- a n3 l 0 8 a: N9 -* in napredek naroda! g CS*«* do cilja! | - - —***** £********** NARODNI VESTNIK 'O******** c-^ Največji slove ' A ® /otednik 4j v Zedinjeni. £ S. vah. NATIONAL HERALD. The Largest Sei the United State; kly in lerica. jojojoioi« Št. 179. DULUTH, MINN., THURSDAY, NOVEMBER 13,1913. — ČETRTEK, 13. NOVEMBRA 1913. Vohune III. — Letnik III. ItZNICARJEN SE ZVIŠA PLAČA 'hS®v TISOČ ŽELEZNIČARJEV VZHODNIH ŽELEZNIC SE »TA Z DELODAJALCI POTOM VLADNEGA PO- 7nOVANJA. ODLOK ZABRANI VELIKANSKO STAV¬ IL POSREDOVALCI SO NAŠLI DA JE ŽIVLJENJE IAžJE. , S „ Ze ® 1 j'Sh, • «l#a. 0. o»Ji pofital« pv R, Vork 10- nov - Pogajanje LaniČ^ji vzhodnih držav ' j, železnic je s posredova¬ lne vlade končano. Že- . se je zvišala plača za ^odstotkov, kar bo znašalo ®. est milijonov dolarjev na Zvišanje se prične s 1. okt. »BOgodba je veljavna za eno Zvišanja 'bo deležnih blizu tisoč železničarjev .. tem je konec arbltraci d e > kl iosegla, ne 'da bi šli želez¬ ničarji na štavko, kar bi vstavilo ves promet po vzhodnih državah. Plača se je zvišala na podlagi višje cene življenjskih potrebščin. Posredovalci so našli da so se ce¬ ne življen. potrebščin od 1. 1909, v katerem času so se železničarjem plače tudi zvišale, dvignile za 'se¬ dem odstotkov. Železničarjem do¬ volile so se tudi nekatere druge manjše zahteve. Posredovalci so bili v zasedanju od 11. septembra do 11. oktobra. železnice I KiBRJNJ^ SS* BEILISS oproščen VERSKEGA UMORA. jev. Rusija, 10- nov - Žid ji Beiliss je bil oproščen ri- lf ;a umora. i je til Beiliss peljan nazad- b celice ječe, se je njegova pomnožila za pet vojakov. Beiliss stal pred poroto in njegovo oproščenje, je pa- szaj v svoj sedež in je zdi- ■v Kijev so 'bile polne ljud- i in policija je razgnala več isvanj. Ruski dijaki navdu- :jo ljudstvo k protižidovski ak- io dolžijo 'Žide, da so podku- poiotnike. Oblasti so poskr- t, da ne bo protižidovskih iz- }ov in orije Židov. IRČENI. 6 RANJENIH NA ŽELEZNICI. b»cuse, N. Y., 8. novembra. ebe so bile vsmrčene in »njenih, ker je zadel vlak v ■»bil, ter ga je zagnal 20 daleč v jarek. TRI OTROCI ZGORIJO. (■nthersville, Mo., 9. novem - Tri otroci družine George **° 2 oWeli ko je ogenj vni - družine. Stariši so bili od 1® zaklenili so otroke v hišo. HIŠA NA CALUMET POŠKODOVANA Z DINAMITOM. VOZNIK UKRADE $10.000. IZ POŠTNIH VREČ. W. F. M. plača $10,000 stavkar - jem. — šerif Cruse prosi voja¬ ške pomoči. — Stavkarji v Co- lorado streljajo na milico. žena Albert Tardy-ja pove, da je priznal tatvino. Tri vreče z $4000. — v denarju in dragu- ljadjo nedotaknjene. PRAZGODOVINSKE KOSTI NAJDENE V KANADI. New York., 10. novembra. — V Red Deer river okraju v Kanadi se je našlo dovolj kosti, da bo mo¬ goče zložiti skupaj prvo enorogato prazgodovinsko žival. Barnum Brovvn, uradnik Ame¬ rican Museum of Natural History, se je vrnil v New York, in ž njim je prišel cel železniški voz kosti prazgodovinskih živali, ki so žive le v okraju Red Deer reke pred okoli tri milj orne leti. Dele kosti iz katerih so sestavili sedaj popol¬ no ogromno prahistorično žival, so našli najprvo leta 1876. Popol¬ no okostje svedoči, da je bila ži¬ val okoli pet čevljev visoka in okoli 15 čevljev dolga. Poleg tega okostja našli so se druga okostja čudnih živalskih stvorov starih dob. ^ŽEVALEC PONUJA UJBEZEN — SLEPARI. §°, 111. 9 . novembra. Mrs. ■ •IcEldowney je pravila £“ 0 P “profesor Orane,” j ee ’ ^Mlagal svojo ljube- potem 'je izvabil za špekulacijo. r ' k °jega pravo ime je K yan ’ J e v preiskavi m je Je zensko osleparil, ^'alec ji j e pošiljal cvet- _Ju * P° gledališčih, dal Ral, d a a 7“l prstan l. in j' Big 07 .^° poročil. James uj u' f je 'živel z ženo iT* Prav«”? Z zasle P 1 0enko, |l mr.?.: , ‘Ta bna on nadna- ZMLETA TRUPLA NAJDENA OB ŽELEZNICI. Pern, Ind., 10. novembra. Zmle" ta trupla dveh mladih mož sta bi¬ la najdena v snegu ob Pensylva - nia železnici blizu tukaj. Mnenje je, da moža nista vide¬ la vlaka vsled hudega sneženega meteža in tako ju je dobil pod se in razmesaril. Calumet, Mich., 13. nov. Dne 11. t. m. je nekdo užgal dinamit pod hišo John Salminen-a na Cen- tenmial Heights, kjer so bili A - ■scherjevi detektivi na stanova¬ nju Dinamit je bil zažgan rano zjutraj, in iztrgal je prednjo ste¬ no hiše, katero je tudi .drugače poškodoval. Razstrelba je 'bila ta¬ ko močna, da je en blok na okrog mnogo okenj pobitih. "VVestern Federation of Miners je izplačala 11. t. m. stavkarjem $10,000. Večina tega denarja gre za življenske potrebščine, katere kupujejo stavkarji v trgovinah, katere je odprla W. F. M. Ta dan je paradiralo po Calumet okoli ti : soč stavkarjev, in po krajih v Keweenaw eounty jih je paradi¬ ralo okoli 1500. Šerif Cruse je prosil za pomoč miliškega poveljnika, kateri mu je dal na. razpolago vojaštvo pri Quiney in Baltic, da je branil stav kokaze, ki so se pripeljali iz vna¬ njih krajev. Stavkokazi so večinoma dela - mržni ljudje, in isto delo, katero je opravljal prej po en mož, oprav Ija sedaj po deset mož. —- Vsak dan pusti delo mnogo stavkoka - zov in družbe imajo velike stroške in sitnosti z uvažanjem te vrste ljudi. . Trinidad, Colo., 11. novembra. Stavkarji so.streljali na milico, ki je jezdila v Segundo z namenom preiskati razstrelbo neke cevine zveze med Segundo in Primero. Seattle, AVash,, 12. nov. ‘Zvezni tajnih delavstva, Viljem B. Wil' šon, j(* v svojem govoru pri'kon ¬ venciji American Federation of Labor, ki se vrši tukaj, med dru¬ gim ostro obsodil michiganske ba¬ krene kralje in jih je svaril, da bo vlada storila resne korake, če ne 'dovolijo pravičnih zahtev dela v - stva. Vlada bo objavila sramotno stanje michiganskih rudarjev, ka¬ tere so družbe grdo zlorabljale. Chicago, 111., 11- novembra. — Poštni inšpektor James Stuart, je prišel na. sled tatvini $10,000. -—■, kateri denar je pobral postiljon Albert Tardy iz poštnih vreč. Tardy je naložil na voz pet po - štnih vreč, ki so vsebovale regi¬ strirano pošto na podpostajah po¬ šte. Sumiti se je začelo tatvino ko so našli voz na katerem so bi¬ le štiri vreče, osamljen pri uniji postaji. V teh vrečah je bilo za $4000. — vrednosti v denarju in dragulj adi, vendar teh vreč se ni nikdo dotaknil. Tardy-jevo ženo so našli danes po ovinkih, ker je Tardy napo¬ vedal nepravi naslov svojega sta¬ novanja. Tam, kjer je Tandy na¬ povedal, da stanuje, je bila pra¬ zna lota. Ona je rekla, da je bil Tardy zvečer nekaj malega časa doma, in da je je povedal, da je vkral $10,000. — in da gre čez mejo. Čez katero mejo, kanadsko ali meksikansko, bo šel, ni pove - dal. Tardy je bil že v ječi v državni kaznilnici v Missouri vsled poce - stnega ropa, in drugič je bil za¬ prt v kaznilnici v Joliet, ker je vkral cel voz skrinj. Tardy je bil uslužben pri H. G. Stegerju, ki ima pogodbo za pre¬ voz pošte. Steger je pod bondom in ne bo poštna uprava ničesar zgubila. IZPLJUNE STREL PRETEPE ROPARJE. Chicago, 111., 7. novembra. — Walter Gra‘bowsky, katerega sta vstavila dva roparja z revolverji v rokah, je oba naklestil in pognal v beg potem ko je izpljunil kro - glo katero mu je en ropar vstrelil v usta. Roparja sta skočila na Grabow sky-ja in sta mu napravila’pred - log, da jima izroči denar. Grabovv- sky je zalučal enega z desno in enega z levo v cestni jarek. Eden roparjev je vstrelil v Grabowsky- ja in ga je zadel v usta. Krogla mu je izbila dva zoba, a se je vsta¬ vila. GroboVsky je izpljunil zoba m kroglo in se je zapodil proti roparjema, a bila sta brzih nog in sta odnesla pete. GROZIN VIHARJE PO JEZERIH. GNALI SO PARNIKO V NESREČO VELIK PARNIK PREVRNJEN; VSI NAJBRŽE VTONILI. MNOGO PARNIKOV PONESREČILO. ČEVELJ NA DEBE¬ LO SNEGA PO VZHODNIH DRŽAVAH. NEURJE OSAMI CLEVELAND, O. OGROMNA ŠKODA. MNOGO MRTVIH. DA LOVCA VTONETA. Guba, N. Y., 7. novembra. — John Coates in Lloyd Gardner sta vtonila v Cuba jezeru. Moža sta bila na lovu in -sta se vozila v čol¬ nu, ko se je po nesreči sprožila močno nabasana puška in je na¬ pravila tako luknja v čolnu, da je šlo nagloma vse na dno. NAJVIŠJE SODIŠČE RAZVELJAVI OBSODBO HAYWOODA. Tremton, N. Y., 10. novembra. Naj višje sodišče države New Jer- sey je razveljavilo obsodbo zoper Viljema Haywooda, ki je bil ob - dolžen, da je v zvezi z I. W. W. razburjal stavbarje v Paterson in jih je navduševal k izgredom. A. S. NE VERUJE KAR UČI IN ZAGOVARJA. A. S. poroča pod gtefvo^TT-ičfe starega časa,” da je živel rogati dinosaurus pred’ 3' miljoM let! Njegov urednik pa uči, da je od stvarjenja naše zemlje okoli 6 ti¬ soč let! Kako se to strinja? Dve stvari ste: ali ne veste kaj pišete, ali pa ne verujete kar učite. NEGRI ROPAJO PO CHICA - Chicago, 111., 12. nov. — Štirje zamorci, eden s svilnatim cilin¬ drom na glavi, so napadali moške in ženske na ulicah po južnem de¬ lu mesta in so jim pobrali denar. V enem slučaju napadli so potni¬ ke na poulični železnici. Oropali šo š 'st oseb, vendar je skupni zne¬ sek plena majhen. ° 01 > doki J er mu ni zaupala I^Reuem v t” »SKEM PREPIRU. h SarfT’ novembra, f' pr tD - .^ood je imela K^uel jv 68 ?' poslediea J e pfa W 0od > mož in oče, t°* r »k a mrtva , njiju dve- Pft smrtnonevarno L, 1*2 kateri je bil od- Zved e p SeC - e ° d doma > , v , a ... Te, da se name- Vl raz P°ročiti od iV ° lv er. J Prepir m moz je OBČINSKI ODBOR ODKLONI LICENCO $6000. Little Fork, iMinn., 11. nov. — Ta mlada naselbina, ki ima le 150 prebivalcev je razburjena vsled seje občinskega odbora, ker ni do¬ volil ponovljen j a salunske licen¬ ce S. S. La Cappelle-ju. Pred enim itiesecem je občinski odbor dvig¬ nil licenco od $1000 na $6000. V vasi so vedno bili trije saluni in delali so z gozdarjidobro trgo¬ vino. Gozdarji so bili večkrat pi¬ jani, in mirnejše prebivalstvo je bilo nenaklonjeno salunarjem. Iz- Tree^Zver^rai''^;.™, bil salunarjem naklonjen, /višal . BOJI V MEKSIKI ŠE VEDNO KRVAVI, Mesto Meksiko, 10. nov. Zad- rje čase pobira vlada mnogo vo¬ jaških novincev. Posebno revni sloji, kateri tvorijo ogromno ve¬ čino, so hudo prizadeti. Kdor ni vposlen se vzame k voj ikom, in celo žensivo ni izvzeto. Skon* vsak teden nabere vlada od 2000 do 3000 vojaštva. El Paso, Tex., 10. nov. Vladni general Salazar na čelu 700 pro - stovoljcev je zajel okoli 1200 usta¬ šev pod poveljstvom generala Ju- lio Acosta, in ustaši so bili po - vsem poraženi. Le malo jih je u- šlo živih kroglam zveznih prosto¬ voljcev. Ustaši so bili na potu v pomoč ustaškemu generalu Villa, ki je napadel mesto Chihuahua. Laredo, Tex., 10. nov. Krvava bitka je besnela zadnje dni za me¬ sto Monterey med vladno posadko mesta in med oblegujočimi usta¬ ši. V boju se je rabil dinamit in vpepeljenih in razdejanih je mno¬ go poslopij. Na ulicah je ležalo polno mrtvih ko j ih trupla so sežgali ob preki- njenju klanja. Ustaši so vzeli vo¬ jašnico in so jo dfžali, dokler jo ni razrušila bomba iz zveznih to¬ pov. Mnogo ustašev je bilo tu u- OGENJ UNIČI VAS V KANADI. Fort William, Ont., Can. 9, no¬ vembra. — Ogenj je popolnoma vničil vas Nipigon, 60 milj vzhod¬ no od Fort William. Zgorelo je dvanajst trgovin in mnogo hiš. Po trebno je bilo razrušiti z dinami - tom več poslopji, da so vstavili o'genj ! . SPENCER KLOFUTNE ADVOKATA V SODIŠČU. Chicago, 111., 12. nov. — Henry Spencer, 'ki je obdolžen umora Mrs. Mildred Allison Rexroat je v sodišču v IV h e ato n pri izbira¬ nju porotnikov dvakrat klofutnil svojega odvetnika. Spencer zahteva, da ga naj hi¬ tro obsodijo na vislice. ŠTIRI FARMERJI SE V BITKI USMRTE. Raines, Ga., 10. nov. štirje far- merji so se sešli v neki trgovini in farmer 'Holliday 'je dolžil farmerja King, da je 'kradel njegove svi¬ nje. Vnel se je prepir, potegnili so revolverje, in posledica so trije mrtvi in eden smrtno ranjen. je licenco na $6000. Ker je pa ob¬ činski odbor mnenja, da trije salu ki so sedaj v vasi, ne morejo m plačati tako visoke licence, zato ni dovolil La Cappelle-ju podalj¬ šanje licence. Naročite si Narodni Vestnik. a.ko želite dobro čtivo. zgorel je v svoji palači, katero so ustaši zapalili. Škoda znaša več milijonov. Mesto Meksiko, 12. novembra. Tolpa ustašev je masakrirala pet/ zveznih častnikov in devet voja¬ kov v mestecu Muzquiz v državi Coahuila. Zvezni vojaki so se dr¬ žali, dokler jim ni zmanjkalo streljiva. MORILKA HČERE SPOZNANA BLAZNIM. Miruneapalis. Muhi , 8- novem - bra. — Mrs Ida Lec : kwold, ki je zastrupila svojo hčer in se je vla¬ čila z drugim možkim, je bila opro ščena umora svoje hčere, Viole, pred poroto. Porota se je izrekla, da je bila Mrs. Leckwold blazna ob času umora hčere. Poslana bo v blaznico za hudodelce. Ona se jie zagovarjala, da je surovost njenega moža zakrivila vsa njena dejanja. Pittšburg, Pa., 9. novembra. — Sneg, led in vihar je obiskal to okolico. Padlo je en seženj na de¬ belo snega in telefonske in tele - grafne žice so večinoma potrgane. Že od leta 1866 ni padlo v novem¬ bru toliko snega kot letos. Žična zveza z New Yorkom in Clevelan¬ dom je bila v par urah viharne¬ ga vremena potrgana. Skoro po vsem vzhodu je razsajalo grozno neurje, najhujše bila so pa pri - zadeta jezera, in pa države. Ohio, Pensylvania Michigan, in del dr¬ žave New York. 'Po večini želez¬ nic je bil ves promet vstavljen. Vsled viharja je pogrešanih in zagnanih na obrežje sedemnajst parnikov na Velikih jezerih. Ko - liko ljudi je ponesrečilo se danes ne ve, mnenje pa je, da je mno - go mornarjev potonilo. Naj večja dosihmal znana nesre¬ ča je parnik, ki je prevrnjen v jezeru Huron, in plava s spodnjo stran navzgor. Ime parniku je neznano, ker je v vodi. Mornarji tega parnika so najbrže vsi vto - nili. Na Maniton otok je bil zagnan nek parnik, ki je precej poškodo - van. In po različnih krajih so bi¬ li razni parniki zagnani k kraju na zemljo. Zadnja poročila prinašajo vedno grozne j še novice 'glede nesreč, ki so se'pripetile na Velikih jezerih . zadnji petek, soboto, nedeljo in po nedelj ek, vsled hudih viharjev in neviht. Vsako uro prihajajo strašnejša poročila in do sedaj še ni povsem znano koliiko je mrtvih in koliko znaša škoda. Da je mno¬ go mrtvih o tem ni dvoma. V ve- čih slučajih so vsi mornarji poto¬ nili, ker vsled razburjenja vode ni bilo prilike se rešiti na noben način in najboljše je bilo ostati na parniku, katerega so valovi metali kot bilko. Stari mornarji pravijo, da ni bi¬ lo vodovje Velikih jezer nikdar tako razdivjano kot ravno te dni. Leta 1905 je bilo na jezerih gro’- zno neurje, vendar sedanje div - janje vetrov in jezer je bilo mno - go srditejše. S parniki ni bilo mo¬ goče drugam kot kamor jih je va- lovje gnalo, in sidra niso nič po - magala. Okoli 30 parnikov je va- lovje vrglo na skale ali na kraj^ in mnogo parnikov je poškodovanih. Škoda gre v miljone, vendar se se¬ daj še ne more preceniti natanko. GASILCI GASIJO OGENJ Z MLEKOM. Kansas City, Kans., 10 novem - bra. — Nad 100 galon mleka so porabili gasilci v poskusu vgasni - ti ogenj, ki je vničil hišo Julius Cane-ja v tem mestu. Gasilci so ra¬ bili mleko ker je primanjkovalo vode. PET MOŽ ZADUŠI V SPANJU. Stamford, Conn., 9. novembra. Pet mož je bilo najdenih zaduše¬ nih v mali spalnici v nekem hlevu na Pacific ulici. Eden njih je šel spati ko so že vsi drugi spali in zdravnik je m-nenja, da je ta po naključju privil plin. DUHOVNIK BO ŽIVEL S PRODAJO ČASNIKOV. Chicago, 111., 10. novembra. — Rev. Michael C. ‘Pyplatz, ki je žu¬ pnikova! 30 let pri Sv. Jožefa poljski katoliški cerkvi, bo začel prodajati časnike rajše kot bi je¬ mal $50. — podpore od neke do - Ibrodelne družbe za uimirovljene duhovne. Pyplatz se je vrnil iz Des Pla- ines, UL, kjer je živel od meseca maja, in sklenil je postaviti “štant” za časnike na vogalu State in Madison Street. BRATSKO DRUŠTVO VRNE DRŽAVNO LICENCO. St. Paul, 'Minn., 10. nov. Brat" Ska zavarovalna organizacija In- dependent Order of Foresters je položila nazaj dovoljenje operirati v državi Minnesota. Organizacija je imela 6267 članov v Minnesoti in ima tisoče članov po drugih državah. TRI USMRČENI NA ŽELEZNICI. Alliance, O., 7. noveftibra. Dva tovorna vlaka sta trčila skup blizu tukaj, in tri železničarji so mrtvi štiri pa ranjeni. VLAK ZADENE VOZ TRIJE MRTVI. North Judson, Ind., 10. novem¬ bra. —. Erie vlak je sunil v voz v kojem so se vozili oče in dva otro¬ ka in vsi tri j i so 'bili vsmrčeni. BIK VSMRTI MOŽA V PRISOTNOSTI ŽENE. Viroqua, Wis. 11. novembra. — Bik je vsmrtil 75 letnega farmerja Berent Andersona v pričo njego - ve stare žene, ki je videla umor, a ni mogla pomagati. Bik je Andersona grozno razme šaril predno so rešili truplo divje živali. SE NAPIJE RADI ŠTUDIJE. New Vork, 7. novembra. — Dr. George L. Dollbert se ga je tako naložil, da ni mogel voziti pravil - no svoje barke po mestu, in je za¬ vozil v policaja. Policaj ga je are¬ tiral. Pred sodnikom je povedal zdravnik, da se je vpijanil, da bo zamogel praktično študirati posle¬ dice pijanosti. Sodnik ga je opro¬ stil. SALVATION ARMY DOBI VELIKO DARILO. Liverpool, 7. novembra. Mary Jane Fovrler je zapustila vse svo" je premoženje v vrednosti nad pol miljona dolarjev “rešilni arma¬ di.” POSILI DEKLE JO HOČE ZAŽGATI. Chicago, UL, 7. novembra. Ger - trude Hansen, lepo 17 letno dekle, je 'bilo najdeno opoldne v kleti hiše na 9950 Lowe Ave., z zveza¬ nima rokama in nogama, njena obleka polita s petrolejem in de" loma v ognju. Nek moški je dekle posilil, in da bi skril hudodelstvo jo je hotel živo sežgati. Njene no¬ ge so močno opečene in njeno stanje je opasno. K sreči je njena gospodinja prišla pravi čas v klet, da jo je rešila smrti. Neka sose - da je videla nekega moža iti iz kleti. 13 LETNO DEKLE STRAŠI ODRAŠČENE. Pariz, 7. novembra. — Najemni¬ ki neke hiše so naznanili . gospo - darju, da se bodo preselili, ker je vsako noč strašilo. Gospodar je naznanil policiji in tri detektivi so bili močno oboroženi in posla¬ ni v hišo na stražo. O polnoči so začeli prihajati od nekod strašni glasovi. Z revolver¬ ji v rokah so detektivi preiskali vsako sobo, dokler niso našli 13 letno deklico, ki je sedela na stra¬ nici postelje in je brcala v železni drog na katerem so bile pritrjene cevi za plim in vodo. To je delalo jako otožne glasove, toko, da so ljudje mislili, da prihaja kaka 'du¬ ša iz vic nazaj pokoro delati. Dekle je djalo, da zato brca v drog, ker jo vesčli, ker so odrašče- ni ljudje tako lahkoverni, da si predstavljajo vsako stvar za du¬ hove iz onega sveta, in je rado po¬ slušalo njih pogovore zjutraj. POTRES VNIČI 10 VASI STOTINE MRTVIH. Lima, Peru, 12. nov. — V hri" 'boviti provinci Aymareas v državi Peru v Južni Ameriki je bil zadnji petek hud potres. Deset vasi je razdejanih in mnogo prebivalcev je usmrčenih. Dosihmal so dobili izpod razva¬ lin 120 trupel, vendar je najbrže na stotine ljudi mrtvih. Vlada je poslala živila na lice nesreče. PAPEŽEV VRTNAR SKUSIL SAMOMOR. Rim, 9. novembra. — Papež je jako prizadet, ko se mu je nazna¬ nilo, da je skusil stari vrtnar, Am- tolini v Vatikanu storiti samomor. Antolini je skočil s 30 čevljev visokega zidu s samomorilnim na" menom. Prepeljali so ga v bolni - šnico in bo najbrže umrl. Mož je 'bil v slabih denarnih razmerah, 'ker je imel kot vrtnar pri papežu nizko plačo. IZ NOVE DOMOVINE. DULUTH. — Ital j arnika Ana Ventura, 27 let stra, je ušla iz rok priseljeni - škili uradnikov, in pustila je 18 mesečno dete med časom, ko je pri seljeniški urad pripravljal vse po trebne papirje za deportacijo nje in otroka. Priseljeniški urad .nima nobene¬ ga sledu o nji, in najbrže je beža¬ la iz države Minnesota. Otroka je vzela v oskrbo St. Louis county. Ana Ventura je bila aretirana, ker jepobegnila iz Italije, kjer je pustila več majhnih otrok. Njen mož je v Michigan. . — Časnik ‘ The American Con - tractor” je po izbiranju statisti¬ ke uvrstil Dulutli na prvi prostor vseh mest v Združenih državah glede grajenja stavb v zadnjih de¬ setih mesecih tega leta. — Duluth Corrugatin.g & Roof- ing Company , bo povečala svo - jo tovarno, ker je preobložena z naročili. Družba je kupila v to svrho 37 lotov v West Duluth kjer se bo zgradila nova tovarna. Zem¬ ljišče obsega tri in pol blokov in iz tega se lahko sklepa, da bo no¬ va tovarna veliko podjetje. Z de¬ lom se bo pričelo spomladi, in to¬ varna prišla bo v obrat rano v je¬ seni. V novi tovarni bo vposlenih okoli 150 delavcev. — Pri zadnjem izpraševanju do bili so ti le Slovenci drugi držav¬ ljanski papir: Damjan Mestrik, Jožef Verant, Louis Champa, John in Michael Modic. Vsak rojak, ki služi kruh v Združenih Državah, naj bi se po - brigal za državljanske pravice, in na volilni dan naj bi izrabil vo¬ lilni glas, katerega zadobi s to pravico, za delavsko stranko. De¬ lavci po Minnesoti vidijo danes lahko kolike koristi so jim' kapi - talistični poslanci. Delavska od - škodninska postava je delo kapi¬ talističnih poslancev, in s to posta¬ vo so prodali kapitalistični po ' stanci delavce kapitalu za sramo - tno ceno. Ta krivična postava jav¬ no kaže, .da je treba poslati tja, kjer se delajo postave delavske poslance. Zato naj se pa vsak po - briga za državljanske pravice iste države kjer služi kruh; kdor pa misli ostati podanik Avstrije naj gre pa v Avstrijo za kruhom, in naj da prostor za delo v Zdru - Ženih Državah istim, ki so poda - niki te republike. — Moritz Heim, zastopnik av - stro - ogerskega konzulata v St. Paul, se je poravnal z Oliver Iron Mining kompanijo za $1234.04 za¬ radi nasilnega usmrčenja rojaka Frank Mlinarja, ki je našel smrt na Chisholmu dne 20. februarja, t, 1. Mi bi priporočali, da bi ta a’li oni ožji prijatelj pokojn. Mlinar¬ ja pisal njegovi udovi v stari kraj na Kranjsko, koliko odškod- dnime bo ona dobila. Pokojni za - pušča poleg udove še enega otro - ka. Sramota je, da ceni c. in kr. av - stroogrski konzulat svojega poda¬ nika le $1200. — One dni so pri - peljali v Duluth 30 belgijskih žrebcev iz kraljestva Belgija, in najcenejši je bil prodan za. $25.000 Toraj belgijski žrebec velja $25,000. —, avstroogrski držav - ljan, človek z neumrjočo dušo in umom pa le $1200. —! Konzul Pročnik, vi niste sposobni za ceni- telja, in tako ni sposoben za ce- nitelja vaš agent, žid Moric Heim. Čas je že, da bi vsi avstroogrski podaniki v Minnesoti.protestirali proti takemu uradovanju. če je Oliver Iron Mining kom - panija izplačala svoto $1200. — za smrt rojaka Mlinarja, je stein pripoznala, da je družba kriva te¬ ga usmrčenja, in zato bi morala plačati najvišjo odškodnino za us- mrčenje, kar je bilo po stari po ¬ stavi $7500. — — Mike Grozdonič je bil areti - ran v Wst Duluth, ker je vstavil na Hibbing Hrvata John Volmča z revolverjem v roki in mu je vzel ves denar v znesku $80.' — Pozor rojaki in rojakinje! Na Great Northern železnici, ki vozi iz Dulutha na Hibbing in na¬ zaj /kupite lahko Narodni Vestnik od istega, ki prodaje časnike in druge stvari na vlaku. Meseca oktobra prodalo se je na Great Northern vlakji 96 izti- sov Narodnega Vestnika. To je edini slovenski list, ki se dobi na vlaku. Rojaki in rojakinje zahte¬ vajte ga in čitajte ga med vožnjo. Na vlaku dobite tudi razne sloven¬ ske knjige, delavsko odškodnin - sko postavo in navodila 'za držav¬ ljanstvo. —V našem uradu so se zglasili: Gospa Neža Šerjak iz Aurore, ro¬ jak Steve 'Zgonc, salunar iz Chis- holina, in John Ketanati iz Auro - re. Rojak Anton Hegler, trgovec pive, na McKinley, Minn., je obi¬ skal našo tiskarno s svojima hčer¬ kama, ki 'študirate v Duluth-u za učiteljice. — Rojak Anton Grzin, hotelir na Chisholm, vračajoč se iz seje glavnih odbornikov S. H. Z. Mr. Grzin mam je povedal o stanju na bakrenem okraju. Pravil je tudi o pismenem 'bombardiranju urad - nikov te zveze, ki skebajo, od stra¬ ni druzih društev in delavcev. Po¬ vedal nam je še mnogo drugih za¬ nimivosti. -— Rojaka Frank Bartol in An - drej Oražen na potu iz Mullan, Idaho, na Auroro, Minn. AURORA. -— Rojak Jože Sekula se je zglasil v našem uradu v Duluthu in nam je naznanil, da je nagloma umrl rojak John Bambič, ki je bil uposlen v Miller rudniku. Ro¬ jak Sekula se je izrazil, da ga ve¬ seli, ker kupujejo rojaki in roja - kinje pri njemu, in se priporoča za naklonjenost še za naprej. V zalogi ima Jože Sekula tudi knji¬ go, ki razpravlja o delavski odško¬ dninski postavi, s katero naj bi se vsak delavec seznanil, da bo videl koliko ceni kapitalist delav¬ sko roko, nogo ali življenje, in, da se bo znal ravnati v slučaju po - škodbe, da še tistega ne izgubi, kar mU gre po tej krivični posta¬ vi. BIWABIK. ,— Rudar Matt Maki je bil ustreljen od neznanega lovca, ki je 'zginil. Nesreča se je pripetila v nedeljo zjutraj blizu Mile Post 60 na D. I. R. železnici. Maki iu dvo njegova tovariša so šli po sta¬ ri poti eden za drugim na lov. Na¬ enkrat se začuje pok in frčati krogljo in Maki je padel mrtev. Zadet je bil v glavo. Tovariša mrt¬ veca sta iskala lovca, ki ga je ustrelil nesrečni Strel pa ga nista našla v gošči. Lovec je najbrže mi¬ slil, da je streljal na divjačino. Bodite previdni na lovu. BUHL. •— Pred sodiščem v Hibbing se je imel zagovarjati Bob Todič, ker je nosil skrito orožje. Bil je spoznan krivim. Todič bi rad vzel za ženo neko mlado Amerikanko, ki je bila us- lužbena’ v boarding house na Buhi. Ker ga ni marala, potegnil revolver in ji je grozil, da j i o bo ustrelil. — Oliver Mining kompanija je preselila nekaj oprave od Gilbert rudnika na Gilbert k novem Wan- less rudniku na Buhi, kjer bo hi¬ tela s pripravami za rudarjenje. CHISHOLM. — Obor ljudske čitalnice (Public Library Board) je ven - dar sklenila upelj.ati v • čitalnico tudi slovenske knjige v čitalnico. Mi priporočamo rojakom in ro - jakinjam, da segajo pridno po slovenskih knjigah in si vedrijo in izobražujejo duh s čtivom ob dolgih zimskih večerih. Izobraz¬ be nam vsem manjka, zato naj bi se vsakdo poslužil te prilike, in če bodo obiskovali rojaki in rojakinje čitalnico marljivo, pri¬ šli bomo Slovenci na boljši glas, dosegli bomo boljše izobrazbo, in čitalniški odbor bo preskrbel več knjig. Kakor poročajo angležki časniki hočejo narediti salunarja Frank Medveda odgovornega, ker so pred nekaj nad enim letom trije utonili v Longyear jezeru. Sorodniki vtopljencev namera - vajo tožiti Frank Medveda, da je on kriv nesreče, ker je prodal vtopljencem pijačo in da je vsled tega neposredno kriv nesreče. Dne 13. oktobra 1912 so vtoni - li v jezeru majnarji Frank'No¬ san, 35 let star, Anton Gorsey, 29 let star, in Tony Doliver, 30 let star. Vračali so se iz neke ve¬ selice in vozili so se po jezeru' s čolnom in vsi so vtonili. Dolži se, da so bili pijani, in da jim je Med¬ ved prodal pijačo. — Rudar Tom Springht je spravil doma v kleti 20 palic dina¬ mita. V isti hiši živi še druga družina, ki ima dva otroka. K sreči je mati otrok zapazila di - namit v kleti, pifedno so prišli otroci do njega. Poklicala je po - licaja, ki je aretiral Springhta, ker je toliko nepreviden, da nosi dinamit v klet pod hišo kjer sta - nujejo ljudje. Zgodila bi se lahko največja nesreča. Dinamit pač ne ■spada v hišo, in tega dinamita je 'bilo toliko, da bi ponesrečil cel 'blok, če bi se vnel. — .Dva Slovenca sta 'vložila to¬ žbo zoper dva slovenska salunar¬ ja, ker sta bila v salunih v tepežu poškodovana dne 13. oktobra t. 1. Omenjena tožita za skupno od - škodnino $2775. — Kaj vse ne stori preobilica pijače? Pijača je našega naroda rakrana, je grob naših ljudi, 'in žalibog, da tega ne uvidijo četudi se zgodi toliko ne - sreč, in toliko škode na duhu in zdravju. ELY. — V Pioner rudniku je pone - srečil rojak Jožef Stušek. Dobil je pri dviganju kilo in še druge notranj poškodbe, tako, da mogo¬ če ne bo več za težko delo. Ta slučaj je menda prvi na Ely, ki pride pod novi oškodninski za - kon. GILBERT. — Poroča se, da se je začela na Gilbert večerna šola za inozemce. V šoli se človek nauči več kori - stnih stvari, p-osebno važno za na¬ še rojake je pa poduk v angleš¬ kem jeziku. Podučevalo se bo pa tudi v druzih predmetih, če se bo Zglasilo dovolj učencev, kakor računstvo, knjigovodstvo, itd. Slovenci in Hrvati šola je nam vsem potrebna, in zato naj se vlak posluži te izvrstne prilike priuči¬ ti se nekaj angleščine. Kar se člo¬ vek nauči mu pride vedno prav, in brez vsake vede jezika dežele v kateri 'živimo bomo vedno ne le tujci, ampak tudi najzadnji tujci. Slovenci in Hrvati, kateri mi - šiite olbiskavati večerno šolo zgla¬ site se pri Mr. Newberry v High schooj zvečer ob 7 uri, ali pa po¬ poldne po četrti uri. Podučevalo se bo zvečer od po¬ lu osmih do pol desetih, ‘za tiste, ki delajo po noči, ibo pa poduk od štirih do šestih popoldne. — Nesreča je zadela novo po - ročenega Frank Borovčan-a. Zgo¬ rela mu je hiša, katero je posta - vil spomladi. Zgorela mu je oble¬ ka, hišna oprava, tako, da mu je ogenj vničil vse. Bil je zavarovan za majhno svoto. Naše sožalje! — Družina Ignac Pauli dobila je čvrstega sinčka in vse je zdravo. HIBBING. — Joe Divič je bil aretiran, ker je prodal v svojem boarding house pri Utica rudniku opojne pijače brez dovoljenja. Deputy slieriff je zaplenil več zabojev in sodčekov pive. — V okolici Hibbing je usta - vilo več rudnikov z delom, in s pošiljanjem rude se bo kmalu prenehalo, dokler se zopet spom - ladi ne prične. Z majnanjem so prenehali Winnifred, Glen, Myers, Susqnehanna in Shenango rud - nik. KEEWATIN. — Bennett rudnik še vedno od¬ pošilja rudo in jo bo odpošiljal dokler ne zamrzne jezero Superi- or in se ne preneha s plovbo. Ben¬ nett rudnik bo začel delati spom¬ ladi s polno paro. MESABA. — Viljem Woods, inženir parne lopate pri Graham rudniku je bil resno poškodovan pri delu, ker mu je vjelo roko. NASHWAUK. — Ruda iz te kempe se še ve - dno pošilja iz vseli rudnikov izven iz La Rue. Majnanje se je pa de - loma prenehalo. — Od Ha\vkins rudnika je na - peljana v Naslrvvauk . električna razsvetljava. TW0 HARBORS. — Kakor stojijo razmere sedaj prenehalo se 'bo z dnem 15. no - venibra odpošiljati rudo za letos. United States Steel korporaci - ja bo gotova z odpošiljanjem ru - de še ta teden, druge manjše kom- panije imajo ipa več rude za od - poslati in bodo nekoliko dni delj rudo odpošiljale. VIRGINIA. — W. T. Bailey Lumber kompa¬ nija je začela pripravljati za go - zdarjenje to zimo. Na Kinmout na Duluth, Winnipeg & Pacific že leznici ’je na delu nekaj mož, ki pripravljajo kempo. To zimo se 'bo posekalo okoli pet miljonov bruno v, kateri les 'bo pripeljan z vlakom na Virginijo. Žaga na Vir¬ giniji je vstavila z delom. Večina delavcev, ki so bili vposljeni na žagi, bo šla v gozd čez zimo. — La Fayette Bliss, prejšnji superintendent šol bo najbrže kan¬ didiral za župana mesta Virginia zoper Michael Boylan, predsedni - ka mestnega odbora, ki tudi kan¬ didira za župana. Volitve se bodo vršile februarja, V odboru za ubožni skled mesta je tudi naš rojak John Črne. — Hanna rudnik je prenehal od pošiljati rudo. NOVICE MED SLOVENCI V AMERIKI. V Cleveland, O., je bil izvoljen županom zopet prejšnji župan Newton D. Baker. V 23. vardi, kjer je večina Slovencev, dobili so kandidati te le glasove: župan¬ ski kandidat Baker 2023 glasov; županski kandidat Davis 1376 glasov, županski kandidat na so- cijalističnem tiketu Robb 889 gla¬ sov. Oouneilmanom je bil izvoljen v 23 vardi, kjer je večina Slovencev kandidat Adam J. Dam, ki je do - 'bil vsega skupaj 1501 glasov Slo¬ venski kandidat dr. Kern, ki je kandidiral na socialističnem ti - ketu je dobil sicer lepo število gla¬ sov, a Nemci, ki so glasovali pri prejšnjih volitvah s socijalisti, so podpirali takrat svojega neodvis¬ nega kandidata, in tako dr. Kern ni bil izvoljeb. Postava, ki prepoveduje poši - Ijanjd opojnih pijač v suhe kraje je bila v Cjeveland-u zavržena. Rezultat te postave po drugih krajih države Ohio še ni natančno znan. Postava, ki zmanjšuje število državnih poslancev 'za polovico se¬ danjega števila, je bila sprejeta v Clevelandu; rezultat cele države še ni povsem znan. McQuigg v East Clevelandu je bil poražen. On je kaznoval svoj čas slovenske krčmarje, ker so to¬ čili tudi ob nedeljah. Ženske so dobile pravico nače - lovati raznim zavodom. Gostilniško licenco je dobilo 57 Slovenecv; 47 jih bo pa moralo zapreti svoje krčme, ker po novi postavi je dovoljen le en salun na 500 prebivalcev. Vsakdo, ki je dobil licenco za gostilno, naj po - šlje takoj $100 na State Liquor Licensinig Board, Oolumlbus, O. — Čeki niso sprejeti. Veselico v prid stavkarjem na Michigan priredijo skupna dru - štva Collimvood, O., Jne 22. no¬ vembra v Baumanov! dvorani. Ve¬ selice se vdeleži tudi pevsko in podporno društvo “Vrh Planin.’’ Aretirali so detektivi dne 5. no¬ vembra v Clevelandu na 33. cesti Antona Primšarja, doma iz Do - lenje vasi pri Cerknici. Primšar je obdolžen, da je umoril John Jermana, doma iz Cerknice. Umor se je vršil 5. januarja letos v Spru ce, W. Va., odkoder je potem mo¬ rilec pobegnil v Cleveland. Brat umorjenega, Frank Jerman, pa je zasledoval morilca svojega bra¬ ta, in ga srečno dobil v Clevelan - du. Sedaj je Primšar pod ključem. Umrla je v Manor, Pa,, žena ro¬ jaka L. Bonača. Pokojna zapušča poleg soproga sedem otrok v sta rasti od 14 let do 13 mesecev. Sta¬ ra je bla 32 let; umrla je radi srč¬ ne kapi. Najstarejši fant je sla : boumen in oče ga je poslal v si" rotišnico, ker ga brez varstva ni bilo pustiti med drugimi otroci. Umrl je na Gilbert, Minn., ro - jak John Gros. Ostali niso opra¬ vičeni do posmrtnine pri S. N. P. J., ker je bil Gros član jednote ko¬ maj mesec dni. V Ameriki je bil le 4 mesece. Star je bil 34 let, ro - dom iz vasi Mače pri Kranju, kjer zapušča očeta, 'brata in dve se - stri. Za pogreb so preskrbeli do - bri ljudje. Ubiti so bili v eksploziji v rud- dniku v Daw'son, N. M., dne 22. oktobra med nad 300 žrtvami tudi sledeči rojaki: Jakob šubat, Ja¬ nez Miklavčič, Rudolf Čampa, Va¬ lentin Raitz, Pio iin Sebastjan Šporar, in Mihael Kar. • Jakob Šumar je spadal k dru¬ štvu “Pobratimija” št. 188, S. N. P. J. Zapušča ženo in tri nedora¬ sle otroke. Izvoljeni so bili pri mestnih vo¬ litvah v Forest City, Pa., sledeči rojaki: Karol Zalar, občinski sve¬ tovalec, Ivan Dečman mirovni sodnik, Ivan Osolin, pomožni ase- sor. Kandidirali so na republikan¬ skemu tiketu. Umrla sta v Pueblo, Colo., sta - rišem Ogulin mali 'sinček in stari- šem Potokar mala hčerka. Poročila sta se v Joliet, 111., ro¬ jak John Petrovčič in gospodična Marija Lukanič. Štorklja je obiskala družino Za¬ lar v Jolietu, 111., ter je pustila glavnem tajniku K. S. K. J. in njegovi soprogi čvrstega sinčka. Slovensko godbo so vstanovili rojaki v New Yorku in dne 23. novembra ibo ustanovna veselica v “Beethovem hali,” 210 E. 5 tli. Street. Pričetek veselice bo ob 4. uri popoldne. RAZNOTEROSTI. Živ mrtvec. Iz Nizze poročajo Sodišče v Grasse se peča z afero, ki je, kakor da bi bila izstrižena iz senzaeijskega romana. Pred par leti je prišel e vse v no kupite loto. Prodajamo lote na lahke o c ]pl a - vvrvlvn r* f l TTinot/i rvvi in Podrobnosti zveste pri j Iron Range Tovvnsite (j TORREY BUILDING i DULUTH, > c Jr 11 .. V 5 ,rF 1 (b^° « 1 » j „ je 1 .siri’ 1 ’ Ml1 1 ‘‘tj se i e ;] J p , se r ra; v Slovenska trgovina NA NOVO OTVORJENA V MANTEUI0V1 Hiši V zalogi imam vsakovrstno orodjs, železnino, pole- peči, štedilna ognjišča kuhinjsko posodo itd. Dalje imam v zalogi olje, barve, vrata, okna, sploh vs se rabi pri grajenju hiš. Preskrbujem tudi vsa kleparska in vodovodna dela. Peoples Hardvvare & Furniture Store ELY, MINNESOTA KDOR HOČE DOBRO. P0DUČN0 ČTIVO. NAR0ČIN4JS NA ‘NARODNI VESTNIK”. NAJVEČJI SLOVENSKI P0UI TEDNIK V ZJEDINJENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. stre .. j delavca !ie v Bj e £° ,V 1 iskati- In .kje Kli ni ^il do ml prinesel ini poj' jedli- i je ustreli tudi Oma'i sva dalje t Gary, Minnesota Druga in boljša prilika kot Gary, Indiana. Ko je U. S. Steel korporacija sklenila zgraditi v Garv, Indiana. jw- kansko jeklarno za $27,000,0000, je mislil svet in korporacija sama. daj« to zadnji korak v popolnosti jeklarske obrti. In v očeh znanstva sedmimi leti je to tudi bil zadnji korak. Vendar svet se suče in s svetom suče se tudi znanstvo izdelovuR jekla- H Danes gradi ista korporacija na Gary, v mejah mesta Duluth. M-U- drugo jeklarno, ki bo tako prekašala ono v Gary, Indiana, kot pt« jeklarna v Gary, Indiana, one jeklarne, ki so se prej zgradile. Podjetnost ljudi v Gary, Indiana, je prestvarila v šestih leti-- ‘ kajšnje ničvredne peščene pustinje v cvetoče mesto, ki šteje danes prebivalcev. Isti, ki so vporabili priliko, da so nakupili kje v -| Indiana, in v okolici, so napravili bogastvo. Ti loti so zvišali no ^ pet tisoč dolarjev, in kdor je investiral $500, isti je napravil f-e, več, in to v jako malih letih. .... m j* Tega dejstva smo se mi zavedali, in smo po skrbnem premis Jf-K. brali in kupili izvrstno ležeč kos zemljišča tik posestva Steel korp- ^ v Gary, Minnesota, in smo razdelili ta prostor v tovarniške pro ’ ke, lote za manjša podjetja, trgovine, stanovanja in za prodajo hočejo napraviti s špekulacijo denar. , T Cene, po katerih prodajamo mi lote, se bodo mnogo P ou ' roft** kem. V kratkem času 12 do 14 mesecev se je zgradilo na te y ^ 170 poslopij, vštevši banko, gledišče, saltini, hoteli, hramlnsca,^ ms po» dišča za les, trgovine, mesarije in mnogo stanovanj. Ako ho cene tega zemljišča, zglasite se v uradu in dobite stvar zas o 4 ia ,jak Ne čakajte, da bo cena zopet zvišana trikrat ali štiri kupite sedaj in tako boste ileležui vsega dobička. i,rati 1 0,<1 -^ Pošljite po mapo, slike in za listino s kojo zamorete z ,^ loti se prodajajo hitro in te izvrstne prilike bo mogoče n GARY LAND CO. TOVVNSITE OFFICE: Suite, 202 Palladio Bo'^ Cor. Commonwealth Ave.& Gary St. nirillTH. MlN V GARY, DULUTH, MINN. GAE,Y LAND COMPANY Duluth, Minn. Gospod:— - . , vsakih stro»® Prosim, pošljite mi brez vsake moje zaveze jn ' r " ^j„„. vse podatke glede lotov, katere imate ua prodaj vu - > . .. Ime.ulica in štev. .Mesto . država ^ Izstrižite in izpolnite nam ta odrezek in mi vam p os Vi Duluth Brewing & Malting ^ Dulutli. Minn. znano P i '* Vari najboljšo in rojakom dobre -i-ti- • « • • „KbA v steklenicah pod imenom , :: tudi pivo v sodčkih. : ■ Math. Kostainsjiek upravitelj za Mesaba Range. Virgii" 3, j v preiskovalni zapor. \i siare domovine. \ m KRANJSKO. ad i plače mezde. Peter Spo? **“ Jur j a j e kil zaposlen $ ^ aC iji Ljubljanice. Ker je ff' drugi dan poziv k J 1 ’ 1 ’ 1 sodišču v Litijo, da se ^‘—Z'aradi nekega tepena, ^ f9rja ip (bilo za pot denarja '“Va i e aa P ra ' vil 1 ® ^'■ katerem mu je slednji re- ffl za poldrugi dan neče 1% izplačati, ker ta čas m gwj® 7 le , d ^ ga . je !* , zavozil, da bode blagajm- i^V m sunil- če mu vsega neiz- Pl se je te grožnje tako p>; 1 , g j e poslal po stražnika, pfeec se je zagovarjal, da je P , e v razburjenosti izustil l^loh noža nikoli pri sebi r z l kazen se mu je prisodilo fc n0 v težke ječe. Andrej Klinar, Pia - MpiU vvare Store )TA nVO.NAROS iJl SLOVE! mm •ilika kol jvGKI; 13 ® korto*?** , v oJeia « 55 liji*®* 1 i ‘ m« 1 e prej j [StO> S jo n»M , loti * .gor.,1 \ hrs^v 3*jS K) Cfl' D vtka tatova , tar posestnikov srn na 7. bil ‘že trikrat zaradi lovske "M kaznovan, ali vzlic temu žilica miru, saj on sam ® da j e lovil samo iz veselja "zabavo, nikakor pa ne k do - ‘ priznal je, da je v lovišču ' ; ske industrijske družbe na • a k gfrčlil na eno kozo, k a Le je pa zatekla v graben. Šel ‘ t delavca Ivana Omana, ki ■ v njegovi hiši, da mu 'jo , a iskati. In res sta jo dobila 'jo je Klinar ustrelil. Oman ie stražil do mraka, potem jo je lomu prinesel. Z drugimi so jo ,aeini pojedli. Nekaj tednov M je je ustrelil koali ca, katere- j e tudi Oma : n spravil domov, ©sva dalje tudi, da je letos novem letu pod Golico ustrelil w. Letos meseca maja je našel trohnjenga srnjaka, kateremu odrezal glavo z rožički, katere nel v domači sobi na steni za »ek. Klinar pravi, da je nekoč jezei 3 srne, a vsled velike raz¬ ni nanje streljal, priznava da bi streljal, če bi bile bližje '. Ker je bila krivda pri obeh blženeih dokazana, je sodišče dilo Klinarja na 8 mesecev ječe, Omana pa na 6 tednov ega zapora. 'edenje pijane ženske v cerkvi. •Suhadolnik, dninarica n * da je bila vsled ^ D j. a 2 " an .)a tako pijana, da Ibb ^ De - Ve s P° ,mi ujati, kar zaslišan a priča ne po , isee jo j e obsodilo na en . r °?ega zapora. (j,|' nedelje na po- ' °Ltoibra okrog 11. je gadoma goreti pri Jerne w j* 0 domače pri Hnterju f) ^ n 'pnioi š t , 8 , pri Radov _ ij J k vkratekem vpepelil li pri d '(Fredi so tudi vsi je- «bn o e ' 1 1 ’ rešiti 80 mogli edd poj, * rav °- Na lice mesta in J hrambi k Radov - Ofn Irille § 0r ' c e sta mogli 'fji o; i? 1 ’ na rešitev gorečih 'kisa t-'] 0 '"^l-iti, ker sta bili i¥ relf 'c°ie hl t eV ^ kr,ita S Sla " ' ^od« ; Je - tezko prizadet, San a nad 3000 kron, j nastat 01 4)51 ni6 ' Kako i e r je bil n!n e J Ve ’ pae sovo - J “ rze Podtaknjen. a ustroj naših kmet- li so ga v 'deželno bolnišnico, da mu bodo izprali želodec. Vojak tat. Prišel je v neko go¬ stilno v Florjanski ulici, kjer pre¬ nočujejo kmetske ženske kar v go stilni, nek topničar in proti polno¬ či odšel. Pa ne domov, marveč na dvorišče, kjer se je sezul, potem pa prišel med speče ženske v go¬ stilniško sobo in jim začel pazlji - vo obračati žepe. Ko je to poisku - sil tudi pri nekem moškem, se je ta zbudil in vojaka zagrabil. Po¬ klicali so stražnika in mu izročili nočnega Vtih-otapca. Aretacija. Tukajšna policija je aretovala 'brezposelno 18 let sta - ro Ano Šemrov, služkinjo iz Lo - gatea, zaradi tatvine. Vzela je namreč Brni Mravlja v Spodnji Šiški v zahvalo, da ji j'e dala pre - nočišče, nekaj blaga, prstan in žen sko zapestnico. Kako je aretovan- ka nevarna tujemu imetju, kaže dejstvo da je v neki službi v Vr¬ hovcev! ulici takoj drugi dan po vstopu ukradla svojim služboda - jalcem 20 kron. Kitajci so morali pustiti rasti kite, Avstrijci pa morajo sedaj pustiti brke rasti Vojno nninister- stvo je izdalo odlok da pusti proti predpisom veliko častnikov obri¬ ti brke. Vojno ministrestvo pri - pomni, da smejo po cesarjevem ukazu samo dragonci dragonske - ga polka št, 14 pustiti briti brke, vsem drugim vojakom je pa pre - povedano si pustiti brke briti. Od¬ lok določa, da se mora strogo nad¬ zirati, če se t.a prepoved tudi izpo¬ lnjuje. Smrtna nezgoda. 16. m. m. je padel Ivan Bizjak, vulgo Bukovec iz Zaklanca v hiši Ivana Prebila v Zaklancu po nezavarovanih stop¬ nicah 'V klet, ko se je igral z otro- in se tako poškodoval, da j^. Med tem se >>%£jje Kleindinst streznil ter izpove- ! dal, da ni imel 100 gl. temveč le I morebiti 100 kron, slednjič pa sa¬ mo 50 kron. — Radija je vsled tega sodišče izpustilo, ker dvomi o krivdi. Kleindinst pa išče ban - kovce še vedno po Žabji vasi. Aretovana je bila Marija Re - panšek, delavka iz Marhovega, ki se je že dalje časa 'brez dela kla¬ tila po Večni poti za Rožnikom. Prijeta je bila na Viču v Agnoli- jovi krčmi. Povožen. Dne 23. m. m. sta se peljala v Globevniku koncipient Režek Toča in njegov hlapec na komisijo. Na novomeškem mostu pa sta povozila novomeškega de¬ lavca Oberstar. Poškodovan je ze¬ lo težko. Odpeljali so ga v bolni -, šnico, pa bo težko okreval, ker ima notranje poškodbe. . .Smrt vsled padca. Neko popol¬ dne peljal je Janez Prosen iz Čir- čič svojemu bratu voz stelje, in si¬ cer iz Št. Jurija čez Primskovo. Bil je nekoliko pijan. Za njim je pa privozil posestnik Janez Bitenc iz Hinj, kateremu se je hotel pri nekem gozdu Prosen s svojo vpre¬ go umakniti. Pri tem so se pa za¬ rila leva lolesa voza v mehko zem¬ ljo, vsled česar se je voz nagnil ter je Prosena vrglo na tla. Ob 11. uri ponoči so prinesli ponesrečenca domov. Vsled poškodbe je (bruhal kri in je drugi dan dopoldne že umrl, ker si je razbil 'pri padcu lobanjo. Ogenj. Iz Zagorja na Krasu je izbruhnil požar. Pogorela je An - drejozeva hiša z vsemi gospodar - skimi poslopji vred. Hiša je blizu župnišča in je bila velika nevar - nost, da se ogenj ne razširi. K sre¬ či ni bilo burje. Živino so rešili, zgorela je v hlevu le ena krava. Posestnik je zavarovan, škoda je pa veliko večja. Kdo je zažgal, se ne ve. To je letos tukaj že drugi požar. da je videl, da ima Tavčar mno- j go denarja pri sebi in se je hotel; Tavčarja lotiti. Orožništvo je Ra- bado prijelo in ga izročilo sodniji, j V Storpcah v Rogatcu je ustre- 1 lil lovec Kolar v lovišču župana Vrabča divjega kozla. Od Nove cerkve poročajo, da se v okolicah Čreskova in Socka legal' pojavlja leto za letom. Iz Št. Petra pod Sv. gorami. Po¬ sestnica Barbara Gregel je sku¬ hala zase in za' svoja otroka gobo¬ va juho. Med gobami je pa 'bilo nekaj strupenih in Greglova je z otroci vred vsled zastrupljenja! hudo zbolela. Od Sv. Tomaža pri Ormožu. Martin Raušel in Lovrenc Kranjc sta se iz cerkve gredoč skregala j in stepla. Pri tem je Raušel Kranj- ] ou trebuh z nožem popolnoma | preparal. V gnojnici je utonil dveletni! sinko delavke Plečko v Ljutome -; ru. Umrla je v Mariboru vdova po bivšem brežiškem glavarju, gospa Angela Tax rojena Stam- pfl. KOROŠKO. Iz vlaka je padel neznan pot - mik v Beljaku. Mož se je težko poškodoval na glavi. Kako se je pripetila nesreča še ni znano. & 4 'L kako malo *a v mil arnost je pre- ognja, • bo I “> narl +1 e ^Pil s • S 0VO ™0- "■'n ŠtrviV ev ^ arski P°' m °- LS>. Tr* v me- a ‘ re-ši] n - ne ka zdravila m Pastaji. Prepelja- ei, čez nekaj ur umrl. Mož je rad pil in je bil tudi na dan nesreče pre - cej pijan. Umrli so v Ljubljani: Ruodlf Cizelj, topničarski desetnik. 23 let. — Luka Habat, posestnik, 70 let. — Oton Ganničev, brivcev sin, 2 leti. — Franc Kračman, mizarski pomočnik-hiralec-, 59 let. — Marija Vovk, delavka hiralka, 62 let. — Marija Prek, postrežni- ca, 68 let. Poročil se je g. Ivan Kokalj, c. kr. carinski uradnik v pokoju, z gospo Uršulo Marijo vdovo Tr škan iz Ljubljane. — V Borovni¬ ci se je poročil uradnik južne žele¬ znice gosp. Drago Pilih z gospodi¬ čno Minko Žirovnikovo. Nasilnež. Posestnik Jožef Za - vržen v Boštanju je zelo vdan žganjepitju in kadar se napije, je nasilen. Pred nekaj dnevi je pri¬ šel pred hišo svoje sestri Marije v Zagradec, kjer je pričel razgra¬ jati. Nato je pograbil tudi velik kamen in ga poskušal vreči v nje¬ no stanovanje, kar se mu pa zara¬ di teže kamna ni posrečilo, kajti zadel je le spodnji del okna. Se - stra se je iz Strahu pred bratom skrila na podstrešje. Zavržen je odšel proti domu, se oborožil s se¬ kiro in se vnovič vrnil k hiši svo¬ je sestre. Na njene klice na pomoč se je posrečilo sosedu odvrniti ga od namere, da bi sestri delal ško - do. Izrazil se je namreč, da bi bil po hiši tlak razsekal. Imel bo sit - nosti pri sodišču. Vrat si je prerezal dne 23. m. m. posestnik Jernej Bogataj v Su¬ hem Dolu, obe. Trata. Menda se mu je zmešalo. Prepeljali so ga d ljubljansko deželno bolnišnico. Nezgoda. 17 oktobra je vulgo Žunsta iz vinograda v Cerovcu ze¬ lo hitro vozil v dolino in je pri tej 'priliki povozil 70 letno Marijo Redek iz Cerovca. Pripeljali so jo v žensko bolnišnico, v Kandijo. Zaprli so ga. 18. oktobra je orožništvo iskalo po Novem me - stu slikarskega pomočnika Fran¬ ceta Radi, ki je isti dan popival, s slamnikarjem Kleindinstom. Ra¬ di je v tej družbi plačal za en li - ter vina in ker ga je imel že do¬ volj, je končno odšel domov. Kleindinst je pa še na (prej popi - val pozno v, noč. Doma pa je zapa - zil, da mu manjka mošnjiček z bankovci. Vrnil se je nazaj v go - stilno k Amerikancu Cičemeku in je kod bivši žandar vsem navzočim gostom preiskal 'žepe. Našel ni pa nič. Domislil se je končno na go - sta Radija in ga pustil aretirati, češ, da me je objemal in videl, da imam denar. Orožništvo je Ra¬ dija izsledilo v postelji in odvedlo Možje! Povsem nove vrste tobak se dobiva v mestu. 66 Right-Cut pravi, pristni tobak za čikanje. In res se je oborožil z dolgim no - žem ter je šel iskat zapeljivca. Našel ga je v krčmi, kjer se je z Vlom. V Beljaku je vlomil v me j njim sprl in ga nato zabodel smrt- snieo Karla Votave neznan tat [ no iv prsi. In sedaj je zakon zopet in je odnesel iz 'blagajniškega pre- uničen. dala 50 kron drobiža. O tatu ni - Tržaška porota. — Posilstvo, majo še nobenega sledu sumijo;^ , aktabra: se je vršila pre d trža- pa, da je izvršil tatvino kak de.- j ško pon>to 0 ; bra , vnava; koje pred- mačin, ki pozna 1 ~ ‘ razmere* dobro domače j met je bilo posilstvo in pri kateri j je iznenadila občinstvo in sodišče Razpor zaradi mostnine m P° ' sodba 'porotnikov. Obtožnica dolži prave mostu. Graščina v Zrelcn j tri voznike oine jit V e osebne svobo- je dobila svojecasno pravico P® - de lin pos ii st va. Celo zadevo je ob- birat! mostnino proti zavezi, da bo ravnavalo že delj časa dežel , no ka . most vzdrževala. Zadnji potomec j zen8ko swligr , e in jo je končno od stopilo porotnemu sodišču in to v ŠTAJERSKO. V Skomrali pri Konjicah je po sestnik Jakob Hlastec svojega očeta, ki živi pri njem kot pre - vžitkar, grozovito pretepel. Za to surovost se bode moral pri sodni - ji zagovarjati. Ponesrečil se je v Račiči blizu Loke' premikač Vrhovec iz Zidane¬ ga mosta. Vozil se je s ko-lesom, pri tem pa mu je nek prašič prite¬ kel ravno pod kolo. Verhovec je padel in si razbil lobanjo. Poškod¬ ba je tako težka, da se dvomi nad njegovim ozdravljenjem. Za okrožnega zdravnika v Or¬ možu je imenovan gosp. dr. Josip Tavčar. Prijeti tihotapci. “Tagespost” poroča iz Rogaške Slatine, da so orožniki prijeli sina katarinskega župana Murka in posestnika ter svinjskega trgovca Matevža Rei¬ cha iz Cirkovec na Dr. p. zaradi tihotapljenja svinj čez mejo iz Hrvaškega. Dobili iso ju ravno pri prekladanju svinj v Pečicah nad Kostrivnico. Mladi Murko je do - bival potne liste od domačih po - sestnikoiv po 4 krone komad. Iz Celja. Neki Emil Capellari, po svojem poklicu slikarski po - močnik, je pretepel in težko po - škodoval delavca Janeza Farčni- 'ka. Farčnik je sedaj na poškodbah umrl. Capellari je neznano kam pobegnil. Iz Laškega trga. V Gradtovi gostiln)! so prijeli nekega Muska - tevca, ki je služil pri trgovcu Josseku v Celju in pobegnil z 201 krono -denarja; plačati bi bil moral no 'kolodvoru prevoznino za došio pohištvo. Prišel pa je z denarjem komaj do Laškega trga, kjer je padel orožnikom v roke. Našli so se pri njemu 160 kron, ostali denar je večinoma porabil za nakup ndve obleke. V Podgorju je ustrelil po ne - previdnosti desetletni -deček Raf¬ ko Kortnik 6 letno deklico Micko Mlinar! Našel je pri Mlinar j e vili. na podstrešju skrito nabito puško in je -poskusil z injo streljati. Huzar samomorilec. V sredo, dne 22. m. m. dopoldne so našli železniški prožni delavci med po - stajama. Radgona in Gornja Rad - gona na progi 'Spielfeld —- Ljuto¬ mer mrtvega razmesarjenega hu - zarja Balogha. Kakor se je dogna¬ lo, se je huzar v samomorilnem namenu vlegel na progo, kjer ga je tudi doletela zaželjena smrt. Cestnega roparja prijeli. Ko - mi j Rudolf Rabada, rojen leta 1882. v Brnu na Moravskem, je dne 23. oktobra v Št. Jurju ob Pesnici čakal na grajskega oskr - bnika Tavčerja pri gostilni Bra - čko in ga je hotel oropati. Raba - te rodbine Feliks Gutmannstahl, se je pred kratkem uprl in ni ho¬ tel popraviti mostu, katerega je poškodovala povodenj. Proti toza¬ devni odredbi deželne vlade koro¬ ške in notranjega ministrestva se prvi vrsti zaradi hudodelstva po - silstva. Obravnava je bila javna. Obtožnica slika slučaj sledeče: V noči od 31. avgusta na 1. septem - ber so vdrli obtoženci v hleve je pritožil na upravno sodisce, ces tvrdke ScWoss na cesti FranceS co da politične oblasti niso upraviee- g2 , y Trstu Tam so nagli v njeni ne zahtevati s silo kak znesek za j pogtel jj doma5o de ;klo 22 letno popravo državnocestnega mostu, : Krigtino Tomazini5evo . Obtoženec posebno še, ker se pri sklepanju j Ivan Germee jo je pategnil s po . prvotne pogodbe m navedel mkakK^ Jn jo je vpgel na tla Njegov znesek, marveč se je glasilo dolo- j brat Nikolaj jo je tišgal k tlom čilo le splosno m obsega pogoj; n dalee je med tem strgal kratko le vzdrževanje. Vladni za - stopnik je na to izjavil, da se je dala prednikom tožnika pravico pobiranje mostnine le kot korelat za zavezo vzdrževanja mostu. Iz tega sledi, da imajo politične obla¬ sti pravico in dolžnost popravo tudi s silo zahtevati. Upravno so¬ dišče se je pridružilo izvajanjem vladnega' zastopnika in je prito - žbo zavrnilo. Požar. V okolici Svinca je. po¬ gorelo veliko posestvo posestnika Ulrika Krametterja. Pogorela je hiša, gospodarsko poslopje, 6 go¬ vedi in 3000 kg. sena, dalje vsa oprava in obleka. Škoda znaša čez 5000 kron, zavarovalnina pa ko - maj polovico. Vzrok požara še ni znan, sumijo pa, da je bil ogenj podtaknjen. PRIMORSKO. -obleko z života. Njihov tovariš Jo¬ sip Lanca jo je prijel na to za no¬ ge in Ivan Germee je dekle posilil. -— 'Obtoženci priznajo, da so bili kritični večer v Sehlossovem hle - v-u in da je bila tam tudi Tomaži - ničeva, zanikajo pa vsako nasil - stvo. •— Stražnik, ki je obtožence aretiral, potrdi izrecno, da je ime¬ la dekla pri zaslišanju popolnoma raztrgano obleko in -da je tožila o hudih bolečinah v prsih in na kolenih. Na enem kolenu je imela tudi prebito kožo. — Priča Franc Repič je izpovedal v smislu obto¬ žbe, ravno talk-o tudi Tomaziniče- va. Po -daljšem govoru državnega pravdnika, ki se je škliceval pred vsem na pričevanje stražnika, in po govoru zastopnika so porotniki vprašanje glede posilstva zanika¬ li soglasno, vprašanje glede ome¬ jitve osebne prostosti pa s 5 proti Nesreča na lovu. Neki dan se je j 7 glasovi. Sodni dvor je na podla- odpravila majhna četa lovcev v gi tega -pravoreka vse tri obtožen- New Duluth bo glavni trgovski in najboljši stanovski kraj okoli jeklarne, katera bo stala $ 25, 000, 000., in kateri se bo pridružilo mno¬ go drugih tovarn. V New Duluth kupujejo lote boljši ljudje, in kjer se naselijo ti tam se cena dvigne. LASTIMO IN PRODAJAMO LOTE V NEW DULUTH od $ 350 naprej na lahka odplačila. Oglejte si kraj, in, če uvi¬ dite izvrstno bodočnost, katero ima New Duluth, kupite loto, in Vaš denar Vam bo prinesel obilnih obresti. V New Duluth je vodovod, elektrika, cevi za plin, kolodvor, pošta, gasilama, ljudska šola, tja pride električna železnica, in zida se katoli¬ ška cerkev. PRODAJAMO SADNE FARME V BAYFIELD CO, WIS. le 30 milj od hitro rastočega industrijskega mesta Duluth. Oglejte si pridelke, če ste namenjeni kupiti farmo. Peščena ilovka, pogozdeno. PRODAJAMO PAROBRODNE LISTE za vse prekomorske družbe v staro domovino in iz stare do - movine v Ameriko. Pošiljamo denar hitro in ceno. Pojasnila v slovenščini. JOHN GONSKA & CO. 3 SO. 5 AVE. WEST (BLIZU DIPE) DULUTH, MINN. •• W. J. RIETOW, predsednik. O. FOESTE, blagajnik. GEORGE HELLER, podpredsednik. O. KAUFMANN, pomožni blagajnik. Kriku na lov. Šli na polje za me - sto in učitelj Tribusson je res kmalu zapazil bežečega zajca. Po¬ meril je in sprožčil in zadel — svojega tovariša Gobba. Ponesre - čeni učitelj je dobil par sekancev v glavo. Lovci so takoj opustili lov in spravili ranjenca domov. Bogastvo morja. Na malem oto¬ ku Sušak (Sansego) so imeli le - tos z ozirom na lov na sardele ze - lo slabo letino; ujeli so jih namreč komaj poldrugi miljon. Da si či tatelj lahko -predoči, koliko se te drobadi navadno polovi, moramo pripomniti, da so Sušačani lani nalovili šest miljonov sardel. Pa še niso bili čisto zadovoljni z le¬ tino. Soprog zaklal zapeljivca. V Fa¬ zani prebiva kmetovalec Anton Vojk s svojo ženo Marijo, ki jo je bil ipre-d leti poročil kot Vdovo z otroci. Vojk in njegova žena se nista nikoli dobro razumela in sta se bila že enkrat razšla, ker ona ni mogla prenašati njegovih suro¬ vosti. Po kratki ločitvi' pa se je o‘na zopet priselila k svojemu mo¬ žu in je pustila svojce v Peroju blizu Pulja, kjer je prej z njimi živela. Zdelo se je, da začne sedaj za zakonca boljše življenje. Na ne¬ srečo pa je -povedala žena 'svoje - mu možu, da jo zalezuje mlad fant, kar je moža tako raztogoti ¬ lo -da, je prisegel, da se maščuje. Glavnica in rezervni sklad $365,000.00 GERMAN BANK Najstarejša in največja banka v Sheboygan, Wis. plačuje od — hranilnih vlog 'O Pošilja denar v STARO DOMOVINO, prodaja PAROBRODNE KARTE za vse parobrodne črte. Izdeluje vsakovrstne menjice. NARODNI VETSNIK ZA VAS, VI ZA NJEGA. ce oprostil. Detomor? Dne 22. oktobra so v Trstu zaprli hišno “Palače hote ¬ la Excelsior, ” 23 letno Josipino Pančur z Viča pri Ljubljani, ker je na sumu, -da je umorila novo - rojeučka, čegar truplo je policija na ovadbo neke natakarice istega hotela našla med perilom. Obdol- ženka pravi, da je deček prišel mrtev na svet. Kajn pred poroto. Od porote v Trstu je 'bil obsjem na sedem let težke ječe 22 letni težak Miha Erbis, ki je bil 25. junija po pre¬ piru v krčmi — zavratno zaklal svojega brata Antona. Oba. brata sta bila pijana in nepridiprava, ki sta mučila celo lastne stariše. Po¬ rotniki niso potrdili vprašanja gle de umora, ampak so spoznali Erbi sov zločin samo za uboj Velikanski divji maček. V oko¬ lici Pazina je iistrelil neki lovec velikanskega divjega mačka- Sam rep mu je bil dolg celih 40 cm. Divje mačke so v naših krajih že zelo redke. Mačka so poslali v Trst, da ga nagačijo. LOUIS BAUDEK Grand Avenue, - - Eveleth, Minn. Priporoča Slovencem in Hrvatom svojo lepo ure¬ jeno in z najboljšimi pijačami založeno SLOVENSKO GOSTILNO V zalogi imam vedno vsakovrstne domače in im- portirane pijače. Posebno priporočam izborni TROPINOVEC. V OBILNI POSET SE PRIPOROČA. Mecen: Ta glas,... Kaj,.... fenomenalen glas ima ta gospodič¬ na. .. . Krasen glas. ... in jaz sem jo razkril. Profesor petja: Kar pokrite jo! 1 A. M. MURNIK Eveleth, Minn. Največja zaloga Crant Avenue % MANUFAKTURNLGA BLAGA, TKANIinE, ŽENSKIH IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IN VSEH DRU¬ GIH DOMAŽIH POTREBsoIN. Posebno pozornost posvečamo Slovenkam! PRIDITE IN SI OGLEJTE NAČO ZALOGO TER PRE- PRIŽAJTE O NAČIH NIZKIH CENaH. « % % « m “Narodni Vestnik” National Herald. Slovenic Sami-Weekly. Ownefl and published by tne Slovenlan Prlnting & Publishing Company a Corporation. Joseph Koshak, Treasurer Pla če ot Business: Oulutb, Minnesota, 405 W. Michigan Street. _ National Herald Issuetf every Monday a nd Thursday; subscription yearly $2.00 Ihe best Advertislng medlimi dmong Slovenians in the Northwest Rates on application fntered as second-class matter May 11.1911 at the post oftlce Ouiuth, Minn., under the Act March 3, 1879.“ _ »NARODNI VESTNIK« izdaja Slovenska tiskovna družba, Duluth, Minn. »Bala vsak nonedeljeK In četrtek zvečer na 8. straneh Naročnina stane: Za Ameriko in Canado za celo leto ■ $2.00 za pol leta . . $100 Za Evro po za celo leta . . _■ ■ $2.00 _ Dopisi hrez podpisa In osebnosti se ne sprejemajo. Denarne posiljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov: “Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street, Duliitli, Minn. NAPREDEK SLOVENCEV. (Dalje.) Ne bo 'torej težko pokazati, zakaj naš na¬ rod ni napredoval. Pred višem ni mogel na¬ stopiti dedščine po starih kulturnih narodih. Kajti, daisi bi jo kot nadarjeno ljudstvo znalo sprejeti, jo spoštovati in uveljaviti, so se raz¬ mere v tem hipu, ko so prišli v sedanjo staro domovino, spremenile. Kajti našli so rimske naprave že razbite od prodirajočih Germanov, prvič od Kimbrov in Teutonov. Rimsko, po¬ sest je prevzel že German, kar so seve pustili Huni in Gotje. A kljulb temu bi bili še lahko deležni višje civilizacije, da niso imeli teh več¬ nih ibojev, da niso prišli tako kmalu v politi¬ čno 'odvisnost. V tej ise kot narod niso mogli razvijati, ker jih je žulil jarem, ker so bili “podlaga tujčevi peti”. Sploh na politično evolucijo niti misliti ni bilo skozi' do vrat naj- novejše dobe. Stražila je Nemčija in skrbela je, da mački kremplji niso preveč zrastli. Ostali slovanski narodi na jugu pa iso bili tudi v suž" nosti Turkov in na kakšno medsebojno delo ni bilo misliti, iposebno, odkar je bila zmleta jugislovanska moč na sedaj že maščevanem Kosovem polju, 'kjer je car 'Lazar padel z vso svojo vojsko. Ovirala je tudi ljudska neizo¬ braženost in že po pregovoru znana hlepčev- 'ska udanost Slovana do vsega, kar je tuje. Da so ljudstvu samemu neizmerno škodovali napadi Turkov, je tudi razumljivo, ker so ledi poleg tega, da so opustošili zemljo in požgali domove, medtem, ko so se samostani iu gra. - ščaki branili za trdnim zidovjem, ropali tudi mladino, najčilejše fante in najlepše ženstvo, mozek in moč naroda. Skrbeti so morali tudi poleg za svoj lasten želodec in za svoje lastno telo še za želodec in telo svojih gospodarjev, ki so jih pritiskali z železno pestjo. Zato tudi gospodarsko ves 'čas niso napredovali. Kako tudi? Šol in poduka jim niso dali, ljudstvo ni dobilo nikake vzgoje, ib po kmetovem hrbtu je ves dan plesal bič, in za vse to je moral kmet dati svojim gospodarjem po postavi eno desetino vseh pridelkov —■ v resnici mu je pa rabelj šiloma vzel devet desetin. In če mu je poleg tega še vsake kvatre enkrat Turek po¬ teptal vse žito in podkuril hišo, ni čudež, če je ostal slovenski kmet, in slovenski kmet tvori slovenski marod, neveden, nazadnjaški siro¬ mak. On ni imel, kakor drugi kmetje, svoje države, ni imel niti razumnikov svojega rodu, to se pravi ne takih, ki. bi se svojega rodu, svoje narodnosti zavedali, in bi ne postali Nemci. Ta vpliv sega še do danes, in kakor se žensk že vse “prime”, se jih je tudi to prijelo, da se ženstvo prvo potujči, da ženstvo zaju- dežari majprvo svoj narod, prijelo se jih je tudi to, da navadno ženska inteligenca v sta¬ rem kraju govori le — nemško. Narod torej vsled prisilnega vpliva nemštva tudi svoje inteligence ni razvil do prošlega stoletja. Šole so bile le po nemških mestih, književnega je¬ zika slovenskega v ipravem pomenu besede še ni bilo, in zato so služili naši nadarjeni možje nemštvu bot Nemci! Slavni nemški sklada¬ telj z imenom Hendel ali tudi Galenus imeno¬ van, je slovenskega rodu kot pošteni Petelin po rojstvu. Poleg teh posebnih ovir za nas same smo bili deležni tudi še vseh onih ovir, katere smo našteli v neki prejšnji točki. Da je med temi absolutizem, klerikalizem in neizobrazba ljud stva, je gotovo. To se je pokazalo tudi leta 1848, ob kojem času bi bili lahko dosegli na¬ ši predniki mnogo več; ta neizobrazba in ne" zrelost ljudstva se kaže se sedaj, ker se razvi¬ ja bahato kakor ljubka med pšenico med sta- rokrajskim Slovnstvom nemčurstvo. Vse kar je boljšega je v nemških rokah, domačin mo¬ ra pa iz lastne grude v tuji svet za kruhom. To je dejanska ovira in 'zapreka za napredek Slovencev. Tudi narodna nezavednost je škodovala na predku že .mnogo, ker Slovenci pustijo raje vse prednosti drugim, in ,se ne zavedajo, da so tudi vredni deleža na vsem. Pa to ni čuda. Priprosti Slovenec da malo za čtivo, ža iz - obrazbo-; drži se še vedno istih časnikov, ki ga zadržujejo v poti k napredku in bi ga naj¬ raje pahnili nazaj v kalno vodo, da bi bilo ribarenje boljše. Kdor reče, da klerikalizem ne škoduje napredku je neveden in slep ali pa navihan slepar ljudstva. Prva naloga kle¬ rikalizma, ki je reprezentiran tudi v Ameri - ki, četudi deluje v politiki še skrito, je nam¬ reč, skrbeti za obstoj in razširjanje vere; če se ž'e to doseže s sredstvi, ki so ljudstvu v ko¬ rist ali škodo, 'to je klerikalizmu postranska stvar. Ako 'bi postavili na križpot klerikalca, in bi mu rekli: Na levo je vera, na desno je narod; če grš na levo koristiš veri, če greš na desno rešiš narod —• šel ibi na levo in naroda bi ne bilo več. V starem kraju v deželnem zboru kranjskem so se zvezali klerikalci z Nemci zoper slovensko zahtevo, 'samo da ima vera premoč. To (bije vsej evoluciji Slovenstva v obraz; to je, kakor bi rili v 'blato nazaj me¬ sto ven. Na Slovenskem ima klerikalizem vo¬ dilno moč, zato vlada tam beda, in vse beži v tujino; vsak večji napredek je pod klrikalno vlado izključen. Gospodarstvo je itak jako malo napredovalo, in sedaj še kmeta, ki bi z z ■znanstvenim delom, z zavednostjo in zaupa" njem v politične voditelje mogel napredovati, omrežijo s predstavami, da je vera v nevar - inosti, in da se mora predvsem žrtvovati za ve¬ ro. Mi smo na tem svetu, mi živimo; a skrbe¬ ti moramo najprvo 'za oni svet, za posmrtno življenje! To se nikakor ne strinja z zdravim razumom, in mi bomo vedno zadnji dokler bo¬ mo verovali klerikalizmu, da je skrb za to živ ljenje in za ta svet manj važna, kot 'za živ - ljenje ono stran groba. Klerikalizem in alko¬ holizem sta danes med Slovenci glavna zapre¬ ka izobrazbe, i‘n kjer te ni, tam vlaida vraže- vera, nazadnjaštvo in siromaštvo Če ne bo - mo Slovenci teh dveh sovražnikov uvideli, se jih otresli, in se podvizali 'z večjo unemo pri¬ dobiti izobrazbe potom knjig in časnikov, ki so najboljše vseučilišče vsacega naroda, ne bomo nikdar napredovali ampak borno vedno za istimi, ki niso v krempljih teh dveh sovra¬ gov. (Dalje prihodnjič.) ZA SVOBODNI TISK. (Dalje.) Med najmogočnejša in najizdatnejša sred" stva, ustvarjati v ljudskih masah enotno vo¬ ljo, spada vsekako časopisje. Nobena organi - zacija na svetu ni tako močna in tako dobra, da bi mogla vsak dam o vsakem vprašanju vsakega posameznega člana podučiti in mu v- eepiti naziranja dotične stranke. Časopisje je močnejše kakor so vse organizacije. Časopisje stopa dan na dan pred mase in jih uči in na - vaja k spoznavanju dogodkov ter paralizira vplive voditeljev in agitatorjev. Ne shodi, ne društvena zborovanja, ne cerkveni govori ne morejo tako vplivati na ljudske mase in na njih mnenje, kakor časopisje, in čim bolj je kak časopis razširjen, čim več ljudem pride v roke, tem večja je njegova moč. Klerikalizem pozna moč časopisja bolje kakor kdorkoli drugi. Tiskarska umetnost je bila tista sila, ki je preobrazila ves svet. Še danes bi vladala nad svetom tema klerika - lizma in vse naše gospodarske, kulturne in socijalne razmere bi bile še srednjeveške, da ni tisk raznesel nove ideje in ugladil pot vse¬ mu napredku ter svetil narodom skozi noč živ ljenja v nove razmere. In kdo ve, kako bi se danes razvile razmere, če bi ne bilo časopi¬ sja. Veliko svetovno časopisje ni klerikalno. Zaman se mednarodni klerikalizem trudi, da bi temu časopisju izpodkopal tla in mu ustva¬ ril kaj enakovrednega. Vsi 'taki poskusi so se še izjalovili, na Nem škem kakor na Francoskem in na Italijan - skem ter tudi v Avstriji. Kakor v vseh drugih deželah in državah s katoliškim prebivalstvom, se trudi klerika¬ lizem tudi pri nas Slovencih, da bi izpodrinil in ubil vse časopisje, ki ne služi njegovim na¬ menom, in zadušil vso literaturo, ki ne pospe" suje klerikalnih ciljev. To prizadevanje je na¬ vsezadnje umljivo. Oni hočejo imeti slo" venski narod na verigi in ker je pri tem od - ločilno mišljenje mas, hočejo vse odstraniti, kar ibi moglo v protiklerikalnem zmislu vpli¬ vati na te mase. Želja klerikalcev je, naj izve ljudstvo samo to, kar je klerikalizmu v prid, naj vsako zadevo presoja tako, kakor to kaže klerikalizmu, naj tpe sliši in ne verjame niče¬ sar, kar bi znalo omajati njegovo zaupanje v klerikalizem, in je napotiti, da pri kateri - koli stvari drugače ravna, kakor želi klerika¬ lizem. 'Klerikalci poskušajo ta namen doseči na dvojen način: Na eni 'Strahi ustvarjajo vse mogoče časopise, toliko, da ljudje že nemore- jo več citati in jih vsiljujejo na vse načine, na drugi strani pa agitirajo uprav besno zoper vse klerikalno časopisje in napenjajo vse si¬ le, da bi je kar mogoče izpodrinili ali uničili. S svojim časopisjem razširjajo krive nazore in napačne pojme, spravljajo ljudi z zavija¬ nji, z lažmi in obrekovanji v zmoto, z agita - cijo proti svobodnemu časopisju pa skrbe, da se ljudstvo ne more podučiti o naizirahju in mnenju nasprotnikov in da ne more izvedeti resnice. Tako naj se ne ohrani kolektivna vo" lja med ljudmi, ki so zašli v klerikalne orga¬ nizacije, taka volja, kakoršno žele klerikalni voditelji, da se ohranijo na krmilu. So narodi na svetu, ki molijo svete opice •— in na to stopnjo bi klerikalci radi pripravili tudi slo¬ vensko ljudstvo s tem, da mu zabarikadirajo vsa. okna in mu ne puste pogledati v svet, mi¬ sliti z lastno glavo ih o vsaki stvari soditi po lastnem razumu. Ljudstvo ne sme imeti svo¬ je sodbe in svoje volje — zato tudi ne sme ve¬ deti, kaj se pe svetu godi, kaj počenjajo nje¬ govi voditelji in kaj pravijo njihovi nasprot¬ niki. - Že leta traja cerkvena agitacija za kleri¬ kalno časopisje in zoper svobodno časopisje. S silo in brutalnostjo delajo klerikalci in huj¬ skanje zoper napredno časopisje v pastirskih pismih in prižnicah presega vsp meje. Na ka¬ toliškem shodu v Ljubljani se je zopet slišalo, da ni ničesar važnejšega kakor časopisje, da je treba za klerikalno 'časopisje 'vse žrtvo¬ vati, čas, denar in delo in da je ves klerikali¬ zem na Slovenskem odvisen od tega, kako se razširi klerikalno časopisje in kak vpliv za- dobi na ljudstvo. Kar je klerikalcem mogoče, store vse za svoje časopisje in za svojo literaturo. Agita" cija je velikanska, denarna in druga podpora nič manjša in če klerikalno časopisje vzlic te¬ mu se ni postalo to, kar bi naj bilo po klerikal nih intencijah, je pač vzrok Samo ta, da se je velik del našega naroda že osvobodil samo - stojn misliti in soditi in se ne da slepo vodito. Cilj klrikalne agitacije je, da ne bo le vsa¬ ka hiša, nego vsek, kdor zna citati, naročen na klerikalni časopis. Število naročnikov, ki juh imajo klerikalni časopis. Število naročni¬ kov, ki jih imajo klerikalni ljudski listi, kaže najbolje, kako neutrudna je klerikalna agi - tacija. Naj bi vehementna zaletavanja v neod - višino časopisje na letošnjem 'katoliškem sho¬ du opozorila vso napredno javnost na važ - nost naprednega časopisja in napredne lite - rature. Ljudsko voljo se da za napredno stvar pridobiti samo potom časopisja. Če bi se na¬ predna javnost postavila na stališče ; ne le ■vsaka hiša, vsak kdor zna čaltati, bodi naro - čen na kak napredni list, bi se razmere kmalu popolnoma spremenile. Nekdanji francoski mi¬ nistrski predsednik Georges Clemenceau je pred nekaj leti priobčil v dunajski “Neue Freie Presse” članek o vzrokih, zakaj so fran coski radikalci klerikalizem tako lahko, tako hitro in tako temeljito uničili. Bistvo njego¬ vih misli je bilo: Francija je imela klerikalno vlado in vsa moč je bila v rokah duhovščine. Svobodno časopisje je vse izpodkopalo. Čaiso" piši in knjige so tekom dvajsetih let podkopali duhovščini ves politični in družabni vpliv, izpodbili tradicdjonalno udanost ljudstva, od¬ prli ljudstvu oči, In ko je udarila prava ura. se je ves klerikalizem kar pogreznil, kakor da je bil z enim mahom ubit. Časopisje in litera¬ tura sta izvršila največje preobrate na sve - tu; povzročila sta veliko revolucijo, pregnala angleškega kralja Jakoba II. ih s tem ustva - rila podlago svetovni Vladi Angleške, ustva¬ rila sta združeno Italijo in združeno Nemčijo in zdaj pripravljata tla novi uredbi svetov¬ nih socijalnih razmer. Stranke, ki ne znajo ceniti časopisja in literature, ki ne store vse, kar je v človeških močeh, da razširjajo svoje časopisje ih mu pomagajo do čim večje velja¬ ve, take stranke so inferijome in nimajo no¬ bene bodočnosti. Tako je pisal Georges ^Clemenceau. Naj bi slovenski naprednjaki teh njegovih besed nikdar ne pozabili. TOŽBE SIROMAKOV. Rev. Smrekar. Zakaj ubogo ljudstvo toži? Povpraša me premožen mož. — N), pojdi z menoj! — mu odvrnem In kmalu, brate, videl 'boš. V večerni uri v mrzli zimi Hitiva mimo hiš molče, Odeta sva v debele suknje, In vendar mraz skoz’ vanje gre. Nasproti pride nama starček Srebrno belih tankih las; Kaj išče razoglav na mrazu? Povprašam reveža na glas. Gotovo, mraz je zunaj, pravi, Pa bolje tudi ni doma, Zato zdaj išče kje zavetje, Če kdo mu gorke strehe da. In srečava siroto boso, Proseče v naju vpre oko, 'Povprašam jo, kaj dela zuhaj, Ko divji piš rohni tako ? Jokaje pravi, da njen oče Doma na smrt bolan leži, Od hiše po do hiše prosi, Da zanj kos kruheka dobi. Ob cesti ugledava ženico, Na kamnu sključena sedi, Ob njeni strani deček joče, Na prsih dete ji medli. Povprašamo jo, zakaj v viharju Iz gorke hiše z deeo gre, Z roko otrne grenko solzo In žalostno tako mi de: Oh, daleč, daleč v tujem mestu- V vojake vzeli so moža, Sedaj se vračam z daljne poti, Da skoraj bila bi doma. Še'dalje vzreva bledo dekle, Sirota vpira v tla oko, Ih prosi milodarov one, Ki urno mimo nje gredo. Jo vprašam, kdo jo je zapeljal, Da svetu kaže bol in jad, Objokana se izgovarja, Da to je storil hudi glad. Obrnem se do bogatina, Zamišljen gleda mož pred-se — Sirote cul si govoriti, Zakaj pretakajo solze. Opomba. Od ožjega prijatelja pokojnega R' ev j 4' Smrekarja smo dobili to pesnitev, s ■prošnjo, da jo natisnemo. Obljubljeno nam jih je,še več, katere priobčimo pozneje. Uredništvo. AUSTRO-AMERICANA PAROBRODNA DRUŽBA. Direktna črta med New Yorkom in Avstro. Ogrsko. Nizke cene. — Dobra postrežba Električna razsvitljava. — Dobr kuhinja. — Vino brezplačno. Kabine III. razreda na parobrodih KAISER FRANZ JOSEPH I. in MARTHA WASHINGTQN. Na ladjah se govore vsi avstrijski .jeziki. Družbini parobrodi ua 2 vijaka: KAISER FRANZ JOSEF I., MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALIČE, ARGENTINA, OCEANIA. Novi parobrodi se grade. Za vsa nadaljna pojasnil s< obrni na glavni zastop: PHELPS BROS. & GO., General Agents, 2 Washington St., New York, ali na njih pooblaščene zastopnike v Zedinjenih državah in Čanadi VOLILCI NA EVELETH! Kandidat za mestnega komisar¬ ja po novem volilnem sistemu je naš bivši rojak Joseph J. Brince kateri je bil dosedaj že v mestnem odboru. Kakor je dosedaj deloval ■za koristi Slovencev na Evelethu, tako bode še dalje posvečal svoje moči v korist svojih rojakov, kar mu bode sedaj še v večji meri mo¬ goče kot mu je bilo to dosedaj. Oddajte vsi zanj svoje glasove! R| CHTEr. s Expen Prežene bolečine kostnice, mišični revm' g.jo_.iitr 8 , ojepo J bolečine in trdosti v 01,n Izvrstno zdravilo, če J?? il1 *Ui “• “ hr ™« ter ib« i, S en Ja. £ ozdravi prehlaienie ' • »-■ m nahod. Zabrai’S°’ bol W šeanje v prsih. tje Pljuč Ozdravi glavobol i n , 4 ~5 kapljic v ko L, b ° bo1 - vrstno sredstvo za vnetja grla. ° v % * r p Ce se užije (4 kaplje j^ r i * de) je izvrstno zoper Lv' V neprebavljisti. ' bloden;. ' v J Ll t! kakor ga kaže^slika. Pn<3e V Zav ' H i> edil1 ■se PAZITE NA Pristni uri n a fojš K < f * .1 j-0lD r . 50 ponarS"^ 'S& 74-80 WASHINGTON STRES fe/«* NEWY0RK. EEt El Kdor hoče dela naj se nemudoma naroči na najnovejšo angleško knjigo- “VELIKI SL0YENSK0.ANfiLE$KI TOLMAČ'’ da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil angleščine — K ga obsega poleg slov.-angi Slovnice, slov.-angl. razgovore , vsakdanjo potrebo, navodilo za angl. pisavo, spisovanie aLu skin pisem m kako se postane amerikanski državljan V tega ima knjiga dozdaj največjislov.-angl. in angl-slov slov- Knj!ga, trdo in okusno v platnu vezana (nad 4W strani, stane $2.00, m se dobi pri: ■ 13 V. J. KUBELKA, 538 W. 145th STREET, N F. V V YORK, N V edino in največje založništvo slovensko - angleških in raznih" slovenskih knjig..— pišite po cenik. vre & kiS r ib Fr a v drug' e r %( I' ! 1 "' vt NEW n !Wkih l 1 ® ms V mladem vinu slad - yre in se cisti, ker iz ^ uhaja še . ' . jeva kislina, m 'L po malem spreminja v in v druge tvarine rr ~ L nu je kletar počasno vre - er se vrši 'dva do tri mese - sicer jako počasi. V prvem . j e v moštu obilo hrane za Ju e in rast kvasnih gliv, in delujejo živahno in povzroča- pro vrenje manjka glivam živeža se spremeni v aslkoliol, bel ja Keše strdijo, in zato se glive »nože več, aimpak jamrajo, m dica je. da postane vrenje j bolj mirno. V tem času za - r, 3 na mlado vino včinkovati 4,ti) je del zraka, in ta kisik • ( like važnosti za dozoritev l Brez kisika 'bi ne živel človek jval, in ndbena stvar bi ne sla brez njega. V zraku je petina kisika, in vse stvari so [ržene uplivu njega. led prvim naglim vrenjem mo¬ ja dela toliko ogljenčeve ki- ST.PAl.ffi! ^ioj^štpolnjnker je 1 eaeeva Mina težja kot zrak Beži na površju mošta, od ko- »olagoma uhaja, in ne dopusti dostopa v mošt, Ogljenee - lina brani, da se ne dela. v ♦♦♦♦♦«*! ■ nikdar kan li plesnjivec. foeasnem vrenju mladega vi- pa zgubi ogljenčeva kislina 10 , da prihaja vino v doti- U ipfcikom, in vsled tega se za- M 'din delati kan. iSdh motenjvi 18- K počasnem vrenju razpada »fMa sladkor, če ga je še kaj lom vinu, v alkohol, v og - kislino, itd. V mladem * toraj še vedno dela nekaj . rteve kisline, in če natočimo Idilo v kozarec bo šumelo in razni okus. Vendar, ka- teno > vino mora priti v do - dsikom, ker ta zračni del aktor, ki deluje na to, da 'heje dozori. ! se spaja v mladem vinu [L°'' n °’ * U se Vf> dcd tega ^ , rse de se polagoma v sodu. "' staro vino se pri preta- £ na 'adno s ^ali zato, ker pri- Ptolivanju v dotiko s ki • n tn 2 'keljakovi- a ^ en ^ e se *bo toliko - P Pretakanju zvršilo, do - e **} klejnih in beljako - lok] 110 ' 1 V T* nu ' Vino P a ni er _ Se P f i pretakanju ka - , ,i. ' an ° zapirati v ste - ! al ' botelje. Vr enju se delajo al,. *' v * n vi, 'katero dobi - a rPu boke t- Creslovi- — f*® a istega in mu po - Stji, , J ' aS ^° ba rvo, in birsa rse »2 b°lagoma ločuje od W(? de na dno soda. •ina hj 1 ^ d ° b® mesecev sta¬ lno četrt 06 , 8mek \t>iti v vinu M te»„ °^ s *-°tka sladkorja, bi vino po- ,;>em e^ n i em ' Če pa 4 0eW„ tasu se pozneje J,C“’«k.jeavJli I ’ ^ e v . Vzr °k, ker se ni I SaJ ' M0 P0d toliko Sria ami ’ da bi se do- Sk f ^emenilo v alko- I J* vino 3 ® se dovolj v vinu. ♦; r’w siadl sre, ’ e in zat0 se I k 'Ikohof• s Preminjati >tt Vrg ’ 111 Vln ° Postane dov ? 1 -j dno J a bl povzročal P *kal; : P^ladi nemirno, kipi iz • •••• to zakrivi le toplota, če niso kleti tako zgrajene, da ibi imele po le" ti in po zimi enako toploto. Toplo¬ ta reči raztega, mraz jih pa krči, in ta princip drži tudi pri vinu, zato se vsled toplote po letu vino raztegne in gre iz polnih sodov ven. Vsled 'te toplote uhaja pa tu¬ di ogljenčeva kislina iz vina, in vse to dela vino nemirno, in če je na drožih, ga skali. Po popolnem do vršenju vrenja so se vsi droži sesedli, in vino je postalo Starina. V starini 'se vrše le male spremembe, vendar so pa te spremembe velike važnosti, in dajejo starini od leta 'do leta 'bo - Ijšo milino, 'žlahtnost in boket. Beljakovina se po vsakem pre - takanju ločijo od vina in se sese¬ dajo v sod v podobi vesten j a ali birce. Starina postaja vedno či - stejša, vedno lepše diši, je milej¬ šega okusa, je močnejša in 'barva postaja kot zlato. Sedaj je priprav na 'da se napolni v steklenice ali botelje, in držala se 'bo nespreme¬ njena leta in leta. (Dalje prihodnjič.) vročal vsas ia,' M Dl polnega PASMA GOVEJE ŽIVINE. (Konec.) Shordhorns. Ta pasma goveje živine prihaja iz angleških dolin in se je začela uvažati v Ameriko okoli leta 1780, vendar so amerikaniski farmerji to pasmo živine tako zboljšali, da je ameriško Shorthorn goved da¬ nes 'boljši kot angležka. Prva važ¬ na razprodaja, te živine je ( bila v New York Mills, kjer se je prodalo potom javne dražbe 109 glav ■Shordhorn živine v treh urah za tri sto osemdeset tisoč dolarjev. Ena sam krava se je prodala za $40,600. — druga za $35,000. -— šest krav je šlo za $24,000. — itd. Prišli so na trg celo agenti iz An - glije in ti so plačali -za 'živino kot za zlato, zato ker je bila tako skr¬ bno vzrejena, da je bila povsem taka kakor se zahteva od čistokr¬ vne živine. Skozi zadnjih sto let se je Shorthorn- živina jako razširila po Združenih državah, in ta pasma se je v zelo mnogih slučajih*rabila za izboljšanje navadnih domačih čred tako z ozirom na mleko, po¬ sebno pa še z ozirom na meso. Cilj večine živinorejcev, ki drži¬ jo Shorthorn živino, je doseči hi-, tro rastočo ,veliko težko živino za mesarja. Le malo živinorejcev, ki držijo te vrste živino, je delovalo na to in oplemeinjalo živino z na' menom doseči več mleka. Short, - hom živina je po naravi priprav - na za mesarje in zato se v tem oziru ložje zboljšuje kot pa v ozi¬ ru mlekarstva. Kar se tiče velikosti je Short - horn živina najtežja živima med vsemi vrstami živine v Ameriki. Živina je velika, vendar ne tako visoka, ampak ima težko, polno te¬ lo itn to šteje pri tehtanju. Biki vagajo navadno eno tono, in njih teža gre do 3000 funtov. Barva te živine je rudeča in bela, in sicer so te lise različno zmešane, vendar je ista živina, ki ima več rudečega kot 'belega bolj .priljubljenega in bolj priznana kot čistokrvna. Živina ima kratko, široko, lepo glavo ; gobec in tripailniee so me - šene -barve in brez temnih lis; uše¬ sa so tanka, nežna ih znotraj be - lorumema kot smetana; rogova sta kratka in topa, nekoliko navzdol zakrivljena, rumena in brez vseh temnih lis; vrat je kratek, vendar mačan, posebno pri biku; život' je poln, lepo zraščen; noge so v pri¬ meri -z životom kratke. Shorthorn živina ni namenjena za mlekarstvo, vendar dajo neka - tere krave precej mleka, in sezna- mki več mlekarskih čred te pasme ki so se napravili zadnjih 25 let, kažejo, da dajo te krave povpre¬ čno 6200 funtov mleka na leto. Mleko je dobro in mastno, vendar bledo. Shorthorn živina je po Zdru Ženih Državah jako razširjena, a držijo je največ za meso, ker hi¬ tro raste, se hitro debeli in jo me¬ sarji radi okusnega mesa najraje / Vren i e , ampak kupujejo. Uspeh pri živinoreji je odvi¬ sen od bika. _ e Nakup bika se zdi marsikatere¬ mu farmerju lahka stvar, vendar je ta stvar velike važnosti v živi¬ noreji. Bik, ki je na čelu črede, od loči stopnjo zboljšanja ali pa po - slabšanja črede. Če je bik mnogo boljši, močnejši, razvitejši, če je iz boljše živine kot so krave, potem bodo teleta 'boljša in čreda je na poti zboljšanja. Če je pa bik iste narave verdnosti kcvt so krave, ali ali če jeslaibši kot so krave, potem pa ne bodo teleta v povprečnosti lepa in zarod, ne bo črede zboljšal. Vsako tele podeduje v gotovi me¬ ri 'bikove lastnosti, in sicer pode - duje rajše slalbe lastnosti kot do - bre, zato je gledati, da ima vsak živinorejec jako dobrega plemen - skega bika. Živiinorejstvo je danes na taki stopnji, 'da mora vsak živinorejec gledati na zboljšanje svoje črede če hoče doseči v živinorejstvu vs - peh. Vsak bik naj ima svoj rekord iz katerega je raizvidno kake vr¬ ste in veljave so bili njegovi pre¬ dniki. Ta rekord se imenuje “pe' digree” (reci pedigrij) in čim da¬ lje v preteklost sega ta rekord tem večje veljave je navadno bik. Vendar sam “pedigree” ne zado¬ stuje pri nakupu bika, ampak iz¬ brati moramo tudi taeega bika kakoršen hočemo, da naj bo zarod 'da naj bodo teleta. Vendar je ‘pedigree” jamstvo, da bo čreda postala polagoma iste vrednosti v smeri mlekarstva ali klavne velja¬ ve 'kot so bili predniki bika. “Pe¬ digree” je toraj nekaka zavaro¬ valna polica. Bik naj bo čistokrven, četudi so krave mešane krvi. Bik mešane krvi je mogoče lep, vendar se ni 'zanesti nanj in zato naj bi imela vsaka čreda ali vsaka živinorejska okolica čistokrvne bike z dolgim “pedigree ”-jem, ker le tako ži- vinorejstvo se izplača dandanes. Farmer, ki vedno menjuje s svo¬ jo ‘živino ne bo žel uspeha. Imeti 'letos Jersey živino, drugo leto Holsteiin, tretje leto Shorthorn bi¬ ka ter Jersey in H-oistein krave, itd., taka čreda ne bo nikdar pra¬ ve veljave. Tako farmer kakor okolica naj se drži ene vrste živi¬ ne, naj zboljšuje to vrsto, da po‘ stane farmer kot okolica poznana med živinorejskim svetom, ker le tem potom se zamorejo doseči visoke cene za živino. Mi smo opi¬ sali vse pasme goveje živine in njih prednosti, njih veljavo za mle karstvo ali kot klavno živino, in vsak farmer, vsaka farmerska na¬ selbina naj se odloči za to ali ona pasmo, to pasmo naj drži, to pa - smo naj študira, to pasmo naj zbo- lješuje, Če imaste vi vedno ene in iste pasme čistokrvnega bika, vendar bik ne sme 'biti vedno iz istih prednikov, četudi prve krave niso bile čistokrvne. Če ima far¬ mer klavno živino, in če namerava doseči ž njo uspeh in denar, bi mu mi priporočali, da kupi bika s ‘pedigree”-jem iz kake dobre Shorthorn, Angus, Hereford ali Galloway črede. _ Če pa hoče far¬ mer delati denar z mlekarstvom, in hoče doseči v mlekarstvu vse kar se sploh doseči da, potem naj se oprime Holstein, Jersey, Guern- sey ali Ayrshire živilne, in se naj te živine 'drži ter jo naj skuša štu¬ dirati in Zboljšati. Red Polis, Brovvn Swis im Polled Durhams so pa istega farmer ja, ki se ne peča v glavnem z živinorejo niti ' za meso niti za mleko, ampak re¬ cimo z žitom, vendar drži živi - no že radi gnoja, hoče pa imeti tako živino, da bo 'dobil nekaj' za mleko, in da je tudi pri mesarju priljubljena. Kadar kupujete bika ne naroči" te ga po pošti, to je ne pišite ponj 'da vam se naj dopošlje. Bika je treba videti z lastnimi očmi predno se šteje denar zanj. Le če poznate povsem živinorejca, poštenega mo¬ ža, za mor e se bik kupiti s pismom; vendar je vselej boljše, da se bi¬ ka osebno vidi predno se ga plača. Pogledajo naj se pa pri nakupu, če mogoče, njegovi predniki, in pedigree naj' se natančno preštudi¬ ra predno kupite bika, da boste vedeli kakih lastnosti so bili nje¬ govi predniki, kake lastnosti ima bik. in kake lastnosti bo imel nje¬ gov zarod. Modro ni kupovati mladega junca' ali celo tele 'za izboljšanje črede. Še manj modro pa je spu - ščati mladega bika s kravami. Če bo enoleten bik skup s kravami bo navadno kmalu zgubil plemsko moč. Bik naj bo vsaj 14 ali 15 me¬ secev star predno se začne rabiti za oplemenitev, in rabi naj se zmerno. Drugače ga je pa drža - ti posebej od krav, in krmiti ga je 'dobro. (Konec prihodnjič.) RAZSEKAVANJE GOVEDA. Goved smo razsekali ali ra'zžk - gali žez.pol pri devanju s kože, in predno jo denemo na hladno, raz- polovičimo še polovici, v prednjo in zadnjo četrt s tem, da jih pre - režemo med 'dvanajstim in trinaj¬ stim rebrom, šteto od spredaj. Na ta način ostalo bo eno ali dve reb¬ ri pri zadnji četrt. Pri deljenju v četrt se mora paziti, da se meso ■preveč ne raztrga. Najti je treba na notranjem delu telesa sklep, in rezati je proti zunaj z nožem, 'križ se pa prežaga. Četrt še pustite vi¬ seti skup za meso na vampu, in sicer se pusti dva ali tri palce me¬ sa, 'da visi prednja polovica k za¬ dnji. Potem se 'dene prednja po - lovica človeku, ki jo bo nesel na klado, na ramo in meso za katere¬ ga visi k zadnji polovici se odre - že. Meso naj se dene na snažno klado ali snažno mizo in sicer ta¬ ko, da bo zunanja stran navzgor. Slika kaže kako je pravilno goved razsekati. Prednja četrt. Najprvo se odre¬ že “Shank” od točke 1 do 2. Raz¬ sekaj za kuho ta kos v tri, štiri ali več kosov. Ta kos se rabi naj - več za juho. “Round. ” Odreži meso Za peči od debele strani, ih spodnjo stran rabi za kuhanje. Ta kos se. zamo* re rabiti za “corn beef, ” slano meso, in tudi za suho meso. Vsak kos naj se lepo odreže, da ne bo viselo meso od njega in vse krvavi ali drugi madeži naj se od¬ stranijo. (Dalje prihodnjič.) KUŽNE BOLEZNI. Profesor Mathevv, ravnatelj Etlmologičnie postaje v Beaune, na Italijanskem piše in dokazuje v članku svojega časopisa pod na¬ slovom “Vino in kuge,” da je vi¬ no najboljše sredstvo proti ku - gam in da. je bila dokazana vred¬ nost vina v takih časih, ko so ko - lera in vročinska bolezen razsajale in da tisti, ki so rabili vino niso podlegli, medtem ko so vodopKci podlegli tem boleznim. Mnoge- krati smo opominjali naše citate - lje na to, da je Trinerjevo ameri - ško zdravilno grenko vino najza - nesljivejše zdravilo proti boleznim v želodcu in črevah. Zelišča, ki so v tem vinu imajo velikansko zdra¬ vilno veljavo, ista izčistijo telo ja¬ ko lepo naravno brez vsake bole - čine ali katere druge teškoee in ojačijo ob enem tudi prebavne or¬ gane. V lekarnah. Jos. Triner, 1333 1339 S. Ashland Ave, Chica¬ go, Til. Za revmatične in nevrali - čne bolečine ne dobite boljšega zdravila kot je Trinerjev Lini - ment. — Adv. PRIJATELJEM dobre vinske kapljice na znanje. Sedaj potuje po Minnesoti naš rojak MICHAEL ŽUGEL kot edini zastopnik dobroznane STEVE JAKŠE-TOVE VINARNE iz Saint Helene, Cal., kateri se priporoča rojakom na Rangu, da ga počaste z obilnimi naročili. COLE-JEVA PEČ GREJE VSE STANOVANJE VAŠE SOBE SO PRIJAZNE ČE RABITE TO NOVO PEČ ZA TRDI PREMOG. PEČ STA¬ NE POLOVICO TOLIKO ZA KOLIKOR SE PRODAJAJO PEČI, KI GREJEJO S TLE¬ NJEM, in Vendar greje ravno tako KOT ONE DRUGE PEČI. V NJEJ GORI trdi premog in zdrobljen premog BOLJ EKONOMIČNO KOT V VSAKATERI DRUGI PEČI, KTERO IMAMO NA PRODAJ. MAGAZIN SE LAHKO ODSTRANI IN SE PEČ LAHKO KURI OD SPREDAJ Z DRVMI ALI KARKOLI HOČETE KUPITI. Peč greje enakomerno na vrhu m spodaj in na straneh, in greje tla bolj kot katera¬ koli druga iz železa vlita peč. Greje hitreje in boljše kot vsaka druga peč, m stane polovico manj. COLE-JEVA PEČ ZA ZGORNJE SOBE BO PRIHRANILA TOLIKO V ENI ZIMI, KOLI¬ KOR STANE. B COMPLETE HOUSEFURNISHERS AYHA & Second Ave. W and r irst SS. ' ' TS;:'''" Cena $22.-= do $30.== y treh velikostih “Plate” se odreže od točke 5, ki je 12 do 14 palcev od hrbtišča, do točke 4, ki je med drugim in tretjim rebrom, in od točke 4 proti 3, in potem nekoliko v smeri pro¬ ti 2. To meso se rabi za parjenje (stew) za juho, in za takozvani “hamburger steak,” to je pečeno -sesekljano meso s čebulo. “ Cross-ribs. ” Reži od točke 4 do točke 12. To meso se- rabi za ku¬ ho in za peči. “Prime Ribs.” Reži med petim in šestim rebrom od točke 6 do točke 7. Ta kos obsega sedem re - ber. Za pečenje se razseka v tri kose, odstrani hrbtno kost, in pre¬ žagaj čez. rebra. Če se hoče vsa re¬ bra odstraniti, se meso potem la - hko zvije in peče zvito. “Chuck Ribs.” Reži od točke 8 do 9, da 'boš odstranil vsa rebra v prvi polovici. Razsekaj in razre¬ ži v male kose za 'kuho in pečenje. “ Shoulder. ” Reži od točke 10 do 11, odstrani vse .stran viseče me so, in razsekaj v male kose, da bo pripravno za kuhati ali za “corn beef.” “Neek.” Odstrani vse krvave dele, odreži meso od kosti in vjro - rabi je za “hamburger steak.” Če se misli rabiti ta kos za kuho se pusti kosti v njemu. Zadnja četrt. “Flank.” Reži od točke 13 do točke 14, in potem kos rebri okoli štiri palce v “flanki.” Odstrani mast n rabi meso za kuho ali za “hamburger steak”, sesekljano pečeno meso s čebulo. “Lom.” Sekaj od točke 15 do točke 13; pri točki 15 se začne hrbtišče zviševati. Začni sekati me so od večje strani kosa. Ta kos živinčeta je najboljši in meso je najdražje, posebno je drag manj - ši del kosa. To niso naj se ne reže debeleje kot k večjem en palec. Rabi -se za peci, in je -znan pod imenom “sirloin steak’” in “por- terhouse steak.” “ Rump.” Sekaj od točke 16 do 17 in razsekaj v pripravne kose za kuhanje ali pečenje. \ NAŠI ZASTOPNIKI. 1 $ ? MINNESOTA: Jakob Delak, Biwabik, Minn. Math. Kapsli, L. Perushek, Ely, Minn. Maks Volčanšek, John Pogačnik, Eve- leth, Minn. Jakob Muhvich, Gilbert, Minn. John Jerina, New Duluth, Minn. Ant. Mahne, Prank Kochevar, Chis - holm, Minn. Joseph Smuk, Greaney, Minn. Frank Horvatich, Virginia, Minn. Louis Petelin, Aurora, Minn. Geo. Brozich, Rauch, Minn. Anton Prosen, Crosby, Minn. Frank Hochevar, McKinley, Minn. Vouk & Oman, Rice, Minn. John Dragovan, Soudan, Minn. MICHIGAN: Frank Plautz, Calumet, Mich. Ivan Cotič, South Range, Mich. WISCONSIN: Frank Zajc, Oliver, Wis. Frank Brence, Waukegan, 111. Frank Klanchar, Willard, Wis. John Wodovnik, Mihvaukee, Wis. John Pucelj, Racine, Wis. Frank Skok, West Allis, Wis. ILLINOIS: Simon Jesenšek, La Salle, 111. Joseph Blish, Chicago, 111. Anthony Motz, So. Chicago, 111. Joseph Omerza, De Pue, 111. John Kulavic, Springfield, 111. INDIANA: N. M. Vuksinich, Gary, Ind. Mih. Pavel, ml., Indianapolis, Ind. Anton Tratnik, Clinton, Ind. PENNSYLVANIA: Ign. Magister, Pittshurg, Pa. Alojz Tollar, Imperial, Pa. John Kern, Cannonsburg, Pa. John A. Germ, Braddock, Pa. Mike Štrukelj, Johnstown, Pa. John Brezovec, Conemaugh, Pa. Anton Klančar, Arona, Pa. Joseph Yamc, Garret, Pa. Joseph Hauptman, Darragh, Pa. Math. Petrich, Cliff Mine, Pa. Henry Lamuth, Marianna, Pa. John Mlakar, Claridge, Pa. OHIO: Karol Bauzon, Frank Lunka, Cleve - land, Ohio. Ignac Prelogar, Collimvood, O. Alois Ballant, Fr. Poje, Barberton, O. Frank Guna, Badley, O. COLORADO: F. W. žužek, Leadville, Colo. John Janežič, Leadville, Colo. Frank Skrabec, Denver, Colo. Mihael Krivec, Primero, Colo. Kajetan Erznožnik, Somerset, Colo. KANSAS: John Homec, Yale, Kans. Anton Zajc, Girard, Kans. Jakob Cukljati, Pittshurg, Pa. Mihael Breznik, Frontenac, Kans. Anton žagar, Kansas City, Kans. WYOMING: F. S. Tauchar, Rock Spring, Wyo. Mike Krivec, 'Sublet, Wyo. John Globochnik, Diamondville, Wyo. John Rozich, Wardner, Ida. Frank Malavashich, Little Falls, N. Y. G. J. Porenta, Black Diamond, Wash. 3 Drži fante vesele In delavne Najboljše sredstvo za zmanjšati vaš račun za mo'ko če rabite najboljšo moko. Duluth Universal moka (Najboljša moka za kruh) DULUTH UNIVERSAL MILLING GOMPANV. MOKA, KI JO RABIJO NAJBOLJŠE KUHARICE. NAZNANILO vsem Slovencem po Minnesoti, da sem glavni prodajalec zem¬ ljišč, lotov, pri Steel Plant, Gary in New Duluth, ter glavni za¬ stopnik štirih največjih Insurance Company. Zavarujem hiše in pohištvo za slučaj ognja. Preskrbujem prepise zemljišč, iz¬ vršujem dolžna pisma in pooblastila za Ameriko in Evropo; sploh vsa notarska opravila. Hflax Volčanšek Telephone 104 509 Grant Ave. Eveleth, Minn. m DE OgO DE lq Tl ■*i II Slovenski gostilničarji pozor! Moja tvrdka, je prva in edina slovenska samostojna, ki importira žganje naravnost s Kranjskega. IMPORTIRAN KRANJSKI BRINJEVEC, 1MP0RTRAN KRANJSKI SLIVOVEC, IMPORTIRAN KRANJSKI TROPINOVEC, HIGH LIVE BITTERS (Grenčec), PRAVO ZDRAVILNO GRENKO VINO. ^ A. HORWAT, 600 N. CHICAGO ST., J01IET, Ul. i r —- ===] E =r- ' | g F^=T != ■ .ji -... 1 J |E= Dopisi. Gilbert, Minn. V zadnji številki N. V. sem 'ci¬ tat dopis rojaka Mahneta, ,ki je ibil odgovor no dopis nekega ro¬ jaka iz Ohisholma, kateri se ni podpisal, in kateri dopis se je ti¬ kali rudarskega delavstva. Dopis rojaka Mahneta je bil podučljiv, vendar ne odgovorja povsem razmeram. Največ je kriv razmer v rudo - kopih delavec sam, ker v svoji ne¬ vednosti si je delavstvo takorekoč samo ustvarilo današnji sistem dela in plač. Večina novih misli, če delavec dela pod sedanjimi raz merami, si mora v par letih pribo¬ riti samostojnost — vendar vsak se vara, V spomladi leta 1907 pustil sem delo na Ely, Minn., radi stvari, katere ne bom tukaj razpravljal. Le toliko rečem, da sem bil pri - siljen zapustiti. Ely radi sloves - skega bosa, in podal sem se 'za de - lom in za kruhom na Mesabe Ran¬ ge. Vstavil sem se’na Chisholmu, in tudi delo sem iskal tam. Dobil ga ipa nisem, čeravno je bilo tisti čas dosti deila. Vzrok je bil, ker ni - sem hotel delati kontrakta, in re¬ snici na ljulbo povem, da sem se bal kontrakta kakoršen se mi je predložil. Druzega dela zame ni bilo. Iz Chisholma sem šel na Hib - bing, kjer sem imel več sreče. Iz - kal sem tam mo l ža, ki je bil meni znan. Ker sem pa bil tnj in ni - sem vedel kje živi, sem šel' po na¬ svetu druzih, ter izbral napačno pot, katera me je vodila ravno skozi posestvo Oliver Iron Mi - ning kompanije, na 'katrem je bil rudokop. Mislil sem, da sem na pravi poti, vendar ker nisem bil siguren vprašam tam stoječega v rudarsko obleko oblečenega člo - veka, če pozna on mojega znanca in če ve kje je. Poznal ga je, in me je tudi k’ njemu odpeljal. • Grede me vpraša kedo sem ih odkod pridem. Ko sem mu razložil moje stanje je djal, da na Mesaba Range ni lahko dela dobiti, druga če kakor za kontrakt, pridjal je pa — da delavci nečejo drugača morani vsled delavske neumnosti in vsled pritiska kompanij izsili¬ ti iz delavca naj večjo mero produ¬ ktivne moči. Glavna krivda sta¬ nja kakor je leži na delavstvu sa¬ mem, ker ono je bilo krivo, da se je sedanji sistem vpeljal. Delavci, odprite oči. Počakajte in premislite mallo, ker to kar sem zgoraj opisal je resnica, in isto početje vlada še danes med na - Šimi rojaki po Range, in dvomim, če je kaj bolje v drugih krajih. Premisliti je, da niste prišli v Ameriko samo za eno “pedo,” za en mesec, za eno ali pet let. Pri - šli ste v Ameriko za. deset let, mo¬ goče za vedno, in četudi greste v borno staro domovino zapraviti nekaj tistih trdo zasluženih in pristradanih dolarjev, saj bodete tako kmalu nazaj, in treba 'bo zo¬ pet prijeti za kramp in lopoto, in delati bo treba še bolj trdo, če bo¬ dete hoteli d j ati kak cent na stran. In kaj pa z vašim zdravjem? Ali svoje telo tako malo cenite, da ga hočete vnieiti s težkim delom in s preveč zavžitim alkoholom? vam da le bedasto korajžo in vas tira v propast. Govorite rajše o politiki, o gospodarstvu, o civili - jzaciji, o napredku; razmotrivajte o delavskih vprašanjih in tudi de¬ lajte v tem smislu. Ironpen. Chisholm, Minn. Oh, poglejte velikansko nesre¬ čo ! Zemlja se trese, grobi se odpi¬ rajo in skale pokajo, ker je Na - rodni Vestnik poročal, da je zasu - lo dva v tukajšnem rudniku, za¬ sulo je pa le enega, ker je poro - čal; da je bil les trhlen, pa bil je zdrav! Tako nekaka jamra in se jezi neki J. G. v A. S. Ti J G. si jako malenkosten s tvojimi veleučenimi-opazkami in popravki glede novic v našem do¬ mačem listu N. V., kje, povej re¬ snico, vendar vse boljše in podu - čljivejši časnik kot tvoj A. S. Kar se tiče tozadevne novice naj ti bode jasno, da sem jo poročal jaz spodaj podpisani, in se prav nič ne ognem tvojemu popravlja¬ nju. Z vso tvojo velikansko mo - | droStjo pa še nisi dokazal, da- je N. V. ali njegov tozadevni poro - čevalec lažnik, marveč pokazal si se kot otročji preganjač z vso tvo¬ jo vedo glede zasutih, če sta bila že dva ali eden rudar. Z vso tvo¬ jo pretirano strankarsko trobari- delati kot na kontrakt, ker se bo-M 0 ’ katero siliš v A. S. glede "Ve¬ jijo, da bi drugače premalo zaslu- se l° v ib dopisov ti še toliko povem žili. Pripomnil je, da se sem in 'tja tudi brez kontrakta delo dobi. Kmalu sem bil skup z rojakom znancem, in ko mu povem, kaj Sva se s tujcem menila, mi je sme¬ je rekel, da samo taki delajo za kompanijško dnino, ki so slabi de¬ lavci. Mlad fant da lahko zasluži od $4. — do $5. — na dan, kar je bilo deloma res, če je hotel človek delati kot neme mule. Meni niso pogoji ugajali, ker mislil sem, da me ni mati rodila, da bi končal življenje v nekih letih v rudniku. Tisti mož, ki mi je pokazal pot do mojega znanca, je bil Anglež, in bil je kepten. Dal mi je pozne¬ je delo, in za boljšega moža še nisem delal in menda tudi ne bom. Delal sem v tisti jami deset me¬ secev, in vsak dan vseh deset me¬ secev ni bilo v “dry house” dru¬ zega govara kakor od punc, pija - če, kateri zamore več “našoflati,” kateri bo več zaslužil in kako ga bomo potem pili. In tako so se naganjali delavci, tekmovali so v delu kot bi šlo za življenje in smrt, in to brez keptna in brez bosa. Resnica, da so nekateri nor¬ ci tako garali, da so zaslužili v izjemnih slučajih tudi do $7. — na dan, a ravno tukaj so se zmoti¬ li. Drugi mesec je dobil kepten, kakor je sam meni povedal, ukaz. da mora zmanjšati ceno od kare ali od sežnja, ker so nekateri pre¬ več zaslužili. In isti kepten je re¬ kel sam, da so delavci bedasti, ker se sami tako neumno priganjajo, ampak, da bi bilo pametneje, če bi delali zmerno kokor se spodobi za ljudi bi zaslužili redno $3. — do $4. — brez da 'bi povsem izmu¬ čili tello. Ljudje pa tega (niso uvi¬ deli dokler se njim ni plača zmanj šala; in talko se je godilo ne samo tam, ampak povsod, povsod so zmanjševali plače, povsod je dela¬ vec delavca vsled znižanja plače še bolj naganjal, in posledica tega- je današnji sistem, da mora dela - vec 'dandanes presneto težko in trdo delati za skoro polovično ce¬ no od tistega časa — krivda se pa obeša na keptne in bose, ki so pri¬ da ako ne bi 'bil John Vesel dušev¬ na reva, da bi se nikdar, nikdar ne pustil izrabljati od urednika A. S. niti ne bi, kot delavec, pu - stil vlačiti svojega imena po tako za nazadnjaštvo delujočem in ose¬ bno obrekovalnem in napadalnem listu kot je ravno. A. S. Meni je John Vesel dobro x>o - znan z vso njegovo modrostjo in filozofsko učenostjo, in kot dober “fant” je pač obžalovanja vred¬ no. da. hodi za nazadnjaštvo po 'kostanj v ogenj. Ti, vdlečastni in veleueni go - spod J. ‘G. pa drugič, predno se spustiš v javnost, bolj natančno pomisli, kaj je krivo, da večino rudarjev zasuje. Ti si že več let podzemski rudar, in bil bi že sko¬ ro čas, da bi znal za vzroke kaj je krivo, da. se toliko naših rojakov ponesreči v rudnikih. Po novi od¬ škodninski postavi je odškodnina pičla, malenkostna, in če boš ho - dil na dan s takimi dokazi kpt so bili tvoji glede tega zasutja bodo še pičleji dokler ne bo delavec prodal kapitalu svoje, ude in svo¬ je telo povsem zastonj. Ti hočeš resnico prikriti, in iz tvojega po¬ ročila je povzeti, da storijo dru - žbe povsem svojo dolžnost napram delavstvu. Če bo šlo tako naprej bo za delavce v par letih pravca¬ ta sužnost — vredno bo njih te - lo manj kot je živimjsko. Ne mi¬ sli 'da nimajo kompanije svojih špijonov, ki skušajo vjeti vsako malenkost in jo izrabiti v svojo korist. V javnosti treba je delati za svoj stan, in to dostojno in zavedno. Anton Mahne. Section Thirty Minn. Dragi urednik N. V. Ne zame¬ rite mi, ker Vam nisem toliko ča¬ sa poslal naročnine za list. Sem mislil, da hode prišel zastopnik, da bodem njemu plačal, pa ker ga ni bilo, zatoraj se je zavleklo, da nisem toliko časa poslal naročni¬ no, ker lisi ne more izhajati, če naročniki ne bodo prispevali vsak svoje. Pošiljam Vam toraj v prigibu poštno nakaznico za dva dolarja in znamko za pe't centov, da mi pošljete eno sliko iz bal - kanske vojne. Zanaprej bom bolj redno storil svojo dolžnost, ker vidim, da je list vreden več, kot znaša naročnina. Iz Narodnega Vestnika sem se naučil že mnogo praktičnih stvari, mnogo važnih stvari, in kot naš domači list pod¬ pirati bi ga moral vsalk Slovenec v državi Minnesota, vsak bi mo¬ ral biti nanj naročen, ker ne zado stuje, da bi ga samo bral. List, ki ima mnogo bralcev pa malo na¬ ročnikov ne more izhajati; treba je toraj, da je vsak Slovenec na - ročen na Narodni Vestnik. Posebnih novic vam ravno se¬ daj nimam poročati. Ob tem ča¬ su delamo še s polno paro, ven - dar kako dolgo ( bo industrija v tem živahnem stanju, se ne da do ločiti. Slovencev nas je malo tukaj. Večinoma so Pinci, Bolgari. Ita¬ lijani in Švedi. Vendar, ker srno vsi delavci in smo vsi enako za - tirani, vlada med nami prijatelj¬ stvo. Jaz čitam jako rad dopise, in tako jih čita menda vsak rad. Mo ja roka je delavska, in kot taka je težka, ter ne preveč nagla, za pisanje. Vendair se mora človek malo potruditi pa gre. Vsak ro¬ jak in tudi rojakinje naj Ibi se po trudili napisati tu in ta 91 kak do¬ pis: S tem si človek bistri um sam,, vadi se misliti, vadi se pisa¬ ti, in to je velike veljave. Poleg tega pride pa razno mnenje o tej ali oni stvari v javnost, in to ima vsekakor gotovi upi iv. K sklepu pozdravljam vse roja¬ ke in rojakinje, vam pa želim mnogo predplačnikov. Štev e Rozman. Export, Pa. Pri početku mojega dopisa ne bom začel kakor začno dopiso - valei A. S. — vas gospod urednik prosim priobčite moj dopis, ako sem tako srečen, da bo moj dopis pri vas vtoliki milosti, da ne bo žrtev vašega koša, itd. Jaz pa pra vim, preč s petolizanjem; kar je za javnost naj pride v javnost, če le ni pretirana osebna gonja, od katere nima javnost niikake ko¬ risti, in, če le nima stvar nemo - ralnih tendenc — kar je pa za v koš naj gre pa v koš. Časopisje stoji na ramah naročnikov, ki so tudi neposredna sila od katere so odvisni oglasi. Naročniki so te melj ali podlaga časopisov, in ča¬ sopise imamo zato, da se potom njih družimo, pogovorimo, izobra¬ žujemo. Toraj priobčiti vse kar je vredno za priobčiti. De^jlo se je do sedaj tukaj s polno^aro. Sedaj pa smo počeli bolj polagoma, vendar, če se sta¬ nje ne poslabša bo že šlo. Vreme se nagiblje k zimi; postalo je že precej mrzlo, in premog gre v ve¬ likih množinah v severno Minne - šoto, ker se kralji, premogovni - kov najbrže bojijo, da bo kmalu Superior jezero zamrznilo in da bo plovba prej vstavljena kot je bila druga leta. Tukaj je zdelom skoro vsako zimo nekoliko bolj slabo kot čez leto, in tako imamo po zimi več prilike za čitanje, ker vsak se majtreje drži v sobi, če nima kaj opravka zunaj. V tej naselbini nas je precej - šno število 'Slovencev in večinoma vsi delamo v premogovnikih. Za¬ služek je odvisen od prostora. Vendar tudi na najboljšem pro¬ storu ni za obogateti; navadno, oziroma povprečno se pa ne zaslu¬ ži več kakor za vsakdanje življe¬ nje, ker vse potrebščine so pre - cej drage. Kot povsod vlada tu - di tukaj draginja in izžemani smo delavci na “vseh krajih, v ja¬ mi iv trgovini in v cerkvi. Sveti zakramenti so pbi nas čez vse dra¬ gi; posebno je draga milost bož¬ ja katera se pomnoži, tako pravi¬ jo naši 'dušni pastirji, z zakramen tonu svetega zakona. Duhoven računi za polurno opravilo, za zve zanje ženina in neveste, nič manj kot $21.00. Sveti krst stane v ne¬ deljo $3.00; čez teden pa $6.00! Duhovni so v tem oziru bolj pa - metni kot so delavci. Delavec za¬ more zahtevati le en dan v tednu, to je v nedeljo nedeljsko plačo, ki bi morala znašati še enkrat to¬ liko 'kot znaša plača navadnih de¬ lavnikov. Vsaj tega principa se držijo duhovni, ki so tako preme¬ teni, da zahtevajo za delavnike dvojno plačo, češ, delavniki so njih praznik, m le .nedelja, Gospodov dan, je delavnik Gospodovih na¬ mestnikov. Tako imajo duhovni šest dni vs-ah teden ‘Sunday pav’ m le en dan “regular pay”. _! Umestno bi bilo, če bi zamogli de¬ lavci kedaj to stvar tako zasukati. Meni ne gre v glavo zakaj j'e tako drag zakrament svetega zakona, in zakaj je za sveti krst ob delavni¬ kih dvojna cena. Jaz sem mlade¬ nič 'za ženit, pa se 'bojim te ne - znosne cerkvene draginje. Kot de¬ lavec že itaik ne zaslužim toliko, d'a 'bi zamogel denar stran metati, (posebno ne o času ženitve, ko je treba novi zakonski dvojici usta¬ noviti domačijo, in vse kupiti in ‘drago plačati. Sedaj pa še ta sve¬ ti zakrament, ki je tako drag. Do sedaj smo še vsi dobri rimski ka¬ toličani, a če bo ta zakrament ta¬ ko drag, bomo morali to robo kje drugje kupiti, kjer je ceneja in ravno tako dobra. To izkorišče- vanje delavca že presega vse me¬ je. Cerkev smo zgradili mi, sedaj ni naša; naš je le dolg in pa po¬ pravilo nje. Župnika plačujemo verniki, poleg tega se pa še redno in izvanredmo za cerkev kolekta, četudi ni lačna in ne kaže nagote. V cerkvah se je že nakolektalo ti¬ soče in milijone denarja za za - kramente, oziroma za iste, ki ima¬ jo monopol čez milost božjo. Ne¬ čem reči, da so vsi rimsko-katoli- aki duhovni izkoriščevalci; to tudi resnici na ljubo ne smem reči, ker imam izkušnjo. Imel sem opraviti v teku življenja s slovenskimi, poljskimi, irskimi in nemškimi du¬ hovni naše vere. Naletel sem med temi na enega slovenskega in dva nemška duhovna, ki so bili možaki in niso verovali v sveto tele. De - lavci so ti trije računali vse manj kot kapitalistu, in edein je meni pogrebne obrede skoraj zastonj o- pravil. Vem pa tudi iz lastne iz¬ kušnje, da nekaitri duhovni, in to tudi med našim, posebno pa med poljskim ljudstvom, predrago ra¬ čunajo njih opravilo. Znan mi je slučaj, da je irski duhoven na vprašanje ženina, koliko zahteva za poroko, odgovoril, da nima ce¬ ne za svete zakramente, da pa vza¬ me, če kaj daruje. Dal mu je tri dolarje, in duhovnik se mu je za ■ hvalil. “Narodni Vestnik”, ti si delav¬ ski, ti nosiš na pročelju unijski grb, zato je tvoja dolžnost, da po¬ kažeš delavstvu vse izkoriščeval¬ ce v polni luči. Naš narod še ni re¬ šen povsetn iz krempljev teme in nazadnjaštva in zato naj se pravi delavski in napredni lisiti potru - di-jo z vso močjo, da uničijo povsem •isto iiioč. ki skuša držati delavstvo v megli in s pomočjo megle v po¬ korščini in hlapčevstvu. Slovenci v Ameriki imamo kak ducat ča¬ sopisov, in ker vzdržujejo vse te časopise slovenski idelavci, bi mo¬ rali ti časopisi delavce podučevati, dvigati ja h v prosveto in v blagor. Srečni smo, da je večina časopisov napredne 'barve, vendar imamo pa tudi take izdajice, ki so v* službi kapitala, zaslepljujejo delavstvo, in ga skušajo poriniti nazaj v čase sužnosti. Prvo mesto med temi iz- dajicami zavzema “Glasnik”, 'ki bori očitno boj za kapital in zoper delavstvo. Hujskati delavstvo k nedosegljivim stvarem ni pravil - no; tisočkrat grje pa je, če nasto¬ pi list, ki se skriva za delavsko 'krinko, zoper delavstvo. “Glas¬ nik” ‘je odkrito pokazal svoj zo- perdela vski značaj in zavedni de- lavei naj pa pokažejo svoj značaj. Slovenski napredni listi storijo si¬ cer mnogo za povzdigo narodne 'iz¬ obrazbe; brez njih tavali hi slo¬ venski delavci v pravcati temi, ne¬ vednosti in bedi. Vendar potreba je prijeti vse huje bič in udariti z vso močjo, brezobzirno po vseh izkoriščevalcih. Narodni Vestnik pokazal nam je že marsikatero za preko k napredku; odprl je že marsikatero slepo oko; in zatega del j postaja Narodni Vestnik med nami dan za dnem priljub - nejši in on je vedno dobrodošel obiskovalec. Listov, ki kažejo pot v cerkev in v bedno staro domovi no ne potrebujemo; pač je pa po¬ trebno, da podpira vsak zavedni Slovenec napredne liste, ki nam povedo kako se svet suče in kako moramo stati, da ne pademo na - z aj, ampak, da bomo drveli v ospredje. Pogačnikov Tončk. OČE 21 OTROK STORI SAMOMOR. Dunkirk, N. Y. 5. novembra. — John Olenjonjalk, 53 let star, oče 21 otrok, se je obesil v ječi. Are¬ tiran je bil ker je bil pijan in je surovo postopal z otroci. □ KAŠELJ bi ne smel zanemarjati. Varujte se ga.' Odpravite ga. Rabite Severov Balsam za pljuča kateri je zanesljivo zdravilo za zdravljenje kašlja, prehlada, hripavosti, Severa ’ for LuDg s ® alsa n nika. * jv zittuvuiji » v “v.- — — ~ “ - oslovskega kašlja, davice in raznih drugih obolenj dihalnega ustroja. vne tja - 25c i sap. m 50c Zapeka mnogokrat povzroča tu¬ di razne druge bolezni. Da jo odpravite, rabite (SEVERA’S BALSAM OF kameri se rabi z velikim uspehom pri zdravljenju zapeke, žolčnice, jetrnih Severov Zilvjenski Balsam (SEVERA’S Kinu.. " a *oam LIFE) raznih želodčnih obolenj. Cena 75 centov. ne Prilik i n Bolečine in okorelosti zahtevajo drgnenje s Severovim Gothardskim Oliem (SEVERA’S GOTHARb ” — —' v. katero je znano že eno četrt stoletja kot najboljše mazilo zoper bolečine in okor ] revmatizem, pokostnico, otekline, bolestne sklepe in mišice ter druge neprilike se more rabiti kako mazilo. Cena 25 in 50 centov. ’ ' ,er Na prodaj so v lekarnah. Zahtevajte Severova Zdravila. Ne vzemite drugih. Akn . 7 lekarnar v zalogi, naročite jih od nas. ' tul nima /Jež / jrf 1 s tr3' st § Jr ^ *> r ‘/pice 1 ip‘ „ - \'ig a ' D ’ ne ■G ‘V - 1 1» ZC <„V ‘>» 1 MAC MANIGAL NA POTU V JUŽNO AMERIKO. Los Angeles, Cal. 6. novembra. Uradniki ječe 'so dobili naročilo odposlati Ortie MeManigal-ove! stvari v Tampo, Pia. McManigal, | ki je izdal svoja tovariša brata McNamara zaradi dinamitiranja Los Angeles Times poslopja, in kateri je bil sam dinamitar, je na potu v Havana, Kuba, od koder se odpelje v Južno Ameriko. Pozor! Pozor! Z malim denarjem veliko zabave! Poz or! n veto ar « »bl/ el ji rablf K-,.,.” z< E 1 ’" !’ti o' MITCHELL BO ODSTOPIL IZ URADA A. F. L. Butte, Mont., 6. novembra. — John Mitcbell, ki je bil v zvezi z American Federation of Labor skozi petnajst let in je bil več let podpredsednik te unije se je iz¬ razil, da bi izstopil kot uradnik te unije pri seji, ki se vrši v Seat¬ tle, Wash. S tem ne odstopi Mitchell iz uni¬ je, ampak samo iz glavnega od - bora. Najboljši in najnovejši GRAMOFON samo Naročite si najnovejši GRAMOFON, s katerim'si lahko napraviti prijetno zabavo z najlepšimi pesmi in godbo za mal denar. Naš GRAMOFON je popolnoma nova iznajdba. Nadkriljuje r* druge radi čistega, močnega glasu, vsled tega vam ga najtopleje pri. poročamo > Ako si naročite naš GRAMOFON, smo prepričani, ds J dete z njim jako zadovoljni. Prodajamo tudi igralne plošče najboljših pesnikov in godbeniku po 65c komad. Naše plošče so izdelane popolnoma iz nove snovi kr« pri vporabljenju nikakor ne pokvarijo. Ako padejo, se ne razbijejo, iu to dejstvo jim daje prednost pred vsemi drugimi izdelki. Jamčimo najboljšo in pošteno postrežbo s tem, da v slučaju nen. dovoljnosti naročnikom denar vrnemo. Vsa naročila se morajo [trd plačati. Cenik pošljemo vsakomur brezplačno. Pišite ponj. ee h 1 *”' .p ted« se J , iat je ™ ' .afljena P 1 nekaj P!j ter sam 1 I srtla tot 1< 'poškodb. SP 'Sk ® j 1 * je obležal jjo in spošt f šnele oči i ^paponavlj • Gospod, < “Mrtva je udi mož, pla iae žene. Algama, 1 insravo, tak Bti tudi odp Ik ve vse to. lit si se ločit v slovo — Ipusti, ka'l ima narav z ROJAKOM V RAVNANJE. Rojaki v Ely, Minn., in okolici! Kadar pošiljate denaf po Ameri - ki, poslužujte se Bank Money Or- der, ki je bolj praktičen in cenej¬ ši, kakor poštni Money Order. — Premeni se lahko povsod, in v slu¬ čaju, da se izgubi, se Vam denar v kratkem povrne nazaj. Za vsako pošiljatev dobite pobotnico. Do - bijo se pri First State Bank of Ely kjer s-e lahko v materinščini po¬ menite. Banka je odprta vsak dan od 9. ure zjutraj do 3. ure popol¬ dne, in vsako sredo in soboto zve¬ čer od 7. do 8. ure. Banka izvršuje tudi vsa druga bančna in notarska dela, posebno se še priporoča za menjavo čekov, katere izplačuje biez odbitkov. B EN KO RUS 11250 INDIANA AVE., CHICAGO & r >, ILL. V/ Naročajte se na največji slov. polutednik “Narodni Vestnik r, NAZNANILO IN PRIPOROČILO, Samostojno Slov.-Hrv. Podporno Društvo Složni Bratje Ustanovljeno 1 svečana 1913, Eveieth, Minn. Društveni odbor: Predsednik: John Intihar, Box 123. Podpredsednik: Fr. Okoren, Box • I. tajnik: Frank Peterlin, 'Rox 706. II. tajnik: Anton Lavrič. * Blagajnik: Josip Francelj, Grand Av. Bolniški odbor: Frank Blatnik, predsednik. Math. Hrovat za mesto. Gregor Gregorčič za Spruce Loc. Frank Flatnar. Nadzorniki: John Tanko. Frank štrukelj, John Kapus. Društveni zdravnik: Dr. Johnson. Redne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvora Francelj. Q Dragi rojaki Slovenci in Hrvati! Zanimajte se za naše podpora stvo, katero vam nudi lepo podporo v slučaju bolezni. ^ E&Ka, V Zgodovinst Spisa i Svoji k svojim \ *jR Podpisani priporoča cenjenim rojakom m 6 ^ ve0 ^ f ys gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice svojo ‘ e P° jeno in bogato založeno jji * grocerijsko trgovino; \ V zalogi ima občeznano “Cremo 1 ' moko; % bfi S * hfi S hfi daje krmo za živino, kakor; oves, koruzo, mn o F ^ slamo ‘J* l ’ * f ioS tavip Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se ».»gA > jo tudi na dom ROJAKI PODPIRAJTE RU’ Za mnogobro|en pos«t in naklonjenost sc uI|udno prlp or M A T H. V I D A S, j, slovenska trgovina i.loD ** V 63. y Rojak Frank Žnidar je potoval- zastopnik za Narodni Vestnik, ahaja se sedaj v di’žavi Penn- lvaniji. Rojak Žnidar je poobla- en pobirati naročnino, oglase in iročila za tiskovine. Cenjene ro¬ ke in rojakinje uljudno prosi - o, da ga blagovolijo prijazno irejeti, in da mu gredo na roko. Spoštovanjem NARODNI VESTNIK. ' ELCORA' u MATTAFFA & FASHION SO NAJBOLJŠE SMODKE V DUIATlU- KATERE IZDELUJE DULUTII CIGAh W. A. KEHTEL, 118-120 W. Michigan St. " J Črna žena. Zgodovinski roman. — Priredil Javoran. (Dalje.) Bil a je y vojaški opravi. Oči je imela široko odprte groze je ležal še vedno na njnih nemih in trpkih potezah. ■ is ' ZI ff p} e c pa i° i e og rin jal bel plašč. Poprej tako živahna, vzne- ^ h p^!f a strastna Nigana je ležala sedaj tu nemo, tiho, mirno, brez 8 fliri __ hrez ljubezni — mrtva, i^ffrance se je zavedel, se ^nekoliko dvignil, pa se tako j zopet- okle¬ pni,a rokama mrtve žene okoli vratu, jo strastno poljubil na v 10 tJ1 j C e in nato kričal kakor neumen: ^.J^ana — Nigana, vstani! Nigana — vzbudi se! Saj živiš — : ne ni mogoče, da bi se ločila od mene brez dokaza ljube- PLez besedice odpuščanja; Reci, Nigana, da živiš!” In zopet je tfbmolknil in neprmieno zrl Nigani v obraz. Tedaj ©u j e zdelo, da se je Nigana zganila, da se je ozrla vanj -— J se jn ljubeznivo kakor nekdaj in da je zabela šepetati z ust- **** ■ , nP žno in ljubko kakor včasih mile vrstice: Ko pridem k mili mamici, ivesel ipač bodem spet: oj, kmalu kmalu tja dospem, kjer ni več zla ne zmot.” jn vendar — Nigana se ni ganila, njene poprej rožno-rdeče ust- . g, obledele in mirovale. — In zopet se mu je zdelo, da mu je fetnila rahlo, pa čustveno: “Moj 1 ljubi Radko — odpusti mi, saj Hud .” že ji je hotel odgovoriti nežno ljubeče: “Nigana ti, odpusti-tudi ti meni,” pa je zopet spoznal, da te ljubim '©iee ni« 0 odprle, da v njenih očeh ni več življenja se njene 111 s ' liku a J mal denar, 1 lI » ga »pj mo pteptilufl da je mrtva. In tedaj se ga ge polastliia neizmerna žalost, srce se mu je trgalo, bratje viknil: “Nigana!” potem pa je zopet -naslonil svojo gla- * na njena prša in bridko jokal. — Čez nekaj časa' ga je možek dvignil im rahlo odrinil nekoliko jiantersam prijel ženo za roko. Žila ni več bila, roka roka je bila je mrzla kot led. Obrnil je truplo, a ni opazil na. njem znatnih ran |poškodb. Spoznal je, da je nesrečno ženo omotil dim, ko se je vnel sodnik in da jo je ob razstrelitvi zračni pritisk vrgel na ruševje, herje obležala. Ob ipadcu se je najbrže zlomila hrbtenico. — Pre¬ sno in spoštljivo je možek zopet položil truplo na hrbet, zatisnil «teknele oči in mrzli roki mrtve žene lahko sklenil na -prsi, med pa ponavljal napol glasno in goreče: •‘Gospod, daj ji večni mir in pokoj ; in večna luč naj ji sveti!” — ■■Mrtva je, Nigana — mrtva, resnično mrtva?” je zopet zarjul mladi mož, planil pokonci in se stokajoče vrgel na truplo svoje ne - tečne žene. ‘‘Nigana, ljubo, nesrečno dete, saj nisi -mogla zato, če si imela ta - to naravo, tako nemirno življenje!. ... Ljubi Bog ti bo vse odpustil, Iz ti tudi odpuščam.... vse sem ti že odpustil! — iz srca ljubil — Bog ve vse to. — Vem, tudi ti si me ljubila.-A zdaj; ah mo - rala si se ločiti — ločiti brez zadnjega dokaza ljubezni, brez foese- fee v slovo — brez — ah, ne upam si izreči — ne morem, Nigana -odpusti, kakor ti odpuščam jaz, ker vem, da te je prenaglila tvoja Mirna narava! — Okruta žena — bleda smrt! oropala si mi srce zakaj ? — zakaj si mi uničila vesele upe ? — Ob mrtvih upih naj toraj plakam; Da, Nigana, dovoli, da tvoji mrtvi obraz še enkrat porose moje pekoče solze; — Nigana! — Nigana,” Tako je stokal France in ponovno poljubljal mrzle Ustnice svoje nesrečne žene, ki se mu je še po smrti zdela lepa. Možek je čutil s prijateljem; zato mu je pustil, da je lahko dal duška vsem svojim neizmernim notranjim bolečinam in da je lahko še zadnjikrat nemoteno izkazal svojo ljubezen mrtvi ženi; vedel je' namreč, da se bo ravno na ta način najprej pomiril in našel uteh. — Nemo je pokleknil ob njenem 'truplu, potegnil iz želpa rožni ve-nec in tiho molil-za ciganko; zdaj se je ozrl na njeno mrtvo obličje in po¬ tem je pogledal v obraz Francetu — in svetle solze sočutja so mu zalile obraz. DESETO POGLAVJE. V gradu so se zlasti na pustni torek ves dan na vso moč priprav¬ ljati na boj zoper kmetiški punt. Ves dopoldan so sprejemali visoke goste. Prišel je grof Turn s svojim spremstvom, dalje mestni upravnik radovljiški in radovljiški zakupnik. Prihitela sta na turških konjičih mlada dva Lamberga in še več drugih plemičev in vitezev. Krasno so se lesketali zlati in srebrni šlemi, svetlo nabrušene sablje so se kopale v solnčnih žarkih, po hodnikih so samozavestno rožljale ostro" ge in po mostovživ in dvoranah se je čula nemška, latinska, detloma tudi slovenska govorica. Hartman in njegova gospa Poliksena sta navdušeno spreje¬ mala mlade viteze, plemenite gospe, bližnje graščake in plemiče. Ves grad je bil pokonci, kakor bi se pripravljala plemenita gospoda za porifco in ne za — boj. Polno dvorišče je bilo hlapcev raznih plemičev, spremljajočih svoje gospode. Ponosno je hodil valpet Fric po hlevu in naročal domačim hlapcem, naj dobro postrežejo konjem, ker ne bode zastonj. Sfeoro še mogočnejše se je sukal oskrbnik Damijan okrog vežnih vrat. ter skrbel 'za red. Venomer je renčal, zdaj nad deklami, zdaj nad hla¬ pci, ter brez potrebe tekal po stopnicah gor in dol. Stara Maruša, stanovitna grajska dekla, se je jezila proti mladim deklam, da se oskrbnik brez potrebe suče po stopnicah in po veži, le da bi obr¬ nil nase večjo pozornost. Toda Damijan se ni menil za smehljive be¬ sede stare dekle, ki se z oskrbnikom stavila v isto vrsto, ampak je dalje stanovitno meril svoje korake po veži in stopnicah. Hartman je zapovedal,.naj bodo proti večeru oboroženi vsi vo¬ jaki, da počakajo kmetiške bojevnike ali da sami udarijo nanje; in kakor blisk je šlo njegovo povelje o'd ust do ust, od glave do glave. Bližala se je šesta ura. Vsi graščinski vojaki so če stali o'bo - roženi na grajskem vrtu in nestrpno pričakovali nadaljnega pove - lja. Plemenitaši pa so se zbirali v veliki dvorani, ki je imela okna s pogledom na jezero, in se tu posvetovali, kako bi mogli najbolj pa¬ metno pomiriti kmete in zadušiti punt. Hartmana pa ni bilo ne na vrtu in ne v dvorani marveč je počival v mehki blazini v svoji sobi ter ves v skrbeh za svoj obstanek razmišljal, kako se izide no - cojšna noč in prihodnji dan. Tedaj je pa naenkrat nekdo potrkal na njegova vrata in v so¬ bo je stopil sel, naznanjajoč, da se je okoli Radovljice utaborila veli¬ ka turška četa. Z mrzlično hitrostjo se je raznesla grozna novica po vsem gradu. Ko so bili vsled tega že vsi zmedeni in brez pame¬ tnega sveta, so naenkrat zaslišali grozen pok; nihče si ni mogel raz¬ lagati, kaj naj to pomeni, samo toliko so si mislili, da je gotovo v zvezi s Turki. Nemudoma so razposlali se'le po okolici, drugi so pa zastraižili grajske prostore; in tako so vsi v strahu pričakovali dneva. Hartman je kakor zmešan in ves obupan nemirno tekal od sobe do sobe. (Dalje prihodnjič.) Sl ŽALOSTEN ALI OTOŽEN poseti naš Ely Opera House kjer bodeš videi krasne, naj¬ novejše premikajoče slike, obsegajoče črtice iz celega sveta. Slike so jako poueljive in tudi zabavne. — Menjava mo jih vsak dan. — Za obi¬ len poset se priporoča VODSTVO. Prepričajte se o istinifosti! Poskusite enkrat sodček mojega naj¬ boljšega rdečega vina iz Euclid groz¬ dja. Za pristnost jamčim, ker ga lahko rabi vsak mašnik pri sv. daritvi. Vina imam veliko v zalogi. Cena $24.00 bar- rel. Postrežba točna in v popolno zado¬ voljnost. Za obilna naročila se priporoča Louis Lah, trgovec z vinom 1033 62nd St., N. E., CLEVELAND, O. !je £yelelli)^ V SLUŽBI KALIFA. Zgodovinski roman iz časov hrvatske telesne straže v Španiji. Spisal Starogorski. — Prevel Dr. Velimir Deželic. (Dalje.) — Kaka skrivnost? t ~~ Kk ti v resnici ni ničesar znano ? ; "0 kateri stvari? — se je hlinil Wadha, kakor bi resnično ni- »e vedel. i ~~ Ali res ne veš, da so vesti neresnične ? ; ~ Katere vesti ? I ~ ^ es ti) da je Hešam bolan. I »dim el Ame-ri se je delal kakor da se silno čudi: 'Ali j e to mogoče? . ; uhamed ga. pogleda nekako neverjetno, ali ko je videl začu- z raz njgovega obraza, se umiri iu reče: L" ve *ti sem dal razglasiti po svetu, da bo pripravljen na do- |N’ k* s e dogodijo. Ali sedaj poslušaj moj sklep, zakaj tebe sem ’ “j 1 & a izvršiš. Trelba je, da me" slepo poslušaš in se pokoriš ukazom. Ako se boš ravnal, kakor hočem jaz, te čaka več, se sploh mogel nadejati v sanjah. . a , a i e s tal kakor kamniti kip iz mramora. Nobena žilica se ijji 1 a na njegovem licu, vendar je čutil, da je prišel sedaj pd- Uuh reilUte k n i e ’g° ve g a življenja. ~-n!' mec * dvigne glavo k njegovi in zašepeta: ,’n-ora umreti! Razumeš ? lic« f A - - odvrne nevoljno: " Ka 'zuTtiem. je^^tkov s t a stala Muhamed in Wadha el Ameri molče, j« !11 :' drugega. Strašne besede so bile izgovorjene. Nad po- . ^ebo ! k a iif, 0 v 0 je bila izrečena smrtna obsodba. Izrekel jo ’ * * me l vso oblast v svojih rokah. Zoper ta odlok se ni tesar okreniti, ker je bil sedaj hadžib edini vladar v Kor- H®jV e to dobro vedel. Še prej, mnogo -prej, nego mu je Mu- 1 0 q 3 sv °jo -skrivnost, je vedel to. Wadha je. slutil, kaj se bo , est a -> e vedel prav dobro, da je dal Muhamed razglasiti laž - v„ 0 ,° kalifovi bolezni. Vedel je tudi, zakaj je to storil. Ali jal. jkga, .doleti naloga, naj izvrši hadžibove osnove, tega se ni ■o (! 0 ,]j Sl i e > da je novemu hadžibu znano, kako je kalif Hešam ^°ral r . ega storil AVadhi el Amerju in njegovim ljudem. r. kom ]e g°tovo vedeti, da je Almamzor dodal ravno Wadlia, »esar rm ^ a ■^ e ® amu in da ga je ta zelo ljubil. Im evo, zgodilo '•gg Se ^adha ui nadejal. Strašen molk je prekinil Muhamed. ^»dliao 20 '' mora kiti vse dovršeno. " Iu Pogleda prestrašeno: v rp. . ’ a l si ravno mene sem pozval ? i ki vse, kar sem ukrenil. V vojarni imej pripravljene P \’af 0 s t a 'li za obrambo moje in tvoje osebe, ako 'bi nastal »k' kaltf Zani * !Qa j zanes ljlvejša moža in pojdeš z mano v ti z ad a f - IIešama - Ta ' m napadejo tvoji ljudje kalifa in ga v P svetjj Kar se potem zgodi, bomo videli. Jutri razglasimo I%stal’jj, a , Um ri Hešam vsled svoje bolezni in da je novi tohamed. 4 s »ah in neka boj izgOToril Muhamed naglo in na obrazu se mu je azen. — Aluhamed, sin velikega preroka, pomisli , kaj hočeš storiti. — Pomislil sem. —- On mora umreti? Mora! — In jaz mora-m izvršiti tvoj sklep? — Moraš! — In če hi ne hotel? — Tedaj ne prideš živ iz alkazara. — Ti mi groziš? — Ne grozim, nego govorim resnico! — In če izvršim, kaj mi daš za tor S kakim blagom mi plačaš ta čin? — Dam ti več, kakor blago. —- In to bi bilo ? — Postaneš to, kar sem sedaj jaz! Wadha el Ameri'se zgane začudenja. , — Hadžib? — Da, hadžib.! Zopet sta obmolknila. Videlo se je, da-se Wadha bori sam s se hoj. Nato reče: — Mnogo mi ponujaš, sin prerokov, mnogo mi ponujaš, in ako bi te ne ljubil, objel bi te z obema rokama. Vendar voli, da ti ne¬ kaj povem. — Povej, kar hočeš, ali to ti povem, ne pravi ničesar, kar bi se protivilo moji odločbi. Jutri že moram biti -preglasen za kalifa Kor dovskega. Wadha je vnovič prekrižal roke ha prsih in se sklonil -k njemu. — Tvoja volja mi je sveta. Vendar dovili bednemu človeku, da ti nekaj pove. — Govori! — Ali veš, da je kalifovo oseba posvečena? — Vem. — Ali veš, da Alah s prekletstvom zaznamuje vsakega, ki ubije laiko posvečeno osebo? — Ah, Hešam in svetost — se poroga Muhamed. — Tu ni govora o Hešamovi osebi, nego o kalifovi časti. Spom niše, da hočeš tudi ti postati kalif in spomni se pregovora: Danes me¬ ni, jutri tebi. Muhamed sede na divan in podpre glavo 'z rokami, katere je na slomil na kolena. — Zakaj mi govoriš o tem? Ali mi hočeš omajati voljo, hočeš morda, da mi 'klone roka v trenutku, ko prime za prerokov meč? — Ne — odvrne živo Wadha- — ne, gospodar moj, ali hočem, da se ta roka ne omadežuje s sveto krvjo, hočem, da ne postaneš mo - rilec kalifov, v katerem teče tvoja kri. Bojim se, da te ne dohiti gnjev Alaha velikega in da ti desnica, ki bi morala biti močna, ne usahne. — Ti mi svetuješ torej, da pustim Hešama pri življenju? — Svetujem! — reče Wadha el Ameri odločno, ostro gledajoč v oči Muli a med a, Ta ni mogel vzdržati pogleda. — In ti želiš, da ostanem hadžib in da čakam leno na smrt- sla¬ biča, ki se nazivlje za kalifa. Ne, tako mi preroka Mohameda — re¬ če, iskočivši nenadoma z divana in udari z nogo ob tla — tega ne doživiš o-d mene. Velim ti, še nocoj -mora biti gotovo vse. Umreti mora, jaz ali on! Wadha je počakal, da se je umiril in nato reče povsem mirno, kakor bi se ničesar zgodilo : — Ni potrebno! Jaz ti rečem ne ti, ne on. Ako me poslušaš, dose¬ žeš vseeno'svoj cilj. , (Dalje prihodnjič.) ZNAK DOBRE OBLEKE CIolhing Co DVE VELIKI TRGOVINI DULUTH SUPERIOR Cena za vse enaka. — Obleka za možke in fante; najboljše blag-o po primernih in poštenih cenah. First National Bank, EVELETH, MINN. Najstarejša narodna banka na Mesaba Range. KAPITAL IN PREOSTANEK $ 122 . 000.00 Pošiljamo denar v Avstrijo po najnižjih cenah. v Parobrodni listi za vse črte. Plačamo obresti po 3 od sto. @^=1G KDOR ČITA POLUTEDNIK ‘ NARODNI VESTNIK” IZVE NAJNOVEJŠE NOVICE IN PODKUJE SE V VEDAH, KI SO ZA PRAKTIČNO ŽIVLJENJE POTREBNE. Ate AfA At* AfA AtAAfA At* »t* A?A »V. aV. AV. aV. John Bartol CHISHOLM, MINN. Grocerijska prodajalna NAJSTAREJŠI SLOVENSKI TRGOVEC V MINNESOTI PRIHRANIM VAM .DENAR NA VSEH POTREBŠČINAH PREPRIČAJTE SE! Frank Veranth ELY, Iinn.=Phone96. PRIPOROČA SE ROJAKOM ZA NAROČILA TRDEGA IN MEHKEGA PREMOGA. Naročite pravočasno, da boste imeli kadar rabite. i'4 V V f'4 V j'4 v % % {'4 FIRST NATIONAL BANKS Chisholm - - IVI in n. ^ Kapital $25.000. Preostanek $29.318. Osebna odgovornost $5,000.000. i<4 V f'4 f f'4 V f'4 V f'4 V f'4 ¥ f'4 V(f f'4 V f'4 V f'4 V f'4 V f'4 V f'4 V V f'4 V f'4 V Obrestuje denar po 3' Prodaja parobrodne liste in pošilja denar na vse strani. Posebno pozornost dajemo Slovencem. Pridite in se prepričajte! $ f^f^f^f^f^f^f^f^f^f^f^f^Af^Tf^f^f^Af^f^f^f^f^f^f^l K v J SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phone 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET NAJBOJŠA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. Elco Theatre E L Y , MINN. VAM VEDNO NUDI NAJ¬ BOLJŠE PREMIKAJOČE SLIKE, PETJE IN DRAMA¬ TIČNE PREDSTAVE. ZA¬ TO STE VLJUDNO VAB¬ LJENI, DA NAS OBIŠČETE. Naše predstave so dobro izbrane za mlade in stare. CENTRALNA LEČA. ČISTO NA NOVO OPREMLJENO. SOBE S PARNO KURJAVO, TOPLO IN MRZLO VODO. UREJENE PO NAJBOLJ MO¬ DERNEM NAČINU. Park Hotel iLIJA RATKOVICH, lastnik ŠTEV. 531, VOGAL ZAPADNE ŠESTE AVENUE IN SUPERIOR STREET TELEFON: MELROSE 1673. DULUTH, MINN. SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBILEN POSET. CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA. SPOMINJAJTE SE SLOVEN. ZAVETIŠČA V AMERIKI. VSTOPNINA VEDNO SAMO lOc. Predstave se začno vsak večer ob 8. in 9. uri. — Za sobote in nedelje imamo posebne pro¬ grame, katerih ne smete za¬ muditi, da neboste obžalovali. J. A. GRAVES, lastnik iH* 4% m m mm •tik Brf\vingCompany flelo prijatelj! Kadar si žejen, ali če te tare maček, oglasi se v gostilni “Pri mačku” (Anchor Bar) Kadar prideš s poulično karo, oglasi se na 311—3rd Ave. za dobro pokrepčilo ali za vse dru¬ ge posle, kjer boš vedno dobro postrežen. na 311—3 Ave. HIBBING, MINN. JOHN POUSHA, lastnik. Fitger Brevving Co. Duluth - Minn. Večina slovenskih gostilničarjev toči Fitfir pivo, v sodčkih in stekleni¬ cah varjeno iz pristnih snovi]. Josip Geržin zastopnik za ELY, Minnesota. s £ s a* s £ £ s M. F. SKALA, agent za “Pabst 81 Milvvaukee in “Peoples 88 Duluth pivo. m HR B: yfi k Hi Pina zaloga domačih in importiranih pijač vsake [Ji m vrste, smodke in vse kar spada v gostilniško ovrt. Ifi Ifj j£ Se uljudno priporoča vsem cenjenim rojakom v S ELY, MINN. * 31 31 Telephone No 52. hr m PRI PESNIKU I-ntervievv FUTURISTU. J. D. . Malo ! boječe, s sklonjeno glavo sem 'se približeval velikemu geni - ju, pesniku futuristu Jakobu Mar- joneti, ki se je pod večer izpreha - jal ob morskem obrežju med ci - prešami in pinijami, srkajoč vase v dolgih požirkih oni morsko - hladni zrak, 'bi ga prinašajo v du- homorno vroče ozračje morski ve - trovi. Dolgo, že več tednov, sem ska¬ kal za pesnikom - futoristom, tr - dno upajoč in z iskreno gorko že¬ ljo v srcu, da ujamem kak daljši intervievv z. njim — velikim du - hom, ki je razdražil do razkačeno- 'Sfci vse, tako mirno njegove du ševne proizvode hlastajoče občin¬ stvo. Karminskordeči žarki že zapa- dajoeega solnca so božali gelniju njegove črne, dolge kodre. Ob ob režno skalovje so butali v enako mernih intervalih se valeči, sre - bmopeni valovi, pojoč himno več¬ nega življenja in vabeči raztrgano človeško dušo v temnorazkošno naročje morja. Na obrežni prome¬ nadi ni bilo žive duše. Futurist - genij je samcat stopal, zibal sem - intja svojo sloko, dolgo postavo, tuintam vzpenjal roke, kakor bi hotel loviti mušice. Nudila se mi je tedaj najugodnejša prilika za nemoten intervievv. Kakšna sre - ča? Kakšna senzacija za revijo “Kladivo,” ko prinese prvi inter- view s tem veikanom duha? Par- krat sem še pokašljal, v grlu mi je za moment obtičalo nekaj ne - znosno trdega, srce mi je močnej¬ še vtripalo, mahoma sem skoro postal pravi pravcati plaši ji vec in 'bojazljivec. “He, ljubi moj, vsaka glava ima svojo pamet. Ne bodi bojazljiva šal-obarda! Pogum! Stopi pre - denj!” Res. Šlo je ! Na nekem ovinku so se križali najini pogledi. Stopim bližje, se odkrijem in vdano pri¬ klonim, jecljajoč prve pozdravne in uvodne besede. ‘ “Se-em X. X.! In dovolite, ce- njenost, da vas nadleguj-m z ne - katerimi aktuelnimi vprašanji d težnjah in bodočnosti futurizma.” “Ja, ja, zakaj pa ne. Me vese¬ li!” Futurizem je genija elektrizir 1 njegove obrazne mišice so romale radosti, oči so se mu svetlikale ka kor mačku, ki gre po noči na svoj pohod. Visoko je vzravnal svoje sloko telo. Jaz pa sem skromno za¬ čel z vprašanji. “Dovolite mi . prvič splošno vprašanje! Vi —• futuri-sti, resno mislite z odpravo samostalnike v, pridevnikov, gramatike in si-nta - kse sploh v poeziji?” “Da, da. To so naše principijel- ne težnje. Prosim Vas. Povejte mi točno, resnično definicijo te filo¬ loške brkljarije, gramatike itd.” “Odkrito. Ne morem. Nisem fi¬ lolog.” “'No, in pazite sedaj! Mi futu¬ risti odločno in z vsemi sredstvi zametavaimo samostalnike, pridev¬ nike, sploh gramatiko. Kaj je gra¬ matika ? Gramatika je oslovski ne- zmisel! Gramatika skuša in hoče vkleniti'poetova čuvstva v pedan- tična pravila, eš hujše rabeljsko dejanje opravlja poetovim mislim in idealnim inspiracijam — sin¬ taksa. ’ ’ “Toda neko urejeno harmonsko glasoslovje je pa vendar tudi ve¬ zani, poetični besedi edini te ¬ melj ? ” “Ne, ne, absolutno ne! Haša plemenita hrepenenja, čuvstva in nagnenja so svobodna, porajajo se kot blisk. Kako naj torej elektri¬ čne utrinke naših — futuristov- skih možganov uklepamo v dolgo- verižne stavke? In ti stavki naj bi bili potem odmev, odsev ali zr¬ calo našemu pravemu razpolože - mju!” “Kako pa, dovolite, izraža fntu- rist v verzih svoje bliskovite mi¬ sli in težnje?” “Tako, kot naravni, od kulture ne oblizani narodi. Sicer pa Vam sedaj sploh izjavim, da se jaz futurist principijelno z nikomur ne spuščam v debato, zlasti ne z nasprotniki. Debata s takimi ljud¬ mi je brezplodno zapravljanje mo¬ žganske energije, ker, pomnite go¬ spod, futuristovih možgani so fino setavljen, precizno delujoč stroj, katerega funkcije >so podvržene trdim zakonom mehanike. In fu¬ turist naj bi svojo drago možgan¬ sko snov zapravljal v takih vsak¬ danjih trapnjah in malenkostih.” “Toda javnost, publikum ima pravico izreči stobod-no sodb. o Vaših idejah.” “Ha-ha-ha! Kaj Vam pravim? Publikum naj nas pusti popolnoma na miru, publikum naj gre na dc- kopališče svojih vsakdanjih, kra¬ marskih poslov. Futurist želi mir večen mir, 'da >se njegova duša zlije v harmonsko celoto z naravo in življenjem divjakov in barbarov in da potem izliva in bruha sv,je duševne efekte v svet, kakor vul¬ kani svojo lavo. Čemu je vzviše¬ nemu, v sferah strasti in hrepe nenj plavajočemu' poetu-futuristu ta publikum, ta maškara, ki člo¬ veka vedno potegne nazaj v to vsakdanje špekulativno življenje. Futurist živi življenje naravno, življenje divjih narodov, ki ne po¬ znajo tega skrivanja svojih stra¬ sti in hrepenenj in nagnenj za raz¬ lične besedne plotove. Napovedu¬ jem boj morali in splošno dobička - željni, no, človečnosti, če se tako izrazim. Glejte! V tem trenutku mi je v možganih za “človečnost” šinil drug, vse bolj primeren idej¬ ni oznak, pa ti samostalniki rab¬ lji, so mi udušili v kali to blisko¬ vito se porajajočo idejo.” “Vendar, oprostite, pesem ine more imeti v sebi življenske sile, duha., če je pesem -— brez besedi. Sami uvidite, da je beseda oni vir.” X. <0 v Smešnice. Fajmošter Jaka je po dolgih le - tih prišel obiskat svojega brata, skromnega železniškega uradnika, in je popasel kar so postavili na mizo. No, Janezek, je nasičen in nalit vprašal Jaka svojega osemletnega netjaka, ali so ata kaj veseli, da, sem jih prišel obiskat.? O, da, veseli! Kaj pa so rekli? Kar v zid bi se zaletel, tak ape¬ tit ima ta zlodej ! Poletna tišina je vladala v sa - mo-stanski šoli, ko je naenkrat za¬ donela vojaška godba pod okni. Učenke so se zganile; nekaj tre- notkov poslušale, potem pa zače¬ le siliti k oknom. Gospodična Fifi in njen ljubi¬ mec gospod Vladko sta pregleda¬ la vse svoje žepe in se prepričala da imata oba skupaj samo 2 K. 40 fickov premoženja. In s tem de r mar jem naj 'bi izhajal vso nede 1 j o ! » Veš, Vladko, je rekla Fifi, tre - 'ba bo, da poiščeš kak -postranski zaslužek! A kaj ? Saj nič takega »- .. An vam hode BOSI« kateri hočete naložiti svoj denar sigurno in da vam bode vložite v zemljišče n* višje obresti, imate sedaj priliko, da ga Gary, Minn. Za natančna navodila se je obrniti na: MAKS VOI.ČANŠEK,' zastopnik GARY LANU CO., EveUtli, FRANK TORKAR, zastopnik, Gary, New Dulutli, Kuna. —: ali pa na :- GARY LAND CO. TLeo.Hamm Brewing Company ST PAUL MINN GEN-l OFFICE, 202 PALLADIO BUIEDING, Townsite Office, Cor. Commonwealtli Ave and Gary 3CSS FIRST NATIONAL BANKI DULUTH - MINN. Glavnica. $ 500 . 000 - Preostanek In nerazdelj eI1 dobiček - - - - $ 1 , 550 . 0 ®®* V to banko vlaga država svoj e vrednosti. Obresti hranilnih vlog se pla JAY W. ANDERbOM, Ag-ern, 352 W. Michigan St., Dulutli, Minn. — Phone: Grand 1800. ^ .j 0rnse 'J Kve^ 11 •m nesta “,-Ketvee: Jdjeiia s l ul Qednih - i \iover, ^ U v Seat i Michigan 1 okoli Hod uh Range ! j 0 v in mi karjev. ...j Calumet |jva železni' j-karji so p j vlak. jetirana st a divjaka, '1 reljala nas _ gredi -na b L dnevnem r Isompanije 'E pre šiloma p družine in v silžei 3 poma samo, da 1 t boju za s rane zaliti 8 stavikol-on dar ne dot [POŠTNO 1 SE IVI a.n. ^ek t>&t i» 1 t, .1 s! 1 " 'h*