Moji poizkusi,kakopovzdi gniti šolski obisk na šoli v Novi Štifti. Govoril Ivan Kelc na zborovanju GornjegrajskegJ učiteljskega društva dne 4. maja pri sv. Frančišku &• (Dalje.) Da bi vplival na vedao večje zanimanj« do šolskega obiska, nisem nikoli črtil otrok, katerih starši so me črtili — to bi bilo nepedagoško! — uego ravao s temi sem rava«! vedno najvljudoeje in najprijazneje ter jih pO" učeval in vzgajal, kolikor najbolj mogoče ifl' tenziFno, dobro vedoč, da je tako postopanj« most, po katerem se sigurno pride do sr«. ljubezni in spoštovaoja njihovih starše?, in fli' sem se motil. Vsakokrat so imeli otroci doD"1 pokazati, kaj so se naučili t šoli, starši so Ilčeli uvidevati vedno boljinbolj, da njihovi otr°" ci res ne hodijo zamanj v šolo, nego d» *¦ odlikujejo vedno bolj tako glede napredka f naukih kakor glede spodobnega vedenja. "*' jih še bolj privežem na šolski obisk, sem ust*' novil sicer s težavami, a sedaj jako dobro D** predojpčo in od vseh hraljeao šolsko kuhiDJ0' da zamorejo odda^jeni in ubožni otroci r P&, skem času dobivati opoldne toplo kosilce. Dr^ gače bi odhajali domor h kosilu, a k P°P° danskemu pouku bi jih ne bilo. Da še bolj zbudim veselje staršev do šole, sem jim puščal otroke o časih nujnega dela doma; mDOgo del je, ki jih otroci brez vse nevarnosti za svoje zdravje labko opravljajo ia odrasli lahko vsi gredo na težavnejše, potreboo delo. Ko je budo in silno delo minilo, so nato pošiljali tem rajši in tem točueje svoje otroke v šolo; razume se, da je takrat učitelju potrebno, napeti vse svoje moči, da doseže tem sigurneje predpisani šolski smoter. A ne samo starše sem pri rsaki priložnosti poučeval in jim delal veselje na vse inogoče načine za zanimanje do šole, iiego — in kar je najpoglavitueje — sem delal veselje do šole tudi otrokom samim. Otroci, ki so 86 popivj bali šole zaradi zlobnega hujskanja po odraslih, so se z ozirom na moje prijazno, a vendar vedno resuo vedenje proti DJim lahko sami osvedožili iu tudi drugim še mlajšim pripovedovali, da ne viada v šoli sarn peklenščak, nego zgolj veselje, ljubezen ia kratkočasnost. Postajali so otroci proti nieoi vedno bolj zaupljivi, začeli me ljubiti in spoštovati; ni trajalo dolgo ia mnogo je bilo takšnih otrok, da jih niso mogii časih niti s silo obdržati doma. Tisti ueitelj ne more biti nikoli pravi vzgojitelj nežoe mladine, ki ravna ž njo po paševsko ali kot kak nadut korporalček 8 svojimi novinci. Natančno je treba pri vsaki priložaosti proučevati individualuost učeučevo ter pri vsem upoštevati njegovo mladost in živahnost. Pustiti mu mora pravočasno, da pride njegova narava v poštev, da se razveseli, razigra s tovariši, ali kakor pravijo Bponori" in siliti bo začel \ otroško druščiuo tako, da ga bode težko obdržati doma. Bolj mlačne, lene in zaspane naj bodri učitelj sam k rajanju ter naj skoraj vedno pripušča, da se otroci igrajo to, kar si zmislijo sami. Š prezirljivo nadutostjo gledati z neke domišljave višine, češ, ,nolli me tarjgere1* ali, kakor Nemec pravi: BZehn Schritte ?on meinem Leib'," na otroke preprostega kmetiškega Ijudstva, vplival jako razžaljivo ne, samo na strogo sodečo mladino, nt^go tudi na njihove starše. Takemu vzgojevatelju se ni treba bati, da bi imel predober šolski obisk ali da bi mladina postala do njega zaupljiva ter ga spoštovala in ljubila; z otroci moramo postati spet otroci.  (Eonec.)