Letnik 1912
291
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXXVI. — Izdan'in razposlan 2. dne maja 1912.
Vsebina: Št. 89. Razglas o spisku železnic, na katere se uprablja mednarodni dogovor o tovornem prometu pc železnicah z dne 14. oktobra 1890. 1.
89.
Razglas ministrstva za železnice z dne 25. aprila 1912.1.
o spisku železnic, na katere se uporablja mednarodni dogovor o tovornem prometu po železnicah z dne 14. oktobra 1890.1. (drž. zak. št. 186 iz leta 1892.).
Spisek tistih železnic, na katere se uporablja mednarodni dogovor o tovornem prometu po železnicah z dne 14. oktobra 1890. 1. (drž. zak. št. 186 iz leta 1892.), se mora z ozirom na izpremembe in dopolnitve, ki so se opravile izza razglasa z dne
14.	marca 1911. 1. (drž. zak. št. 44), glasiti takö-le:
Spisek železniških kosov, na katere se uporablja mednarodni dogovor o tovornem prometu po železnicali.
Avstrijsko-Ogrsko.
I.	V državnem zboru zastopane kraljevine in dežele.
(Vštevši Liechtensteinsko.)
A.	Vse proge, katere obratujejo tu spodaj naštete železniške uprave in družbe s sedežem na Avstrijskem ali na Ogrskem.
1.	G. kr. avstrijske državne železnice, vštevši kos proge Feldkirch—Buchs, ležeče v ozemlju kneževine liechtensteinske;
toda izvzemši:
a)	naslednje dalmatinske proge c. kr. avstrijskih državnih železnic:
a)	Spljet—Siverič—Knin, ß) Perkovič-Slivno—Šibenik,
7) Spljet—Sinj;
b)	lokalno železnico z ozkim tirom Unzmarkt— Mauterndorf (železnico po murski dolini).
2.	Lokalna železnica Aujezd-Luhačovice— Luhačovice.
3.	Lokalna železnica Hustopeč.
4.	Železnica Ustje—Toplice.
5.	Lokalna železnica Brno—Lösch.
6.	Buštčhradska železnica.
7.	Lokalna železnica Friedland—Bild.
8.	Friedlandske okrajne železnice, obstoječe iz lokalnih železnic:
Friedland—državna meja blizu Hermsdorfa ; Friedland—državna meja blizu Heinersdorfa (kos do Heinersdorfa oh T.) in Raspenau—W eißbach.
9.	Jablonske električne železnice.
1Q. Lokalna železnica Kufim — Bytyška Ve-verska,
11.	Košiško—boguminska železnica (na avstrijskem ozemlju obratovane proge).
12.	Lokalna železnica Moravska Ostrava— Karvina.
13.	Moravsko-sleška delniška družba za lokalne železnice (Lokalna železnica Hrušava—Poljska Ostrava).
14.	Novojičfnska lokalna železnica.
15.	Lokalna železnicaNezamislice—Morkovice.
16.	Nižeavstrijske deželne železnice, obstoječe
iz prog:	Gänserndorf—Mistelbach; Gmünd —
(Slovenlsch.)
60
Litschau — Heidenreichstein in Gmünd — Groß-Gerungs; Korneuburg—Ernstbrunn—Hohenau in Dobermannsdorf—Poysdorf; Neunkirchen d. Ž.— Willendorf; Pyrawarth — Zistersdorf; Retz—Drosendorf; St. Pölten—Kirchberg ob P.—Mank—Marijino Celje—Gußwerk s krilom Ober-Grafendorf—Ru-prechtshofen ; Siebenbrunn—Leopoldsdorf—Engelhartstetten s krilom Breitstetten—Orth; Zistersdorf —Dobermannsdorf.
17.	Lokalna železnica Pfivoz-Moravska Ostrova —Vitkovice.
1 8. Salcburška družba za železnico in tramway, izvzemši progo
e)	mala železnica mestne občine Salcburg (z električnim obratom).
19.	Lokalna železnica po Salzkammergutu.
20.	Steyertalska železnica.
21.	Družba južne železnice (na avstrijskem ozemlju obratovane proge), izvzemši lokalne železnice:.
d)	Brunek — Sand na T. (z električnim obratom),
e)	Grobelno — Rogatec (Rogaška lokalna železnica),
f)	Kapfenberg — Seebach—Au,
g)	Sinča vas—Železna Kapla,
h)	Mödling—Hinterbrühl blizu Dunaja (z električnim obratom),
i)	Poličane—Konjice,
k)	Preding-Wieselsdorf—Stainz,
l)	Ritlner-železnica (lokalna železnica Bolcan— Klobenslein),
m)	železnica čez reko Adižo (lokalna železnica Bolcan — Kaltem) in električno obratovana mala železnica Kaltem—Mendel [Mendelska železnica]).
n)	Virglska železnica (električno obratovana vzpenjača od Bolcana na ogledovalnico Virgl).
o)	Slovenska Bistrica j. k.—mesto Slovenska Bistrica.
22.	Lokalna železnica Stauding—Stramberg.
23.	Železnica Dunaj—Aspang, izvzemši
p)	kos z zobatim kolesom Puchberg—Hoch-schneeberg schneeberške železnice.
24.	Delniška družba Dunajskih lokalnih železnic izvzemši proge :
q)	Dunaj Giselastraße—Dunaj Matzleinsdorf d. d. ž. do (Matzleinsdorf viadukt skupni promet z dunajskimi' mestnimi cestnimi železnicami),
r)	Baden viadukt—Rauhenstein,
s)	proga po Ringu v Baduu,
t)	Baden — Vöslau.
25.	Po kraljevih ogrskih državnih železnicah obratovani kosi c. k. avstrijskih državnih železnic od Lawoczna do ogrske deželne meje, od Fehringa do ogrske deželne meje, od Siankov do ogrske deželne meje in od Marchegga do ogrske deželne meje, slednjič po železnici Raba (Györ)—Šopronj —Eben-furt1) obratovani kos železnice Dunaj—Pottendorf-—Dunajsko Novo mesto, ki je v obratu družbe za južno železnico, od Ebenfurta do ogrske deželne meje.
B.	Železniški kosi, ki so v obratu ali skupnem obratu zunanjih uprav.
I.	Italijanskih uprav.
Po italijanskih državnih železnicah obratovani kosi od italijansko-avstrijske meje:
. 26. pri Krminu do Krmina.
27.	pri Pontebi do Pontabla v smeri iz Italije.
28.	pri Peri do Aie.
Po italijanski železnični družbi » Société Veneta per costruzione ed esercizio di ferrovie secondarie italiane'1 obratovani kos od italijansko-avstrijske meje :
29.	pri Črvinjanu do črvinjana.
II.	Nemških uprav.
Po kraljevih bavarskih državnih železnicah obta-tovani kosi od nemško-avstrijske meje :
30.	pri Kiefersfeldenu do Kufsteina.
31.	pri Salcburgu do Salcburga.
32.	pri Waldsässenu do Heba.
33.	pri Schirndingu do Heba.
34.	pri Ašu do Heba.
Po kraljevih saksonskih državnih železnicah obratovaui kosi od nemško-avstrijske meje:
35.	pri Brambachu do Heba.
. 36. pri Bärensteinu do Vejprt.
37.	pri Markersdorfu do Hermsdorfa na Č.
38.	pri Moldavi do Moldave.
39.	pri Schör.i do Podmokel.
40.	pri Schöni do Dččina.
41.	pri Neusalzi-Sprembergu do avstrijsko-nemške meje pri Taubenheimu. *
') Raba—Šopronj—Ebenfurtska železniška družba.
42.	pri Starem in Novem Gersdorfu do avstrij-sko-nemške meje pri Ebersbachu.
43.	pri Seifhennersdorfu do Warnsdorfa.
44.	pri Veliki Šenavi do Warnsdorfa.
45.	pri Žitavi do Liberca.
Po kraljevih pruskih državnih železnicah obratovanj kosi od nemško-avstrijske meje :
46.	pri Heinersdorfu ob T. do Heinersdorfa
ob T.
47.	pri Zelenem dolu do Zelenega dola.
48.	pri Neusorge do Halbstadta.
49.	pri Krhovu do Krftova.
50.	pri O pavi do Opave.
51.	pri Boguminu do Bogumina.
52.	pri Goczalkowicah do Dziedzic.
53.	pri Novem Berunu do Oswiçcima.
54.	pri Piltschu do Opave.
III.	Ruskih uprav.
Po upravi ruskih južnozapadnih železnic v smeri iz Rusije obratovani kosi od rusko-avstrijske meje:
55.	pri Radziwilowu do Brodov.
56.	pri Woloczysku do Podwoloczyske.
57.	do avstrijske Nowosielice.
IV.	Rumunskih uprav.
Po kraljevih rumunskih državnih železnicah-v smeri iz Rumunskega obratovani kos od rumunsko-avstrijske meje.
58.	pri Ickanih do Ickanov.
C.	Železnični kosi, ki so v obratu bosensko-her-cegovinskih deželnih železnic:
59.	Metkovič—deželna meja pri Gabeli.
60.	Gruž — deželna meja pri Uskoplju.
61.	Deželna meja pri Glavski—deželna meja pri Nagumancu.
62.	Deželna meja pri Igalu—Zelenika.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo avstrijske uprave v vnanjih deželah, primerjaj:
Nemško, številka 106 do in s 121.
Italija, številka 23, 24.
Rsmunsko, številka 3.
Rusko, številka 44, 45, 46, 47.
Švica, številka 34, 35.
II.	Ogrsko.
Vse proge, ki jih obratujejo tu spodaj imenovane železnične uprave in družbe s sedežem na Ogrskem ali na Avstrijskem.
1.	Kraljeve ogrske državne železnice in po njih obratovane lokalne železnice in proge drugih železnic, izvzemSi:
progo z ozkim tirom Ostrogon—Breznica— Ščavnica, >)
lokalno železnico s pravilnim tirom Šo-rokšar—Sz. Lörincz in
lokalno železnico z ozkim tirom po tereski dolini.
2.	Družba južne železnice (na ogrskem ozemlju obratovane proge), in po nji obratovane lokalne želbznice.
3.	Košiško-boguminska železnica (na ogrskem ozemlju obratovane proge), in po nji obratovane lokalne železnice in proge drugih železnic, izvzemši :
ozkotirni kos Glinica (Gölniczbänya)—Smol-nica1 2 * *) lokalne železnice po gliriski dolini,
krilno železnico s pravilnim tirom Tarpatak— Tatra-Lomnica, in
železnico z zobatim kolesom Čorba—jezero Čorba. °)
4.	Železnica Raba—Šopronj—Ebenfurt^*) in lokalna železnica Fertôvidék, ki je v njenem obratu.
5.	Združeni železnici aradska in čanadska, izvzemši :
lokalno železnico z ozkim tirom Borossebes— Menyhäza in Prvo Alföldsko kmetijsko železnico z ozkim tirom.
6.	Železnica po samoški dolini in lokalna železnica Zsibö-Nagybanya, ki je v njenem obratu, ter proga Bethlen —Öradna Naszod-vidčške lokalne železnice.
7.	Železnica Mohač —Pečuh.5)
8.	Slavonska železnica po dravski dolini.
9.	Budimpeštanske lokalne železnice in po njih obratovana proga Haraszti—Râczkeve.
10.	Lokalna železnica Debreczen—Nyirbâtor.
11.	Nagyvaradska mestna železnica in zvezna lokalna železnica Össi — Vâravelencze, ki je v njenem obratu. *
12.	Po c. kr. avstrijskih državnih železnicah obratovani kosi kraljevih ogrskih državnih železnic od Mezö-Laborcza do avstrijske deželne meje, od Jasi-nova do avstrijske deželne meje, in železnice Košiče—Bogumin od Orlove do avstrijske deželne meje, lokalne želez'nice Holič—Hodonin od Holiča do avstrijske deželne meje in proge ogrske severno-zapadne lokalne železnice od Kuti do avstrijske deželne meje, ki jo sicer obratujejo kraljeve ogrske državne železnice.
1)	Ostrogon—Breznica—Ščavnica.
2)	Glinica—Smolnica.
“) Čorba—jezero Čorba.
*) Raba—Šopronj — Ebenfurtska železnica.
5) Mohač—Pečuh.
13.	Po c. kr. avstrijskih državnih železnicah obratovani kosi kraljevih ogrskih državnih železnic iz Holak-Trenčinskih i) Teplic do avstrijske deželne meje pri prehodu Vlari, iz Brucka-Kirâlyhida -) do avstrijske deželne meje in iz Skalice3) do avstrijske deželne meje.
B. Železnični kosi, ki so v skupnem obratu zunanjih uprav.
4.	Kraljeve bavarske državne železnice z lokalnimi železnicami vred, obratovanimi po njih: Augsburg— Haunstetten, Lam —Kötzting in Röthenbach pri L. — Weiler, toda izvzemši lokalne železnice:
a)	Augsburg—Göggingen—Pfersee;
b)	Augsburško lokalno železnico;
c)	Berchtesgaden—Königssee.
5.	Kraljeve saksonske državne železnice.
6.	Kraljeve virtemberške državne železnice.
Rumunskih uprav.
Po kraljevih rumunskih državnih železnicah v smeri iz Rumunskega obratovani kosi od ogrsko-rumunske meje:
14.	pri Verciorovi do Oršove.
15.	pri Rlulu Vadului do Verestoronya.
• 16. pri Gyimesu do Gyimesa.
Opomnja. Glede železniških kosov, kijih obratujejo ogrske uprave V inozemstvu, primerjaj:
Rumunsko, številka 4, 5, 6.
Srbsko, števika 2.
III.	Bosna—Hercegovina.
1.	C. in kr. vojaška železnica Banjaluka— Doberlin.
2.	Bosensko-hercegovinske deželne železnice, vštevši po njih obratovano električno mestno železnico v Sarajevu.
Opomnja. Glede železnifinih kosov, ki jih obratujejo bosensko-bercegovinske deželne železnice v Avstriji, primerjaj:
Avstrija, številka 59, 60, 61, 62.
Nemško.
A. Po nemških upravah obratovane železnice in železnični kosi.
7.	Velikovojvodske badenske državne železnice in v državni upravi stoječe zasebne železnice.
8.	Velikovojvodske meklenburške državne železnice, vštevši parnobrodno zvezo čez Iztočno morje med Warnemünde in Gjedserom; gledé te parno-brodne zveze glej B. VI, 141.
9.	Velikovojvodske oldenburške državne železnice.
II.	Zasebne železnice v lastni upravi.
10.	Achern—Ottenhofenska stranska železnica.
11.	Železnica Altona—Kaltenkirchen.
12.	Po badenskih lokalnih železnicah (delniška družba) obratovane stranske železnice:
,	, riL j Hilsbach
a)	Bruchsal—Ubstadt——---:-----;
Menzmgen
b)	Bühl—Oberbühlerthal (Bühlerthalska železnica) ;
Herrenalb
c)	Karlsruhe—Ettlingen — ——;—;— (Albthalska
Pforzheim
železnica);
d)	Neckarbischofsheim—Hüffenhardt ;
Meckesheim
'> W,ealol!h-VVdd.neelloch.
13.	Bavarske lokalne železnice, obratovane po delniški družbi za lokalne železnice v Monakovem:
I.	Državne in v državni upravi stoječe železnice.
1.	Državne železnice v Alzaciji-Loreni.
2.	Vojaška železnica.
3.	Kraljeve pruske državne železnice — vštevš' vkupe ž njimi obratovane velikovojvodske hesenske državne železnice in vštevši parnobrodno zvezo čez Iztočno morje med Saßnitzom in Trelleborgom — in pa v pruski državni upravi stoječe zasebne železnice, izvzemši:
gorenjesleške krilne železnice z ozkim tirom ; — zaradi parnobrodne zveze glej B, VII, 142.
i) Hölak—Trenčinskc-Teplice.
-) Bruck oh L. (Bruck-Kraljevi most). ») Skalice.
a)	Kopališče Aibling—Feilnbach;
b)	Fürth—Zirndorf—Cadolzburg;
c)	Trg Oberdorf—Füssen;
d)	Monakovo—Wolfratshausen—Bichl ;
e)	Murnau—Oberammergau ;
f)	Sonthofen—Oberstdorf;
g)	Stadtamhof—Donaustauf—Wort.
h)	Türkheim — Wörishofen.
14.	Bentheimska okrožna železnica.
15.	Biberach—Oberharmersbachska stranska železnica.
16.	Brandenburška mestna železnica.
17.	Braunschvveiška deželna železnica.
18.	Železnica Braunschweig —Schöning.
19.	Broeltalska železnica.
20.	Broltalska železnica.
21.	Železnica Butzbach — Lieh.
22.	Okrožne železnice Köln—Bonn.
23.	Krefeldska železnica.
24.	Kronberška železnica.
25.	Železnica Dahme — Uckro.
26.	Lokalna železnica Deggendorf—Metten.
27.	Železnica Dessau — Orlica.
28.	Železnica Diedenhofen—Mondorf.
29.	Železnica Eisern—Siegen.
30.	Železnica Elmshorn — Barmstedt — Oldeslo.
31.	Stranska železnica Erstein—Oberehn-heim—Ottrot.
32.	Železnica Eutin—Ljubek.
33.	Frankobrodska spojna železnica (Franko-brod o. Menu).
34.	Freier Grundska železnica.
35.	Železnica k rovu Jurija-Marije.
36.	Železnica Gera—Meuselwitz—Wuitz.
37.	Železnica Gernrode—Harzgerode.
38.	Lokalna železnica Gotteszell—Viechtach.
39.	Železnica Greifswald—Grimmen.
40.	Železnica Halberstadt — Blankenburg.
41.	Postranska železnica Haltingen—Kandem,
42.	Okrožna železnica Hildesheim—Pein.
43.	Železnica hoyanska (Hoya—Eystrup).
44.	Lokalna železnica Kahl—Schoelkrippen.
45.	Kaysersberška dolinska železnica, pri-vzemši železnico Kolmar — Winzenheim.
46.	Kerkerbaška železnica.
47.	Železnica Kraljevec — Kranz.
48.	Železnica z ozkim tirom v okrožju Alton-skem.
49.	Okrožna železnica Eckernförde—Kappeln.
50.	Stranske železnice v okrožju bergheim-skem.
51.	Železnica Kremmen -Neu-Ruppin—Wittstock.
52.	Postranska železnica Krozingen—Staufen—Sulzburg.
53.	Lahrska cestna železnica.
54.	Lužiška železnica (Rauscha—Freiwaldau; Muskau — Teuplitz — Sommerfeld ; Hansdorf — Priebus).
55.	Železnica Liegnitz—Rawitsch.
56.	Železnica Löwenberg—Lindow —Rheinsberg.
57.	Železnica Ljubek—Büchen.
58.	Ludovikova železnica (Norimberg—Fürth).
59.	Stranska železnica Meckenbeuren—Tett-
nang.
60.	Meklenburška železnica Friderika Viljema.
61.	Železnica Meppen—Haselünn.
62.	Postranska železnica Möckmiihl—Dörz-
bach.
63.	Železnica Mödrat — Liblar—Brühl.
64.	Železnica Mosbach—Mudau.
65.	Železnica Mühlhausen—Ebeleben.
66.	Železnica Nauendorf—Gerlebogk.
67.	Železnica Novi Branibor—Friedland.
68.	Železnica neuhaldenslebska.
69.	Železnica Neustadt—Gogolin.
70.	Dolenjelužiška železnica.
71.	Železnica Nordhausen—Wernigerode.
72.	Po gornjerenski železniški družbi obrato-vana postranska železnica:
Mannheim —Weinheim — Heidelberg — Mannheim, vštevši odcepljeno železnico Mannheim-Käfertal—Heddesheim v Badnu.
73.	Oberschefflenz—Billigheimska stranska železnica.
74.	Železnica Oschersleben—Schöning.
75.	Železnica Osterwieck-Wasserleben.
76.	Železnica Paulinenaue—Novi Ruppin.
77.	Železnica Peine—Used.
78.	Prigniška železnica.
79.	Železnica Reinickendorf—Liebenwalde — Groß-Schönebeck.
80.	Lokalna železnica Rena—Ettenheimmün-
ster.
81.	Železnica Rhene—Diemeltal (Bredelar— Martenberg).
82.	Železnica Rinteln—Stadthagen.
83.	Postranska železnica Rosheim — St. Nabor.
84.	Ruppinska okrožna železnica.
85.	Lokalna železnica Schaftlach—Gmund— Tegernsee.
86.	Železnica Stendal — Tangermünde.
87.	Železnica Stralsund—Tribsee.
88.	Strassburške cestne železnice.
89.	Po južnonemški železniški družbi obrato-vane postranske železnice:
a)	Frei-Weinheim — Jugenheim — Partenheim (Selctalska železnica) ;
b)	Hetzbach — Beerfelden ;
c)	Hüfingen —Furtwangen nica);
d)	Osthofen—Westhofen;
e)	Reinheim—Reichelsheim ;
, Breisach „ .	,, ,
ß Rle8e'~ Gottenheim <K“er»“'ta
(Bregtalska želez-
želez-
nica) ;
g)	Sprendlingen—Fürfeld;
h)	Worms—Offstein;
i)	Zell—Todtnau.
90.	Južno-Harška železnica.
91.	Teutoburgerwaldska železnica.
92.	Proge, ki so v obratni upravi thurinških stranskih železnic:
а)	Arnstadt—Ichtershausen;
б)	Esperstedt—Oldisleben;
c)	Greussen— Ebeleben—Keula ;
! d) Hohenebra—Ebeleben; i e) Ilmenau —Grossbreitenbach;
f)	Weimar—Berka—Blankenhain ;
g)	Weimar—Rastenberg;
h)	Wutha—Ruhla.
93.	Trossinška lokalna železnica.
94.	Železnica Vorwohle—Emmerthal. >
95.	Postranska železnica Weingarten—Baien-furt—Niederbiegen.
96.	Westfalska deželna železnica.
97.	Železnica Wittenberge—Perleberg.
98.	Po ravnateljstvu virtemberške železniške družbe obratovane postranske železnice:
a)	Amstetten — Gerstetten;
b)	Amstetten—Laichingen;
c)	Ebingen—Onstmettingen;
d)	Gaildorf—Untergröningen;
e)	Jagstfeld—Neuenstadt (Kocher);
f)	Nürtingen—Neuffen;
g)	Vaihingen-Sersheim — Enzweihingen.
99.	Virtemberške stranske železnice:
a)	Aalen—Ballmertshofen — Dillingen (Härtsfeld-ska železnica);
b)	Fildska železnica;
• c) Korntal — Weißach (Strohgäuska železnica).
d)	Reutlingen—Gönningen.
100.	Železnica Zschipkau—Finsterwalde.
B. Železnični kosi, ki so v obratu ali skupnem obratu nenemških železničnih uprav.
1.	Ruskih uprav.
101.	Po severnozapadnih železnicah obratovani kos od rusko-nemške meje pri Eydtkuhnih do Eydtkuhnov.
102.	Po vislanskih železnicah obratovani kos od rusko-nemške meje pri Prostkenu do Prostkena.
103.	Po vislanskih železnicah obratovani kos od rusko-nemške meje pri Howu do Ilowa.
104.	Po železnici Varšava—Dunaj obratovani kos od rusko-nemške meje pri Skalmierzyci do Skalmierzyce.
105.	Po železnici Herby—Czenstochau obratovani kos od rusko-nemške meje pri Herbih do Pruskih Herbov. II.
II.	Avstrijskih uprav.
Po c. k. avstrijskih državnih železnicah obratovani kosi od avstrijsko-nemške meje:
106.	pri Myslowicah do Myslowic.
107.	pri Hennersdorfu do Ziegenhalsa.
108.	pri Niklasdorfu do Ziegenhalsa.
109.	pri Heinersdorfu 'do Heinersdorfa (na Gorenjem Sleškem).
110.	pri Johanngeorgenstadtu do Johann-georgenstadta.
111.	pri Adorfu do Adorfa.
112.	pri Brodu v 1. do Broda v 1.
113.	pri Haidmühle do Haidmühle.
114.	pri Pasovi do Pasove.
115.	pri Braunavi do Simbacha.
116.	pri Lochavi do Lindave.
117.	pri Wichtstadtlu do Mittelwalde.
118.	pri Mittelsteine do Mittelsteine.
119.	pri Libovu do Libova.
120.	pri Seidenbergu do Seidenberga.
121.	pri Ebersbachu do Ebersbacha.
122.	pri Sebnitzu do Sebnitza.
Po buStëhradski železnici obratovani kosi od avstrijsko-nemške meje:
123.	Pri Reitzenhainu do Reitzenhaina.
124.	pri Klingenthalu do Klingenthala.
111.	Švicarskih uprav.
125.	Po švicarskih zveznih železnicah skupno z mittelburgausko železnico obratovani kos od švi-carsko-nemške meje pri Konstancu do Konstanca.
Po švicarskih zveznih železnicah obratovani kosi od švicarsko-nemške meje:
126.	pri Rielasingenu do Singena.
127.	pri Waldshutu do Waldshuta.
128.	pri Lottstetenu do nemško-švicarske meje pri Altenburgu-Rheinaui.
129.	Po državnih železnicah v Alzaciji-Loreni skupno z železnico Pruntrut—Bonfol obratovani kos od švicarsko-nemške meje pri Pfetterhausnu do Pfetterhausna.
IV.	Francoskih uprav.
Državnim železnicam v Alzaciji-Loreni pristo-ječi, po francoski vzhodni železnici vkupno obratovani kosi od francosko-nemške meje:
130.	pri Altmünsterolu do Altmünsterola.
131.	pri Avricourtu do Nemškega Avricourta.
132.	pri Chambreyu do Chambreya.
133.	pri Novéantu do Novéanta.
134.	pri Amanweilerju do Amanweilerja.
135.	pri Fentschu do Fentscha.
V.	Nizozemskih uprav.
136.	Po severnobrabantsko-nemški železnici obratovani kos od nizozemsko-nemške ineje pri Gennepu do Wesela.
137.	Po družbi za obratovanje nizozemskih državnih železnic obratovani kosi od nizozemsko-nemške meje:
a)	pri Eltenu do Welle.
b)	pri Herzogenrath u do Herzogenratha.
c)	pri Achenu do Achena');
d)	pri Dalheimu do Dalheima:) ;
e)	pri Gronovu do Gronova1).
138.	Po družbi za obratovanje nizozemskih državnih železnic obratovani in po holandski železniški družbi soobratovani kos od nizozemsko-nemške meje pri Eltenu do Emmericha.
139.	Po holandski železnični družbi obratovani in po družbi za obrat nizozemskih državnih železnic vkupno obratovani kos od nizozemsko-nemške meje pri Gildehausu do Salzbergena.
140.	Po holandski železniški družbi obratovani kos od nizozemsko-nemške meje pri Altstätte do Aliausa. .
VI.	Danskih uprav.
141.	Po danskih državnih železnicah skupno z velikovojvodsko-meklenburškimi državnimi železnicami obratovana parnobrodna zveza Warnemünde— Gjedser.
VII.	Švedskih uprav.
142.	Po kraljevih pruskih državnih železnicah v družbi s švedskimi državnimi železnicami obratovana parnobrodna zveza Saßnitz—Trelleborg.
Op o m n j a. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo nemške uprave v zunanjih deželah, je primerjati
Avstrijsko, številka 30 do in z 54.
Dansko, številka 3, 4.
Francosko, številka 18, 19, 20, 21, 22, 23.
Luksemburško, številka 2, 3. •
Nizozemsko, številka 5, G, 7, 8, 9, 10, 11.
Rusko, številka 3G, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43.
Švedsko, številka 56.
Švica, številka 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42.
*) Družba za obrat nizozemskih državnih železnic opravlja samo službo na vlakih v obe smeri.
s) Na tem kosu opravlja družha za obrat nizozemskih državnih železnic le službo na vlakih v smeri iz Nizozemskega v Nemčijo in narobe pruska državna železnica na nizozemskem kosu pri Dalheimu do Vlodropa (spisek: Nizozemsko 11 10) v smeri od Dalheima na Nizozemsko.
Belgijsko.
A.	Po belgijskih upravah obratovane železnice
in železnični kosi.
1.	Uprava belgijskih državnih železnic.
2.	Belgijska severna železnica.
3.	Gent—Terneuzen.
4.	Mecheln—Terneuzen.
5.	Železnica ehimayska.
6.	Hasselt—Maeseyck.
B.	Železnični kosi, ki so v obratu ali skupnem
obratu zunanjih uprav.
I.	Francoskih uprav?
Po francoski severni železnici obratovana kosa od belgijsko-francoske meje:
7.	pri Comines do Comines.
8.	pri Halluinu do Menina.
II.	Luksemburških uprav.
9.	Po princa Henrika luksemburški železnici obratovani kos od belgijsko-luksemburške meje pri Rodangu do Athusa.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo belgijske uprave v zunanjih deželah, je primerjati:
Francosko, številka 14, 15, 16, 17.
Nizozemsko, številka 12, 13.
Bolgarsko.
A.	Po bolgarskih upravah obratovane železnice in
železniški kosi.
1.	Kraljeve bolgarske državne železnice.
B.	Železniški kosi, ki so v obratu ali skupnem
obratu zunanjih uprav.
2.	Po kraljevih srbskih državnih železnicah obratovani kos od srbsko-bolgarske meje pri Cari-brodu do Caribroda.
Dansko.
A. Po danskih upravah obratovani železnični kosi.
1.	Danske državne železnice, vštevši po njih obratovane parnobrodne zveze:
a)	čez Limfjord (Oddesund Nord —Oddesund Syd in Nykjübing paa Mors—Glyngöre);
b)	čez Mali (lille) Belt (Fredericia—Strib) ;
c)	čez Véliki (store) Belt (Nyborg—Ivorsör);
d)	čez Öresund (Helsingör—Helsingborg in Kopenhagen [Kjöbenhavn] — Malmö — zaradi parnobrodne zveze Kopenhagen—Malmö glej pod B. II 5);
e)	čez Masnedsund (Mansnedö—Orehoved);
f)	med Gjedserom in Warnemünde — gledé te parnobrodne zveze glej pod B. I. 4;
todaizvzemši:
po železnični družbi južnofiinenski obratovani državni železniški kos Nyborg—Faaborg in
parniški kos Korsör—Kiel.
2.	Nastopni v državni upravi stoječi kosi zasebnih železnic:
a)	Orehoved—Gjedser.
b)	Aalestrup—Viborg.
c)	Soro—Vedde.
B. Železnični kosi, ki so v obratu ali skupnem' obratu zunanjih uprav.
I.	Nemških uprav.
3.	Po kraljevih pruskih državnih železnicah obratovani kos od nemško-danske meje pri Farrisu do Vamdrupa.
4.	V družbi z velikovojvodsko-meklenburškimi državnimi železnicami obratovana parnobrodna zveza Gjedser—Warnemünde.
II.	Švedskih uprav.
5.	Po danskih državnih železnicah skupno s švedskimi državnimi železnicami obratovani kos parnega broda med svobodnim pristanom Kopenhagen in Malmö.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo danske uprave v inozemstvu, je primerjati: Xemško, številka 141.
Švedsko,'številka 55.
Francosko.
A. Po francoskih upravah obratovane železnice in železnični kosi.
Proge splošnega pomena:
1.	Severne železnice.
2.	Vzhodne železnice, vštevši za račun konce-sijonarjev obratovane proge, namreč proge od Vassya v Saint-Dizier in lokalnih železničnih' prog arden-skega departementa (Garignan v Messempré, Mon-thermé v Monthermé [Laval-Dieu], Vrigne-Meuse v Vrigne-aux-Bois), od Rambervillefsa v Charmes, od Igney-Avricourta v Blamont in Cirey.
3.	Železnice Pariz—Lyon—Sredozemsko morje, vštevši za račun koncesionarjev obratovano progo starega pristanišča v Marseillu in progo od Arlesa v Saint Louis.
4.	Orléanske železnice.
5.	Južne železnice.
6.	Državnih železnic, vštevši za račun departementa Indre-et-Loire obratovano lokalno železnico od Ligré-Rivière v Richelieu.
7.	Obeh pasovnic pariških, vštevši strategično progo od Valentona v Massy-Palaiseau.
8.	Družbe za departementalne železnice.
9.	Družbe za železnico iz Somaina v Anzin in do belgijske meje.
10.	Družbe mčdoške.
Proge lokalnega pomena:
11.	Družbe za departementalne železnice.
12.	Iz Marlieuxa v Châtillon-sur-Chalaronne.
13.	Iz Castelnaua v Margaux in iz Pauillaca v Port des Pilotes (družbe mčdoške).
B. Železnični kosi, ki so v obratu ali skupnem obratu vnanjih uprav.
I. Belgijskih uprav.
Po belgijski upravi državnih železnic obratovani kosi od belgijsko-francoske meje:
14.	pri Doische do Giveta.
15.	pri Abeelu do Hazebroucka.
16.	Po belgijski severni železnici obratovani kos od francosko-belgijske meje pri Heer-Agimontu do Giveta.
17.	Po chimayski železnični družbi obratovani kos od francosko-belgijske meje pri Momigniesu do Anora.
II. Nemških uprav.
Francoski vzhodni železnici pristoječi, po državnih železnicah v Alzaciji-Loreni skupno obratovani kosi od nemško-francoske meje :
18.	pri Altmiinsterolu do Petit-Croixa.
19.	pri Nemškem Avricourtu do Igney Avricourta.
20.	pri Chambreyu do Moncela.
21.	pri Novéantu do Pagny-sur-Moselle.
22.	pri Amanweilerju do Batilly.
23.	pri Fentschu de Audun.le-Romana.
III.	Švicarskih uprav.
Po švicarskih zveznih železnicah obratovani kosi od francosko-švicarske meje:
24.	pri Delle do Delle.
25.	pri Vallorbe do Pontarliera.
26.	pri Les Verrières Suisse do Pontarliera.
27.	pri Grassieru do Divonne-les-Bains.
Po železnici Martigny—Le Châtelard obratovani kos od francosko-švicarske meje:
28.	pri Le Châtelardu do Vallorcine.
IV.	Italijanskih uprav.
29.	Po italijanskih državnih železnicah obratovani kos od italijansko-francoske meje pri Modanu do Modana.
O pom n j a. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo francoske uprave v vnanjih deželah, primerjaj :
Nemško, številka 130,131, 132,133, 134,135. Belgijsko, številka 7, 8.
Italija, številka 19.
Švica, številka 43, 44, 45, 46.
Italija.
A. Po italijanskih upravah obratovane železnice in železnični kosi.
1.	Vse proge, obratovane po generalnem ravnateljstvu državnih železnic.
2.	Po družbi ,Società Veneta per costruzione ed esercizio di ferrovie secondarie italiane“ obratovane proge:
a)	Staromesto— Portogruaro, s krilom od S. Gior-gia di Nogaro do italijansko-avstrijske meje pri Červinjanu,
b)	Parma—Suzzara,
c)	Bologna S. V. — Portomaggiore, s krilom od Budria v Massalombardo,
d)	Arezzo—Pratovecchio Stia,
e)	Conegliano—Vittorio,
f)	Thiene—Rochette —Asiago,
g)	Ferrara—Copparo,
h)	Ferrara—Cento,
i)	Stazione per la Carnia—Tolmezzo—Villa-santina, in
k)	Cento —San Giovanni in Persiceto.
3.	Severnomilanske železnice v Milanu, namreč : l)
l)	Milan—Bovisa—Seveso S. Pietro — Merone Pontenuovo (skupni kolodvor proge Como —
Lecco državnih železnic)—Incino-Erba, s kriloma od Bovise v Milan—Librero (državne železnice) in od Sevesa—S. Pietro v Camnago (skupni kolodvor proge Chiasso — Milan državnih železnic),
m)	Milan—Bovisa—Saronno;
n)	Saronno — Mainate — Varese Nord — La veno Nord, s kriloma od Varese Nord v Varese (državne železnice) in od Lavena Nord v Laveno Mombello (državne železnice),
o)	Saronno—Grandate,
p)	Como Lago Nord — Camerlata—Grandate— Mainate s krilom iz Camerlate v Albate Camerlata (državne železnice),
q)	Novara Nord—Busto Arsizio Nord — Saronno —Seregno (skupni kolodvor proge Chiasso— Milan državnih železnic), s kriloma od Novare Nord v Novaro (državne železnice) in od Busta Arsizia Nord v Busto Arsizio (državne železnice),
r)	Castellanza—Cairate Lonate Cepino in Val d’Olona.
4.	Po družbi srednjemorskih železnic obratovane proge:
Varese—Porto Ceresio in Roma—Viterbo, z odcepkom od Capranice v Ronciglione.
5.	Po družbi rimskih stranskih železnic obrato-vana proga Roma—Albano—Nettuno.
6.	Proga Sondrio—Tirano, ki jo obratuje Società per le ferrovie deli’Alta Valtellina.
7.	Valsuganska železnica.
8.	Železnica Santhia—Biella.
9.	Železnica Alessandria—Ovada.
10.	Železnica Poggibonsi—Colle Val d’Eisa.
11.	Po družbi Società per la ferrovia Verona —Caprino—Garda obratovana proga Verona— Caprino.
12.	Železnica Suzzara—Ferrara.
13.	Železnica Mandela—Subiaco.
14.	Železnica Reggio—Emilia.
15.	Po družbi Vallesesserske železnice obratovana proga Grignasco—Coggiola.
1 6. Po Società Nationale di ferrovie e tramvie obratovana proga Brescia—Iseo—Edolo, Iseo—Ro-vato in Bornato—Pademo.
17.	Po Società umnima Canaveseper la ferrovia Torino—Čirih—Lunzo obratovana proga Torino—Ciriè— Lanzo.
18.	Po upravi pokrajine Brescia obratovana proga Rezzato—Vobarno železnice Rezzato—Vo-barno—Vestone.
(Slovenistih.)
61
B. Železnični kosi, ki so v obratu ali skupnem
obratu zunanjih uprav.
I.	Francoskih uprav.
19.	Po železnici Pariz-Lyon-Sredozemsko morje obratovani kos od italijansko-francoske meje pri Ventimiglii do Ventimiglie.
II.	Švicarskih uprav.
Po švicarskih zveznih železnicah obratovani j kosi od italijansko-švicarske meje:
20.	pri Pinu do Luina.
21.	pri Iselli do Domodossole. ‘)
22.	Po berninski železnici obratovani kos od italijansko-švicarske meje pri Campocolognu do Tirana.
III. Avstrijskih uprav.
23.	Po c. kr. avstrijskih državnih železnicah v smeri proti Italiji soobratovani kos od italijansko-avstrijske meje pri Pontablu do Pontebe.
24.	Po c. kr. avstrijskih državnih železnicah obratovana proga od italijansko-avstrijske meje pri Tezzu do Primolana.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo italijanske uprave v zunanjih deželah, primerjaj :
Avstrijsko, številka 2t>, 27, 28, 29.
Francosko, številka 29.
Švica, številka 47.
Luksemburško.
A.	Po luksemburških upravah obratovane želez-
nice in železnični kosi.
1.	Princa Henrika železnica.
B.	Železnični kosi, ki so v obratu ali skupnem j
obratu zunanjih uprav.
Nemških uprav.
2.	Po državnih železnicah v Alzaciji-Loreni obratovane vse proge železnice Viljema luksemburškega.
i)	Švicarske zvezne železnice oskrbujejo od Iselle transitno vlakovozno službo (odpravo in spremstvo vlakov) na račun italijanskih državnih železnic; postajsko službo oskrbujejo te železnice same.
3.	Po kraljevih pruskih državnih železnicah obratovani kos od nemško-luksemburške meje pri Ulflingenu do Ulflingena.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo luksemburške uprave v zunanjih deželah, je primerjati:
Belgijsko, številka 9.
Nizozemsko.
A.	Po nizozemskih upravah obratovane železnice
in železnični kosi.
1.	Družba za obrat nizozemskih državnih železnic.
2.	Družba za holandske železnice.
3.	Družba za nizozemsko osrednjo železnico.
4.	Družba za severnobrabantsko-nemško že-I leznico.
B.	Železnični kosi, ki so v obratu ali skupnem
obratu zunanjih uprav.
I. Nemških uprav.
5.	Po velikovojvodskih oldenburških državnih železnicah obratovani kos od nemško-nizozemske meje pri Neuschanzu do Neuschanza.
Po kraljevih pruskih državnih železnicah obratovani kosi od nemško-nizozemske meje:
6.	pri Borkenu do Winterswyka.
7.	pri Bocholtu do Winterswyka.
8.	pri Straelenu do Venloa.
9.	pri Kaldenkirchenu do Venloa.
10.	pri Dalheimu do Vlodropa.
11.	Po Bentheimski krožni železnici obratovana proga od nemško-nizozemske meje pri Coe-vordnu do Coevordna.
II. Belgijskih uprav.
12.	Po družbi za železnico Malines — Terneuzen obratovani kos od belgijsko-nizozemske meje pri La dinge do Terneuzena.
13.	Po družbi za železnico Gent — Terneuzen obratovani kos od belgijsko-nizozemske meje pri Selzaete do Terneuzena.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo nizozemske upravo v zunanjih deželah, primerjaj :
Nemško, številka 13(>, 137, 138, 139, 140.

Rumunsko.
A.	Po rumunskih upravah obratovane železnice in
železniški kosi.
1.	Kraljeve rumunske državne železnice.
B.	Železniški kosi. ki so v skupnem obratu zunanjih
uprav.
I. Ruskih uprav.
2.	Po kraljevih rumunskih državnih železnicah ohratovani in po ruskih južnozapadnih železnicah soobratovani kos od rusko-rumunske meje pri Ung-henih do Rumunskih Unghenov.
II. Avstrijskih uprav.
3.	Po c. kr. avstrijskih državnih železnicah v smeri iz Avstrije ohratovani kos od avstrijsko-rumunske meje pri Burdujenih do Burdujenov.
III. Ogrskih uprav.
Po kraljevih ogrskih državnih železnicah v smeri iz Ogrskega ohratovani kosi od ogrsko-rumunske meje:
4.	pri Verciorovi do Verciorove.
5.	pri Rîulu Vadului do Cainenov.
6.	pri Palanki do Palanke.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratuje rumunska uprava v inozemstvu, je primerjati: Avstrijsko, številka 58.
Ogrsko, številka 14, 15, 16.
Rusko, številka 48.
Rusko.
A. Po državi obratovane železnice in železnični kosi.
1.	Nikolajska železnica (s krilom v pristanišče in k železnici Novotoržoški in k železnici Ržčv— Vjazma) izvzemši oddelek v Boroviče.
2.	Severno-zapadne železnice.
3.	Železnica Moskva—Brest.
4.	Železnica Moskva—Kursk, Moskva—Nižnyj Novgorod in muromska železnica.
5.	Železnica Syzrânj—Vjazma.
6.	Jekaterinska železnica.
7.	Železnica Riga—Orël (z železnico Riga— Tukum).
8.	Železnica Libava—Romny.
9.	Vislanske železnice.
10.	Južne železnice.
11.	Železnica Samara—Zlatoust.
12.	Poleške železnice.
13.	Južnozapadne Železnice.
14.	Permska železnica.
15.	Sibirska železnica.
16.	Transkavkaške železnice
17.	Severne železnice.
18.	Taškentska železnica.
19.	Srednjeazijska železnica, s progami: Krasnowodsk—Andishan,
Merw—Kuška,
Černjajevo—Taškent in Gorčakovo — Skobelovo.
20.	Transbajkalska železnica.
21.	Železnica Varšava—Dunaj.
B.	Po zasebnih upravah obratovane železnice
in železnični kosi.
22.	Vladikavkaška železnica.
23.	todžska železnica.
24.	Železnica Moskva—Kijev—Voronež.
•25. Železnica Moskva—Kazanj.
26.	Železnica Moskva—Windau—Rybiösk.
27.	Železnica Rjazanj—Uralsk.
28.	Južnovzhodne železnice.
29.	Železnica Belgorod—Šumy.
30.	Lokalne železnice I. družbe za lokalne železnice v Rusiji:
Pemau—Reval, s progami:
Walk — Pernau,
Moisekull — Fellin,
Fellin—Revalski pristan,
Allenkull—Weißenstein.
Swjenzjany;
Južne železnice, s progami:
Rudnica—Ohviopol,
Dochno—Čečelnik,
Beršad—Beršad-tvornica,
Žitomir— Gahvoron,
Holonewskaja — Zemka,
Voronovici—Vinica.
31.	Lokalna železnica Novozybkov.
32.	Železnica Gherby — Kjeltcy.
33 Livlandska lokalna železnica (Walk — Marienburg— Stockmannshof).
34.	Severnodoneška železnica.
35.	Jeiska železnica.
C.	Mejni kosi, ki so v skupnem obratu zunanjih
uprav.
1. Nemških uprav.
Po kraljevih pruskih državnih železnicah obra-tovani kosi od nemško-ruske meje:
36.	pri Eydtkuhnih do Wierzbolova.
37.	pri Otločinu do Aleksandrova.
38.	pri Šopinicah do Sosnowic (proga poprejšnje železnice ob desnem bregu Odre).
39.	pri Šopinicah do Sosnowic (proga poprejšnje gorenjesleške železnice).
40.	pri Protskenu do Grajeva.
41.	pri Illowu do Mlawe.
42.	pri Szczypiornu do Kališa.
43.	pri Herbih do Ruskih Herbov.
II.	Avstrijskih uprav.
Po c. k. avstrijskih državnih železnicah obra-tovani kos od avstrijsko-ruske meje:
44.	pri Szczakovi do Granice in
v smeri v Rusijo obratovani kosi od avstrijsko-ruske meje :
45.	pri Brodili do Radziwilowa.
46.	pri Podwoloczyski do Woloczyska.
47.	pri Nowosielici do Nowosielice.
III.	Rumunskih uprav.
Po južno-zapadnih železnicah obratovani in po kraljevih rumunskili državnih železnicah soobrato-vani kos od rumunsko-ruske meje:
48.	pri Unghenih do Ruskih Unghenov.
O pom n j a. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo ruske uprave v zunanjih deželah, primerjaj:
Nemško, številka 101. 102, 103, 104, 105.
Avstrijsko, številka 55, 56, 57.
Rumunsko, številka 2.
Švedsko.
A. Po švedskih upravah obratovani kosi.
1.	Švedske državne železnice, izvzemši po njih obratovani kos Luleâ—državna meja s kriloma Gelliware—Malmberget in Gelliware — Koskulls kulle1), toda vštevši parnobrodno zvezo:
a)	čez Öresund med Malmöjem in Kopenhugnom
— glej pod B, I, 55;
b)	čez Iztočno morje med Trelleborgom in Saß-
nitzom — glej pod B, II, 56.
2.	Bergslagernaške železnice.
3.	Blekinške obrežne železnice.
I) Na kosih od švedsko-norveške meje do Char-lottenberga in od švedsko-norveške meje do Storliena, ki ju obratujejo švedske državne Železnice, oskrbujejo službo v vlakih norveške državne železnice.
4.	BoràSke železnice.
5.	Železnica Boràs-Alfvesta.
6.	Železnica Börringe — Östratorps.
7.	Železnica Dala — Hälsinglands.
8.	Dalslandska železnica.
9.	Železnica Frövi—Ludvika.
10.	Železnica Gäfle—Dala.
11.	Železnica Göteborg—Boràs.
12.	Železnice Hälsingborg — Hässleholms in Klippan—Eslöfs.
13.	Železnica Härnösand—Sollefteä.
14.	Železnica Hvetlanda—Sässjö.
15.	Kalmarska železnica.
16.	Železnica Kalmar—Berga.
17.	Železnica Kalmar—Torsäs.
18.	Železnica Karlskrona—Växjö.
19.	Železnica Karlstad—Munkfor.
20.	Železnice Kristianstad—Hässleholm.
21.	Železnica Käflinge—Barsebäck.
22.	Landskrona in Halsingborške železnice.
23.	Železnica Landskrona—Käflinge.
24.	Železnica Landskrona—Käflinge—Sjöbo.
25.	Železnica Lund—Käflinge.
26.	Železnica Lund—Refvinge.
27.	Železnica Lund—Trälleborg.
28.	Železnica Lödöse—Lilla-Edet.
29.	Železnica Malmö—Ystad.
30.	Železnica Mariestadt—Moholm.
31.	Mellersta Südermanlandska železnica.
32.	Železnica Mora—Vänerns.
33.	Železnica Nordmark—Klarälfvens (Hag-fors — Munkfors ; Edebäck—Sjögränd).
34.	Norra Södermanlandska železnica.
35.	Železnice Norsholm—Västervik—Hults-
fred.
36.	Železnica Nässjö — Oskarshamn.
37.	Železnica Oxelösutid—Flen— Västman-
land.
38.	Železnica Skäne—Smäland.
39.	Železnica Stockholm—Roslagen.
40.	Železnica Stockholm —Saltsjön.
41.	Železnica Stockholm—Västeräs—Bergslagen.
42.	Železnica Södra Dalames.
43.	Tidaholmska železnica.
44.	Železnica Trälleborg—Rydsgârd.
45.	Železnica Uddevalla — Väncrsborg—Herr-Ijunga.
46.	Železnica Uppsala—Gäfle.
47.	Železnica Växjö—Alf'vesla.
48.	Železnica Ystad—Brösarp.
49.	Železnica Ystad—Eslöfs.
50.	Železnica Ystad — Gärsnäs—St. Olof.
51.	Železnica Ystad—Skil'arp.
52.	Železnica Atvidaberg — Bjärka-Säby.
53.	Železnica Örebro — Köping.
54.	Östra Centralna železnica.
B. Železniški kosi, ki so v vkupnem obratu zunanjih uprav.
I. Danskih uprav.
55.	Po švedskih državnih železnicah skupno z danskimi državnimi železnicami obratovani kos parnega broda med Malmöjem in svobodnim pristanom Kopenhagen.
II. Nemških uprav.
56.	Po švedskih državnih železnicah skupno s kraljevimi pruskimi državnimi železnicami obra-tovana parnobrodna zveza Trelleborg—Saßnitz.
Opomnja. Kar se tiCe železniških kosov, ki jih obratujejo švedske Uprave v inozemstvu, primerjaj:
Nemško, številka 142.
Dansko, številka 5.
Švica. *
A. Po švicarskih upravah obratovane železnice in železnični kosi.
I. Železnice s pravilnim tirom.
1.	Švicarske zvezne železnice, izvzemši po njih obratovano vrvno železnico Cossonay kolodvor J. S. — Cossonay mesto.
2.	ŽelcznicaBern—Neuenburg (direktna proga).
3.	Emmenthalska železnica.
4.	Železnica Freiburg—Murten—Ins.
5.	Neuenburška železnica čez Juro.
6.	Železnica Langenthal—-Huttwil.
7.	Železnica Martigny—Orsières.
8.	Železnica Önsingen—Balsthal.
9.	Železnica Pont — Brassus.
10.	Železnica Pruntrut—Bonfol.
11.	Železnica Rorschach—Heiden.
12.	Železnica Saignelégier—Clovelier.
13.	Seetalska železnica.
14.	Sensetalska železnica.
15.	Sihl^alska železnica.
16.	Južnovzhodna železnica.
17.	Thunerseeška železnica.
18.	Mittelthurganska železnica.
19.	Železnica tössthalska.
20.	Železnica Uerikon—Bauma.
II. Železnice z ozkim tirom.
21.	Železnica Aarau — Sehöftiand.
22.	Železnica Bellinzona—Mesocco.
23.	Železnica Bern—Worb (kos Gümlingen— Worb).
24.	Berninska železnica.
25.	Železnica Bremgarten-—Dietikon.
26.	Železnica Martigny—Le Châtelard.
27.	Berner Oberlandske železnice, izvzemši železnico na Schynige Platte in po Berner Oberland-skih železnicah obratovano železnico Lauterbrunnen —Mürren.
28.	Rhatiška železnica.
29.	Železnica Saignelégier—La Chaux-de-Fonds.
30.	Sernftalska železnica.
31.	Wengernalpska železnica.
32.	Wynentalska železnica.
33.	Železnica Yverdon—St. Croix.
B. Železnični kosi, ki so v obratu ali skupnem obratu zunanjih uprav.
L Avstrijskih uprav.
Po c. k. avstrijskih državnih železnicah obra-tovana kosa od avstrijsko-švicarske meje:
34.	pri Buchsu do Buchsa.
35.	pri St. Margrethenu do St. Margrethena.
II. Nemških uprav.
Po velikovojvodskih badenskih državnih železnicah obratovani kosi od nemško-švicarske meje:
36.	pri Gottmadingenu do švicarsko-nemške meje pri Wilchingenu.
37.	pri Steltenu do Basla badenska železnica.
38.	pri Leopoldshöhe do Basla badenska železnica.
39.	pri Grenzachu do Basla badenska železnica.
40.	Po velikovojvodskih badenskih državnih železnicah‘skupno obratovana spojna železnica med Baslom badensko železnico in Baslom švicarsko zvezno železnico.
41.	Po državnih železnicah v Alzaciji-Loreni obratovani kos od nemško-švicarske meje pri St. Ludwigu do Basla švicarske zvezne železnice.
42.	Po železnici Pruntrut — Bonfol skupno z državnimi železnicami v Alzaciji-Loreni obratovani kos od nemško-švicarske meje pri Bonfolu do Bonfola.
(Slovenish.)
02
III.	Francoskih uprav.
Po družbi za železnico Pariz-Lijon-Sredo-zemsko morje obratovani kosi od francosko-švicar-ske meje:
43.	pri St. Gingolphu do Bouvereta.
. 44. pri Chêne-Bourgu do Genf-Eaux-Vives.
45.	pri La Plaine do Genf-Gornavina.
46.	pri Le Locle-Col-des-Roches do Locla.
IV.	Italijanskih uprav.
47.	Po italijanskih državnih železnicah obratovani kos od italijansko-švicarske meje pri Ghiassu do Ghiassa.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo švicarske uprave v zunanjih deželah, pri-meijaj:
Nemško, številka 125, 126, 127, 128, 129.
Francosko, številka 24, 25, 26, 27, 28.
Italija, številka 20, 21, 22.
Srbsko.
A.	Po srbskih upravah obratovane železnice in že-
lezniške proge.
1.	Kraljeve srbske državne železnice, izvzemši male železnice Čuprija—Ravna-Reka in Gičevac— Sv. Petar.
B.	Železniške proge, ki so v obratu ali skupnem
obratu zunanjih uprav.
2.	Po kraljevih ogrskih državnih železnicah obratovana proga od ogrsko-srbske meje sredi mosta čez Savo do Beograda.
Opomnja. Glede železniških kosov, ki jih obratujejo srbske uprave v inozemstvu, primerjaj :
Bolgarsko, številka 2.
Forster s. r.