škodoval desni skočni sklep; Anton Krneža, 34, Leskovec pri škofji vasi, kamen mu je poškodoval levo nogo; Lud- vik Bezovšek, 35, Gornji grad, pri delu na žagi si je poško- doval prste leve roke. ŽALEC Štefan Vovk, 23, Trnovec in Vikica Rednak, 17, Gali- cija. CELJE 29 dečkov in 28 deklic RADEČE 1 deček ŠMARJE PRI JELŠAH 3 deklice CELJE Helena Jelnikar, 73, Celje; Marija Glavač, 76, Štore; Ne- ža Kroflič, 86, Celje; Marija Kolar, 69, Pečovje; Marija Obreza, 86, Vizorje; Hedvlka Tavčer, 64, soseska Ložnica pri Žalcu; Jožefa Grlica, 73, Celje; Marija Kovačič, 73, Petrovce; C;ecilija Kajba, 59, Vonar pri Šmarju; Franc Breznik, 80, Celje; Franc Gajšek, 68, Celje in Eva Ko- lar, 70, Kompole. HRASTNIK Justina Kt>šič, 69, upoko- jenka, Kovk in Ivan Kmet, 67, upokojenec, Brdce. RADEČE Anton Krajne, 70, Sevnica. ŠENTJUR PRI CELJU Jožef Golež, 45, poljedelec, Pletovarje in Marija Klanj- šek, 40, kmetovalka, Šibenik pri Šentjurju. ŠMARJE PRI JELŠAH Amalija Bezamoski, 60, Ve- ternik; Ur.šula Kunst, 83, Vojsko; Apolonija Oglajner, roj. Valenčak, 90, Vrenska gorca; Cecilija D&žnik, roj. Uršič, 73, Bistrica ob Sotli in Ana Jug;, 86, Zadrže. ŽALEC Anton Jelene, 76, upokoje- nec, Petrovo; Franc Cokan, 61, upokojenec, Žalec; Albin Grobljar, 71, preužitkar, če- plje in Ludovik Jesenik, 71, upokojenec, Vransko. 25 - letnica osvoboditve zapornikov Občinski odbor Zveze zdru- ženj borcev NOV Celje na- merava ob 25-letnici osvobo- ditve zapornikov iz »Starega piskra« prirediti srečanje v Celju z osvobojenimi zapor- niki in tistimi, ki So akcijo izvedli. Prosimo vse. ki so bili v noči od 14. na 15. december 1944 osvobojeni, naj sporo- čijo na občinski odbor Zve- ze združenj borcev NOV Ce- lje, Gledališka 2, svoj točen naslov in če se bodo udele- žili srečanja, najkasneje do 17. novembra 1969. Prosimo, da opozorite na to prijavo tudi vse tiste, za katere veste, da so bili ob tej akciji med osvobojenimi. Ko bodo zbrane prijave, bo občinski odbor Zveze združenj borcev NOV poslal vsem prijavljencem še poseb- no vabilo s sporedom. OBČINSKI ODBOR ZZB NOV CELJE Kolektiv gradbenega indu- strijskega podjetja Ingrad je zadnji dan prejšnjega tedna s slavnostno proslavo v ve- liki dvorani Narodnega do- ma počastil lO-letnico dela in obstoja, desetletnico zdru- ženega podjetja, ki je nasta- lo z integracijo Betona, Gra- ditelja, Stavbenika, Savin- grada in Cementnin. Na proslavi je o delu in uspehih kolektiva govoril predsednik centralnega de- lavskega sveta inž. Leopold Rihteršič. Kolektiv je v tem času postavil 140 stanovanj- skih objektov z 2.970 stano- vanji, 63 industrijskih objek- tov, 38 objektov javnih gra- denj, 18 objektov za potrebe trgovine, gostinstva in kme- tijstva, 14 objektov nizkih gradenj itd. Razen tega je v tem času uveljavil industrijski način graditve, specializacijo, oja- čal mehanizacijo itd. Proslavo so s kulturnim programom izpopolnili člani slovenskega ljudskega gle- dališča, v zabavnem delu pa tudi ansambel Mihe Dovža- na. M. B. Mestni magistrat ceijj ' je v janaurju 1919 od rodne vlade SHS v LjJji Ijani dobil naslednjo i^j^f nico: »Zadnje čase se ^ nas z vso silo ruje рг^ t aovi državi in proti сцЈЈ : >tiji. V ta namen se tro, 1 lezadovoljstvo med lju(jd * vo, da bo pozneje temi^ ' je dostopno za tako skanje. In domačini, ¿ ' venomer zabavljajo ¿ta ^ vlado, ne premislijo, ^ ^ delajo na ta način v ro^ 1» plačanim agentom. P' Ti agenti so ljudje, ^ g pridejo pod raznimi рг^ tvezami čez mejo, da vj м himijo in razdiralno del¡ ? jo med našim občinstvm i obenem skupljajo živilaj jih i2ivažajo črez mejo ! Posebno se opaža po ад katerih krajih južne š^ ^ jerske, kamor se redonu ï ob nedeljah in praznilj^ ' vračajo pregnani петзђ ' in nemškutarski uradni] | na svoja prejšnja bivat ' lišča, tam nakupijo živej ' zase za svojce in pri te; ' priložnosti tudi sicer ^ i naroča, da na te ljudi naj, i strožje pazijo, jih prim«. ' jo pri najmanjšem pova ' du, jih aretirajo in jih iî ' roče sodišču oziroma po ! litični oblasti, ki naj pira več vprašanj, vendar K prvič. Prvo je zveza Vr- ha s središčem občine in bližnjim Celjem. Vrh je s svetom povezan s cesto, ki je v izredno slabem stanju, T smeri proti Jurkloštru pa sploh ni prevozna. Vrh nuj- no potrebuje telefonsko zve- 83 s svetom, toda občani so tu s samoprispevki urejali nekatere manj nujne zadeve. Končno je tu še vprašanje Tode. -ec KOZMETIČNI TEČAJ v torek, 18. novembra bo Fug: del kozmetičnega te- iaja, katerega vodi dipl. kozmetičarka Sonja čik, or- ganizirala pa ga je Delavska eniverza iz Celja. Tokrat bo tovarišica čikova predavala o pravilnem lepotičenju. Te- bo zanimiv za vse žene, ^ želijo ohraniti svoj mla- •iostni videz in se tako se- ®ianiti z osnovami nege te- fea in pravilni uporabi ko- 'ítietácnih sredstev. Tečaj bo ob 16. in 19. uri ^ klubski sobi Doma JLA la Titovem trgu 2 — na- ?Proti avtobusne postaje. Pri- [j^ve za tečaj sprejema De- ^^'ska univerza v Celju. SODELOVANJE V GOSPODARSTVU V središču pozornosti sed- me skupne seje članov obeh zborov skupščine občine Ce- lje je bila vsekakor razpra- va o sodelovanju in povezo- vanju gospodarskih delovnih organizacij v občini. Po na- ročilu zbora delovnih skup- nosti je študijo o intergra- cijskih procesih vseh vrst pripravil zavod za napredek gospodarstva v Celju. Kot študija tako je tudi razpra- va dokazala, da na tem po- dročju močno zaostajamo za splošnimi integracijskimi pro- cesi v državi, razen v trgo- vini. Odborniki so izredno kri- tično ocenüi tudi predi .Tg re- solucije republiškega izvršne- ga sveta o ekonomski poli- tiki v prihodnjem letu. V njem namreč niso videli jamstava za stabilizacijo go- spodarstva, zlasti pa so pre- malo začrtane poti za for- miranje občinskih proraču- nov. Ko so izvolili predsedni- co Olgo Vrabičevo oziroma podpredsednika inž, Dušana Burnika za delegata občine na zboru predstavnikov ob- čin pri republiški skupščini, kjer bodo razpravljali o smernicah ekonomske politi- ke v prihodnjem letu, so potrdili stališča sveta z-a zdravstvo glede organizacije hospitaliie zdravstvene služ- be in reorganizacije celjske bolnišnice. Na seji so sprejeli še od- lok o ustanovitvi sklada za financiranje narodne obram- be v občini ter statut skla- da za reševanje stanovanj- skih vprašanj udeležen- cev NOV. M.B. V LOKOViNi SZDL ZELO DELOVNA člani krajevne organizacije Socialistične zveze v Lokovi- ni so prvi v celjski občini sklicali — in uspešno opra- vili — volilno konferenco. V novo vodstvo krajevne or- ganizacije Socialistične zve- ze so izvolili več mlađih lju- di in se temeljito pogovori- li o svojem delu v minu- lem in prihodnjem obdobju. Med komunalnimi proble- mi ttsga območja — ki jih v veliki meri rešujejo sami s prostovoljnim delom in prispevki — je tudi vzdrže- vanje ceste črnova—Dobrna. Ljudje menijo, da bi to cesto morali bolje vzdrževati, saj je promet dovolj gost, stanje pa dovolj kritfično. Priporo- čili so tudi, naj v trgovini v Dobrni razmislijo o pri- mernejšem delovnem času. Potrdili so še stališča sek- cije za kmetijstvo in gozdar- st>vo občinske konference So- cialistične zveze Celje v zve- zi z razpravo o predlogu no- vega zakona o gospodarje- nju z gozdovi. J. B. TEĐN1K0VA PLOŠČA Novi dobitnik TEDNIKO. VE PLOŠČE je Anton Gilč- vert. špitalič 9, Loče pri Poljčanah; stari pa Valentin Kukovič, špitalič, Loče pri Poljčanah. Ker se nam zadnje tedne dobitniki vse redkeje ogla- šajo, naj vam ponovimo pra- vila naše igre: vsi izžrebani novi in stari dobitniki naše plošče, naj nam sporočijo, katero pesem želijo v oddaji »Naši poslušalci čestitajo« in komu želijo čestitati. V »Te- dnikovi plošči« pa vam bo- mo mi sporočili, kateri dan čestitko poslušajte, čestitka je seveda brezplačna. UDARCI PO TAKTU Sobota. Dvorana v mestu, ples, ki ga prireja mladina srednje šole. Vse je tako, kot se za mladinski ples spodobi: s stropa visijo balončki, po stenah so obešene ka- rikature. ob orkestru je prostor za ples, v ozadju nekoliko miz in seveda »šank«. Mladina prihaja, pleše, tudi pije. Veliko. Pred- vsem pivo, kajti oranžada povzroči v želodcu težave. Pivo pa ga je v glavah. Vsaj nekaterih ali bolje večine. Najprej je padel eden, potem ,so začeli s prete- pom drugi. Malo izziva- nja, podtikanja nog, pri- mitivno obmetavanje z neprimernimi besedami in seveda ob koncu krep- kejše božanje z rokami po obrazu. Seveda tujem. Potem ponovno popiva- nje, kajenje, nekoliko manj plesa itd, pa spet prerivanje. Nekaj so jih odpeljali z modrim avtomobilom, ker pa je skupina za možem I še vedno vpila neprimer- I ne izraze -so se vrnili in I prepovedali nadaljevanje plesa. Naredili so zapi- snik in prijavo. Ples je bil končan. Verjetno je to bil zad- nji konec nekega mladin- skega plesa v Celju. Za- kaj? Namesto komentarja: Kdaj bomo v Celju doseg- li, da mladinski plesi ne bodo anarhistične prire- ditve združene z zbira- njem denarja za izlete in ekskurzije ter končno brez mladincev, ki plese izrabljajo za vulgarno in primitivno izživljanje, ki škoduje večjemu delu mladine, ki si želi zdravo in pošteno zabavo? Vprašanje je namenje- no vsem, ki direktno ali indirektno skrbijo za živ- ljenje in zabavo mladine. teve PLANINSKI DOMOVI Odprti so. planinski dom v Logarski dolini, bife slap Rinka, dom na gori Oljki, Celjska koča, dom na Sveti- ni in Mozirski koči. Izleti- šče na Starem gradu je od- prto celo zimo vsak dan od 9, do 20. ure, Friderikov stolp pa je od 1. novembra do 30. marca 1970 zaprt. V tem času je odprt samo ob lepih nedeljskih popoldne- vih. Za skupine, ki pa se morajo prej najaviti, je ključ na voljo pri grajskem čuvaju Rudolfu Kumru, Cesta na Stari grad 40 v Celju. PLESNE PRIREDITVE v hotelu Celeia v Celju in Paka v Velenju imajo vsak dan razen ob nedeljah oziro- ma ponedeljkih ples in med- narodni barski program. V rogaški Slatini je bil od 3. do 9. novembra vsak dan ples novi restavraciji Poš- ta. KOPA! N5 BAZENI Vsak dan sta skozi zimo odprta pokrita bazena na Dobrni in v Laškem. Bazena sta odprta ves dan. DRSALIŠČE Umetno drsališče v Mest- nem parku v Celju je odpr- to vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 19. ure. Ob pet- kih zvečer je drsališče na- menjeno rekreativnemu dr- sanju starejših ljudi. 12. ob 17.00 Nepokopani mrtveci za abonma upoko- jencev in izven; 13. ob 10.00 Deseti brat — zaključena predstava za os- novno šolo Prebold in I. os- novno šolo Celje; ob 15.00 uri Deseti brat za- ključena predstava za Delav- sko univerzo Celje ter osnov- ni šoli Vransko in Šempe- ter; 14. ob 16.00 in 19.30 uri gostovanje z Desetim bratom v Zagorju; 15. ob 15.30 uri Sartre: Ne- pokopani mrtveci za sobot- ni abonma in izven; v vlogi Lucije nastopa Jana šmido- va; 18. ob 16.00 in 19.00 uri gostovanje v Krškem z De- setim bratom; 19, ob 15.30 uri Nepokopa- ni mrtveci za II, mladinski abormia in izven, v vlogi Lu- cije — Marjana Krošlova. UNION: 12. nov. španski barvni film »Ko tebe več 4 ne bo«; 13. do 15. nemški barv, film »Navihancl iz pr- ve klopi«; 16. do 18. italijan- ski barvni film »Revolverji odločajo«; 19. do 23, nemški barvni film »Vinetou v do- lini smrti«. METROPOL: do 14. nov. amer, barv, film »šerif v New Yorku«; 15, do 17. ja- ponski barvni film »Veliki zid«; 18, do 19. italijanski barvni film »Kralj Oidip«. DOM: do 13. ameriški barv- ni film »Nasilje v Jerrichu«; 14, do 17. angleško-italijan- sko-francoski barvni film »Ti si na vrsti da umreš«; 18. do 19, francoski barvni film »Po- silstvo«. DOBRNA: 15. in 16. itali- janski barvni film »Kralj Oidip«. NOVOSTI S POLIC ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Pašić N.: Klase i politika. Beograd 1968, S, 32984, Komunisti i samoupravlja- nje. Zagreb 1967. S. 32985, Benn S. I., R. S. Peters: Principles of Political Tho- ught, New York 1964, S, 33004, Milosavljević D.: Tradici- ja i avangardizam. Novi Sad 1968, S, 3.3013, Pašajlić R., D. Stanković: Evropski standardi za voće i povče. Beograd 1968. S. 33015. Jelinović Z.: Saobraćaj u mirovanju. Zagreb 1965. S. 33016. Anatasijević A,: Tehnolo- gija kože i obuče, Zagreb 1968, S, 33018, Duverger М.: Demokratija brez naroda, Beograd 1963, S, 33050, Puhalo D.: Milton i njego- vi tragovi u jugoslovenskim književnostima, Beograd 1966. S. 33084/4. Josimović R.: Književni pogledi Romena Rolana. Be- ograd 1966. S. 33084/5. Mihailović Lj.: Upotreba glagola can i may u savre- menom engleskom jeziku. Beograd 1966. S. 33084/6. NIKDAR NI PRAV ZA VSE Letošnji pridelek je bil obilen, morda kar preveč. Mnogo je kmetov, ki ne vedo kam s pridelki, pa tudi zadn^am ni nič bo- lje. Braslovški kmetijski kombinat, na primer, ne more nikjer drugje pro- dati krompirja in ga se- daj prodajajo kar doma po 0,30 din za kilogram. Tudi jabolka se ne pro- NE JEMLJITE NAM ŠE ČASTI Moj mož je začasno za- poslen in tako prijavljen pri Zavodu za zaposlova- nje v 2alcu ter prejema mesečno oskrbo 239,10 din ter otroški dodatek 150,00 din. Sem snažilka na upra. vi Obrtno gradbenega pod- jetja Usluge v Polzeli z mesečnim zaslužkoiti 140,00 din. Hčerka Jelica je letos končala osemletko in je prav tako prijavljena na Zavodu za zaposlovanje v Žalcu, Takoj ob koncu šol- skega leta je vložila proš- njo za zaposlitev v to- varni nogavic Polzela. Ker pa še do sedaj, kljub ob- ljubi, prošnjo niso ugodili, in ker, kljub lastni želji — se naprej ne more izobra- ževati zaradi gmotnih raz- mer, hodi vsak dan delat h kmetu za cel dan in za 15 dinarjev dnevno. Vse to znese skupaj mesečno 889,10 dinarjev. Da to v današnjih гагзте- rah ni razkošje za šest ljudi ni treba poudarjati, saj so tu štirje otroci in midva z možem. Trije otro- ci so še šoloobvezni, naj- starejša Jelica pa je stara 15 let (Mihelca 14, Ivi 12 in Katica 11 let). Da je mož nezaposlen je deloma kriv sam (preveč pije), deloma pa podjetje Usîuge v Pol- zeli, ki so v pretekli zimi morali zaradi slabih raz- mer odpustiti nekaj delav- cev. Zdaj, ko sem opisala na- še razmere, pa naj preidem še na namen mojega pis- ma: že trikrat letos je nek- do, ki ga mi ne poznamo, osimiii mojega moža da krade. Seveda mu ni ni- hče mogel tega dokazati, saj sploh ni bilo res. Res da rad pije in popušča pri delovni vnemi, je tudi ner- vozen, to pa predvsem za- radi bolezni na jetrih. Ni- hče Pa mu dosedaj še ni očital da krade in zato kot njegova žena ne dovolim tega zahrbtnega podtikanja in žalitev. Tu so štirje ot- roci in áüi naj oni trpijo zaradi takih natolcevanj in sumničenj? Rezika Ribič, Podvin 27, Polzela dajajo nič bolje, zato so obrali le najlepša, ostala pa pustili, da na vejah dočakajo zimo. Lahko smo videli ljudi, ki so jih obi- rali (zastonj seveda); ta si je napolnil košaro, dru- gi vrečo, tretji je prišel kar z vozcmi, če nam je že pri jabol- kah spo^etelo, Si mislijo v kmetijskem kombinatu v Braslovčah, bomo pa imeli več sreče s fižolom! Letina je bila lepa in ho- teli so stvar praktično re- šiti tako, da so za luščenje fižola uporabljali stroje za obiranje hmelja. Delo na teh strojih teče lepo, po- raja pa se vprašanje, ali ne bo imel fižol vonja po hmelju? če bo imel, po- tem si bodo lahko še dol- go belili glave, kam s fi- žolom. Lahko bi naštevali še naprej in letino primerjali z prejšnjimi leti, prišli pa bi do zaključka, da ljudje nismo nikdar zadovoljni, če bi pridelkov primanj- kovalo, bi vzdihovali tisti, ki si zaradi previsokih cen ne bi mogli pripraviti ozi- mnice, tako pa vzdihujejo sisti, ki pridelkov ne mo- rejo prodati. Marinka Klemene, Braslovče KDAJ ŽREBANJE? Na vstopnicah za II. se- jem obrti v Celju, ki je bil od 27, septembra do 5. ok- tobra letos je bilo napisa- no: »žrebanje vstopnic«, na irstopnici za I. medna- rodno razstavo cvetlic pa: »Kupon hranite!« Ker do danes še nisem v nobenem časopisu zasle- dil tega eventuelnega žre- banja me zanima, ali žre- banje sploh bo, ali pa je že bilo objavljeno in sem spregledal, Darij Bezlaj, Na otoku 8, Celje POJASNILO žrebanje vstopnic z obrt- nega sejma v Celju je bilo objavljeno v listu DELU v soboto,-18, oktobra. Izžre- bane so bile naslednje šte- vilke: 47546, 27086, 20334, 40743, 27691, 1185, 4308,9681, 60944, 27364, 40692, 6914, 46493, 22179, 49105, 63512, 64487, 47503, 95116, 44790, 6453, 44989, 63020, 6031, 47633, 1793, 48237, 108, 21752, Kot SO nam povedali pri poslovnem združenju A- gens, ki je bido organiza- tor II, sejma obrti, so obi- skovalci objavo žrebanja verjetno spregledali, saj do sedaj še nihče ni prišel po nagrado. Torej, nagrade dobite pri Agensu v C^lju, Cankarjeva 1, dvignite pa jih čimprej! Zdravilišče Rogaška Slatina - 300 let -* ^ DONAT - po vsebini in količini mineralnih ^ snovi edinstvena zdravilna voda, ki zdravi ^ obolenja žolča, želodca in presnove. Џ TEKMOVANJE V JESENSKEM KROSU Na občinskem prvenstvu osnovnih šol in TVD Partizan v Žalcu v jesenskem krosu je bila ponovno zelo slaba udeležba iz telovadnih dru- štev. Vsega skupaj je nastopilo 150 tekmovalcev, večinoma iz šolskih športnih društev. Med pio- nirji v teku na 800 metrov je zmagal Prislan (Braslovče) pred Valenčičem (Vransko) in Ju rakom iz Žalca, ekipno pa so bili najboljši 2al- čimi. Med pionirkami v teku na 600 metrov je bila prva Kitak (Griže), druga in tretja pa Co- kan in Pečnik iz Žalca Med ekipami je zmagal tudi Žalec. Pri članih TVD Partizan je zmagal Prašiček (Polzela), med članicami pa Urankar- jeva (Tabor) A. Vidma j er MALE DVANAJSTI V RIMU — Jugoslovanski državni prvak in rekorder v hoji, član celjskega Kladivarja, Rudi Male, je na velikem medna- rodnem tekmovanju v hoji v Rimu dosegel svoj največji mednarodni uspeh. V izredno močni kc.nkurenci je med najboljšimi tekmovalci Evro- pe dosegel odlično 12. mesto. Progo, dolgo 21 kilometrov je prehodil v 1:40,30 ure. Pri tem pa je premagal več znanih tekmo- valcev iz svetovne in evropske lestvice, ki so Po rezultatih pred njim. V POLFINALU PROTI TREŠNJEVKt Celjski hokejisti na travi so si z zmago v republiškem finalu priborili pravico sodelovanja v zaključnem delu prvenstva. Tako se bodo po. merili danes, v sredo ob 14.30 uri za Glazijo na pom'ožnem igrišču v polfinalnem srečanju proti zagrebški Trešnjevki. jk PORAZ V ZADNJIH SEKUNDAH IGRE. Pr- venstvo v hokeju na travi še vedno traja. Celj- ski igralci Gaberja so nesrečno v zadnjih se- kundah igre izgubili v 7. kolu zivezne lige. Za- greb je namreč zmag-al 3:2 (1:1), potem ko Bon ni izkoristil sedemmetro'-v'ke. škoda! jk POMEMBNA ZMAGA NA GLAZIJI POMEMBNA ZMAGA NA GLAZIJI. V nogo- metnem derbiju Za boljšo uvrstitev na dnu raz- predelnice so Celjani v nedeljo po precej dobri igri premagali Novo Gorico 1:0. S tem uspe- hom ima Kladivar še možnost, da po morebit- nem neodločenem reeiultatu v Ptuju v zadnjem kolu dobi priključek zg, uvrstitev izven nevarne zone izpadanja. Nedeljsko srečanje je bilo odločeno šele v 85. minuti, ko je Plevčak po lepi akciji iztržil kot in pozneje lepo zaposlil visokega Ogriz;eka. jk VISOKA ZMAGA KOVINARJA. Predzadnje kolo VNC lige je prineslo poraz v-odečemu Ste. klarju iz Rogaške Slatine. S tem sta dobila Fu- žinar in Branik možnosti, da se ponovno borita Za uvrstitev v republiško ligo. Steklar je izgubil na Ravnah 0:1. št-orovski Kovinar je visoko, kar s 5:0 odpravil Papirničarja in na razpre- delnici zamenjal na četrtem mestu Šmartno. jk DOBER ZAČETEK: REMI IN ZMAGA Celjski hokejisti so začeli novo sezono več kot dobro, saj so že v prvih spopadih, čeprav prijatelj Sikih, dosegli pomemben remi in lepo zmago. Neodločeno so igrali v Gradcu proti ta- mošnjemu GAK, ki sodi med ugledna avstrijska moštva, saj ima v svoji vršiti celo kanadskega igralca. Dvoboj, preteklo si-edo, se je končal z rezultatom 4 : 4. Grole za Celje so dosegli: Kolenc, Kerkoš, čretnik in Pinter. Izredno pomembno pa je bilo nedeljsko sre- čanje v Celju. V goste so namreč sprejeli za- grebško Mladost, enega izmed favoritov druge zvezne lige. Celjani so bili boljši zlasti v zad- njem delu igre in zmagali s 5 :1. Za domačine so bili uspešni: Dvornik, čretnik, Cvetiko, J. Ko- fealj in Dobovičnik. SAMO REMI PROTI ZAGREBU v zadnjem kiolu jesenskega dela zvezne roko- metne lige so Celjani doma dosegli proti ekipi Zagreba samo neodločen rezultat 11:11. Gole So dosegli: Koren in N. Markovič 3, Telič in Levstik 2 ter Šafarič 1. Najboljši pri domačih so bili Presinger, Koren, Markovič in Telič. ŠTIRJE CELJANI V DRŽAVNI REPREZENTANCI Priznanje, da nastopijo v državnih reprezentancah, ni priznanje samo njim, temveč tudi klubu in celotn»-!^ slovenskemu rokometu in športu. JLRE KOREN Rojen 1946, absolvent sto- matologije, vseskozi član RK Celje. Nastopil v republiški mladinski in članski reprezen- tanci, v mladinski državni re- prezentanci, zdaj rezerva za A-reprezentanco, ki bo še v tem mesecu nastopila proti Španiji in ki se pripravlja za nastop na svetovno prven- stvo v Franciji marca prihod- njega leta. Igra levo krilo. ŽARKO FRESINGER Rojen 1946, absolvent arhi- tekture, vseskozi član RK Ce- lje. Prav tako je nastopil v republiški mladinski in član- ski reprezentanci ter v mla- dinski državni reprezentanci. Zdaj je kandidat za B-repre- zentanco, ki bo nastopila na turnirju Karpatov v Temiš- varu. V letošnjem letu je po- kazal izredno formo. Je vra- tar. ANDREJ TELIO Rojen 1946, absolvent stroj- ništva, vseskozi član RK Ce- lje. Rokomet začel igrati pred desetimi leti skupaj s Kore- nom in Presingerjem. Igral v republiški mladinski in član- ski reprezentanci. Zdaj bo skupaj s Presingerjem nasto- pil v B-reprezentanci. Je naj- boljši strelec Celja, igra pa zunanjega napadalca. BOJAN LEVSTIK Rojen 1948, vseskozi ¿¡j RK Celje. Kot ostali trijgj že nastopil v republiški пц dinski in članski reprezentjt ci ter mladinski državni > prezentanci. Zdaj je rezerj za B-reprezentanco. Je cxiliq igralec, ki s svojim nacinq igre in postavo izredno koi sti celjski ekipi. Tekst in slike: tei ZAVOD: DA ALI NE ZA ZAČETEK: GSV-HDi NEOBVEZNI IN NEFORMALNI POSNETKI RAZPRAV NA SEJ! SVETA ZA TELESNO KULTURO 6. NOVEMBRA 1969 Na drugi redni seji sveta za telesno kulturo pri občin- ski skupščini Celje so navzo- či največ razpravljali o po- trebi ustanovitve zavoda za gradnjo in vzdrževanje šport- nih objektov v Celju. Name- sto formalnega poročila in dejstva, da bodo dokončen sklep o zavodu sprejeli jutri na novi seji, smo se tokrat odločili za neobvezaie in ne- formalne posnetke razprav, ki £0 bile na prvi seji. Vse izjave niso zapisane dobesed- no, bistvo pa je ohranjeno. V ilustracijo: podobna zavo- da imajo tudi v Kranju in Mariboru, v Celju pa so ga ustanovili že pred lèti, vendar je žalostno propadel. V zad- njem času se je ponovno po- javila težnja in želja po us- tanovitvi podobnega zavoda, ki naj bi prevzel skrb za gradnjo in vzdrževanje vseh ali vsaj večine športnih objek- tov v Celju. Ponovni ustano- vitvi pa vsaj večina športnih delavcev nasprotuje; naspro- tuje obliki, kako naj bi zavod v začetku izgledal. Razprava je potekala ta- kole: HOHNJEC: Prepričan sem, da so koncentrirani športni objekti lažji za vzdrževanje. Tako je n. pr. v Kranju in deloma v Maribora, medtem ko imamo v Celju športne ob- jekte razbite po vsem mestu. Za solidno vzdrževanje po- trebujemo večje število obrt- nih delavnic, kot jih imajo v Mariboru, v Celju ne. Vse- kakor se je treba v bodoče bolj povezati tudi s turistič- nimi in gostinskimi priredit- vami, ki tudi dajo nekaj sred- stev. JUG: Bolj striktno moramo podpirati uporabo stadiona oziroma vseh športnih igrišč. Uporabo le-teh je treba v Ma- riboru in Kranju plačati, pri nas pa vsi nimajo izdelanih cenikov za uporabljanje šport- nega objekta. GOLMAJER: Če gre za nove težnje, gre tudi za nove or- ganizacijske oblike. Cas in okolje ter tempo življenja za- htevata novo in modernejše. KOPITAR: Vrhunski šport je strah za občino in njeno breme, zato se ga bojijo. Zve- za se je odrekla podpiranju kvalitetnega športa in tako je celotno breme padlo na rame občine, ki pa vsega ne zmore. HOHNJEC: Manjka nam de- definitivni program izgradnje športnih objektov in organ, ki bo zbiral sredstva za to- iz- gradnjo. Občina sama tega ne more zbrati in dati. MAROLT: Mislim, da bi bü primeren vmesni člen, ne pa takoj ustanovitev zavoda. Ker če bi takoj predali objekte v vzdrževanje zavodu, bi lah- ko športniki in športni delav- ci zahtevali idealne pogoje, drugega pa ne bi delali nič. Ali ne bi mogla vse to oprav- ljati Občinska zveza za teles- no kulturo? Umestna bi bila tudi ustanovitev skupnosti, kot jo imajo pri otroškem varstvu, kulturi itd. Ta bi lah- ko v celoti prevzela vso dejav- nost, kar bi bilo v trenutni situaciji najbolj racionalno. Dovolj bi bil samo en stro- kovnjak, zdaj pa govorimo o skupini ljudi. Po temeljiti razpravi, ki ni obsegala samo tega, kar smo zapisali, so sprejeli dva skle- pa: 1. z omenjeno pïXDbleinatiko je treba seznaniti v£?e pred- sednike športnih društev na skupni seji, ki bo jutri, 13. novembra. Dokončno stališče pa bodo "posredovali na seji skupščine, ki bo še ta mesec razpravljala o telesni vzgoji; 2. omenjeno službo naj se vsaj v začetku uredi pri ObZTK, zaposli strokovnjak in tudi sklad naj bo v okviru omenjene institucije. Namesto zaključka: Zavod v takšni obliki trenutno v Celju ni potreben, ker je po mnenju večine neracionalen. Situacija naj se uredi in vsaj v začetni fazi izpelje preko ObZTK. Dokončno mnenje bo- do povedali jutri. Celjskim hokejistom je le- tos uspelo vključiti se v ta- ko imenovano inter pokal- no tekmovanje, ki ga je na željo HDK Celje organizira- la hokejska zveza za avstrij- sko štajersko v Gradcu. Za- radi prevelikih stroškov, se Celjani namreč niso odločili za sodelovanje v drugi zvez- ni ligi, zatio pa so poiskali zveze pri severnih sosedih, ki so jih z velikim laziime- vanjem sprejeli v svoje po- kalno tekmovanje. Poleg Ce- ljanov bodo v tej skupini igrali: Leoben, Kapfenberg, Bruck ter ATSE II, GAK II in GSV (vsi iz Gradca). Celjani bodo v tej skupini startali danes, ko se bodo na stadionu Libenau v Gradcu .srečali s tamkajšnjo ekipo GSV. Udeležba Celjanov v tem mednarodnem pokalnem tek- movanju pomeni bistveno poživitev celotnega progra- ma dela, saj bi sicer več ali manj ostali skoraj brez iger za točke. Program inter pokalnega tekmovanja je ugoden, saj se prvi del končuje prve dni decembra, drugi del pa se bo začel ,šele februarja prihodnjega leta. V tem ča- su bodo imeli namreč Grad- čani polne roke dela z orga- nizacijo evropskega prvenst- va za mladince (od 27. de- cembra do 5. januarja), Ce- ljani pa bodo ta premor iz- koristili za udeležbo v mla- dinskem republiškem tekmo- vanju in prav tako za član- sko prvenstvo Slovenije. Celjska ekipa bo v letošnji sezoni nekoliko okrnjena. Ta- ko je ostala brez Podseden- ška, ki se je odločil za vev- ško Slavijo; prihodnje dni pa odhajata na odsluženje kadrovskega roka Dušan šentjurc in Srečko Grm. V programu hokejske sek- cije je letos tiudi gostovanje v Brnu. Ekipa odpotuje že v ponedeljek, 17. t. m. in bo v glavnem mestu Moravske ostala do 23. novembra. V tem času bo sodelovala na turnirju štirih moštev: štu- dentska reprezentanca Etna, gimnazija Elgartovo, missen in HDK Celje. Gre za turnir v počastitev SO-letmice Elgar- tove gimnazije (s to šolo ima HDK že dve leti prisrč- ne stike in stalna športna srečanja) ter v počastitev 15 letnice, odkar imajo na tej šoli hokej na ledu kot obvezen učni predmet. Poleg drugih zanimivih hokejskih srečanj, bo v drugi polovici decembra go- stovala v Celju reprezentii ca jugoslovanskih izseljena v Kanadi. Vzporedno s hokejem s stekle tudi druge dejavm sti: začetne in nadaljevali šole v umetnostnem drsai^ za otroke, medtem ko je večernem rekreacijskem i sanju letos novost v tem, d so petkovi večeri rezervin ni izključno za starejše d! salce. M. I Nogometaši šmartne>a v nadaljevanju VCSNL óx ma izgubili srečanje z moä vom Branika iz Maribora i rezultatom 5:0. Gostje so b li ves čas tekme boljši m sprotniki in so zaslužen zmagali. Srečanje je vod Blekač iz šoštanja. Rokometaši Griž so v и daljevanju štajerske rokome ne lige doma premagali Ki vinarja iz Maribora z rezu tatom 14:8. Najboljši stîi lee pri domačih je bil Vel govšek J. 5, pri gostih ? križan, 3. Sđdnik Hlač« iz Celja je svoje delo oprav: dobro. Drugi preclsta-\Tîi Partizan Petrovce pa so pr« magale ekipo Rudarja iz Ve lenja z rezultatom 23:20. Na; uspešnejši strelec pri don» čih je bil Mikuš 6 in Mei ner 4. Sodil je pred 100 gledalci Ramskugler i Celja zelo dobro. V prvem kolu šahovsh podzveze Celje je ŠK 3» vinjčan iz Šempetra dođ igral z šahisti iz Velenja i izgubil v normalni igi 3,5:0,5 v brzopotezni pa 17,5:14,5. Druga ekipa S vinjčana pa je bila prosti Na šahovskem brzoturrJ ju šahovske sekcije TVl Partizana Polzela je zmag Vošnjak pred Božičem, Bri nikom itd. Mladinskega repubiiškel prvenstva v badmingtonu, ' je bilo preteklo nedeljo Ljubljani so se udeležili 8 di mladinci iz Braslovč. Ga šek in Hajnšek sta med P sameznLiii zasedla 5 do 8 ii^ sto, Marovt pa je bil deset V parih pa sta Gajšek- Hajnšek zasedla 6. mest kar je uspeh za mlade b» mingtonaše iz Braslovč. V prijateljskem keglašk^ dvoboju so kegljači Izleti ka iz Celja premagali kegU' če Savinjčana iz šempet* z rezultatom 344:292. T. TAVČ^ CELJANI ŠE VED- NO V VODSTVU v tem kolu slovenske šahovske lige so Celjani gostovali v Mariboru in iztržili proti močni ekipi Kovinarja zmago. Rezul- tat 5:3 še nadalje daje ve- like možnosti celjskim ša- histom za končno zmago. Na lestvici vodijo s pred- nostjo 2,5 točke. Tokrat so bili uspešni: Pešec, Perti- nač in Pongrac, remizirali pa so štrajher, Janežič, Brvar in Jazbec. S. PERTINAČ • Dobrovlje, tolikokrat zaželene, pričakovane in ovešene z gostoljubjem, so postale 7. novembra 1942. leta grobnica hrabrih. • V megli, ki jo je paralo skovikanje sov, znak in sporazumevanje Nemcev, je 4.500 sovražnikov po- skušalo obkoliti približno 90 partizanov. • Ko so bili sklenjeni trije obroči, je zazvonil zvon pri Joštu, znak za napad. Začel se je boj, ki ga Dobrovlje ne pomnijo. • Na Tolstem vrhu je za vedno ostala Veličkova četa, ki je ščitila štab in ostale, da so se lažje prebijali. MLADOST IN SPOMINI Vsako leto, 7. novembra oživi cesta, ki se pri šmartnem ob Dreti odcepi in zavije proti Ang- leški baraki. Malo za Angleško barako zavije v desno, da bi se vzpela na Tolsti vrh. Kolone avtomobilov in avto- busov so v petek dopoldne kre- nile proti Tolstemu vrhu. Na desetine nekidanjih borcev Dru- ge grupe odredov in več deset tabornikov, ki so povzeli ime po tej legendarni enoti, je prihajalo k majhni jasi, kjer skromen spomenik obeležuje prostor nekdanjih bojev. Prostor, kjer je krvavela in izkrvavela Veličko- va četa. Stare, z mahom ovešene smre- ke so nemo ždele v lepo jesen- sko jutro, ko je začela oživljati jasa. Znani obrazi, stiski rok, vprašujoči pogledi, i estetokrat po tisti hudi, čeprav kratkotraj- ni borbi so se srečali ti, zdaj 27 let starejši možje in žene. Mnogo jih več ni med živimi. Druga grupa odredov je dala 26 narodnih herojev, na desetine nekdanjih borcev pa je natopi- lo našo zemljo. Kajti grupa od- redov je bila v bistvu nosilec osvobodilnega gibanja na šta- jersl^m, mnogo predtem, ko je prišla na to ozemlje Štirinajsta. Čeprav Bmga grupa odredov, ki je bila v bistvu preformirana 1- slovenska brigada, ki je bila for- mirana v partizanskem tabori- šču na Oblakah pri Sela šumbe- rak, do danes še ni nosilec no- benega odlikovanja, jo odlikuje- jo imena, ki so mnogo pomenila v našem narodnoosvobodilnem boju. Pa če začnemo od heroja Staneta Rozmana, politkomisarja Dušana Kvedra-Tomaža in na- mestnika komandanta Petra štanteta-Skale, pa do komandir- ja Čete Velička ali do vseh šest. najstih, ki so bili tu pri Joštu ujeti, vsi so k naši stvarnosti pridali delež, ki se ne da ne oceniti in ne dovolj ovrednotiti, ker je bil vsak zase v danem trenutku odločujoč, prepomem- ben. LEGENDARNI ZASTAVONOŠA Ko smo po slovesnosti, na ka- teri je zbranim spregovoril Jan- ko Sekimik-Simon, nekdanji ko- mandant bataljona, narodni he- roj, danes general podpolkovnik JA, in krenili proti Kokarju, ka- mor so nekdanje borce povabili taborniki na »partizanski golaž«, smo se z nekaterimi udeleženci pogovarjali o boju pri Joštu. Mo3 njimi tudi s predsednikom sedanjega odbora Druge grupe odredov, s Stanetom Mavričern, ki se je uspel prebiti iz obročev. »Nekaj ur smo se opazovali. Nemci so videli nas, mi smo vi- deli njih. Točno ob enajstih do- poldne pa je zvon pri Joštu oz- nanil napad, kajti po zvonjenju je zaregljalo, da je bilo hudo. Strojnice so kosile vse vprek. na koncu smo se bili prsa ob prsa. Pre»l mano je tekel kuhar. Nemec je vanj sprožil rafal. Ku- haiT še ni padel, ko sem jaz presikočil oba ...« Na vse prireditve, ki so ka- korkoli v zvezi z Drugo grupo odredov vedno pride tudi To- ne Janežič-Tesar, Mož, ki je od neke Nataše ob prvem maju 1942. leta sprejel pri Polju za- stavo odredov in je do danes še ni nikomur izročil. »Nosil sem jo vedno s sabo. Spal sem z njo, nikoli je nisem izročil nikomur. Tudi po koncu vojne je nisem dal od sebe. Na vse svečanosti grem z njo, skla- njam jo pred grobovi, kajti vsako leto nas je manj...« In tako, iz leta v leto, čeprav jih je manj, prihajajo sem, da bi se poklonili mrtvim, in da bi mladim povedali, kako je bilo takrat, ko je 4.500 Okupatorjevih vojakov krenilo proti približno devetdesetim partizanom. Njih imena bodo ostala, ker taborni- ški odred ki nosi njih ime svo- jim članom na pohodih nudi do- volj možnosti, da spoznajo vso veličino ljudi, ki so se pre.1 več kot 26 leti borili za to, da bi bilo nam lažje. Z nekaj deset taborniki sem se vračal po poteh v dolino. Da bi še pravočasno prispel tja, ko bodo ti mladeniči in dekleta ob- darili s sicer skromno, vendar drago jedjo: s partizanskim, go- lažem. Da bi bil poleg, ko bo katerikoli od teh borcev povedal katerokoli zgodbo iz tistih ča- sov, da bi dojel vso grozoto in veličino borbe, ki je zahtevala toliko žrtev, da mlajši pogosto na njih pozabljamo. Tekst in slike: J, SEVER Narodni heroj, general podpolkovnik Janko Sekirnik — Simon, nekdanji komandant ba- taljona, je zbranim, predvsem pa mladini prikazal pomen in veličino borbe, katerih ude- leženci so bili tokrat zbrani ob spomeniku padlih v boju, ki je bil za tisto obdobje eden izmed najhujših. Taborniki iz Celja, ki so dobili ime po Drugi grupi odre- dov iz leta v leto obiskujejo spominska obeležja in hodijo po nekdanjih partizanskih poteh. Tako, da te v resnici še danes niso opustele. Najtežje je takrat, ko se spomniš, da v tem groznem boju za boljše življenje niso imeli sreče, da bi lahko užili sadove. Udeleženci toknitnega sreCanja so za trenutek obstopili spomenik, da bi jih lahko zabeležili na celuloidni trak, kajti tudi zaradi trpljenja in prestanega gorja vse pogosteje omahujejo. Iz leta v leto jih je vse manj. (Kadaljevanje s 1. strani) V laski občini je okoli 2.300 zemlj.iških lastnikov; od tako- ¡menovanih kočarjev, lastnikov parcel s stanovanjsko stavbo, pa do tistih dosegajo zemljiški ma- ksimum, torej 10 hektarjev ob- delovalne zemlje. Zadnjih je to- liko, da bi jih lahko prešteli na prste obeh rok. Ravnine, razen ob Savi proti Vrhovem, v laški občini ni, pač pa dovolj hribov, osvaja in pla- zovja. Industrija v treh sredi- ščih je bl^odat in palica hkrati. Med okoli 4.000 zaposlenim v občini je velika večina takili, ki premorejo tudi zemljo, toda toliko in takšno, da bi otepali hudo hudo revščino, če bi ne Dilo »šihta«. Mesečna plača ene- ga ali več članov družine pa še povečuje razliko s tistimi, ki za- poslitve nimajo, zemlje pa tudi premalo. Med tem ko recimo v Zgornji Savinjski dolini gozdovi veliko odležejo, znaša odmera sečnje v laški občini nepolna dva kub ilia lesa na kmečko go- spodarstvo, kar vrže, 6è doma nič ne kurijo, toliko kot odstav- ljeno tele. Toliko za okvir. Zdaj pa k očitkom kmetov: Ф Nekateri kmetje so mne- nja, da so bile male kmetijske zadruge bliže kmetom, da so nudile več in zbujale več zaupa- nja. O Skoraj na vsem območju očitajo kmetje zadrugi, da za- družni traktorji komaj da veilo га njive in travnike, da jih ob setvi, košnji, oranju ni mogoče dobiti. # Da se zadruga pri odkupu nič ne razlikuje od drugih od- ïupovalcev, da nima razičnega Sklada, m&dtem ko so nepisme- ni dedje imeli posebno skrinjo " kašči za »sedem suhih let«. Ф Mladina nima spodbude. Gibanje mladih zadružnikov ja odmrlo. Kmet gospodari po sta- rem kot ve in zna, le redek uči- telj ve svetovati, še manj pa ka- plan, ki vrh vsega ne sme segati ■» politiko. Od zadruge poznamo predvsem odkupovalce, ki tek- mujejo v zbijanju odkupnih cen. Џ Ostarel kmet se je potožil, na lastni« koži občutil pro- bleme pomanjkanja elektrike. Grlavni razlog in opravičilo za to naj bi bilo рк) našem vreme; izredno sušna jesen v daljšem obdobju. Seveda so imeli ves cas sem takšno jesen tudi v so- sednih državah, ki pa pomanjka- nja elektrike niso čutile. Pa ne da bi bila pri njih industrija tako slabo razvita in potrošnja elektrike na tako nizki ravni! So pač pravočasno planirali iz- gradnjo tolikšnih kapacitet hi- droelektrarn in termoelektrarn, da imajo tudi v daljših sušnih obdobjih elektrike dovolj in jo lahko prek meddržavnega omrež- ja celo izvažajo. Konkretno na širšem celjskem območju so bili iilcrepi štednje, ki so ponekod zelo resno ogro- zili proizvodnjo. Najbolj je pri- zadeta železarna Štore, ki po- trebuje mimo 60.000 do 70.000 kilovi^atnih ur še nadaljnjih 300.000 kilowatnih ur električne energije dnevno za svoj elektro- plavž. Ker elektroplavž ni same- mu sebi namen, pač pa so na proizvodne količine surovega že- leza iz plavža vezani še veliki obrati kot jeklama in vse tri livarne, so posledice kajpak ve- rižne. Normalno je elektroplavž v novembru obratoval samo 1. in 2. vtem ko so se predstavniki železarne sporazumeli z dobavi- teljem elektro-energije, da bo plavž vnaprej, dokler huda kriza ne bo mimo, obratoval samo na tehniškem minimumu. Ta ukrep je železania smatrala še kolikor toliko za sprejemljivega, ker pač nujno potrebuje sixrovo železo. Tega namreč ni moč kupiti v drugih železarnah. Po nalogu dobavitelja elektri- ke je morala železarna 5. no- vembra zjutraj elektroplavž po- polnoma ugasniti. Dnevno je to povzročilo za 40.500 Ndin izgube (fiksni stroški elektroplavža, dražja plinska energija in nižja proizvodnja v jeklarni). V koli- kor se razmere ne ba popravile, bo vodstvo železarne prisiljeno z 20. novembrom ustaviti tudi proizvodnjo jeklame. S tem pa, se izguba dnevno zveča 27.275 dinarjev. Ekonomski rezultati bi v takem primeru bili dosti slab- ši, kot če bi obrati delovali in proizvajali v normalnem obsegu. Kakšne bodo dokočne posledice redukcije električnega toka, še ni 2aiano. V elektro plavžu bi po planu morali novembra izdelati 4.000 ton surovega železa, v je- klarni pa 3.500 ton surovega je- kla. Da ne bo nesporazumov, naj omenimo, da ima železarna što- re za november točno pogodbo z elektrogospodarstvom, ki bi moralo v tem mesecu idati na lazpolago 10.278 MW h, oz. dnev- no ob delavnikih 345 MWh, ob nedeljah in praznikih pa 321 MWh. Ce te energije ne dobavi, plača dobavitelj simbolične pe- nale, ki niso v nikakršnem so- razmerju z nastalo izgubo. O vsej resnosti situacije so samo- upravni organi minuli petek ob- vestili pristojne organe v repub- liki. Istega dne popoldne je že- lezarna začasno dobila dovolje- nje za p>onovno obratovanje plav- ža, vendar negotovost še nadalje obstoji. Na kritični stopnji je tudi o- skrba z elektriko v EMO, kjer imajo velike tunelske peči za žganje emajliranih izdelkov. Var- čevalni ukrep so tu med dru- gim storili s tem, da so manjšo elektropeč dali v remont, ki bi sicer prišel na vrsto ob kakšni drugi priložnosti. Produkcija za- radi pomanjkanja elektrike v EMO še ni bila kaj bistveno pri- zadeta. V industriji in široki potroš- nji so bile v posameznih obdob- jih omejitve, ki pa zaenkrat niso bile usodne. Večjih ukrepov se povsod zelo bojijo, ker utegnejo v zadnji dekadi leta marsikakš- na pričakovanja skaliti. Ob takšni situaciji se, kajpak, laliko ponovno vprašamo, kdaj nas bo energetika spravila k ra- zumnejšim ravnanjem, predvsem pa k pravočasnim ukrepom. No- va termoelektrarna v Trbovljah je s svojo inštalirano opremo z vzhoda kamsn spotike. Napake še vedno niso popravili. Nekaj podobnega se bi utegnilo prime- riti tudi v novi TE šoštanj, ki je sedaj v gradnji, če ne bi bili tako trdno odločene za nabavo zares najkvalitetnejše opreme iz Evrope. FRANJO KRIVEC LIKOVNA RAZSTAVA MOŠA PIJADEJA OMOGOČILA JO BO CELJSKA »TKANINA« Delavski svet trgovskega pod- jetja Tkanina se je odločil, da podari Likovnemu salonu 2.200 din in tako obeleži svojo veliko delovno 2!mago ob zaključku i>et- letnega načrta oibnove velebla- govnice. V tej zvezi je bila tiskovna konferenca, ki so se je udeležili direktor Tkanine Leon Mlinaric, vodja Likovnega salona Jure Ki- slinger ter direktor in volja NOB oddelka Muzeja revolucije Jože Marolt in Stane Terčak. Kot je povedal direktor L. Mli- narič, je skušal kolektiv, name- sto da bi dal sredstva za suho komercialno reklamo, omogočiti kulturno prireditev, pomembno za širšo celjsko javnost. To je tudi v duhu prizadevai\j, da bi v njihovi trgovini dosegli visoko kultun» raven. Po besedah J, Kislingerja po- moč Tkanine ni prva, je pa v tem primeru vsekakor zelo do- brodošla, saj bo razstava teija- la visoke stroške. Likovnd salon, ki je že poprej razmišljal o te- matski razstavi, posvečeni 50-let- nici zveze komuni.stov in &КТ, se je odločil za razstavo sdik Mo- še Pijadeja. Razstavo, ki jo bodo odprh v petek, 21. tega meseca popoldne, so pripravili v sode- lovanju z Muzejem revolucije, na njej pa bodo v prostorih Likov- nega salona in muzeja prikaza- li 45 risb in olj. Te bodo z ra- zumevanjem ix>sodili poleg sli- kar j eve vdove Lepe Rjade neka- teri posamfôsniki in Muzej so- dobne tjmetnosfci v Beogradu. Kustosinja tega muzeja dr. Štef- ka Cobelj pa bo pripravila pose- ben katalog, ki ga bo iadal pri- reditelj. Odločitev za razstavo slik Mo- še Pijadeja, s katerimi se bo celjska javnost srečala že dirugi- krat, vendar tokrat v znatno ve- čjem obsegu, je naletela v kolek- tivu Tkanine na izredno ugoden sprejem in tako so nakifâdno sklenili, da prevzamejo tudi pre- vozne stroške. Poteza trgovskega podjetja, o kateri sta se pohvalno izrazila tudi Jože Marolt in Stane Ter- čalc, je vredna pohvale, še toliko bolj, ker je podjetje tudi ^lej vedno našlo razumevanje za dru- ge ustanove in dokazalo, da mu je pri srcu celjska kultura. DRAGO HRIBAR MOŠA PI JADE: Portret Štan- teta ( Sremska Mitro vica 1936). Menijo, da je slikar na- redil kakih 100 portretov, ven- dar je ta, ki ga hrani Muzej revolucije (in doslej skoraj ni bil znan), eden redkih, ki se je ohranil. Zato je njegova vrednost toliko večja. BELEŽKE S POTOVANJA PO EVROPI NI RAVNO POLJE NAŠ REPORTER JANEZ SEVER JE LETOS PREPOTOVAL VEČ DRŽAV V EVROPI, V NEKAJ PRIHODNJIH ŠTEVIL- KAH BOMO OBJAVILI NJEGOVE BELEŽKE PREDVSEM O TEM, KAJ NAŠI LJUDJE ŽELE V ZAMEJSTVU VIDETI IN KAJ V RESNICI VIDIJO. Dragi volilci, to pa ni kar ta- ko. Mislim na Monte Carlo. Do kazina, ki je ob morju, tako kot je to značilno, da so obmorska mesta ob morju, sem se pripe- ljal s taksijem. Sopotnica tudi. Moj kapital se je nekoliko zmanj- šal, občutno zmanjšal, vendar me to ni motilo, čez nekaj tre- nutkov, ga bomo bogato ople- menitili, kot to dela Jugoslovan- ska loterija. Naša gostiteljica se je bolj 2!mrdovala in ozirala na- okoli, kot jaz. Zase vem, da sem bil verjetno videti le malo slabši, kot ostali Celjani, ki so bili pred mano tu. Celjani rečem kar tako, saj ni bistveno, če je bil kateri z mozirskega ali konjiškega kon- ca, če se ukvarja z lesom, kožo ali zbiranjem spominčkov. Crou- pje, ali kako se temu že reče, ve povedati, da so Jugoslovani ddbri gostje. Verjetno je mislil na tistega direktorja, ki je tu, v sosednjem prostoru pil šampa- njec iz plesalkinega čevlja. Na- me že ne. ker je prepričan, da je Slovenija še vedno pod Av- strijo. Na Celjane tudi ne, saj smo naše faraone z ognjem in mečem zatrli, drugih pa ne mo- re biti. Po poročilih naše finanč- ne službe. Mogoče bi kdo pričakoval, da bom do potankosti opisal igral- nico. Pa ne bom, čeprav sem si jo lahko dodobra ogledal. Kajti tisti fičlni so izhlapeli kot ka- fra, pa sem imel dovolj časa za ogled, še žejen sem bil povrhu, kajti pijača te tu dvakrat peče. Mogoče mi bo kdo očital, da sem z izgubo denarja v igralnici po- slabšal našo devizno kvoto in ogrozil dinar na svetovnem mo- netarnem trgu. Kje pa. Dinar je ostal stabilen! Tudi tisti, ki sem ga pomotoma prinesel s sabo. To kar sem izgubil ob ru- leti pa sem daroval kot vbogaj- me princu Rainerju drugemu in njegovi dražestni princesi. Kajti odkar sta se sprla z Onassisom zaradi neke pevke, Onassis pa ima tako v zakupu pol Monte Carla, jima verjetno še njuna ja- hta navskriž hodi. Po pravici pa povem, da sem na tihem raču- nal, da bi imel srečo srečati go- spoda Petra, da bi se mi poto- žil kako in kaj. Vendar ga ni bi- lo, ker ga finančno zivija, in se mora zadovoljevati s Španijo. Tako s tem ni bilo nič. Kot tudi ni bilo nič z razgovorom med mano in princeso ali vsaj prin- cem, če že ne knezom. Nepre- span in težji za eno spoznanje sem zato zadremal, ko smo se čez nekaj časa znova ustavili v Monte Car lu. Tokrat v polni za- sedbi avtobusa. Bilo je prelepo sveže jutro, ptice so žvrgolele in stražar se je pred dvorcem pre- stopal. To mi je šlo zaradi igral- nice tako na živce, da bi najraje zagnal eno izmed topovskih kro- gel, ki so pred bajto na kupu, v okno dvorca. K sreči so bile krogle zvarjene. Namreč, kaj se to pravi, da nimajo ti gosp>odje nobenega édnosa do mene, ki sem v njihovo blagajno prispe- val več davka, kot vsi prebivalci te državice skupaj. Tu namreč ne poznajo davke. Ubožci. Za njih jih plačujejo drugi, še ne- srečnejši od mene. Toliko v to- lažbo. Giovani Padovanski, in že smo tu; v Italiji. Kako gre to hitro. Ogled mesta in znamenitosti. Cerkev svetega tega in tega. Sli- ka tega in tega, kipar ta in ta ter njegovi učenci. Imena teh ni- hče ne omenja. Skoraj bi poza- bil. Bil sem v rojstnem kraju Romea in Julije. Mojibog. Na dvorišču hiše, kjer je Romeo vaddhoval contra Juliji. Ob na- šem prihodu je bilo pod zname- nitim balkonom že kup občanov naše prelepe domovine. To vem po tem, ker so se dokaj prsate mladenke nastavljale ix>d balkon v poze ala maneken — 5 plus tri osvaja svet in tri bistvene pred- nosti povrh. Ne da bi gledal one- ga na televiziji, ki pije raden- sko, ki ga očitno sladko kroto- viči in črviči, sodeč po izraaju na obra2îu. Ne, nisem šel na Ju- lijin grob, da bi se ga dotaknil. Kajti tisti, ki se dotakne tega groba — bo ljubljen. Jaz sem že brez tega. Dovolj. To potrju- je tudi dejstvo, da vas dragi bralci lahko še vedno z dovolje- njem mqijega preljubega šefa — mučim. Po opisu v igralnici vam je nekoliko jasneje moje finanč- no razmerje s samim seboj in družbo nasploh. Ce bi ga posku- šal s temi sestavki rešiti, bi mo- ral pisati vsaj tako, v obliki re- feratov. Draga Julija, oprosti, kot sem jaz oprostil tebi. Nikakor pa Ro- meu. Naj od sramu zardi. Kot zardevam jaz. Italija je baje le- pa dežela. Jaz je nisem videl, ra- zen skozi okno avtobusa. Niti nisem imel sreče videti tiste zna- menite zadnje večerje, slike še bolj znamenitega slikarja, ker smo jo toliko časa iskali, da smo zamudili čas ogleda. Ko bi vsaj to uspeli, da ne bi bil kar naprej lačen. Niti nisem videl znameni- tega jezera, ob katerem smo pre- spali, ker smo zopet pripotovali v trdd temi in navsezgodaj odpo- tovali proti meji, da bi se v Sta- ri Gorici pripravili v vstop v domovino. Ta je v nekem smislu težji od izstopa. To sem ugoto- vil na licu mesta. Bilo je nervo- ze, da si še sam postal nervoaen. K sreči voznik ni uresničil misii, da bi kupil jxmy-ekspress, kot je to nameraval. Prepeljal bi ga razstavljenega, da ga ne bi uspeQ sam Bog, kaj šele carinik sesta- viti. Naše sopotnice so bile ne- nadon^ nekoliko bolj oizaljšane in ovešene s kovino. Ko sem v tem smislu nekaj onegavil okoli znanca, češ da se hoče odkupiti pri ženi (ki ga povsem in v vsem razume in mu zaiq)a), mi je dejal neki predragi brat: »Izvinite molim, mi se nezna- mo tako dobro, da bi vi ...« To opozorilo sem dojel šele po prehodu meje, ko je temu pre- dragemu bratu neko dekle dalo nazaj nekaj kovine. Za ženo. Kdo hudič pa naj ve, kako daleč sega krepost, V vsakem grmu ne bi smelo biti zajca. Po vstopu na domača tla, smo seve zopet oži- veli. Neka poštena duša je ro- mala s klobukom od sedeža do sedeža, da bi po svoji dobri volji in vzgoji darovali kakšen dinar za izredno dobrega vo2nika in njemu enakega vodiča. Ne, samo za voznika. Pozneje so objavili uradno siX)ročilo o naši strpno- sti. V dinarjih skoraj dvajset ti- sočakov. Torej tako, kot nekje, kjer so župana najprej obmeta- vali z blatom, ko jih je zapiistil, pa so ga predlagali za častnega občana. Saj nikoli ne veš, pri čem si in kje si. Zase vem, da sem na koncu. MARTINOVA GOS Od tu, s ceste, ki tako radodarno kaše svoja od dežja izlokana rebra, ni mogoče slišati tega prijetnega grgranja, škoda. Od tu, s ceste, tudi mošta ne vidiš. Le kleti, ki pa niso več zavite v tisti pri- jetni vonj, ki ti že od daleč naznanja, da se v kleti odvija proces, ki ima tako sladkobne posledice za občinstvo. Ko bi vedel, koliko občanov bi moralo podpreti predlog, da bi v naš register uradnih in poluradnih državnih praznikov vnesli še enega, bi začel zbirati podpise. Gre Za praznovanje v zvezi z Martinova njem in Martinovo gosjo Menim, da bi lahko VSo religijo razen bogomolstva po predolgem pitju — izključili_ Torej gre za čisti državni praznik, čeprav ni uza- konjen, ga poskušam častiti. Tako, kot minulo nedeljo pri Jožetu Umeku v Buč- ki gard. Tisti, ki se kaj na vino spozna, čeprav pije onega iz podjetja v šmartnem, ve, kako se pride v Bučko gorco. Z vlakom do Imenega, z avtobusom do križišča pred Golobinjekom ali z avtomobilom do hiš- nega praga. Peš se pride iz Celja čez Bohor, mimo Triglava in Dolomitov eno.- ko, kot čez ali pod Pilštanjem. Začetek pri Jožetu Umeku, kot rečeno v Bučkih gorčah, se je začel s prihodom gostov Eni So bili domačini, trgači in sorodniki, drugi pa mi, ki nismo niti ene motike zasadili v mater zemljo, da bi tr- su omogočili lepše dihanje. Najtragičnejše je bilo takrat, ko je en občan prinesel še eno »frajtomrco«, ena je že bila na oma- ri kjer je ostal tudi moj klobuk, drugi pa klarinet, Gospodinjin brat je bil prvi kletar, to- rej ta, ki ti je dal mošta, ona pa je pri- pravila mesa, da ga je v peči komaj spe- kla. In gob ja juhù. Moj bogt .kako dobro se ta juha prileze tam okrog pol šestih zjutraj. Torej gospodinja, pridna in okret- na ženička je poskrbela, da je njen brat lahko izdal nekaj litrov več, kot je bilo predvideno. Fantje So igrali, da je nekaj manj, kot dva metra visoka sablja plesala, oho. Znoj je v potokih lil, gos Pa tiho čepela v svojem gnezdu. Seveda se je po drugi de. setini litrov vse preselilo v klet, da si kdo ne bo nog obrabil do gležnjev zaradi nenehnega tekanja po stopnicah v klet in iz kleti. Ne vem kako so ta večer ali to noč martinovali drugje; v Virštanju ali na oni strani v Imenskih gorcah in pod Prevor- škimi brajdami, je bilo sila živahno. Tu- di ' zato, ker so nežnejše duše z usmilje- nim značajem odločili, naj gos ne po- goltne noža. Prvič ker to boli, drugič pa. zato, ker je treba potem drugo dolgo pi- tati čeprav sem nekaj ur tiho sedel ob sodu, nisem mogel ugotoviti, zakaj se točno o polnoči mošt spremeni v vino. Kolikor sem ga pil, bi lahko dal roko v ogenj, da prvo minuto po polnoči nima drugačnega okusa, kot ga je imel minuto pred dvanajsto. Pet novih dinarjev za li- ter pa je bila cena, ki se verjetno tudi po polnoči ni spremenila. Tisti gostje s kranjskega dela naše re- publike so bili rahlo bolj utrujeni od tea naših, štajerskih vin. Nisem šovinist,ven. ûar se mi zdi, da so Štajerci nekolikanj bolj utrjeni. V tem s'niislu. Ko je začelo žareti mid Zagorjem in se je začel umikati mrak, je bila na mizi že druga posoda z gobjo juho. Na srečo gosi. V kleti ni nič grgralo razen nas, mošt je postal vino, vino je bilo enako moštvi, martinovanja pa konec. Tudi za tiste, ki So se držeč za roke lovili okoli hiše. Hi- trejša so bila domača dekleta z mini kri- li. Zaradi zmanjšanja zračnega upora. Zju- traj je prva pristopicala na pla'a — gos. Martinova aos, ki ni požrla noža NANI Pretekli teden se~ je v telo- vadnici TVD Gaberje priče- lo sindikalno prvenstvo v od- bojki za starejše člane (nad 35 let). Sodeluje šest ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini. V A skupini so bi- li doseženi naslednji rezul- tati: Prosveta : Obnova 2:0, Prosveta : Cinkarna 2:1, Cin- karna : Obnova 2:0; B sku- pina: Ingrad: Obč. skupšči- na 2:0, Ingrad : Klima 2:1, Klima: Obč. skupščina 2:0. V finalu v borbi za pr- vo in drugo mesto je Ingrad po ogorčeni borbi premagal Prosveto s 2:1, Cinkarna Kli- mo s 2:0 in Obč. skupščina Obnovo s 2:0 Vrstni red po prvem delu tekmovanja je torej sledeč; 1. Ingrad, 2. Prosveta, 3. Cinkarna, 4. Kli- ma, 5. Obč. skupščina, 6. Ob- nova. Tekmovanje se bo na- daljevalo v sredo popoldan v .gaberski telovadnici, ko bo na sporedu drugi del tekmovanja. Komisija za športno rekre- acijo je razpisala v okviru sindikalnih športnih iger še zadnje tekmovanje in to v keglanju. Tekmovalo se bo posebej v konkurenci čla- nov, starejših članov (nad 40 let) in žensk. Sind, orga- nizacijam, ki nimajo rednih treningov bo organizator omogočil nekaj treningov, ki jih bodo lahko kolektivi iz- koristili za svoja interna prvenstva. Končano je tekmovanje v šilajerski mladinski rokomet- ni ligi. Kot običajno tudi tokrat vodijo na lestvici mla- dinci Celja z 10 točkami pred Dravo (Ptuj) 9, Slovenj- gradcem 9, Velenjem 6, Šo- štanjem 4, Branikom 2 in Kovinarjem (Maribor) 2. V okviru trgovinske raz- stave »Jutro« bodo tekmova- la trgovska podjetja v štirih športnih panogah: keg- ljanju, streljanju, malem no- gometu in šahu. Nastopila bodo trgovska podjetja; Tkanina, Merx in Šolski cen- ter za blagomi promet. Tek- movanje organizira odbor za storitvene dejavnosti pri občinskem svetu in komisi- ja za športno rekreacijo. Ekipe bodo tekmovale za naslov skupnega zmagovalca v vseh panogah. Tekmovanje bo tradicionalno in je v ta namen pripravljen tudi pre- hodni pokal. Razglasiuiv re- zultatov bo na zaklju'rni pri- reditvi v soboto zvečer v ha- li AD Kladivar. ŠTIRS ZMAGE ZA CEUAME V LJUBLJAN! Na jesenskem krogu Dela v Ljubljani so celjski atle- ti dosegli lep uspeh. Med mladinkami in članica^ni sta ponovili lanski uspeh Sam- čeva in Urankarjeva ter obe ekipi, med mladinci je bil Lisec sedmi, med člani pa Prašiček in Brečko tretji in četrti. CELJE DINAR ZA BANJA LOKO Predsedstvo občinske kon- ference ZMS Celje se je od- ločilo. da na pobudo mnogih mladih Celjanov, organizira Dan solid.amosti z mladimi Banjalučani. Tako je bil ta dan v ponedeljek 10. novem- bra. Mladi so po vseh osnov- nih in srednjih šolah ter v delovnih organizacijah pri- spevali Po en dinar za po- moč svojim vrstnikom v pri- zadetem mestu z željo, da bi se ti čimpreje vključili v ncrmalno življenje, kot so ga bili navajeni, prežeto z delom, učenjem in zabavo. SERGEJ KRAIGHER V SLG Prišel je nenapovedano in sam. V garderobi je odložil plašč in odšel na galerijo, kjer je prisostvoval premie- ri Sartrove drame Nepoko- pani mrtveci. Po predstavi smo se v prisotnosti direk- torja gledališča Slavka Be- laka pogovarjali o predstavi in njegovem obisku v Celju. Eleganten kot vedno, pri- jazen, oblečen v tradicional- no svetlo sivo obleko in z modro kravato pod vratom je rad odgovoril na tri vpra- šanja Novega tednika. Tovariš predsednik, ali ste zadovoljni s predstavo? »Zelo.« Je to primemo delo za proslavljanje 50. letnice ZK Jugoslavije, sindikatov in SKOJ? »Prepričan sem, da je igra dobro izbrana.« Zakaj ste prišli tako inko- gnito na predstavo? »To niti ne bo držalo, saj sem že ves dan v Celju. Zve- čer sem si pač zaželel še malo kulturega razvedrila in odšel sem v gledališče.« Potem sta odšla s Slavkom Belakom ter se pogovarjala o predstavi, gledališču in kulturi. T. VRABL NEREŠENO SPOME- NIŠKO VARSTVO Na zadnji seji je svet za kulturo in nzanost občinske skupščine pretežni del raz- prave posvetil zavodu za spomeniško varstvo oziroma nekaterim nerešenim vpra- šanjem spomeniškega var- stva. Občinske skupščine so ustanovi po sedmih letih vendarle zagotovile sredstva za dejavnost, vendar pa ta ne bodo zadoščala, če bodo hoteli ustanovo kadrovsko iz- popolniti, kot to terja zakon. Problem je tudi v tem, da so sedaj dejansko vse ob- čine (razen celjske, ki nosi levji delež) enako obremenje- ne, medtem ko je spomeni- kov tu več, drugje manj. Me- nili so, da bi morali vzdrže- vanje spomenikov, ki pome- nijo narodno bogastvo, reši- ti v republiškem okviru. Poleg o založniški dejav- nosti je svet razpravljal še o informaciji o zahtevkih po- rabnikov občinskega prora- čuna. Kot kaže, bi morali celjski kulturi zagotoviti pri- hodnje leto precej več de- narja kot letos, tolikšnega povečanja pa seveda ni pri- čakovati. Kulturne ustanove naj bi do 18. tega meseca po- sredovale svetu svoje pri- pombe k osnutku zakona o kulturnih skupinah. dhr ZA KONKRETNE DOGOVORE Predsedstvo medobčinske- ga odbora sindikata delav- cev družbenih dejavnosti je na prvi seji razpravljalo o financiranju šolstva, kulture in zdravstva v prihodnjem letu. Obveljalo je stališče, da ni mogoče pavšalno oce- njevati neracionalnosti na tem področju, marveč je treba družbene službe ovred- notiti, če pa skupnost njiho- ve programe sprejme, jih mora tudi financirati. V raz- pravi so menili, da gospo- darstvo v globalu prihodnje leto ne bo preneslo kakšnih večjih obremenitev, zato pa bodo konkretni dogovori še toliko, bolj potrebni. Na seji so sprejli tudi sklep, da posredujejo občin- skim skupščinam zahtevo za družbeni dogovor, ki bi ga naj razširili še na socialno varstvo in zdravstvo. HRASTNIK ŽE LETOS NOVA Zaradi zastarelih in ne- ustreznih pogojev dela in proizvodnje obeh pekarn, zaradi katerih se lahko pri- peti, da bi ostali Hrastničani brez kruha. Zato je skupšči- na občine že pred leti zače- la z akcijo za dograditev no- ve pekarne. Zaradi pomanj- kanja denarja v vseh teh le- tih niso uspeli, letos pa so navezali stike s celjskim Mer- xom, ki je izrazil pripravlje- nost za financiranje nove pekarne. Lokacijo so že do- ločili v Zgornjem Hrastniku. mv TEŽAVE V KFMIČNi TOVARNI Kolektiv Tovarne kemičnih izdelkov se je letos znašel v najtežjih razmerah, odkar obstoja. Čeprav zaposleni po- večujejo proizvodnjo, renta- bilnost pada. Zaradi podra- žitve nekaterih vrst repro- dukcijskega materiala, višjih cen transporta in drugih us- lug, so uspeli do konca sep- tembra ustvariti le okrog 800.000 dinarjev skladov, la- ni so v istem obdobju ustva- rili 2,000.000. Letos so sicer podpisali pogodbo o sodelo- vanju s celjsko Cinkarno, žal pa oba kolektiva nimata dovolj denarja, da bi začeli z izgradnjo novega obrata. mv MALI INTERVJU Vprašuje: Milan Seničar Odgovarja: Jože Kolar Služba voznica rešilnega avtomobila nedvomno sodi med najtežje zaradi stalne pripravljenosti, neprestanih voženj in dela z bolniki. Na celjski reševalni postaji smo našli mladega voznika — Jožeta Kolarja. »Zakaj ste postali voznik rešilca?« »Prej sem bil mi- ličnik in sem večkrat videl težke nesreče, želel sem si, da bi lahko sam pomagal ljudem, kadar so v takšni pauizi uap9 3ÎS« »чГтовп^тз najmlajših voznikov glede na staž?« »Da. Od maja sem v tej službi.« »Je delo tež- ko?« »Zelo. Nešteto je tež- kih primerov in priprav- ljen moraš biti vsak trenu- tek na najtežjo vožnjo.« »Kaj Je najtežje?« »Najtežje je, če si sam na dolgi in tež^i poti, težki zaradi slabe ce- ste in vremena. Hudo je te- daj, ko gre za minute in ne veš, če se bo srečno konča- lo, če boš dobil tekmo s ča- som. Hkrati moraš paziti na cesto in na to, da bo Dolnik pravočasno v bolnišnici, se- veda brez vmesne promet- ne nesreče. Potrebna je po- polna zbranost.« »Ste že ime- li porod v avtomobilu?« »Še ne. Glede na precejšnje števi- lo takšnih primerov, pa se bo to slej kot prej zgodilo tiudi v mojem avtomobi- lu.« »Koliko ur delate na dan?« »Dvanajst ur. Podne- vi in ponoči.« »Ste zadovolj- ni z osebnim dohodkom?« »Sem, vendar bi lahko bil boljši, glede na težave in na to, da moraš biti šofer, me- hanik in bolničar.« »So av- tomobili vaše postaje dovolj modernizirani?« »Moram re- či, da so slabo opremljeni in da je vozni park premaj- hen. Imamo samo dva no- va avtomobila. Zaradi starih vozil pa je več okvar in več- ja nevarnost za bolnika, ven- dar denarja ni.« ŠMARJE O PROBLEMIH KOZJANSKEGA Odborniki obeh zborov ob- činske skupščine so na zad- nji seji ponovno razpravljali o problemih Kozjansi^J dnevnem redu pa je 3 problematika s podrof- rambne vzgoje prebiv^ informacija o Гогт1гађ^ katerih maloprodajnimi! medtem ko je kornis;| delovni čas pripravil^ ročilo o uresničevanji," meljnega zakona o sij nem delovnem tednik^' zen tega so na seji tudi več odlokov o^ dopolnitev odlokov. PRODAJA KMEl SKIH ZEMLJIs Svet za kmetijstvo јц darstvo šmarske оц skupščine je predlagaj i dajo nekaterih kmetijst mljišč, ki so evidentiraj splošno ljudsko prema Gre za kakih 240 ha' Ijišč, ki so bila nan« pospeševanju družbene tijske proizvodnje, za' dacije in menjave. Po da bi ta zemljišča še žali, ni, zato je tudi î ski kombinat prodal v ročne in nerentabilne le. Z izkupičkom od nih zemljišč bi po pn sveta za kmetijstvo in darstvo pridobili pot zemljišča za šolstvo, s pa bi omilili tudi stih zasebni črni gradnji. SKRAJŠAN DELO TEDNIK Po podatkih komisije delovni čas je v občii nekaj delovnih organi ki imajo 42-urni di tednik. To so Splošno i beno podjetje v Rog. ni, trgovsko podjetje Jel Šmarju ter Zdravilišče i karna v Rog. Slatini. Neli podjetijä imajo po eno sto soboto v mesecu ( čila-Rosla in Mizarstvo; Verjetno bi utegi rovalnico, kako so i Po mestu, lahko, da škodo? V nedeljo je sik^ je delo prevzel nei nekdanji Tomosav i vi ulici. Delo je bï če popravljajo str^ nik na rob ceste ' na tisti strani ceste, namenjena stavba, strehi je nekaj drui železobetonskih noö divi. Drobir je naJ strelki čez vso čest< he in stekla mimov« Velika pa je moral če bi kak večji pO dve prosti soboti J Komunalno podjetje), ugotavljajo je vzrok da delovne organiza- , izkoriščajo možnosti, jih daje temeljni za- uvedbi 42-urnega ted- j tem, ker se bojijo, za manj dela taidi jaslužili. Takšno mne- stopajo nekateri vodil- i(jje v podjetjih in celo organi upravlja- je to kaže, da so bili jii o uvedbi skrajša- »jnika bolj kot ne for- iCaj bo prihodnje leto, j bi zakon priče! vc- dhr IREDfTEV NALIZACIJE evna skupaoi-t v Fe- h je še pred o)3čin- praznikom uredila de! jacije v nasel.i i Sejmi- ä preostali del pa so javili betonske cevi, ki ido v prihodnjih dneh li v zemljo. Dela bc io 1 okrog 4.000 dinarjev. tt (RITJE SPOMIN- )KE PLOŠČE zaključku proslave 50- 5 KPJ, SKOJ in napred- dndikatov je občinski e pripravil v Gornji )ri Preboldu pomemo- , Ob tej priložnosti so na rojstni hiši Hribarjevih, predvojnih revolucionarjev in partizanov, odkrili tudi spominsko ploščo. MRLIŠKA VEŽA s tem, ko se Šempeter ši- ri, se očitno kaže tudi po- treba po postavitvi nove mr- li.^ke veže. O potrebni grad- nji so razpravljali na zboru občanov že lani, vežo pa naj bi postavili na prostoru pred pokopališčem. V načrtu je. da bi okolico zasadili s pri- mernim cvetjem, medtem ko bi gradnjo mrliške veže fi- nancirali iz prostovoljnih prispevkov občanov in delov- nih organizacij. VODOVOD V PODLOGU Na šempeterskem območju so brez ustrezne vodovodne napeljave še v Podlogu, Za- logu in Kalah. Akcijo za na- peljavo vodovoda v Podlogu je prevzel režijski odbor, pri čemer bo predračunska vred- nost veljala 80 tisoč din. Občani Podloga bodo prispe- vali vsa zemeljska dela, do zdaj pa so zbrali že 2.850 din. Od drugih sofinancerjev bo obrat kmetijskega kom- binata v Šempetru prispeval 7.500 din, ostala sredstva pa bi morala prispevati žalska občinska skupščina. SLAB MOST Pred nekaj leti je narasla Perišnica odnesla most na cesti Petrovče-Liboje. Kmalu nato so uredili zasilni most, ki pa današnjim potrebam več ne ustreza. To posebno občutita tovarna kema^ke in rudnik v Libojah. Poleg tega pa je most ora^ a nemar- nost za tujce, ki razmere ne poznajo. tt NOVO ČEBELARSKO DRUŠTVO Minulo nedeljo je bil v Žalcu ustanovni občni zbor čebelarjev z območja ža^S/ie občine. Doslej so bile te družine vključene v cel.isko čebelarsko društvo, ölani no- vega čebelarskega društva so čebelarji iz Braslovia, Vin ske gore, Tabora, 5етре,га, Polzele, Griž, Mirosçma Pie- boldu. Gotovelj in z Vran- skega. Za prvega oreásedni- ka so izvolili ing. .škafarja. NOVE VRSTE HMEf-JA Stirokovnjaki inštituta za hmeljarstvo v Žalcu že več let uspešno križajo rasniï vr ste hmelja da bi vzgojili takšno, ki bi imela čimveč najboljših lastnosti. Inštituti želi, da bi mu uspelo vzgo- jiti hmelj, katerega pridelek bo uspešno konkuriral vse višjim zahtevam domačega in tujega trga. tt O NALOGAH KOMUNISTOV v soboto bo v dvorani Kmetijskega kombinata v Žalcu I. seja občinske kon- ference Zveze komunistov Žalec. Razpravljali bodo o poročilu o dvoletnem delu in nadaljnih nalogah Zveze komunistov v občini Žalec, istočasno pa bodo opravili {.udi volitve občinskega komi- teja, častne.ga razsodišča, re- vizijske komisije ter predsed- nikov komidij. Konferenca se začne ob 8. uri. MOZIR.IE Predsednik občinske skup- ščine v Mozirju, Jože Deber- šek bo dva dni vodil, posvet gospodarstvenikov mozirske občine o perspektivnem raz- voju gospodarstva v občini. Na posvetu bodo s poseb- nim poudarkom obravnavali ter analizirali razvoj turizma in obrtii v dolini. -er NOV ČASOPIS Občani Gornje Savinjske doline so dobili nov časopis, »Savinjske novice.« Izhajal bi enkrat na mesec, v njem pa bi naj prebivalstvo našlo vse najaktualnejše in najza- nimivejše dogodke z območ- ja občine. Prva številka je si- cer že v prodaji, vendar je še prezgodaj, da bi lahko re- kli kaj več, kar izdajatelji s časopisem žele doseči. er SMUČARJI O GOLTEH v soboto so bili v gosteh v Mozirju in na Golteh vo- dilni člani smučarskih zvez Julijske Krajine, avstrijske Koroške ter smučarske zve- ze Slovenije. Udeleženci so s predstavniki mozirske ob- čine ter vodstva rekreacijske- ga centra na Golteh razprav- ljali o možnostih, da bi tu- di Mozirska planina postala borišče najboljše smučarske elite. js ZBOR ALPII^'STOV Prihodnjo soboto bo v Lo- garski zbor slovenskih alpi- nistov. Na srečanju bodo med drugim tudi analizirali celotno delo slovenskih alpi- nistov, udeleženci pa poslu- šali predavanja o vrhunskih alpinističnih dosežkih. -ez SKNTJLR v šenr.jurški občini poteka- jo razgovori, da bi se s pr- vim jamiarjem njihova De- lavska univerza priključila Delavski univerzi Celje. S tem bi nedvomno še popest- rili že sedaj zelo bogato de- javnost šentjurske univerze, ki vsako leto or.ganizira vr- sto tečajev, seminarjev in zanimivih predavanj. šentjurcani vidijo v zdru- žitvi univerz predvsem večjo fcvaliiteto najrazličnejših pri- reditev, ki jih celjska univer- za or.ganizira v Celju in jih bo mogoče prenesti v Šent- jur, ,saj sedanje kinopredsta- ve kot edine javne prireditve ne zadoščajo potrebam pre- bivalcev po kulturi in zal>a- vi. ŠOŠTANJ SREČANJE PLANINCEV Vodstvo planinskega dru- štva iz šoštianja je organizi- ralo srečanje članov planin- skih društev s Koroške in štajerske. Srečanja se je udeležilo mnogo planincet^^, bilo pa je v planinski koči nad Šentvidom pri Ravnah. PRIREDITVE OB RAZSTAVI »JUTRO« Sreda, 12. novembra ob 9. uri stroKOvna posve- tovanja, ob 17. uri modna revija v organizaciji trgov- skega podjetja Tkanina Ce- lje četrtek, 13. novembra bo dan transporta v trgo- vini: ob 9. uri strokovna posvetovanja, ob 12. uri prak- tiični prikaz pretoka blaga v trgovini s celotno linijo transportnih sredstev. Petek, 14. novembra ob 15. uri začetek dela V. zbora trgovinskih delavcev v Domu kulture v Velenju, ob 19.30 uri modna revija z za- bavnim sporedom v Domu kulture v Velenju v organi- zaciji trg. podjetja Zarja iz Maribora. Sobota, 15. novmbra ob 8.30 uri nadaljevanje Zbora — razprava in sklepi, ob 11. zaključek Zbora trgo- vinskih delavcev, ob 13. uri ogled razstave v Celju za udeležence Zbora s strokov- nim vodstvom tier ogled pro- dajnega voza podjetja Mi- gros iz Švice, ob 15. uri prak- tični prikaz sodobnega pre- toka blaga v trgovini z upo- rabo sodobuih transportnih sredstev, ob 18. zaključek razstave, ob 19. uri bo tek- movanje blagajničark in stro- jepisk trgovskih organizacij v Narodnem domu, ob 20. v športni dvorani AD Kladi- var bo zaključna prireditev z zabavnim programom v or- ganizaciji tur. podj. Izlet- nik; podelitev nagrad s tek- movanj najboljših aranžer- jev, blagajničark in stroje- pisk; modna revija v orga- nizaciji trg. podj. Zarja Ma- ribor. Ч zava. rušenja prijavil 'bržčas riu.šila klošiče- kot fe ploč- Ч znak , rušitev ^lo na ®>Уапје ■»li kla- •^ot iz v stre- "^biloj. škoda, sproti stoječo trgovino »Astra«, šipe niso ravno majhne. Pa se je ustavil avtomobilist, ki mu je drobec priletel v šipo, da se je vražje ustrašil in malone zaletel v vo- ailo pred seboj. Šel je opozorit delav- ce, češ, vetrobranska stekla stanejo, recimo, skoraj vsaj blizu sto starih tisočaikov, da pa je pri zavarovalnici mogoče uveljaviti tudi ogrebnine na laku itd. No, smejali so se, češ, če bo .ško- da, jo bo že kdo plačal. In ko je občan hotel nat-ančneje vedeti kdo, je dobil odgovor, češ, pla- čala bo družba... ... ali pa morda oškodovanec, ki bi bil tako neumen, da bi ne iskal povračila? —ček Za kakšne goste srno pripravljeni med Rinko in Savo? Kako debele denamioe ti go-stje irn.^jo in koliko jim bo mcgoče izpuliti, da se pri tem ne bodo čutili okradene . . Kategorizacija hotelov je izvesek, ki opravičuje določeno ceno. N;i pa vseeno ali iz mesa isiega teleta lahko pri- praviš zrezek Po 100 ali po 300 dinarjev, če za amortizacijo enake rjuhe lahko zaračunaš trikrat več itd. Vprašali smo naše hotelirje, kako daleč se jim je posrečilo pririniti pri novi kategorizaciji Iz anikete sano izpustili hotele v Rogaški Slatini in Dobrni. O teh kdaj drugič. ,K)ŽE BEVC, direktor ho- ela Celeia: »Imamo že na- 5rt, čakamo pa še samo na denar. Pričakujemo namreč posojilo občinske skupščine iz sklada za razvoj gostin- stva. Za ureditev sanitarij potrebujemo^ 400.000 dinarjev. Ko bomo to uredili, bomo v B kategoriji. Računamo, da bodo dela končana do prihodnje sezone, torej leta 7o.« MILOŠ PLANINŠEK, direk tor hotela Evropa v Celju: »Kategorizacija je pri nas iz- vršena. Sodimo v kategorijo C, ker smo letos uredili šest sob s kopalnicami in strani- šči ter tako izpolnili mini- malne pogoje. Na B še ne mislimo, ker bi bila to pre- velika investicija. Polovica sob bi morala imeti kopalni ce, polovica te pa še WC. MITJA LAP, direktor »Pa- ke« v Velenju: Lani smo adaptirali aperitivni bar, re- stavracijo, jedilnico, bar, le- tos pa banketno dvorano in apartmane, v petih sobah bi še morali imeti stranišča, pa bi bili za kategorijo viš- ji. Zdaj smo v kategoriji C, s čimer nismo zadovoljni. Gradili bomo noy trakt s 50 sobami, kî bodo imele kopal- nice in stranišča. Potem bo- mo C. Toda jutri še ne. FRANC JELEN, hotel »Sa- vinja« Laško: Hotel je v ok- viru gost'inskega podjetja. Komaj bomo zlezli v katego- rijo D, kar je vseeno uspeh, saj je bilo to pred vojno gostišče z vodo na hodniku. Kaj lahko storimo, saj je hiša doživela nešteto prezi- dav — od samostana, prek pivovarne do hotela. Za kaj boljšega bo potrebna novo- gradnja. IVAN ZUPAN, direktor go- stinskega podjetja Turist v Mozirju, ki ima tudi hotel Turist: Kategorizacija je nuj- no potrebna, kajti naše raz- mere v gostinstvu so verjet- no edinstvene na svetu. Ne- v:'.držno je namreč, da se enakovredi vsak bifejček z restavracijo, vsak hotelček s hotelom. Naš lokal ima si- cer naziv hotiel, vendar s svojimi kapacitetami to ni. Vse kar imamo je novo, žal premajhno. Tako direktorji o trenutnih razmerah in obetah. Po vsem tem sodeč п?.5е področje ne bo lovišče za velike ribe. će katera priplava, bo itak morala ugrizniti. No si- cer pa nismo tako pogoltni .n bodo dobre tudi manjše, samo da jih bo veliko. TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA OTROKU PRIMERNO IGRAČO Uvodoma naj povemo po- membno novico, da se je Mladinska knjiga v Celju odločila za veliko nabavo raznovrstnih igrač in nam ne bo tireba več negodovati, da pri nas ni izbire. Zdaj bomo pri Mladinski knjigi poleg lepih knjig lahko na- šim otrokom kupili tudi pri- merne igrače, ki jih je v Celju primanjkovalo. Igrače kupujemo ob raz- ličnih priložnostih in z raz- ličnimi nameni. Vsekakor je z njimi vsako leto najbolj radodaren »Dedek Mraz«. Ker so za otrokov razvoj igra in igrače zelo pomemb- ne bo prav, da o izboru še pred nakupom nekoliko razmi- slimo. Poznati moramo du- ševni svet in potrebe svoje- ga otroka, da bomo pravil- no usmerjali njegovo aktiv- nost. Igra je otrokovo delo. čim več se bo igral, tem bolj bodo v njem zorele raz- lične spretnosti in sposobno- sti, ki bodo tembolj njegove- mu kasnejšemu delu. V igri si bo otirok pridobival nova spoznanja in izkustva o stvareh, ki ga obdajajo, skratka, v igri se bo »učil«. Igrača bo zanj prijetno in nevsiljivo učilo. Otroška psihologija in pe- dagogika ločita v predšolskem razvoju več vrst in oblik iger, ki se kakovostno loči- jo in kažejo določeno stop- njo otrokove duševne razvi- tsti. To so začeli upošteva- ti tudi proizvajalci igrač, za- to je svet igrač tako pisan in bogat. Prav zaradi tega je izbiranje igrač selo odgo- vorna stvar. Veljalo naj bi pravilo, da je za otroka res le najboljše dovolj dobro. S tem pa ne mislimo, da je najboljše tudi najdražje, «car marsikdo ne ve. Da bo igrača otroku vse- stransko koristila upoštevaj- mo naslednje kriterije: — igrača naj bo preprosta tako, da ji bo lahko otrok dodajal še nekaj svoje domiš- ljije. čisto preprosto punč- ko bo imel otrok rajši, kot razkošno punčko, ki ji do- mišljija še komaj kaj doda. Poleg tega pa jo bo moral pretirano paziti. V о^голи želimo razvijati preprostost in skromnost. Pri vzgajanju lahko igrače v tem smis'u močno .soodločajo; — ko izbiramo, se odluči- mo za vsestransko uporabo igrač, da bo lahko otrok z njo marsikaj počel. Igračo, ki nima teh možnosti bo otrok lanalu zavrgel, pa če je bila še tako draga; — kupujemo igrače, ki bo- do ustrezale otrokovi staro- stni stopnji. Ker želimo, da bi otrok čim prej in čim več vsega spoznal, Ln da bi čim prej dorasel, lahko nje- gove, zmogljivosti in potrebe prehitevamo in precenjujemo S prezahtevnimi igračami lahko otrokovemu razvoju več škodimo kot koristimo, pa še nepotrebne izdatke Lo- mo imeli. Tu mislimo na velikost igrače, ki mora us- trezatti otrokovim telesnim meram in spretnosììm in na uporabnost igrače. Če je igra ča komplicirana in jo lahko' uporabljamo z določenimi navodili, moramo presoditi duševno zmogljivost otroka. Sicer pa, kaj bomo dali se- demletnemu otroku, če bo- mo že dve ali triletnemu ku- ' pili pločevinast vlak, name- sto preprostega lesenega, ki ga bo brez škode lah^o raz stavljal. Zato ne kupujmo igrač po svojih željah, ker se bo z njimi igral otrok, ki ima za svojo dobo svojstvene potrebe; — prav tako je pomembna tirpežnost igrače. Na račun otrokove nespretnosti, vede- željnosti in razdiralnega na- gona, imajo igrače kaj krat- ko »življenjsko« dobo. Ven- dar morajo biti toliko trdne, da se ne polomijo kar med prsti ali po nekaj dnevni uporabi. Starejši je otrok, previdneje bo z igračo rav- nal. Tudi sestavil in popra- vil jo bo že sam; — igrača mora imeti tudi to prednost, da se lahko očist}. Predvsem je to važno za igrače v dojenčkovi in malčkovi dobi, ko nosi vse predmete v usta. Previdni bodimo pri igračah z ostri- mi robovi; — nenazadnje lahko pouda- rimo, da mora biti igrača lepa. Za otroka je »lepo« predvsem tisto, kar je živo pisano. Prav je,- da igrače ugodijo otrokovi želji in po- trebi po pestrosti barv, г^еп- dar moramo biti r-revidni pri tistih, ki mejijo na kič. I.gTače, ki so nam na izbi- ro, bomo pri upoštevanju gornjih kriterijev razdelili približno takole: Za prvo leto starosti bo- mo izbrali: plastične ropotu- Ijice, votle in zvočne kocke, napihnjene živali, lahke pla- stične sigure, s katerimi si bo otrok uril čutila. Za dveletnega otroka so primerna preprosta vozila z migajočimi figurami, leseni in plastični vlak, medvedek primerne veliicosti, pimčka, takšna, da jo bo kasneje lahko sam oblačil in česal, plastične in lesene Pin-koc- ke cipek-čapek, za igro v pesku vedro, lopato, sito posodice, modelčki in po- dobno. Tri do štiri letni se bo še vedno rad igral s t&mi igra- čami nekatere pa bo seveda prerasel. Njegovo zbirko bo- mo obogatili in dopolnili še z enostavnejšo Mehanoteh- niko, Malim pilotom, z veli- kim in malim lesenim, ali plastičnim gradbenim maieri- alom. Prav dobrodošel je uvoženi nemški in italijanski LEGO ki je vreden svoje ce- ne. Z njiin se bo otrok ig- ral celo predšolsko dobo in še delj. Na izbiro je mnogo polagalnih kock za sestavlja- nje slik, različne namizne lesene sestavljanke in domi- no s slikami. Za fantazijske in ustvarjalne igre bomo do- bili kiihinjsko ■ opretno m gospodinjske pripomočke v miniaturi, rekvizite za fri- zerski salon, trgovino in po- dobno. Sluh, posluh in ritem bomo razvijali s preprostim; vendar zvočno zelo učinkovi timi glasbili: ksilofonom, trobento, klarinetom in bob- nom. Za razvijanje gibalnih spretnosti bodo otiroku brodošli gugalni konj, trici? kel, samokolnica, tovorni av} to. Tudi nekatere druiibn^ igre so že primerne za starost, na primer Cmi pg^ ter, Čmi medved, slik'xvnj domino. ij Pet do sedemletni otroltl bo potreboval že zahtevnejši! gradbeni in konstrukcijslji material. Prav zanj bo Rie. hanotehnika ABC, Mala tlaka. Mala šivilja, vozila za navijanje. Tudi družabne ig. re bodo zdaj še bolj zasto. pane. S šolo se otrok od igre ne bo za vselej poslovil. Ig. ra bo zanj še vedno potreb- na aktivnost le da se bo kvalitetno spreminjala. Tudi za šolanje je trg z igračami dokaj poskrbljen. Igrače za njih imajo namen utrjevanja zanj pridobljenih v šoli, denimo domino poštevanka, Po Jugoslaviji, domino pral metni znaki, domino foiklo-' ra in podobno. Tudi šolarji imajo zelo radi Lego kocke, zahtevnejše konstruktorje, mehanotehnike, električne že- leznice. Za razvedrilo bodo poskrbeli človek ne jezi se. Mlin — dama, Orient palč- ke, itd. Pregled in razvrstitev ig- rač sta dokaj površna ven- dar lahko povzamemo da je, za naše otroke v trgovinah z igračami precej poskrblje- no čeprav so tudi Vx"7eli. ' Naša skrb naj bo, da bomo obogatili otroški svet s pri-' mernimi igračami ki bodo k njegovi vzgoji prispevale neprecenljivi delež. Prof. A. ČETKOVIĆ SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO širom po naši domovini je po naših domovih več stotisoč peči na olje. Veči- na je bila izdelana v doma- čih podjetjih mnogo pa jih je bilo uvoženih. V domove so prinesle olajšanje in udob- je xi ga pred nekaj leti še poznali nismo. Ponekod pa so skupaj z oljnimi pečmi prišle v hišo nevšečnostii in jeza. V mnogih primerih smo krivi sami, če peč na olje ki smo jo kupili za drage denarje ni izpolnila naših upov in pričakovanj. Po navadi naredimo usod- no napako že pri izbiri ko se v trgovini med množico različnih peči odločamo za nakup. Najlepša in najdraž- ja peč ni vedno najboljša! Tudi ni res, da so vse ino- zemske peči boljše od doma- čih. Za večino domačih pro- izvajalcev oljnih peči lahko trdimo da so njihovi izdel- ki dosegli evropsko raven. Pred samovoljo proizvajalcev ščitijo kupce nacionalni stan- dardi, ki natanko predpisuje- jo, kakšne lastnosti mora imeti peč: kolikšna sme bi- ti največja temperatura sten, kolikšna olja v rezervoarju (da ne pride do nesreče), ko- likšen mora biti najmanjši izkoristek (da ne bi pokurili preveč olja za ena.-îo množi- no oddane toplote), kolikšna sme bitii največja množina saj v dimu, kako vroči sme- jo biti dimni plini itd Za- to se" naj vsak kupec pred nakupom prepriča, ali je peč. ki jo misli kupiti, v skladu z nacionalnimi standardi de- žele. v kateri je bil > izdela- na. Vse v Jivroslavi'i proii^ vedene peči mor • ■ imeli na napisni tablici oznako da je peč v skladu s p^cd pisi JUS. Mnogi menijo, da je peč tem .boljša, čim več kalorij oddaja v prostor. Cesto je slišati glasno razmišijar.ie: primaknil bom še nekaj ti sočakov in imel bom peč, iîi daje 75(K) kcal/h name- sto one dru;ge, ki je sicer cenejša daje pa samo б(ХХ) kcal/h. Resnica pa je nekje drugje. Peč naj bo kar se da prilagojena zahte- vam prostora, ki ga ogreva To naj bo osnovno ''odilo pri izbiri peči. V prospektih je navedeno, kolikšen pro- stor lahko peč ogreva. Za peč, ki daie n.pr. 5000 kcal/h je rečeno, da lahko ogreva 40 m' toplotno neugodnega protora (severna lega, vogal- na soba, mnogo oken itd.) in 90 toplotno ugodnega prostora. Za toplotno ugo- den prostor, ki meri približ- no 90 m', je zelo neumest- no kupovati močnejšo peč, katere zmogljivost ne bi bi- la v polni meri izkoriščena. Kuriti bi namreč morali na nižji stopnji, kjer je saja- vost večja kot pri višjih stopnjah, pa tudi izkoristek je po navadi manjši. Naj'ep še in najbolj ekono^nično delajo peči pri višji nastavit- vi dozatorja olja in zato si naredimo z nakupom večje peči, kot je dejansko ootrob no. .slabo uslugo; za naba- vo izdamo več denarja, ko' bi bilo . potrebno, porpbq go- riva je večia in v peči in ceveh se bodo odseda^e saie. Nekateri inozemski proizva- jalci navajaj;.' toplotno moč peči v bru^o kalorijah, l-ar je marsikaterega kunca že pošteno zanelialo. Bruto Ka- lorije so tiista količina top- lotne enervile ki se sprosti, ko v njej izgoreva olje. če hočemo vedeti, koliko toplo- te peč odda v prostor, mo- ramo bruto kalorije pomno- žiti s faktorjem 0.75 do 0,80. To se pravi, da sta si ino- zemska »močnejša« peč z 10.000 kcal/h bruto in naša domača ob njej s 7.500 kcal/h neto popolnoma enaki kar zadeva njuno top- lotno moč! Nekega hladnega popoldne- va so sosedovi pripeljali do- mov lepo peč na olje. Po- klicali so sorodnike in zan- ce, da bi prisostvovali slav- nostnemu trenutku, ko bodo v sobi zakurili, ne da bi bi- lo treba pred tem nanositi drv in premoga po strmih stopnicah iz kleti. Gospodi- nja je pripravila slavnosten prigrizek, gospodar je od- prl steklenico boljšega in prižgal televizor. Toda v tre- nutku, ko je bila zabavna oddaja najbolj zabavna, se je po sobi pričel širiri nez- nosen vonj po nafti. Gostje so se začeli pomenljivo spo- gledovati, gospodinja se je nenadoma spomnila, da ima v kuhinji nek nujen opra- vek, gospodar pa je začel s srepimi pogledi meriti pro- dukti moderne toplotne teh- nike. Nenadoma .je ? grozo v očeh opa7:il. da je pričelo izpo,'. peč' teči ol^e pn par- k^,tu proti novemu tenihu. Nastala ie snlošna zmeda in p-;eplah. pobrisaM so nesna- go, i^nraznili peč. se pri tem vsi povprpk in zamszoH . . . Ko ie bilo vsesa k^nec 'e tel-?- t'îzoriu končnln "ab^v";^ od- daja. Kaiîj se ie to moglo .''goditi? Zadeva je preDn.vsi".: med transportom so se zrsh- iiale spojne cevi ;n olje je 7qčelo uhgiati r-^-^^ -rvo ris. Zato ne bo odve'í + : pred prvim kurjen irm ni priporočljivo napolni':i rezer- voarja do vrha. Liter olja bo zadostoval in šele ko smo se prepričali, da so vsi spo- ji tespi, napolnimo rezervo- ar do vrha. Slab vleK dimnika povzro- ča sajavost in slabo gore- nje. Zato naj nam ne bo žal časa, ki ga bomo pora- bili za temeljit pogovor z dimnikarjem! Netesen dimnik, špranja ob priključku dimne cevi v dimnik, odprta čistilna vrat- ca v kleti, preveč priključe- nih peči na eno tuljavo, pre- dolga dimna cev in še kaj — vse to so vzroki, da peč ne gori, kot' bi morala. Ze- lo razširjeno je tudi mnenje, da je toplota dima iz.:,aib]je- na, ki jo je treba za vsako ceno ujeti. Pretirano dolge dimne cevi, dodatne >>парта- ve« za izkoriščanje toplote dima so rezultat takšnih poj- movanj. Dimne pline smo na takšen način res da bolj ohladili, v dimnik pa smo jih pripeljali hladne, лат povzroča kondenzacijo vlage in katranov; iz vode in žvep- lenih oksidov se tvori žve- plena kislina, ki začne na- jedati zidove dimnika. Po nekaj letiih se bodo začeli na ometu pojavljati rjavi madeži in za tak primer edino zdravilo je rušenje dimnika! Zato je najpamet- neje poslušati nasvete pro- izvajalcev peči, ki so v pro- spektu zapisali, da je 'rsba priključiti peč na dimnik po naikrajši poti. Ob prijetni toplota, ki jo razširja oljna peč že nekaj tednov, so sedeli sosedovi in bili z vsem, kar jih ob- daja zadovoljni. Ne/:ega ve- čera pa je začelo kar tako brez vsakega uvoda v peči neusmiljeno prasketati in po- kati. Še preden je komu padla v glavo rešilna ideja, je dvignilo pokrov psči in iz z.gorevalnega lonca se je pričelo neusmiljeno kaditi. Gospodarju je uspelo vrnitffl pokrov na njegovo mesto ini ugasniti peč. Naslednjega dne so bili servisni delavci deležni grobih očiti'.ov in jedkih namigavanj. Toda to. so ljudje, ki so navajeni grdih pogledov in zajedljivih I očitanj. Lepo mirno so po-1 slušali pripoved ogorčenega in mu nato kaj kmalu doka- zali, da je peč nedvse nedolž- na in da je prišlo do inci-, denta — zaradi i^ode v ku- rilnem olju. ftekli so, da јв; še prava sreča, ¿er so büi doma, kajti če se kaj takš-1 nega primeri ko ni nikogar, j ki bi peč ugasnil, se iz ne- pokritega zgorevalnega Ion- ' ca nemoteno valijo saje, ki kaj kmalu prekrijejo pi..hi- štvo, posteljnino, tepihe, za- vese ... Zato je zelo pripo- : ročljivo pred začetkom ku- rilne sezone očistiti dozator olja, kajti v njem se nabira voda toliko časa, dokler ne doseže izstopne odprtine in šele nato prične teči v vroč zgorevni lonec. Tudi ne bo odveč, če opozorimo pristoj- ne inšpektorje in proizvajal- ce peči, če smo na dnu po- sode opazili vodo, ko smo prinesli nafto , z bencinske črpalke. Ing. OSKAR HUDALES PRISPEVKI NAŠIH BRALCEV NAJDEN XOLEMON' sta šla pred nekako leitimi leti naš sosed in v mlajši brat — oba ■ja, delat sode v odda- Icraj, je mlajši brat na- ia pešpoti skozi gozd (jedebelo knjižico. Ker ]o do tistega kmeta, ka- sta šla, še daleč, in se je seveda zelo mudilo, ijigo samo površno pre- in ugotavljal, ali se iaplača vzeti s seboj. JO je odprl ravno na d, kjer je pisalo: »Ka- odvzeti kravi mleko«. I si je mislil Jože, »ta a zanimiva in jo bom Dil.« Tisti hip ju je sre- neka ženska, on pa je } \^;акги1 knjižico v no- ji žep suknjiča. i kmetu Mihatu v Pod- sta Francelj in Jože na- a dva velika nova soda jopravila pri sosedu še j starih. V soboto po- ne sta se po isti poti ala domov. Starejši brat ■celj se je med potjo ustavil še pri svojem гшап- cu, ker ju je le-ta Mical na litrček novega mošta. Jožetu ni bilo do pijače, zato je stopical počasi naprej. Spo- mnil se je tiste knjige, jo izvlekel in žepa in jo začel prelistavati. Hotel je sesti in brati ter tako počakati Franceljna, da bi šla skupaj domov. Listal je po xnjigi, sesti pa ni mogel, ni se mo- gel ustaviti. Ko je tako bral in korakal naprej, je zgre- šil pot. Nič več ni vedel, ni opazil, da tava kar tjaven- dan. Bil je že čisto na ro- bu neke strmine, ko ga pre- drami klic: »Hopla, prijatelj, ne tam, boš padel in se ubil! Tam je globočina, pa- zi!« To je bilo zadnji trenu- tek, ko ga je neznanec opo- zoril na nevarnost, šele zdaj se je dodobra zavedal in vi- del kako je. Zgrozil se je ob miali, (fe bi že ležal v tistem prepadu, če ga ne bi zadnji trenutek poklical neki mož, ki je bržčas nabiral gobe ali kostanj. »Tako, Bdaj bom pa dal to zapeljivo knjigo nazaj v žep,« si je dejal, »pa jo bom rajši doma bral.« In res! Knjigo je potisnil v žep, po nekaj naglih korakih pa i je že ubiral po pravi poti. Se sreča, da je kolikor toli ko poznal tisti kraj! Vračal se je torej po isti poti domov, koder sta hodi la pred nekaj dnevi, ko sta šla na delo in kjer je po- bral tisto knjigo. Brata ni mogel več dohiteti, saj je tu- di Francelj naglo hodil, mi- sleč, da bo Jožeta brž dohi- tel. Tako sta hodila vsak za- se. Francelj je bil že dobro uro doma, ko je že v noči prisopihal za njim Jože. Bil je ves iz sebe, ko je doma- čim hitel pripovedovati, kaj je doživel med potjo. »Veš, tista vražja knjiga me je ta- ko daleč zapeljala, da bi se bil kmalu ubil!« Segel je v žep po knjigo, da bi jo po- kazal ženi, pa je ni bilo več v žepu. Začudil se je, saj je natančno vedel, da jo je vtaknil tjakaj in da je ni mogel izgubiti. Ni je bilo in še zdaj ne ve, kako mu je bila odvzeta. K. M. Poglej, je dejal, poglej adje. Pustil ga bom tam, pognoji drevje, ki .¡ííi je lo. ij bi ugovarjal, res je, drevjem je po travi, ni od prve slane, več ja kot odpadlega listja, d vsakim drevesom ru- ikast, rdečkast, belkast rjavkast krog. Ne! Pod ilnlmi sortami dreves ne. lo sad.ie je v sodih. Sodi so polni. Polni še lanske- sad,i®vca. - Spomladi sem ga racu- po sto га liter. Misliš, ga je kdo kupil? ' Po sto je bil zasoljen, taam jih, ki so ga za pol leje vsega spravili iz Ö, preden so zobje sad- S» mlina zagri/li v nov L •einil me je s pogledom, je bil skoraj malce sovra- 6 • Eh, kaj pa ti veš, ti ki h-ava vsak mesec teli .. 'tesneto me je zaskele- Tur bi se mi naredil na b. če ne bi zinil: — Oh, saj tudi tvojim si- novom in hčeram telijo. — Saj to .je tisto. Niko.gar ni, ki bi bil doma. No, saj pride,)o. Postorijo to in ono. Toda na zemlji je treba žive- ti od pomladi do zime, od jutra do mraka, če zgubiš iz nosnic vonj po zemlji, ki je drugačen ko jo plug obrne, drugačen ko se megla izka- di in ko .jo opoldansko son- ce obsuši, če ne ločiš vseh treh vonjev, ni nič, ni nič ,. . Šel sem, čeprav me je še vedno srbel jezik. Človek naj človeku ne prizadene bolečine, če ni treba. Teža, ki jo nosi moj sosed Vid, je dovolj težka. Če bi se zave- del, koliko te teže si je sam naložil, bi ne bil več voljan nositi. Vidovi otroci so prihajali kot dobre letine, vsaki dve tri leta. Potem se je rod- nost zakrknila, pa tudi do- volj je bilo. Sosed Vid je bil umen kmet. Za svoje ča- se že. Kdo je takrat imel kmetijsko šolo, čeprav eno- letno? V vsaki fari po eden. Moj sosed Vid je že mo- ral tenko prisluhniti zemlji, če razume govorico njenih vonjav. Najbrž jo mnogo bo- lje razume kot ljudi, kajti govorica zemlje je vselej res- nična, jezik človeka pa ne vedno tudi njegova prava misel. Ko .je bilo pametno upora- biti zdrav razum ia se spri- jazniti z zadrugo, ko je bila še bolj radodarnih rok, je trmaril in prikimaval škri- cem, ki so mu dopovedova- li, da bo to oblast, ki ni od boga, tako in tako pobralo, ko je bila že nuja, je trmaril še bolj, da je bil hrast med upognjenimi vrbami, ki so svojčas šumljale enako, zdaj pa so se prilagodile ve- tru. Tako on. K.ij pa njegov rod? Mlada rast je bila prenež- na, da bi se kljubovalno uprla toku časa. Naokoli je klilo življenje, burnejše, po- časi, toda vztrajno. Takrat je bil izgovorjen potlej toli- kokrat ponovljen izrek: »bla- gor jim, ki jim krava isak mesec teli«. Ta izrek so znali Vidovi otroci gladko kot očenaš. Znali so pa pri igri, po tem ko je odzvonil večerni zvon in ob nedeljah ter na paši, izgovarjati takšnele stav- ke: Biti kmet, je biti preklet. Trpljenje od zore do mra- ka .ie kmetovo živl,ienje. še malo, pa bomo uniče- ni. Za kmeta ni bodočnosti. Najbrž sosed Vid ni ko- val gesel, da bi z njimi po- pisal zidove. Gesla je vri- njal med pogovor ob mali- ci, gesla je pridajal ljudem, ki so hodili mimo in mu vo- ščili dobro srečo, besede o križevem potu kmeta so mu bile na ustih na poti k ne- deljski maši, na sejem, s sejma in po molitvi v po- stelji, preden je utrujen za- spal. Nobene lepe besede o kmečkemu stanu. O, vem, kaj je bil Vidov greh. Znal je poslušati govo- rico zemlje, ni pa tega nau- čil otrok. Niti enega. Otroci so prisluhnili govo- ricam človeškega jezika in rastli. Blagor jim, ki jim krava vsak mesec teli. O, sosed ve, da bi tiidi v njegovem hlevu krave več- krat telile. Toda za koga? Zemlja diši kot vedno; diu- gače, ko jo obrne plug, dru- gače, ko se megla izkadi, dru- gače, ko jo sonce in vet^r drobita. Kdo bo poslej po- slušal govorico njenega vo- nja? Ej, vsi so šli medn,je, ki jim krave telijo vsak me- sec, A grunt jih je svoj čas nasitil in oblačil tudi po de- set... BREZ STRAHUI SEDANJEGA RO- MANA JE SICER KONEC, TODA IMELI BOMO SPET NOVEGA, LE DA ZA TO ŠTEVILKO ŠE NI BIL PRIPRAVLJEN Rešitve iz prejšiije številke LAŽJA KRIŽANKA Vodoravno: 1, škrob, 6. skledar, 8. toaleta, 9. olje, 10. ik, 11. JA, 12. Ane, 13. SK, 14. arak, 15. himna, 17. ocet, 18. si, 20, da, 21. Irka, 23. vklad, 24. kura, 26. žo, 27. RTV, 28. ne, 29. AV, 30. ma- na, 32. makaron, 34. pretisk, 35. ar est. POSETNICI Posetnica, Novi tednik, EDEN; NOBEDEN ALi KO- LIKO? Samo dva sta: b = 5, c •= 13, KAJ JE TO? ščipalka za perilo, gledana od zgoraj. ŠARADI OJ, tale dva STRICA se bo- sta pa visoko povzpela. Kam? PIKA in POLONCA se igra- ta z majhno žuželko. Katero? v а/угг rekordov je moralo prU' ht di do rekorda v »zrač- nem gusarstvu«: Američan italijanskega rodu Minichielli je ugrabil potniško letalo in gu nri_šil : da ie preletelo Ü zen lie ZDA in pristalo v Hirriii. V Cane Kennedyju bo- do morali poostriti budnost, da ne hi kak »vesoljski gu- sar« spravil astronavtov, ki so namenjeni na Luno, mor- da m Venero . . . Obrambni minister nove libijske vlade je dejal, da ima Libija toliko denarja, da lahko kupuje orožje na Vzhodu ali na Za- hodu. Spričo dejstva, da v Libiji načrpajo na leto že 140 milijonov ion nafte, se vrli polkovnik najbrž ni preveč bahal . . Brazilskega pred- sednika Medicija so slovesno ustoličili v parlamentu. Deja- nje je bila gola formalnost, ker so vsi tisti poslanci, ki bi utegnili glasovati proti njemu, že davno brez poslan- skih stolčkov.-Vrhu tega se celo ta okrnjeni parlament najbrž ne oo več dolgo se- stal, Novi predsednik bo lah- ko tako res »naravnost« vla- dal ljudstvu, če bo kaj na- robe. se mu ne bo treba obr- niti na poslance, ampak na policijo in armado ... Pred- sednik Nixon je po svojem najnovejšem govoru o Viet- namu kazal novinarjem info- toreporterjem pošto tistih Američanov, ki odobravajo njegov govor. Pokazal je tudi meter dolgo brzojavko vnete- ga pristaša. Pošte vnetih na- sprotnikov svoje vietnamske politike ni kazal novinar- jem . . . Italijo že nekaj ted- nov preplavljajo valovi stavk. Zahteve gredo do 70 odstot- kov povečanja plač. Poslovni kroai v Evropski gospodar- ski skupnosti menijo, da zdaj 71Ï i^eč verjetnosti, da bi Ita- lija po zgledu Zahodne Nem- čije povečala vrednost liri. Utegne se celo zgoditi, da ji jo bo morala zmanjv iti. .. V Britaniji se je nekoliko ohladilo navdušenje za vstop v Skupni trg Premier Wil- son. ki je poudaril, da Brita- nija še vedno želi postati čla- nica EGS. je med drugim »šel i'.a kavo h gospodinjam«. Med gospodinjami je moral odgovarjati na zelo praktič- na vprašanja: Koliko se bo podražilo maslo, če bo Brita- nija v EGS, koliko bodo sta- la iaira. koliko ribe . . . Sproščena prodaja lesa -toda organiziraiio! Popohia spiOsUiev ali organizirani lastniki go- z» ov? — Prispevki za gozHarsko službo, nogo QOZ. Gv in pronistni davek na rezan les — Cena za h'or^ovino je šele na koncu Na seji odboT-a za zadruž- ništvo in kooperacijo pri go- spodarski zbornici Slovenije so dolgo razpravljali o velikih razlikah v predlogih za spro- ščeno prodajo lesa. člani so zastopali mnenja svojih ob- močij. Resne ocene razmer na trgu z lesom pa so poka- zale, da je potrebna velika previdnost. Neugodne razme- re je treba urediti za daljše obdobje, ne le za nekaj me- secev, da se ne bi ponovile stvari, s kakršnimi kmetje niso zadovoljni pri odkupu živine in kmetijskih pridel- kov. V odboru za zadružništvo in kooperacijo ,je prevladalo mnen.ji, da je sproščeno pro- dajo lo.sa treba ustrezna or- ijanizirali. Kim-tje — lastniki gozdov naj bi prodajali les le prek svi)jili samoupravnili skupno.sti. Te bi ga na.j po- nudile porabnikom v vsej dr- žitvi in piodale tistemu, ki hi več plačal. Kolektivi gozdnih gospodar- stev ne nasprotujejo, da bi se prodaja lesa sprostila. Zahte- vajo pa, naj lastniki gozdov plačajo vse stroške, ki jih imajo oni pri opravljanju jav- ne gospodarske službe in negi gozdov. To pa ne bi zmanj- šalo stroškov, temveč le spre- menilo sistem obračimavanja. Tako zahtevo so menda naj- prej razumeli kmetje na Po- horju in so dejali: »Od tega ne moremo pričakovati izbolj- šanja. Koristilo vam bo le znižanje stroškov pri nego- vanju gozdov in odkazovanju ter odkupu lesa. To pa lahko urejamo le z gozdnimi go- spodarstvi.« Sedanji stroški gozdnih go- spodarstev dosegajo ali celo presegajo polovico odkupne cene hlodovine. Če bi kmet plačal te stroške, bd moral prodati hlodovino za toliko višjo ceno. Zdaj pa še ni tako. Torej bi imel pri taki prodaji izgubo. Pri slabi evidenci prodaje lesa, ko ni treba plačati vseh družbenih dajatev, imajo ne- kateri kmetje sicer dobiček. V spremenjenih razmerah pa bi gotovo poostrili tudi evi- denco. Lastniki gozdov torej laže zvečajo svoje dohodke od prodanega lesa, če »prisili- jo« gozdna gospodarstva, da znižajo svoje stroške. Kmetje pogosto očitajo go- zdarjeni in lesni industriji preveliko razliko v ceni hlo- dovine in rezanega lesa. Ta razlika najbolj spodbuja ne- katere kmete, da bi prodajali les mimo vsake organizacije, če bi taki prodajalci lesa mo- rali plačati prometni davek na rezan les in poravnati vse stroške gozdnemu gospodar- stvu, pa bi začeli drugače ra- čunati. ()d prodajne cene rezanega | lesa po 600 din m» je treba | plačati 90 din prometnega i davka. To je 29. odst. in je precej višja kot za druge industrijske proizvode, če to prištejemo k prodajni ceni hlodovine, zraven pa še stro- ške, ki si jih je zaračunalo gozdno gospodarstvo, dobimo skoraj polovično ceno reza- nega lesa. Pa smo tam kot v nekaterih sosednjih državah. Kmetje — lastniki gozdov bi torej morali zahtevati pred- vsem znižanje teh stroškov. To bi jim koristilo veliko več kot sprostitev prodaje lesa, ki lahko kmalu povzroči zme- šnjavo na trgu in znižanje cen. O tem imajo naši kmetje veliko izkušenj —- če se jih še spominjajo — iz velike sve- tovne krize v predvojni Jugo- slaviji. Takrat so se prosto- voljno združevali v lesnih za- drugah, da so svoj les laže prodali in zanj več dobili. Vsak član zadruge pa je mo- ral podpisati, da bo prodajal les le prek zadruge. Če je pre- kršil ta pogoj, so ga izklju- čili. Zakaj bi se torej zdaj borili proti tistemu, za kar so se včasih odločali prosto- voljno? Pomembnejše je, da bodo pri odločanju v takih organizacijah imeli enake pra- vice kot včasih. JOŽE PETEK V OBKAMBO »ZRAČNEGA GUSARJA« — Prebivalci italijanskega mesteca Avellù, . so demonstrirali v podporo mladega Italijana, ki je ameriški državljan in je pre " nekaj dnevi »ugrabil« potniško letalo, da je namesto v Kaliforniji pristalo v Rinn ^ ZDA zahtevajo njegovo izročitev. Mladenič, ki je prestal vojno v Vi«|tnamu, trd ' da je storil dejanje v nekoliko zmedenem stanju. Na plakatih demonstrantov me ' drugim piše: »Ali ni bil Vietnam dovolj za Minichiella?« Telefoto: IJI ' TELEGRAMI DELHI — Največju indijska stranka — kongresna stranka — doživlja hude notranje pretrese za- radi sijopadov med naprednim in konservativnim krilom v njej. Ni verjetno, da bi lahko odpravili raz- kol v stranki. PEKING — Ob 52.1etnici okto. brske revolucije je bil tudi v Pe- kingu na sovjetskem veleposlani- štvu sprejem. Diplomati, ki z na- tančnimi termometri merijo poli- tično temperaturo so ugotovili, da je bilo ozračje za nekaj stopinj toplejše od ozračja prejšnjih let. NEW YORK — Francija je v generalni skupščini OZN podprla eahtevo Albânije in drugih držav — med njimi Jugoslavije — da bi morala LR Kitajska na,DOsled po. stati članica OZN. ZDA še ved- no nasprotujejo njenemu sprejemu. BONN — Nacionalni odbor kr- ščansko-demokratske stranke v ZRN je določil bivSega kanclerja Kiesingerja za voditelja stranke za naslednji dve leti. Ta sklep bo moral potrditi še nacionalni kon. gres stranke, ki bo 17. in 18. no- vembra v Mainzu. CAPE KENNEDY — V petek 14. novembra bodo trije ameriški astronavti že vdnigiC poleteli na Luno. To pot bo odprava pred- vsem znanstvena in dva astronavta bosta ostala na Luni 32 ur. Ce bo šlo vse po sreči, se bodo astronavti vrnili na zemljo 24. no. vembra. LUSAKA — V glavnem mestu Zambije so se začeli pogovori med predstavniki LR Kitajske, Zam- bije in Tanzanije o financiranju in graditvi železniške proge od Dar- es.Salaama v Tanzaniji do Lusake, ki bo veljala kakih 300 milijonov dolarjev. Denar bodo dali Kitajci. tedenski zunanjepolitični pregled Kaže, da je xdaj čas poga- janj ali vsaj priprav na po. gajanja. S prihodom socialnih demokratov na oblast v ZR Nemčiji se je začel nekoliko tajati led v odnosih med Bon- nom ter Moskvo in Varšavo in celo vzhodnim Berlinom. V Bruslju se pogajajo čhinice skupnega trga (EGS), ali naj začno sprejemati v EGS Bri tanijo ali ne. V Parizu tečejo vietnamska pogajanja (žal do- slej brez večjega uspeha). Te- čejo priprave za sklicanje konference v evropski var nosti v Helshikih. Toda v sve- tovnem merilu najvažnejša bodo najbrž pogajanja med super silama — ZDA in Sov- jetsko zvezo — o omejitvi ra- ketnega obrožeivanja. Tudi v tem pogledu se je nekaj pre- maknilo: 17. novembra letos se bodo v Helsinkih začeli predhodni pogovori med su- per silama, ki naj bi utrli pot pravim pogajanjem. Pri- šli smo torej v obdobje poga- janj. Toda nihče si ne bi smel delati praznih upov, da bo- mo kmalu zaživeli v varnej- šem svetu. Pariška pogajanja o Vietnamu trajajo že poldru- go leto in po nedavnem go- voru predsednika Nixona, ki je poudaril predvsem »viet- namizacijo« vietnamskega vprašanja, bodo trajala še najmanj tako dolgo. In še ta krat ni gotovo, ali bodo us- pela. Tudi o Srednjem vzhodu se velesile že precej dolino pogo- varjajo, položaj tam pa je čedalje slabši. Prav v zadnjih dneh so se razširile govorice, da sta se Washington in Mo- skva naposled sporazumela o glavnih potezah mirovnega predloga za Srednji vzhod, toda glasovi s »terena« niso bili spodbudni. Celo super si- li morata upoštevati nov ele- ment, ki se je pojavil v tem delu sveta — palestinske ko- mandose. Ti utegnejo marsi- komu prekrižati račune, ka- kor dokazujejo nedavni do- godki v Libanonu, kjer so izbruhnili spopadi med liba- nonsko vojsko (ki je sicer zelo majhna) in oddelki pale-, stinskih komandosov. Za Evropo je neposrednega pomena konferenca o evrop- ski varnosti, za katero je sprožil pobudo Vzhod na čelu s Sovjetsko zvezo. Po пјЦ vem naj bi bila ta Ronferei v Helsinkili že v prvi poloy prihodnjega leta. Zahodu ne mudi tako zelo. Na Stanku sveta NATO v Brus so dejali, da pred kon« leta 1970 ali še bolje pi pomladjo 1971 ni govora kaki evropski konferenci. P vedali so tudi, da brez ii ležbe ZDA in Kanade, ki članici atlantskega pakta, ti ne bo konfex-ence o evrop varnosti. (Sovjetska zveza nasprotuje udeležbi ZDA Kanade, toda budimpeški praški poziv varšavske s merice ne omenja teh dv držav.) Za Jugoslavijo, ki načel odobrava zamisel o sklican take konference, je pomen Î10 to, da se konferenca bi sprevrgla zgolj v dia dveh vojaških paktov in di blokov, ampak da bi poi nila korak naprej v rahljal teh blokov, predvsem pa rak naprej pri sodeloval neodvisnih in suverenih ropskih narodov — malih velikih. In pri tem Jugosla ja ni sama. Ko to pišemo, se zlivi iz vseh delov ZDA množ ljudi v Washington, da bi delovale pri drugem proti nem »moratoriju« proti vo v Vietnamu. Pred mesed dni so bile po vsej državi ' monstracije proti vojni. ( ganizatorji so jih napove^ vsak mesec dotlej, dokler i trajala vojna. DemonstraC ta teden bodo po nedavni Nixonovem govoru, v kater« je ameriški predsednik v stvu povedal, da se bo voj v Vietnamu nadaljevala, 1 FNO in Hanoi ne kažeta r» mevanja na pogajanjih v 1 rizu. V četrtek bo v Washingto »pohod proti smrti«, vrh monstracij pa bo v sobot( pohodom miru, ki se ga udeležilo najmanj 200.1 oseb. Policija in armada mobilizirani. Verjetno bo I šlo do pravega merjenja ker prihajajo v Washing! tudi pristaši Nixonove pol ke v Vietnamu in ni izkl ceno da se bodo pristaši c ga in drugega tabora spo{» li. Ozračje v Washingtonu naelektreno in »pohod mi se utegne sprevreči v »pol spopadov«. BAGDAD — Bagdadski radio je sooročil, da bo iraški pred.sednik republike, ki je bil doslej vodja države in predsednik vlade, od- slej še predsednik sveta revolu- cionarnega .poveljstva in vrhovni poveljnik vojske. RIM —Tudi v Italiji so prepo. vedali umetno sladilo ciklamate. Minister za zdravstvo je izjavil, da bo prepoved veljala leto dni. SAN JUAN — V argentiski po- krajini San Juan stavka kakih 2000 poUcistov. Zahtevajo, da jim zvišajo plače za skoraj 70 odstot- kov. Da ne bi bili osamljeni, so se jim pridnižili še gasilci. tedenski notranjepoHtimi pregled ■ tedenski notranjepolitiini pregled Ш GOiSFODARSKA POLITIKA LETU 1970 — V zvezni skupščini se je pred dnevi začela razprava o gospodarski politiki v prihodnjem letu. Gospodarjenje naj bi bilo tak- šno, da bi nadaljevali z vsem, kar je bilo doslej pozitivnega (рог^еба- nje proizvodnje in produktivnosti, izvoza in zaposlovanja) v gospo- darskih gibanjih, pri čemer bi bili zadovoljni na nekaterih področjili tudi z nekoliko bolj umirjeno rast- jo, da bi odpravili velika nihanja in dosegli' gospodarsko stabilizacijo. Proizvodnja naj bi se povečala za 7 odstotkov (v sami industriji za 9 do 10 odstotkov). Kreditna politi- ka naj bi spodbujala zlasti izvoz, predvsem izvoz opreme, zatem pro- dajo opreme doma, stanovanjsko graditev itd. Za polovico bo treba zmanjšati sedanji letni primanj- kljaj in ustvariti za kakih 500 mili- jonov dolarjev deviznih rezerv. Uiïiiriti je treba tudi cene, zato po predlogu zveznega zavoda za go- spodarsko planiranje prihodnje le- to tudi ne bi zviševali stanarin, če- prav bo to verjetno zavrlo stano- vanjsko graditev. V zvezi s takšno predlagano go- spodarsko politiko v letu 1970 so pristojni zvezni organi že tudi pri- pravili predlog ukrepov proti nelik- vidnosti, ki sedaj ovira gospodar- stvo. Bistvo teh ukrepov je v tem, da bi za.gotovili na eni strani večjo samostojnost delovnih organizacij, na drugi strani pa vzpostavili tudi večjo odgovornost vseh, ki ustvar- jajo in trosijo ustvarjena sredstva. m BANJALUKA SI CELI RANE — V Banjaluko in okoliške kraje, ki jih je prizadel katastrofalni po- tres, prihaja pomoč iz vseh krajev Jugoslavije in iz številnih drugih držav. Toda še vedno prebiva več tisoč ljudi na prostem, zato si pri- zadevajo pospešiti akcijo, da bi vse ljudi pred zimo spravili pod stre- ho. Učence mnogih osnovnih in srednjih šol evakuirajo in jih pre- meščajo v druge kraje po državi, kjer bodo nadaljevali pouk. Izmed 17 banjaluških industrijskih podje- tij jih je potres 10 uničil ali moč- no poškodoval. V nekaterih pod- jetjih so stroji sicer že spet stekli, vendar so težave zlasti tudi zato, ker je vprašanje, kam nastaniti strokovnjake. Prejšnji teden je pri- zadete kraje obiskal tudi Edvard Kardelj. Položaj v Banjaluki- in drugih krajih Bosenske Krajine je pred dnevi obravnaval izvršni biro predsedstva Zveze komunistov Ju- goslavije in se zavzel za odločno odpravljanje posledic potresa. Po- tres je po dosedanjih podatkih ter- jal 13 smrtnih žrtev in več sto ra- njenih. a STISKA z ELEKTRIKO — Po približno 50 dneh suše je začelo hidroelektrarnam tako hudo pri- manjkovati vode, da so elektropod- jetja proti koncu prejšnjega tedna začela izklapljati elektriko nekate- rim industrijskim podjetjem in ši- roki potrošnji. Poraba električne energije je od normalnih 14 milijo- nov kilovatnih ur padla na 12 mili- jonov. Stisko z elektriko je še po- večalo to, da termoelektrarna Trbovlje II, ne obratuje, ker bo predvidoma do srede decembra še v popravilu. m LADJE NA DONAVI SO OB- TiCAT.E — Sava in Donava premo- rete zaradi suše tako malo vode, da je stotine ladij obtičalo v pristani- ščih, ker ne morejo izpluti. Počaka- ti morajo obilnejšega dežja. Ei BPvEZPOSELNIM VEČJA NA- DO.VIESTILA — Skupščina republi- ške skupnosti za zaposlovanje se je zavzela za izdatnejše denarno na- domestilo za čas brezposelnosti. V ta namen pa bi bilo treba povečati tudi prispevke za ta sklad. m CENE NARAŠČAJO — Po po- datkih zveznega zavoda za statisti- ko so se življenjski stroški povečali oktobra v primerjavi s septem- brom za 2,2 odstotka, računajo pa, da se bodo v vsem letu povečali za 9 odstotkov. m OBVEZNA OPREMA AVTO- MOBILOV — Po novem letu bodo morali vsi osebni avtomobili ob- vezno imeti blatnike za zadnjimi kolesi, naprave za zavarovanje pred krajo, avtomobili s pet ali več se- deži pa najmanj po dve ogledali. ysako čakanje je hudo ne- jjetno. Nervozno se poti- i po stanovanju in prije- (ješ iz dolgočasja v roke jiñ, ki jih v norm:ilnem iiiju niti ne opaziš. Ves si piočen in komaj čakaš, , bi zlezel med njeni top- nogi in tako potešil slo j-ave, zadovoljil sebe in ¿QTi narave in se pri tem ti preveč ne izpraševal ali to, kar počenjaš, prav. Ne ^vladaš več sebe, ker mo- š iti po ustaljeni poti. ki , jo izhodili in ji pripravi- še več stranskih gazi na- prednamci, se na njej pri- sodili vsem luknjam, luk- jicam in ovinkom, da lah- j ob koncu ugotoviš pozi- vnost svojega početja. Ven- ir ugotavljati pijzitiv- ost svojega početja ob oncu je prav tako nesmi- »ino, kot je nesmiselna vsa- g igra na tem svetu, kaj- Í ko prideš do kon- I je s teboj konec. Takrat oT-avl.iati napravljene napa- e in objokovati hojo po zavoženi poti je nesmiselno, ker enostavno te potd ne moreš več ponoviti, ker ti ni dano, da bi ob ponovnem vstopu na pot zaživel dru- gače, bolj premišljeno in umišljeno življenje, kot si ga prej. Sprijazniti se je po- trebno z dano siloiacijo, ki je zgodovinsko preizkušena in kateri se ne moreš izogni- ti, če nočeš, da bi predčasno propadel pred končnim pro- padom. Moraš nadaljevati po ustaljenih normah, ki so preizkušene in reklamirane kot italijanski pralni stroji ali kondom zoper zanositev ter boš tako dolgo živel in ti bo dobro na zemlji. Spri- jazniti se moraš z gozdom, kjer je mnogo poti in ven- dar ne veš, katera je prava, da boš prišel na drugi stra- ni iz gozda. Primoran si is- kati, si prizadevati da tavaš po izhojenih poteh, zraven pa vedno iščeš še nekaj no- vega, kar bi ti omogočilo hi- trejši prehod do tja, kjer se odpre svet prostranstva, poln travnikov, cvetja m z ljudmi, ki so ljudje. Iskanje je igra, kjer ne veš ali boš dobil ali izgubil. In bolje je tako, da ne poznaš predhod- ne rešitve, kajti igra bi za- radi tega postala nezanimiva, ubijajoče moreča in od- vratna. Iščeš neprekinjeno in ved- no znova. Zaganjaš se naprej in obupuješ, da je tudi ta igra, koi) vse ostale le igra izgubljanja časa. Najprej te žene človeška trma in klu- bovanje nečemu, za kar niti sam ne veš ali obstoja in kakšno je. Pripravljen si žrt- vovati sebe, samo da bi za- živel nekaj trenutkov takš- nega življenja, kot je zunaj gozda in močvirja pa mivke, vendar ti uspe priti samo do konca, kajti živeti mo- raš čas, ki so nam ga name- nili drugi in pri tem se ved- no znova vprašujemo ali bo- mo sploh imeli možnosti ži- veta čas, ki si ga bomo sa- mi dali. Tu žrtvuješ sebe, ker se moraš žrtvovati, ker je prišel čas za tvoje žrtvo- vanje, vendar bo to žrtvo- vanje toliko tragičnejše, ker ti ni bilo dano prikopati se do izhoda iz gozda, ker si prej omagal na zapletu žlv- Ijenskih cest. In zahtevati lepše je prav tako, kot da bi se zadovoljil samo :> Slo- venkami in Johny Walker- jem in pri vsem tem je Vietnam poln ameriških fa- lotov, na bližnjem vzhodu šejki spijo z evropskimi de- kleti, gasilci zalivajo rože okoli gasilskega doma, ka- dar ne gasijo in pet usoč ameriških dolarjev pa člove- ška nehumanost in afriški pssek in Jeruzalem je rojst- no mesto Jezusa Kristusa amen. Sproti se zaveš, da je vse početje pač početje z.iradi početja, ker z nečim pač mo- raš napolniti tistih ne- kaj let, ko ti je dano uživa- ti umazanijo. Preveč dolg- čas bi bil, če bi se zaprl v slonokoščen stolp, brisal prah s Knjig in se učil nji- hove naslove ter se po veče- rih za šanki umazanih go- stiln prepiral o filozofiji ni- ča z ljudmi, ki bi se pač trenutno znašli poleg tebe. Vseeno je bolj pametno in pošteno, da kupuješ lonbo- ne za svoje dekle in si pri delaš utvare, da igra Olimpi- ca dober nogomet, kot pa u- mazana jutra, ko dež spira trimesečni prah in golobje goviio z razbitih šip, preležiš s kakšno punčaro, ki ti po- skuša dokazati, da potrebu- je tvoj denar, da bi si lahko kupila perilo, francosko kre- mo ali privoščila kosilo v Emoni. To prepričevanje bo podkrepila z objemom rok okoli twojega vratu in z odprtimi nogami. Ti ji boš v sobi, kjer ni dhigega kot star, lesen in od črvov nagrizen sveč- nik in na njem še id božič- nega drevesoa ostala sveča, vedro z vodo, "azmajana postelja, kjer dve goli telesi prodajata ljubezen, škripajo- ča omara in dve ali tri po različnih hotelih ukrade- ne skodelice za ka/o, nase- del in dal ves denar za ne- kajkraten objem njenih res- da lepih in pohotnih nog. Sam pa boš ostal brez zad- njega beliča in niti brit- vice si ne boš mogel kupiti in niti stare slivovke ne boš mogel .spiti v Evropi, ker si vse dal za njene prepo- trebne stvari. In ko se boš spustil po starih .lan'n'.Mh stopnicah in se potepel оло- li vogala stare cerkve po objokanem drevoredu ob l.ju- Ijanici, poiskal zadnji ogo- rek in si ga prižgal, ti bo hudo ob misli, koliko deklet prej oče večino noči v praz- nih posteljah, kjer razklepa- jo noge v pričakovanju lep- šega jutri. Vse smrdi po mra- zu, ki se ti obeša na že tri dni neobrit obraz, po gov- nu, človeški humani nehu- manosti, po jokajočih otro- cih in nesramnih materah, ki prodajajo svoja telesa za denar, medtem ko njihovi možje sedijo na sestankih krajevne skupnosti ali sek- cije za boljšo vzrejo doma- čih živali, igrajo šah, se zmirjajo zaradi različnih plač in ožemajo vsak svoja dva deci rdečega. Vendar mimo teh poti ne moreš, življenje je igra in če hočeš uspeti, da se do- koplješ do velike zmage, kjer ti je za nagrado dano umreti, moraš pač podirati in odstranjevati po poti na- stavljene ovire. Ne smeš obupati pri prvi oviri, ki je morda previsoka za tvoje sposobnosti. Žlezi pod njo, prevaraj in ukani jo. ne daj se ji premagati. Ne obupuj, če vidiš, da moraš premago- vati ovire, ki so ti jih drugi naüíavili, da bi sami laž- je prešli pot. Vmi jim, po- stani zloben in grizi, grizi, grizi počasi in vztrajno. Povej jim, da imaš pasjo steklino in da jih boš za- strupil z ugrizom, če ti bo- do nastavljali ovire. .Sami naj premagujejo pot, ki so si jo izvozili po svojem ko- lovozu. Bolj pošteno je, če si ne- pošten do samega sebe, kajti s tem delaš škodo samo se- bi. In če delaš škodo sebi to ni tako prekleto hudo, kot če škoduješ vsem po vrsti. Po- tem je že bolje, da greš v kavarno, seveda če imaš de- nar in to veliko denarja in ljudje, ki nastavljajo ovire imajo veliko denarja, se vse- deš in držiš roko pred seboj na leseni mizi, polni majh- nih, majčkenih in prav ne- znatnih grč v lesu, ki je po- doben pegastemu obrazu Rite Pavone, ki zelo lepo poje, vendar njeno petje nima či- sto nič skupnega z roko, ki ne leži več mirna na gostil- niški mizi, ampak se je za- čela pomikati naprej. Gubice na prstih so se pri tem čud- no prelamljale in dajale vtis povoženih deževnikov. Prsti se nervozno lepijo ob mizo. In potem si naročiš kozarec martinija, ker imaš veliko denarja in zakaj potem ne bi pili drugih pijač, saj vendar pijemo za svoj denar. Življenje le igra ¡n če ho- češ uspeti, da se prikoplješ do velike zmage, kjer ti je za nagrado dano umreti, moraš pac podirati in odstranjevati po poti nastavljene ovire. Ve- nomer znova moraš iskati no- vo, pravilnejšo pot po gozd- natih poteh in vendar vedno znova padaš nazaj v mivka- ste poti, ki te počasi ubijajo, ti jemljejo moč razmišljanja in apatičnost te žene nagon- sko naprej vse tja do konca. Toliko je poti in vendar ne veš, katera je prava. Posku- šaš najti svojo pot, vendar te nestrpne mase porinejo na- zaj v skupno kolono, kjer se ti ni dano svobodno gibati. Vedno znora se križr.ta oseb- ni odpor do skupne poti in njihovo prisiljevanje poslu- šanju poti zgodovine. Boriš se živalsko, ker hočeš uspeti v tistem, za kar sam dobro veš, da nikoli ne boš mogel. No boš uspel najti svoje po- ti; nikoli ne boš uspel razu- meti, da je ogromno popisa- nega papirja le odvečen ba- la.st, ker pac ne da zaželene- ga rezultata pa naj pišejo o ekonomiji, porodnih težavah pri kravah ali o moralnih normah pa masaži teles in lepšanju zgubanih obrazov. Cestarji uspejo vseeno po- mesti ulice, grobarji poko- pati umrle in pšenico bomo še vedno uvažali in filmske igralke pa nogometaše izva- žali. To je pot, ustaljena in preizkušena in ni potrebna no- bene pomoči, vsaj tako misli- jo nekateri. Končno se zatečeš v gostil- no ali pa v posteljo, kjer med mizami iščeš ljudi, ki bi te razumeli in kjer v po- steljah iščeš objem, ki naj bi te razumljivo pomiril. Stalno moraš iskati, iskati vse tja do velike zmage nad igro življenja, z kar ti je dano umreti. Stalno in vedno zno- va se iščemo, se dioig dru- gemu približujemo in ponov- no iščemo v pričakovanju po- zitivne rešitve našega iska- nja. In vendar vedno znova padamo v ustaljen kolovoz ni vedno znova se predajamo I>onovnemu iskanju. Krog (ljudem). Minuli teden je bil na obisku v Celju podpredsednik Izvršnega sveta SR Slovenije tovariš VINKO HAF- NER. Obiskal je železarno v âtorah (na sliki z direk- torjem ing. Tugomerjem Vogo), Cinkarno in oddelek bolnišnice v Novem Celju. Nova hladilnica za 400 vagonov jabolk v Ceijxi je bila te dni tudi uradno odprA Gostje so si ob tej priložnosti lahko ogledali sodobno hladilnico, ki je do str(A založena z letošnjim bogatim pridelkom namiznih jabolk. Po hladilnici, ki je pj rezultat skupne naložbe štirih kmetijskih gospodarskih organizacij s celjske območja, bo moralo priti tudi do skupne gradnje drugih predelovalnih obrat za sadje. Foto: F. Vsi ljubitelji kcgijaškega športa bodo lahko sedaj prišli na svoj račun. V novem domu TVD Partizana v Žalcu so pred dnevi otvorili novo štiristezno avtomatsko kegljišče. Foto: T.Tavčar V mozirski občini se je mudil na uradnem obis FRANC POPIT, predsednik CK ZKS, spremljal pa je ing. Andrej Marine, sekretar CK ZKS. Tovariš 1 pit si je ogledal žičniške naprave na Golteh ter GL v Nazarju, kjer je imel ti?-""' -azgovor z družbenop« tienimi delavci občine. (Foto: J. Sev( Besedo tma: TONI HERCFELER v tujen\ časniku sem bral obširno reportažo o svojevrstnem velesejmu, ki pa žal, ni bil pri nas, pač pri na Danskem — v Ko- penhagnu. Bil je to sejem pornografije, ki prelstav- Ija y danskem izvozu že kar upoštevanja vredno pu.stavko. In še nekaj: se- jem so si hodili ogledova- ti predv.sem ljudje iz so- sedne države. Srečni Dan- ci, ki jim zakon o legaliza- ciji pornografije dviga po- zitivno izvozno bilanco in vrh tega še ta dejavnost vpliva na večji dotok ino- zemskih turistov. Kaj bi šele naredili iz te dejav- nosti, če bi n. p. takšen SBjem aranžirali v na pol mediteranski klimi kje ob Jiidianu. Tu s sejmom v Kopen- hagnu in legalizacijo sem omenil zato. ker se tudi pri nas lahko naredi biz- nis z zadevami, ki so v naših rarmerah pod »uda- rom« zakona. Ne, ne . . .! Ne gre za pornografijo takšnih razmer kot na Danskem. Sploh ne! Veli- ko donosnejše je imeti na robu mesta oštarijo in gladke mize, pa, seveda, še stole zraven in mož- nost, da po potrebi za- streš pogled v krožnik, To s krožnikom je bolj za- radi ponazorila. Gledati v krožnik se pravi tudi ški- ljenju na ase v obliki po- dobic in na skupščine in sploh na tisto, kar imajo ljudje radi med prsti in je po pošteni poti mogoče pridobiti v obliki plače. Obrt te vrste se razvija, čeprav jo zakon ne pred- videva. Razvija se zlasti ob plaoilnüi dneh, najpri- mernejše pa so popoldan- ske in večerne ure. Sedaj — v zimskem času — bo sicer malce nerodno, ker avto nerad vžge. Pa ho vseeno šlo, le ogrevati bo treba motor nekoliko dlje. Sicer pa se tudi pri pre- povedanih stvareh ogreva, da potlej stečejo in nato tečejo, tečejo in se ne zmenijo za zakon. Ko bi človek našel primemo lo- kacijo, za ''vatero niti ni nujno, da bi morala biti na periferiji mosta, bi...!? HVALEŽNOST človeško je, da nismo vsi pošterii, V katerem koli smislu, žal je tudi res, da o tem začnemo na glas razmišljati praviloma šele takrat, ko smo sami žrtve nepoštenosti. Takrat ugotovimo, kako smo v naši vsakdanjo- sti, preobremenjeni z vsakdanjimi problemi, otopeli Za tuje skrbi in težave. Tudi tuje delo. Delavci milice so pogosto pri svojem delu osam- Ijeni, Mnogokrat zato, ker smatramo, da nas nji- hovo delo ne briga, ker da so oni plačani za to, da v redu in dobro opravijo svoje delo. Kot rečeno do takrat, Ico nismo sami prizadeti, oškodovani. Pred dnevi so zlikovci nekemu občanu ukradli avtowMbil. To ni bil prvi primer in zalibog verjet- no niti zadnji. Nič hudega sluteč občan je v naj. boljši veri pustil pred stanovanjem avtomobil in ko se je zjutraj zbudil, avtomobila ni bilo. Nihče ne more trdili, da so mogoče delavci v tem primeru svoje delo opravili drugače, kot je to njih pravilo. Za njih ni bistveno, kdo je lastnik, Í2 katera sredine izhaja. Avtomobil so odkrili v sosednjem mestu. Last- niku so sporočili, kako in kaj. Na primer bi še skoraj pozabili, če se ne bi lepega dne pojavil ob- čan in dejal: »Tovariši, hvala vam za trud.» »Za kaj gre?« »Ker ste odkrili ukradeni avtomobil.« Nekaj dni predtem, je vstopil v pisarno dežur- nega miličnika občan. Rad bi prijavil, da so fnu ukradli kolo. Prizna, da takrat, ko je odšel, da bi spil brizganec. Kdaj so ga ukradli? En dan pred tem. Ko je opisal kolo, so ga peljali v klet. Tam je med neštetimi zagledal tudi svojega. Nekdo se je z njim peljal ш Otok in ga tam. odvrgel. Tudi ta občan se je vrnil. Na mizo je postavil steklenico in dejal: »Tovariši, hvala za trud. To pa za takrat, ko fantje ne bodo več v službi.« »Vi verjetno ne veste, da ne sprejemamo sa opravljena delo nagrad od občanov. Mi smo za delo plačani.« »Ne gre za to, če ste plačani ali ne. Hvala, ker ste mi našli kolo, pa čeprav je samo kolo.« Možakar je odložil steklenico in izginil. Miličnik je pohitel za njim. Ni ga več našel. Primera smo opisali zato, ker se v zadnjem času najdejo tudA ljudje, ki priznajo tudi miličnikom njih trud. Tisti, ki dela, ve, kaj pomeni lepa beseda. NOVI rhUNlK - Uredili štvo lil uprava Celje, Gre gorčičeva 5 poštni preda 161. Urejuje uredniški od bor. Glavni urednik BtK NIRD STRiMCNUi. odgo vorni urednik IURE KRA ŠOVEC NOVI TEDNIh izhaja od decembra 196.' kot naslednik CELJSKEG/* TEDNIKA, ki je izhaja) od 195=5 lota VOVl TED NIK izhaja vsako sredo Izdaja CGP »DELO« - enota informacije propa- ganda Celje, risk In ki» Seji CGP »DELO« Roko pisov ne vračamo. Cen» posamezne številke 61) pai letna naročnina 30 din polletna 15 din Za tujim znaša naročnina GO die rekoči račun 507-1-128« TELEFONI: uredništvo 23-69, mali oslasi in na ročnine, ekonomska pro- paganda 31-05 nodnižnicJ »S-O«