Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah.
Velja za vse J»to.: • $3.00 Ima 10.000 iL&rocnikov:-

n=2
[fl The only Slovenian dm o in the United States

list slovenskih delavcev v Ameriki,
Issued every day except Sundays and Holidays[p
TELEFON PISAJLN1: 4687 COETLANDT. Entered u Iecond-Clat§ Hatter, 8«ptembw 11, 190S, at the Post Offiea at Haw York, IT. Tn udar the Act at Congress of Msrch S, 1879«
TELEFON PISARNE: 4*87 COETLAXBE
NO. 170. — ŠTEV. 170.
NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 21, 1915. — SREDA, 21. JULIJA, 1915.
VOLUME XXTTT. — LETNIK XT7T1
ZAVEZNIKA ZAVZELA RADOM IN 0STR0LENK0. VARŠAVA SE NE BO MOGLA DOLGO VZDRŽATI.
ARMADA GENERALA HINDEN BURGA JE OSVOJILA SKORAJ CELO KURLANDIJO. — NEKO LONDONSKO POROČILO PRAVI, DA BODO MORALI RUSI NA VSAK NAČIN ZAPUSTITI VARŠAVO. — IZ PETROGRADA POROČAJO LE O MALIH ARTILERIJSKIH SPOPADIH. — ZAVZETJE VINDAVE. — ODLOČILNA BITKA BO MED BUGOM IN VISLO. — V TEM OZEMLJU SE NAHAJA NAJBOLJŠA RUSKA INFANTERIJA.
Položaj na vzhodnem bojišču. \ Berlin, Nemčija, 20. julija — 1>;i»m's je bilo izdano tukaj uradno poročilo, ki se glasi:
Pri Takkuinu in llssiugen v Kiirhimiiji smo pognali sovražnika \	Severno od Novgoroda, med Ostrolenko in Lomšo, smo zavzeli nekaj sovražniškili postojank. ki so za nas velike važnosti.
boju so se najbolj odlikovale naš«' domobranske čete, ki so bile prvič v ognju.
•Južno od Visle smo prodrli do (irojeea, ki leži milj južno oil V aršave. Pri tej priliki smo vjeli
250 mož in zaplenili dve strojni vražnik prodira proti Rigi in Sha-
puški. Pri Iljonki je pognala ar mada generala Wovrseha sovražnika v beg. Kusi so dobili zatem j nekaj ojačenj, pa kljub temu niso stopili v akcijo.
Ob reki Na rev smo zavzeli trdnjavo Ostrolenko.
Med gorenjim tekom reke Visle in med l-t u go m zasledujemo so-vražtiiku.
Zavzetje Radoma.
Dunaj, Avstrija, 20. julija. — Avstrijsko vojno ministrstvo je izdalo danes sledečo izjavo:
Pri Sokolu so vjeli Nemei triti-soč ruskih vojakov. Ob Iljonki, južno od Radoma se jo vnela vro-t a bitka, v kateri smo bili mi zmagovali'i. Proti »ečeru smo zavzeli mesto Radom. Na meji med Bu-kovino in Besarabijo smo razkropili neko sovražniško brigado.
Konec ruske ofenzive.
Berlin, Nemčija, 20. julija. — I/, glavnega stana nemške armade poročajo:
Nemške čete so zavzele kurland-sko mesto Tukkum in rusko pristaniške Vindavo. Rusi so se u-maknili proti Mitavi.
Vzhodno od Kurslianv se boji še vedno nadaljujejo. Armada generala (Jalhvitza prodira severno od Novega Georgijevska. V bojih, ki so se vršili pri reki Narev, smo vjeli preko 100 ruskih častnikov in L's.000 navadnih vojakov. Med Vislo in Bugom prodira general -M.iekensen. I/, dnevnih povelj, ki smo jih dobili pri ujetih častnikih, je razvidno, da so sklenili ruski vojskovodje do zadnjega braniti postojanke, katere smo sedaj zavzeli.
Umikanje na celi črti.
Dunaj, Avstrija, 20. julija. —
I radno poročilo se glasi: — Na Puško Poljskem in v Kurlandi/ s<» >to[)ili Nemei in Avstrijei v o-fenzivo. Zapadno od Visle se vrše vroči artilerijski spopadi. — Pri < i raboveu, kjer se naša in nemška armada stikata, smo zasedli nekaj sovražniškili višin in vjeli tritisoč mož. Rusi se na celi črti umikajo.
V vzhodnem delu Galicije je položaj neizpremenjen.
Varšava.
London, Anglija, 20. julija. — Rusi bodo morali zapustiti Varšavo, vprašanje je le, kdaj jo bodo zapustili. Skoraj cela Kurlandija je ze v Hindenburgovih rokah, avstrijske in nemške čete so pa prekoračile reko Bug. Glavnemu mestu Rusko-Poljske preti velika nevarnost.
Odločilna borba.
Berlin, Nemčija 20. julija. — Vojaški strokovnjaki so mnenja, da bo bitka, ki se vrši med Vislo in Bugom odločilna. Rusi so koncentrirali tam najboljšo moč svoje armade in so zatrdno prepričani. da bodo zaustavili sovražni-
\
infanterijski polki, ki so cvet ru armade.
Poziv.
Dunaj, Avstrija. 20. julija. — Iz Krakova poročajo, da je izdal governor lublinske gubernije sledečo proklamaeijo:
Na povelje vrhovnega poveljnika ruske armade naznanjam pre-bivalcem gubernije Lublin, da so morajo v slučaju nevarnosti u-makniti iz gubernije tudi vsi inož-ki prebivalci.
(J ovorn or Sterl i 11 gov.
Artilerijski spopadi.
Petrograd, Rusija, 20. julija. — Uradno poročilo se glasi: — So-
\vli. Onkraj Njemna je sovražnik navalil na našo strelne jarke in jih »o hudem boju nekaj zavzel. Ob reki Narev se vrše artilerijski spopadi. Med Vislo in Bugom se Nemci še niso približali naši fronti. — Pri Dnjestru smo vjeli 500 nemških vojakov in zaplenili pet strojnih pušk.
Položaj na Galipolisu.
"Brooklyn Eagle" je dobil od svojega posebnega poročevalca sledeče poročilo :
Najmočnejši turški okopi so pri Achi Baba. Zavezniki so že večkrat navalili nanje, pa so se morali vedno umakniti, ne da bi dosegli najmanjšega uspeha. Polotok Ga-lipolis je na južnem koncu zelo ozek in je zelo pripraven za obrambo. Zavezniki so mora1 i premagati na stotine in stotine tež-koč. prodno se jim jo posrečilo na tem delu izkrcati del svojih čet. Levo krilo turške armade sega do Dardanel. dočim so konča desno krilo v bližini egojskoga obrežja. Turške izgube so v primeri z zavezniškimi izgubami malenkostne, toda pa zategadelj, ker imajo Turki v rokah skoraj vse višine, s katerih se zamore kontrolirati zavezniški tabor. Turki bi lahko žo zdavnaj pregnali Angleže in Francoze s polotoka, če bi so jim ne zdel o škoda municije. Municije imajo sicer precej, pa jo nočejo trošiti brez potrebe.
Napad na turške transportne ladij e.
London, Anglija, 20. julija — Tukajšna Reuterjeva brzojavna agentura je dobila iz Sebastopola brzojavko, da so ruski torpedni čolni napadli turške transportne ladije, ki so transportirale vojni materijal za turško armado v Kavkazu. Nekaj ladij so torpedni čolni potopili, velika večina jih je pa ušla.
Vest gg, je pekla.
Washington, D. C., "20. julija,— Neki anonimni Newyorcan je poslal danes zakladniškemu tajniku priporočeno pismo, v katerem je bilo $10,000. V pojasnilo piše anonimni, da je že davno dvakrat poplačal znesek, katerega je bil ukradel državi. Vest ga pa še vedno peče in raditega je poslal še nadaljnih $10,000. Zakladniški urad si ni mogel misliti, kdo bi bil ta pošteni tat ter je pripisal svoto takozvanemu "zakladu vesti".
Kolizija parnikov.
London, Anglija, 20. julija. — Angleški parnik "Polish Prince" se je potopil vsled kolizije s par-nikom "Lowther Range".
Povoden j na Kitajskem.
Washington, D. C., 20. julija.— Državnemu departmentu se je da-
Obstreljevanje mesta
Soissons v Franciji,
~~ jr
Francoski letalci so metali bombe na železniško postajo Kolmar. — Eksplczija angleške mine.
NADALJNI NASKOKI.
Po eksploziji mine so zasedli Angleži votlino, ki je nastala, a niso mogli naprej.
Odgovor Združenih držav.
Odgovor Združenih držav na nemško noto je bil sprejet in odobren v seji kabineta.
Berlin, Nemčija, 20. julija. — V današnjem oficijelnem nemškem poročilu se poroča o naskokih Angležev na obeh straneh ceste iz Chateau Ilooge v Yores. Naskok se jo uvedlo z razstreljit-vijo min v bližini Chateau Ilooge. a naskoki so se izjalovili lik pred nemškimi zakopi. Angleži so zasedli eno votlino, ki je nastala vsled eksplozije.
V	bližini Soucliez so vprizorili Francozi brezuspešen naskok s pomočjo ročnih granat. V bližini Albert so po obširnih artilerijskih akcijah skušali vprizoriti naskok proti nemškim pozicijam pri Fricourt, a se jih je pognalo nazaj.
Letalci so obstreljevali Kolmar.
Pariz, Francija, 20. julija. — Francosko vojno ministrstvo jo sporočilo danes v oficijelnem poročilu, da je oddelek šestih aero-planov danes zjutraj obstreljeval postajo v Kolmar. Vsak izmed aeroplanov je vrgel osem 150mili-terskih bomb in osem 90militer-skih na postajo in vlake, nahajajoče se na postaji. Ugotovilo se je, da je bil poškodovan glavni in tudi tovorni kolodvor. Na mesto samo ni padla nobena bomba in zrakoplovci so se nepoškodovani vrnili.
Nadalje se glasi v oficijelnem popoldanskem poročilu, da se je vršil v okolici Soucliez ter v bližini Neuville St. Vaast oster artilerijski boj tekom cele noči. Obstreljevalo se je Soissons in tudi v dolini reke Aisne se je vršil artilerijski dvoboj.
Na višinah pri Maas so se vršile tekem noči živahne akcije, vendar pa je stopila infanterija v akcijo le na eni točki, in sicer pri Calonne. kjer so Nemci dvakrat zastonj skušali zavzeti eno francosko pozicijo.
V	večernem poročilu pravi vlada, da je bilo tekom ostrega obstreljevanja mesta Rheims ubitih veliko civilistov. Med rekama Maas in Mosel, pri Les Eparges ter v gozdu Le Pretre so se vršili boji artilerije.
Angleži zasedli zakop.
London, Anglija, 20. julija. — Maršal French poroča o uspešnem zasodenju 150 jardov nemških zakopov zapadno od Chateau Hooge, in sicer v ponedeljek zvečer, potein ko so Angleži razstrelili eno mino.
sko prodiranje. V tem okraju se nes sporočilo iz Pekina, da je bilo bore moskovski in petrogradski uničenih vsled poplave v okolici
- Kantona 80,000 do 100,000 človeških življenj.
Pokvarjena mladina.
V New Yorku so aretirali 18-letnega Michaela Neumana, ki jo obdolžen, da je toliko časa prigovarjal 19-letni Editi Cooper, da jo začela vlačugarsko življenje. Denar, katerega jo na ta način zaslužila, je morala dajati njemu.
Izjava Asquitha.
London, Anglija. 20. julija. — V poslanski zbornici je naprosil danes ministrski predsednik As-quith za dovolitev 150,000.000 funtov ($750.000.000) v vojne svr he za čas parlamentarnih počitnic. To pa ne pomeni nobenega novega posojila, temveč le daje vladi pravico, da uporabi denar, ki je že na razpolago. Vštevši zahtevano svoto je dovolil angleški parlament v tem fiskalnem letu 650 milijonov funtov in od 5. avgusta p. 1. pa do 1. marca 1. 1 se je dovolilo v vojne svrhe 1.012.000,-000 ali $5,060.000.000.
Minister je izjavil, da bi 100 milijonov morda zadostovalo ^lo septembra, a da se pride v okom gotovim slučajem, ki lahko nastopijo, prosi 150,000.000 funtov. — Denar se bo eventualno posodilo državam, ki se še ne nahajajo v. vojni, ki pa bodo eventualno stopile na stran zaveznikov.
Washington, D. C., 20. julija. V kabinetni soji se je obravnavalo danes odgovor na nemško poslanico ter se je prišlo do sporazuma glede vsebine. V odgovoru se vstraja pri principi jih, katere se je povdarjalo v obeh prejšnih poslanicah. Nadalje se izjavlja, da bo razmerje med obema državama odvisno od načina vojeva-nja s podmorskimi čolni od strani Nemčije.
Odgovor bo zelo kratek ter sestavljen v tonu. ki mora vzbuditi v Nemčiji prepričanje, da smatrajo Združene države nad .1 j no diskusijo glede navedenih vprašanj za brezpomembno. V nobenem o-ziru so ne bo namignilo, kake korake misli započeti ameriška vlada. da izsili zahteve, stavljene v poslanici in predsednik in njegovi svetovalci so mnenja, da bo na-daljni razvoj odvisen od stališča nemške vlade. V poslanici se bo dalo povdarka domnevi, da priznava Nemčija principije predsednika in da upošteva zakone hu manitete. Poslanica bo odšla v prihodnjih dneh ter so jo bo objavilo šole potom, ko bo dospela v Berlin.
Zadeva "Ordune."
Pristaniškemu kolektorju Malone v New Yorku se je naročilo, naj prične s poizvedovanji.
Washington, D. C.. 20. julija. Državni department, ki nima posebnih uradnikov za ta namen, je naprosil zakladniški department, naj uvede preiskavo glede slučaja parnika "Orduno" in zakladniški tajnik MeAdoo je pozneje izjavil, da je poveril preiskavo pri staniškemu kolektorju Malone v New Yorku.
Državnemu deparmentu jo veliko na tem. da izve. če se jo izstrelilo torpedo proti parniku. prodno je pričel podmorski čoln z obstreljevanjem. Dasiravno so je objavilo v listih tozadevna po ročila, ni dobil državni department nobenega poročila, iz katerega bi bilo razvidno, da se opirajo opisi v listih na izpovedi uslužbencev na parniku, katere je smatrati v tem slučaju za pristranske.
Will iam C. Thompson, zastopnik zvezne industrijske komisije, ki so je nahajala na krovu "Ordune", je vložil v državnemu departmen tu svojo poročilo, a ne more pojasniti na podlagi lastnega opazovanja.
Zadeva Beckerja,
Zagovornik na smrt obsojenega policista Beckerja zatrjuje, da i-ma nov dokazilni materijal.
Zagovornik na smrt obsojenega bivšega policijskega poročnika Beckerja, Martin T. Manton, je včeraj objavil, da bo na podlagi novega dokazilnega materijala naprosil pri najvišjem sodišču za dovolitev novega procesa. Zagovornik ni hotel pojasniti, kakega značaja je ta novi dokazilni materijal.
Neki drugi zagovornik, ki je i-mel istotako posla s slučajem, je namignil, da se gre za neko konferenco, ki se je vršila 15 ur po umoru v nekem restavrantu. Pri tej konferenci je baje igral največjo ulogo neL: Big Tom Sullivan, neki politik z iztočne strani, ki je že mrtev in Becker ni imel baje s tem nobenega posla.
V zvezi z nameravano apelaeijo je poslal Becker potom odvetnika Cochrana na governerja ^Vithma-na 56 strani obsegajoč dokument, na podlagi katerega upa dobiti Becker odlog eksekueije, ki je določena na dan 28. julija.
"GLAS NARODA" .TE EDT NT SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR, DRŽAVAH. NAROČITE SE NANJ I
Italijani so baje uspešni pred Gorico.
Zavzeli so z naskokom grič, ki obvladuje mesto. — Gorica skoro popolnoma izpraznjena.
Izapatovo
BEGUNCI.
V Milan je baje pribežalo veliko beguncev iz Gorice. — Vesti o ita lijanski zmagi.
Milan, Italija. 20. julija. — 1400 beguncev iz Gorice je dospelo danes v tukajšnje mesto. Sporočili so. da je mesto skoro po-popolnoma izpraznjeno.
Italijanske čete so zavzele z naskokom Pod goro. grič, ki leži le pol miljo od Gorice ter obvladuje mesto.
Iz Chiasso prihaja poročilo, da je vsako uro pričakovati bega Avstrijcev s kraške visoke plani ne na levem bregu reke Soče. Ob celi fronti imenovane reke divja bitka. Z zaseden jem te visoke rav nine bi bili Italijani veliko bližjo njih cilju. Trstu, katerega bi se potem doseglo s topovi. Vojaški izvedenci so pa mnenja, da se ne bo obstreljevalo mesta, iz katerega so že zbežale vse avstrijsko oblasti.
Milan, Italija. 20. julija. — V današnjem oficijelnem poročilu vlade se glasi, da je dosegla itali janska armada na goriški fronti zelo velik uspeh.
Pred par dnevi se je izvedelo, da se vrši zelo ostra bitka in da Italijani počasi prodirajo. Bitka je dospela do viška dne 18. julija. —
Ko so se pričeli Avstrijci umikati. se jih je brez prestanka zasledovalo. Zasedlo se je važne višine ter zaplenilo veliko municije in drugega vojnega materijala.
Težkoče. s katerimi so se morali boriti Italijani na teh točkah, se razume, če se ve. da so vse važne točke na kraški višini od Zagrada do Tržiča zavarovane z več pasovi zakopov iz betona in jekla. Višine za temi zakopi pa so polne baterij vsakega kalibra. Le s tem. da so Italijani z vso silo obstreljevali te baterije, je bilo infartteriji mogoče iti naprej ter izgnati Avstrijce iz zakopov.
Dunajsko poročilo.
Dunaj, Avstrija, 20. julija. — V oficijelnem poročilu se glasi, da se je odbilo vse naskoke Italijanov na postojanke pred Gorico. Na višini pri Dobrdo se vrše ostri boji. Pri brezuspešnih naskokih v bližini Tržiča so imeli Italijani veliko izgube. V bojih v Kreuzberg distriktu so izgubili 2000 mrtvih in dvakrat večje število ranjenih.
Notranje posojilo Italije.
Rim, Italija, 20. julija. — Glasom informacij, ki so došle Ban-ca d' Italia je bilo do v ponedeljek zjutraj podpisanega italijanskega notranjega posojila 950 milijonov lir ali $190.000.000.
Govor švedskega ministrskega predsednika.
Berlin, Nemčija, 20. julija. — Govor švedskega ministrskega predsednika, v katerem je izjavil, da bi Švedska pod gotovimi pogoji stopila v vojno, se splošno smatra v Berlinu kot svarilo na naslov Anglije in Rusije.
Slabo ravnanje z jetniki.
Berlin, Nemčija, 20. pulija. — Prekmorska agentura je danes sporočila, da so se nemški sanitetni vojaki, katere se je izmenjalo proti francoskim, britko pritožili nad načinom, kako se je postopalo z njimi na Korziki. Hrana je bila slaba, opravljati so morali težka dela in bili so izpostavljeni zasramovanju od strani prebivalstva.
Preteča stavka v Clevelandu.
Cleveland, Ohio, 20. julija. — Uradniki mednarodne zveze ma-šinistov so danes namignili, da se je pričelo z gibanjem, vsled ka- i fcerega bi eventualno zastavkalo' 20.000 v tukajšni municijski indu- j striji zaposlenih delavcev, če bi ■ podjetniki ne hoteli dovoliti osem-1 urnega dela.
vojaštvo zopet v Mexico City,
Glavno mesto Mehike je že od nedelje v Zapatovih rokah. Kaj bodo storile Združene države?
Končana stavka.
RDEČI KRIŽ. Načrt governerja Maytcrene. — Koncentracija čet v Nogales. —
Washington, 1). C., 20. julija. — Državnemu departmentu so danes sporočili, da je takoj zatem, koso so umaknili Carranzovi vojaki zasedel general Zapata glavno mesto Mehike. Zapatove oblasti so prevzele nad mestom popolno kontrolo. General Gonzales so je u-maknil proti severu in so pripravlja na boj z Villovimi četami, ki prodirajo proti juga.
To poročilo jo vladne kroge zelo presenetilo. Vsi so bili prepričani, da so Zapatove čete popolnoma demoralizirane ter da brez Vil-love armade ne morejo ničesar o-praviti.
Sedaj še ni nikomur znano, kje se pravzaprav nahaja Gonzales. Nekateri pravijo, da se je vršila pri Pachuei bitka mod Carranzo-vo in Villovo armado.
\ današnji kabinetni soji so jo veliko razpravljalo o situaciji v Mehiki. Ce no bo drugače, bo morala vlada Združenih držav poseči vmes. Natančne informacije bo dal državnemu departmentu ameriški generalni konzul Sclianklin, ki bo dospel prihodnji teden v Združeno države.
Brigadni general Devol. generalni ravnatelj ameriškega Rdečega križa je rekel, da se ne more nobenemu revežu pomagati, dokler se razmere temeljito ne izpremene. Sest tednov si je prizadeval olajšati bedo, sedaj po šestih tednih je pa izgubil vse upanje.
Nogales, Mehika. 20. julija. — Vil lov governor Maytorena je izjavil, da je začel koncentrirati v bližini mesta čete. s katerimi bo udaril na Carranzovega generala Callesa. ki prodira proti severu.
San Antonio, Tex., 20. julija._
General Carranza je dosegel s proklamaeijo splošne amnestije že precej uspehov. Vsak Villov ali Zapatov vojak, ki izroči orožje, dobi na roko $30, poleg tega se mu pa še plača vožnjo v rojstni kraj. Kavaleristi dobijo po $100. Dosedaj se je že priglasilo 3000 vojakov, v kratkem bo pa naraslo to število na 15,000.
Naco, Sonora, 20. julija. — Vojaki Carranzovega generala Callesa so zavzeli mesto Cananneo.
Nevarnost stavke odstranjena.
Nevarnost velike stavke, ki je pretila New Yorku in sosednjim mestom, je odstranjena. Včeraj zvečer so podpisali zastopniki
Amalgamated Clothing Workers of America" in zastopniki tovarn pogodbo, ki bo'potekla šele 1. novembra leta 1910. Obe stranki sta s pogodbo popolnoma zadovoljni. Danes zjutraj je odšlo na delo 10 tisoč krojačev, kateri so že deset dni stavkali. Tovarne bodo delavcem zvišale plače za deset do dvanajst odstotkov.
Ruski parnik potopljen.
London, Anglija, 20. julija. — Neki nemški podmorski čoln je torpediral dne 17. julija ruski parnik "General Radetzkv" ter ga potopil. 22 mož posadke se je rešilo.
Parnik je bil zgrajen leta 1SS9 v West Hartlepool ter je bil last neke družbe v Rigi.
Stavka premogarjev v južnem Wales je končana ter se je uvedlo novo plačilno lestvico.
Cardiff, Anglija, 20. julija. — Stavka premogarjev v južnem Wales je poravnana vsled posredovanja municijskega ministra Lloy Georga in voditelji stavke so danes zvečer izjavili, da se je doseglo sporazum in da je stavka končana. Iz poročil glede sporazuma je razvidno, da so ostali stavkarji zmasroviti. Dosegli so namreč zvišanje plače za 10 odstotkov ter ostane plačilna lestvica veljavna do najmanj šest mesecev po končani vojni. Po preteku tega časa ima vsaka stranka pravico razveljaviti pogodbo ter se je določilo za to trimesečni odpovedni rok. Ako se ne izvrši odpovedi. ostane nova plačilna lestvica v veljavi.
Voditelji stavke so objavili rezultat po kratki konferenci, katero so imeli danes popoldne z Lloyd (ieorgom. ki se je preje posvetoval s posestniki rovov.
Dogovorjena plačilna lestvica je pet šilingov na dan, kot so pre-mogarji sprva zahtevali in ki je bila že v veljavi, ko so premogar-ji zastavkali. Delavcem se je dovolilo lOodstotno zvišanje minimalne plače, vendar pa bo stopilo to v veljavo šele čez nekaj časa. —
Skupno v smrt.
Chelsea, Mass., 20. julija. — Sest članov družine, ki je stanovala v gorenjih prostorih trinad-stropne tenement-hiše, je našlo danes istočasno smrt, ko je izbruhnil v zgodnji jutranji uri požar. Ponesrečenci so Mihael Jan-kowski. njegova žena in štirje o-troci v starosti 18,- 16, 10 in S let. Požar jo izbruhnil v spodnjem nadstropju in gost dim je zadušil družino. Iz položaja ponesrečencev je bilo razvidno, da so se žrtve prebudile ter skušale pobegniti. da pa jih je premagal dira.
Požar na parniku.
London, Anglija. 20. julija. — Na parniku "Benaua", ki pluje z 800 izseljenci proti Avstraliji, je izbruhnil požar. Parnik je oddaljen 300 milj od Durbana v Južni Afriki. Kako je nastal požar, se ni moglo dognati.
Pozor, pošiljatelji denarja!
Denarne pošiljatve v Avstrijo bodemo sprejemali kljub vojni x Italijo, pošta gre nemotljeno preko HOLANDIJE in SKANDINAVIJE.
Dobili smo brzojavno poročilo, da se denarne pošiljatve kakor tu-di pisma ne morejo več izročati naslovniku v južnih Tirolah, na Goriškem, Primorskem, za TRST, ISTRO in DALMACIJO. — Za KRANJSKO, spodnji ŠTAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor prej.
Od tukaj se vojakom ne mora denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od-tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov.	*
Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order", ter priložite natančni Vaš naslov in one osebe, kateri se ima izplačati.
ROJAKI POZOR!
i
Banda newyorskih sleparjev je zopet na delu. Ti ljudje vam v svojih cirkularjih obljubujeio vse mogoče stvari, samo, da bi jim sedli na limanice. Razširjajo tudi neki slovenski list in delajo potom njega reklamo za svoje podle in sleparske namene. Kdor dobi kak cirkular, naj ga vrže v peč ali naj ga pošlje nam. — Bratje Hrvati so imeli s temi ljudmi že bridke izkušnje, ker so jih osleparili za težko prislužen denar. Rojaki pazite, da tudi vas ne oskubijo.
		Cene":		
K		$	K	9
5.	...	.80	J2C...;	19.20
10.	.. .	1.60	130..„	20.80
15.	...	2.40	HO..,.	22.40
20.	...	3.20	150____	24.0C
25.	...	4.00	160____	95.60
SO	...	4.80	170....	27.2)
35	...	5. C0	180 ...	it-.&O
40.	...	6,40	190____	30.40
45.	• • m	7.20	2O0____	32.00
50.	...	8.0U	250...	M.OO
55	...	8.80	3oo____	48.00
60	...	9.60	350 ..	Sfi.fO
65.	...	10.40	400,...	64.00
70	...	11.20	450.___	72.00
75	....	12 00	500....	80.0Q
80	...	12. «0	6u0____	9G.CQ
85	• • *	13.63	700,...	112 00,
90	- •»	14.40	800____	128.OCj
100		16.00	900....	14t.0C
110		17.60	1000____	160,CKj
Ker se cene sedaj j ako spreminjajo, naj rojaki vedno gledajo na naš oglas.
TVRDKA FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., N«w York, N, T,
GLAS NARODA, 21. JULIJA 1 915.
"6US NARODA"
(Sluventc Daily.)
wxs and published by tin
kotnik Publishing Co.
i corporation.) - V^ SaKPER, President. « LOUIS BENEDIK, Treasurer. 4.
FU«;a of Business of the corporation and
addresses of above officers : Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
Zm celo leto Telja list za Ameriko in
Canade........................$3-00
"" do! leta....................... 1-&0
leto za mesto New York........ 4.00
V* pol leta za mesto New \ork ... 2.00
if* kvropo fa vse ieto...........4.50
>• " "pol leta............. 2.55
" ** Četrt leta............ 1-70
Dopisi.
vorstadtu liki pajek uboge mu- kdo je tvoja gospodinja, ima-li
li e erko ? Po ve j mi!*'
Uprav pred dvema urama se je odvr-
Posebno nesrečna muha je bil 'naš Jurij, čegar ime je tudi ble-'je odpeljala na kmete: Milwaukee, Wis. — Pred krat- ščalo v črni knjigi Vendelinovi. nil Milan, kim je umrl tukaj rojak Frank Gospod Veneliček je bil poleg 44Oh. to je zopet neumnost! Ne Dulc, ki je bival 15 let v Ameriki, tega dober Slovan kakor Jurij, veš, kako se zove? Mlada Hrva-Star je bil 36 let. Rojen je bil v aii krojaški računi se ne kompen- tiea je."
vasi Zlogajne. fara Skocijan na zirajo s slovansko vzajemnostjo.j ''Vidiš, tega nisem vedel! Ni Dolenjskem. Za pogreb je poskr-; Drugi "upniki" so vsaj ob-'mi znano, kako se zove..." belo društvo sv. Janeza, katerega iskali Jurja v času posetov; ali * A ti stanuješ tu že dva median je bil pokojni. Društvo mu komaj je žarelo solnce na oknu seca?:
je darovalo krasen venec in ga Jurja, je bil Veneliček že pri nje-j "E. staro sem videl, mlade pa polnostevilno spremilo k večne- povili vratih ter je povpraševal z ne."	i
mu počitku. Da se je pogreb tako žvrgolečim glasom zaspanega' "Oh, neumnost na neumnost!", čilo ie dospelo nekoliko prepozno lepo izvršil, je veliko pripomogel/'doktorja", ali je že prišlo "de-^akriči Jurij ter se lopne z roko vsled česar bi ne imelo pomena',
v "GLAS NARODA" izhaja vsak dan > izvzemSi nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People") issued every day except Sunday® aTi<? Holidays.	*
Subscription yearly $3.00.
A.l»«rtt»«ment on agreement
tre« podpisa in osobnosti sere priob^ujejo. —-IV * at*. blagovoli pošiljati "po — Money Order. ipre;uen«bi kraja naročnikov pro t da se nam tudi prejšnje v. ■ r iliiče naznani, da hitrejt najdemo naslovnika.
* i
.i .«otp in posiliatvam naredite ta naslov: O .AS W4RODA»v
i. u.^ it St., New York City.
''-"elefoG 46'87>Cortj%ndt.
K potopu "Garibaldi-ja."
rekli: "Lalion je slabši od Laha." Pozdrav in sporočite še kaj!
P. Kramar v Parrell, Pa., N. Klobučar v Albia, Iowa, in drugi.
Glede omenjenega slovenskega lista smo že precej pisali in javno svarili rojake, dji naj se ga varujejo in da naj pokažejo vrata osebam, ki ga. prodajajo. Če je lastnik osleparil Hrvate za $750,000. tudi Slovencem ne bo pardoniral. če jih. dobi v svoje roke. Proč z listi, ki jih izdajajo taki ljudje! M. I. L., Cleveland, O. — Poro
EE
Jugoslovanska
ES
B
Katol, Jednota
a
John Dale mlajši, nečak pokojne- belo" pismo iz Zagreba; in to se'po čelu. ga. Počivaj v miru, dragi prija-'jt. ponavljalo vsak dan.	j -pa kaj zato?
telj ! — J. Turk.	j Nekoč se naš Jurij razjezi in se hladnokrvno.
Kitzville, Minn. — Tz tukajšnje hoče umakniti krojačevi naležno-j	* ^
naselbine ni bilo že dolgo nobene-'sti.	Krojaška
ga dopisa. Kar nas je Slovencev- Vsako jutro je urno vstal ter; čila Jurja. tukaj, se vsi dobro razumemo hajd v Prater! Tjekaj ne seže'pomirilo, med se/boj. Zaposleni smo v pre-j mreža Veneličkova, si je mislil' mogokopik, ki primeroma še do- Jurij.
sti dobro obratujejo. Plača jej Nekega dne — bilo je popol-majhna, delo je težko. — Hvala <lne — se je izpreliajal naš nade-vsem rojakom, ki so se naročili budni Jurij po Pratru, kar se pri-na list Glas Naroda in onim, ki so kaže pred njim — ona lepa plavo-ob n o vil i naročnino. Pozdrav! —.laska, v katero se je bil zaljubil
odvrne Milan
nadloga ni več mu-Nekaj novcev ga je
Joe Adamič, zastopnik.
Tccele, Utah. — Pred kratkim'
na zagrebški postaji. "Ah!" vzklikne Jurij
rad ost -
smo tukaj pokopali soprogo Mar-jn0, niti ne opazivši stare žene po-tina Nemaniča in soprogo Fran- leg plavolaske. Deva se je milo
četa Bobna. Prva zapušča sedem nedoraslih otrok, druga pa tri. Neizmerno žalosten prizor je bil, ko so nesli drugo za drugo na po-
nasmejala, ali stara jo zapelje v omnibus, ker je jelo deževati. Tu tudi Jurij je hotel v omnibus, ali uprav, ko je hotel stopiti nanj, se
kopališče. Umrli sta na zastrup- prikaže iz okna omnibusa širok ljenju krva. Naj v miru počivata Anton Plačič, zastopnik G. N.
Bledi mesec,
Hrvatski spisal —o—
Fertig!"
A. Šenoa.
nos — Vendelin Veneliček. — in naš Jurij je zbežal.
Lahko se je šetati po Pratru, kadar je lepo vreme, ali nikakor ne, kadar je deževno. Veneliček je tičal doma; ves dan je deževalo; kam hočeš t
"Kam, kakor k Milanu; ta stanuje blizu."
Milan je bil čudak. Z nikomur
A, kaj ti je vendar, Jurij?" ga vpraša prijatelj, žive narave,l
!/. Rima prihaja poročilo, da je železniški sprevodnik na zagreb-bila potopljena italijanska oklop-:i križarka "Giuseppe Garibaldi". Vdeležila se je pohoda proti Kotoru, katerega jo vprizorila eskadra italijanske mornarice. Povest poveljnika te eskadre je zanimiva. On pravi namreč, da je
kom boja zapazil, da so v pristanišču skrite avstrijske križar-ke. Teh se je'zbal ter ukazal svojim ladijarn, naj ustavijo ogenj i<-r odplujejo proti domu. Avstrijci pa niso bili leni. Krog italijanskih bojnih ladij so se naenkrat pojavili podmorski čolni in vi ' bojna ladija je izginila v valovih.
Pot p te bojne ladije je nadvse zn:ičih n ter se da iz njega mnogo
učiti.
Obstreljevanje bojne luko je sjimoposebi riskirana stvar ter udi malo upanja na uspeli. Streljati s«* mora iz velike razdalje in ladijski topovi se le težko kosajo /. dalekosežnimi kopnimi baterijami. Nadalje se je bati min, ki b /e pred pristaniščem in katerim se je težko izogniti.
Iz tega razloga je tudi jasno, da so hoteli vprizoriti Italijani I <1 vojno luko le demonstracijo, s katero so hoteli pokazati Avstrijcem, da so čujoči in da bi ne bilo dobro, če bi prišle avstrijske jno ladije iz skrivališč. Tega
(Gotovo!) zavpije ni niti govoriI. hodil je svojo pot.
namena se pa ni doseglo in Italija je za en fiasko bogatejša.
Polagoma pa prihaja na dan še drugo dejstvo, da je bila namreč . \ atrijska mornarica dosedaj še vi dno uspešna v vseh maloštevilnih akcijah, katere je vprizorila. Izvrstni materijal, iz katerega se r< ! 'utira moštvo avstrijske mor-] .'ii-ii-e, omogočuje to in dela avstrijsko mornarico uspešno, kjerkoli stopi v akcijo.
Potop križarke "Giuseppe Garibaldi", ki je sledila "Amalfi", ne bo ra\Tio podžgal v Italiji javnega navdušenja za vojno. Pred malo manj kot d vem i meseci je napovedala Italija Avstriji vojno m pričakovalo se je hitrih uspe-i >v na suhe min na morju. Uspe-
* SO utooteli ua obeli straneh. Na prazna denarnica doktorjeva. In o[.nnn so pridobitve v primeri j iz tega sledi zopet, da se mora
mlada gospoda radi različnih po-
. .	.. _T, , .. . ne oziraje se ne na desno, ne na
«ki postaji Mak zabrlizga m se }	n MOan -e m . s]u
jame premikati; pomika se. po- juna5ke krajine. *
mika hitreje m hitreje, pa zic! Jurij je ve(lal Milanu svoje
oddrdra proti Štajerski.	'nadloge ter ga prosil, naj mu da
Za vraga! vikne zdaj eden pribežališče d «upnikom» Ye-izmed treh mladeniče v. ki so stali
na postaji ter vrže jezno tlečo ku-j t% *ostani tu, Eyo knji in bo ob tla. liil to rjavkast clo-!smodke! Jaz em na vscugili5ge. vek vitke postave, eil — prava B ,„ reče Milan ter potegne hrvatska kn-	1 klobuk na oči in odide.
Jurij si je zapalil smodko, le-f?el na divan ter jel motriti sobo.
s kozjo bradico ter je skakal na Xa k,yi strani SQ bi]a yrat od. tankih nozicah liki komedijant- koder se je žum ženskih kril punčka ob železni žici.	Jin nig vcf# Jurii -e yzel z mize
Josip! izpregovori tretji:zvezek izviruil. hrvatskih novel, drugemu, opiraje se Tu -e priC.el čitati
mladenič mirno na palico in mirno kadeč. "Josip, tvoje misli so vedno v višji politiki: a vendar si slep kakor tvoja zakajena pipa. Ali nisi videl v tretjem kupeju one plavolaske. za katero so se ozirale oči Jurija? Pa hudirja, kako se mu je sladko smejala, dokler je ni odnesla pasja para v štajersko deželo."
"Za vraga!" nagubanči Jurij čelo, oziraje se za belkastim parom vlaka, ki se je vedno bolj izgubljal proti Štajerski.
"Pri zlatem konjičku" je Jurij s svojima dragoma hitro utopil v zlati kapljici bukoveški
sladki spomin na zlatolaso vilo. * * *
In tudi za Jurja je prišel čas, da ga popelje vlak iz Zagreba. Kam? Na Dunaj, študirat doktor-stvo.
Sestra mu je dala na pot sladek kolač in srčen poljub; a mati pečenega purana in iskren blagoslov ter lepe nauke in kar je najvažnejše, odebelel mošnji ček onih rdečkastih podob, ki jih gospod finančni minister, pa tudi mladi gospodje "doktorji" silno potrebujejo.
In Jurij je šel v tujino.
Mladi "doktorji" so velika gospoda : a denar spada, ako ne po zoologiji, vendar pa v polnem obsegu po naravi v razred krilatih
"Neumnost!" je vzkliknil ter vrgel knjigo proč. Smodka mu je slabo gorela. "Neumnost!" je dejal in vrgel smodko proč.
Na stropu sobe je bila naslikana svetleča zvezda. Jurij je upiral vanjo pogled in štel njene žarke. Pri tretjem žarku se je spomnil plavolaske, Vendelina in omnibusa, in zopet izustil "neumnost!" ter štel dalje.
"Vidiš", je začel razmotrivati. da nisi len, kakor si, bi lahko po-setil svojo rojakinjo Milico. Še nikdar je nisi videl. Mlada je. Na Dunaju stanuje pri teti. Stari ti piše, da jo obišči. Ali vraga, kje stanuje? Stari moj mi je dal naslov. a jaz sem ga izgubil. Neumnost!"
Medtem je jela za omaro v drugi sobi biti ura in hitro nato je zasvirala pesem:
"Bledi mesec, tebe tožim.. Jurij napne ušesa, da bi slišal uro sviralko. Godba prestane.
Jurij je zopet štel pramene zvezde in jel žvižgat:
"tiledi mesec, tebe tožim V tem je zaorilo iz drage zaprte sobe tenko žensko grlo, in to hrvatski: "Bliedi mjesec..
"Bledi mesec? Kaj vraga? — Hrvatica?" plane Jurij kvišku.
Iz druge sobe se je čulo. kako je roka zopet navila uro sviralko. Ura zopet zasvira, Jurij zopet za-
ptičev. Logična posledica teh žvižga, hrvatski glasek zopet po
dveh okolnosti je pogosto —
žrtvami malenkostne in na morju jo trpela Italija izgube, dočim
ni dosegla prav ničesar, § § §
Včeraj je bil tudi neke vrste spominski dan. Dne 19. julija 3m0 je dobil pruski ministrski predsednik, grof Bismarck, v roke francosko napoved vojne. Ta \ojna se je uspešno končala, združila Nemčijo v enotno državo, u-ničila cesarstvo Napoleona III in postavila temelje za sedanjo premoč Nemčije.
Nemci zatrjujejo, da je bila ta vojna izzvana od Napoleona, do-eim zatrjujejo Francozi, da je bila vojna v Bismarckovem programu, ki jo nameraval ponižati in oslabiti Francijo, potem ko je ; r ponižal Avstrijo ter jo vr-1 iz nemške zveze. Zadnje je Jjolj vrjetno.
trebščin spuščati v diplomatiško občevanje z ono vrsto ljudi, ki jih drugi nazivljejo "upnike", a mladi doktorji "manikejce'
In tudi Jurij je imel vobče "upnike", a naposled nekoga, ki ni bil samo krivoverec, temveč tudi pogan.
Ta pogan je bil s polnim na slovom Vendelin Veneliček, "tail-leur des habits pour messieurs", ali bolje — krojač.
Gospod Veneliček je bil visokega in širokega nosu; nad očmi so se mu vile kostanjeve obrvi; bil je vedno veselega lica, brez brk, a bradat a la gorila; bil je "telesni"' krojač medicinske fakultete, toda upnik par excellence.
Gospod Veneliček, ta oderuh, zasledovalec in brezbrkasti možic je pil mlado doktorijo po Alser-'
je in tako — dva — tri — štiri — petkrat.
Jurij je hotel pogledati skozi ključavnico. Ali na drugi strani je stala omara. Konečno se je o-hrabril in vprašal:
"Oprostite, lepa rojakinja, koliko je ura?"
"Pet, gospod rojak!" se je odzval z druge strani mil glasek.
Jurij je hotel svoj razgovor nadaljevati, ali tam je vstopil nekdo v sobo, po glasu stara žena. in pozval mladenko, naj pripravi vse stvari za na pot.
Jurij je pohitel na ulico, Ja bi videl na oknu svojo rojakinjo. Ostro je gledal na okno; žaluzije se polahno odpro, prikaže se bela ročica, a zdaj se pojavi na oglu ulice — Vendelin Veneliček.
Oj, ubogi Jurij! Oj, že zopet beži!
Drugi dan je že zopet zarana prihitel Jurij k Milanu.
"Milan! Za Boga, povej mi,
Nekega jutra potrka zopet nekdo na vrata Jurija. Mladi doktor je že mislil, da je to zopet kak "upnik"; kar stopi v sobo njegov stari oče.
Objela in poljubila sta se ter starec j" pričel govoriti:
"Jurij, popelji me k Milici. Sedaj sem jaz njen varuh f
"Dragi oče!" je zacepetal mladi "doktor".
"Ti nisi bil pri nji? Nesrečno dete! To se mi je zdelo, llajdiva! Zdaj moraš, ona je v vasi Dorn-bach."
Oba sta se odpeljala z izvošč-kom v Dornbacli.
Stara teta ju j«1 sprejela na letovišču. Milice ni bilo, šla se j«' bila izprehajat v park.
Jurij ni vedel, kaj naj odgovori na kopo tetinih vprašanj; a še bolj ga je spravila v zadrego ura sviralka, ki je jela svirati: "Ble di mesec." Tetka je poslala po Milko.
(Vz trenutek se je razlegnil na dvorišču zvonek glas in v sobo je stopila Milica — ona lepa plavo-laska z zagrebške postaje, ona Milanova soseda, in smehljaje se, je vzkliknila:
"A, dragi stric! A. dragi gospod Jurij ! O da, poznani vas že dolgo po fotografiji iz zagrebške postaje in po "bledem mesecu"!"
"Da, po "bledem mesecu"," je dejal Jurij zmeden.
s	•«•
*
Ko sta pozneje Jurij in Milka, mož in žena, pod tihi večer gledala srebrnojasno mesečino, je često rekla mlada gospa :
"Glej, to je "bledi mesec"!"
"Ali zdaj mu nimam ničesar več tožiti!" je dostavil Jurij in poljubil svojo ženko.
Od kod izvira komis?
Oče "komisa" ni nihče drugi, nego slavni vojskovodja iz 30-let-ne vojne AVallenstein. Ko je leta 1628. taboril pred Strassburgom. je prisilil občine, v katerih njegova armada ni bila nastanjena, da so kot nadomestilo dobavljali za armado. Da bi se dobave pravilno razdeljevale, so ustanovili komisi jo, ki je sprejemala moko ter nadzorovala pečenje kruha. Ker sc kruli dobavljali tej komisiji, so gr imenovali komisni kruh ali komis
Nesreča na Savi pri Zagrebu.
Te dni sta šla lovit ribe v Sa-v Anton Culak in Juraj Vojkovie iz Zagreba. S čolnom sta plula po Savi mimo sela Zitnjak in prišla kaka dva kilometra pod selom vrtinec, ki je potegnil čoln v glo-bočino. Culak se je boril kolikoi časa je mogel z valovi, končno pa je izginil s površja, medtem, ko se Juraj Vojkovie nič več prikaza! na površino. Oba sta utonila in njihovih trupel do sedaj še nis( mogli najti.
Srbski stotnik aretiran ob švicarski meji.
Od predarlskih mejnih čet je bi artiran srbski stotnik llija Panič. ki je ušel iz Solnograda. ravno v trenutku, ko je hotel prekoračiti švicarsko mejo. Prepeljali so ga nazaj v vjetniško taborišče v Sol-nogradu.
V Roveredu na južnem Tirolskem
je neki delavec vlomil v hišo. katere prebivalci so pobegnili. Orožniki so ga zasačili in ga na mestu ustrelili.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Josip Briški, Brooklyn. — Kolikor je nam znano, so na Reki cestni napisi v ogrskem in italijanskem jeziku. Na Sušaku pri Reki so menda samo hrvaški.
Gowanda, N. Y. — Dopisa skoraj ne moremo priobčiti, ker je preveč oseben. Ce je omenjeni človek rodom Slovenec, pa je pozabil na mater, ki ga je rodila, mu ni pomagati. Najboljše je, če se ga pusti pri miru. Srbski pregovor pravi: "Poturica gori od Turka." V tem slučaju bi lahko,
če bi bilo priobčeno. Ce boste še drugič kaj poročali, glejte, da dobimo par dni prej. Vse. kar se tiče "Sokola", boiuo priobčili z veseljem.
Kje je JOHN TROHA, podomače Ankin iz Babnega polja? Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi naznani, ali naj se sam javi. — John Susman, P. O. Hutch ins, Pa.	(21-23—7)
Rad bi izvedel za naslov FRAN-i KA AVESLY, podomače Popov iz Lasca, pošta Draga pri Rakeku. Poročati mu imam nekaj važnega. — Hubert Mihič, Pickens, ~W. Va. (21-23—7;
DELO! DELO!! DELO!!!
Delo dobi 16 mož, ki so vajeni dela v šumi. Jaz imam dobro šu-mo v Alabami, kjer je dela za eno leto. Plača je ponavadi. Pišite na: Jacob Janeš,
Sweet Water, Ala.
VABILO NA PIKNIK,
katerega priredi društvo "Delavec" št. 59 SSPZ v Conemaugli, Pa., v nedeljo 1. avgusta 1915
na prostoru Pavla Gogonhaur, AVoodvale Heights. Tem potom vljudno vabimo vsa društva ter sploh vse slovensko prebivalstvo iz okolice, da nas blagovolijo posetiti na omenjeni dan. Za dobro zabavo in postrežbo bode obilno preskrbljeno. Imeli bodemo tudi mladega janca, katerega bodemo pekli na ražnju.
Vstopnina za možke $1, pivo prosto. Začetek ob 1. uri pop. K obilni udeležbi vabi
Pripravljalni odbor. Opomba. Članom tega društva se tem potom naznanja, da mora vsak prispevati v društveno blago svoto $1, pa naj si bode bolnik ali pa oddaljen, ker brez denarnih sredstev ne more društvo nikakor uspevati. Zato so člani pro-šeni, da to upoštevajo in stori vsak svojo dolžnost v teku dveh mesecev. Z bratskim pozdravom
Anton Kalar, tajnik. (2x 21&23—T)
NAZNANILO.
Članom društva "Planina" št. 14 S. D. P. in P. D. naznanjam, da se vrši seja dne 25. julija ob (J. uri dopoldne v navadnih prostorih. Pri tej seji imamo ukreniti mnogo važnega v dobrobit društva in zajedno bomo volili delegata za letošnjo konvencijo, ki bo v mesecu oktobru. Kdor izmed članov izostane neupravičenim potom, se bo z njim postopalo po društvenem sklepu.
S pozdravom
Josip Glavač, tajnik.
(21-22—7)
NAZNANILO.
Rojakom v Chicago, HI., in
okolici naznanjam, da sem se preselil iz 1518 W. 21 st Street na 1821 W. 22nd Street, kjer imam najnovejše vzorce jesenskih in zimskih oblek. Obleke izdelujem po najnovejšem kroju in se priporočam rojakom, da me obiščejo in se osebno prepričajo.
Zajedno pa prosim one, ki žele. da jim prinesem vzorce na dom. da mi pišejo dopisnico in označijo čas, kedaj naj pridem. Za vsako pri meni naročeno obleko jamčim.
V zalogi imam tudi spodnjo m oz k o obleko, delavne hlače itd.
Za obilen poset se priporočam. S spoštovanjem
F. MARINTZEL, 1821 W. 22. St., Chicago, HI. __(21-23—7) __
RESNICA JE,
da dobite v južni Coloradi 160 ali 320 akrov najboljše zemlje, ki ste jo še kdaj videli. Pšenica gre do 40 bušljev na aker. Raste vse. Vzel sem sam tam 320 akrov 15. julija. Sedaj je priložnost, ki se ne vrne nikdar več. Zemlja je od 1 do 3 milje od železniške postaje. Blizu velikih mest. Prvi papir zadostuje. Voda in les na zemlji. Obrnite se takoj do mene, ker 3. avgusta se bo zemlja zopet dajala. Cena je en dolar za aker.
Ignace Vertačnik, 417 Fairfield Ave., Johnstown,
(20-23—7)	Pa.
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA. »LAVNI UBADNH3J
Predseanii: J. A GEfiJrf, B07 Cherry "Maj or bo* IT, Pr*d-dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar-berton, O.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minm. Blagajnik: JOHN GOFŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583,'Salida, ColO.
Dt. MARTIN J
VRHOVNI ZDRAVNIK:
TVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, HI. NADZORNIKI:
MIKE ZLTNTCH, 421—7t^ St., Calumet, Mick. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kan*. JOHN VOGR1CH, 444—6th St., La Salle, HI. JOHN AUSEC, 5427 Homer Avenue. N. E. Cleveland Ohio. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, P*.
POROTNIKI:
3'RAN JUSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6. St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wt^sh.
POMOŽNI ODBOJI;
JOSEPH MERTEL, od društva sv Cirila in Metoda, Itv. 1, Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezuaa, Itv. 1, Ely Minn.
JOHN GRAHEK, at., od droJtva Slovane«, Itv. 114, Rly. Minn.
Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poli jatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vge pritožbe ■ na predsednika porotnega porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisme od strani članov »e n« bode '.Tiralo
Društvene glasilo: "GLAS NARODA".
■ ...... —^.jg'j, ■*■•-
ČJLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH DRUŠTEV V NAZNANJE! Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne stvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU.
Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi &rez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote.
Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno.
Uredništvo G. N.
Kje je JOHN TROHA, podomače Lukov iz Babnega polja pri Ložu? Za. njegov naslov želi izvedeti njegov svak, ker tu je prostor za kempo, ako se pra-j vočasno oglasi. — John Troha,i Box IS, Pickens, AV. Va	j
(21-23—7)
Rad bi izvedel za ANTONA LANG1NO. Doma je iz vasi Zalog pri'Postojni. Prosim cenjene rojake, če kdD ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, ali naj se pa sam javi. — John Butala, Algier Camp, Mimestone, Mieh.	(20-21—7)
dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,000! —. Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije.
•^es


UST Kako pomagati IfeH
starišem, bratom, sestram in znancem v teh groznih časih, ki jih imajo v stari domovini? Znana najstarejša tvrdka
FRANK JURJOVEC
in največja slovenska
trgovina z grocerijo in vinom v Ciiicagi
razpošilja v stari kraj RIŽ in KAVO, katere tam zelo primanjkuje ter je v večjih krajih sploh ne morejo kupiti za drag denar. —
Mi pošiljamo najboljše vrste kave in riža v zabojih in sicer:
Štev. 1. 5 funtov RIŽA in 5 funtov KAVE s poštnino vred . . 10 funtov žgane KAVE fine
s poštnino vred.....
10 funtov RIŽA najfinejšega ' s poštnino vred.....
Denar nam pošljite po Domestic Postal Money Order ter priložite "natančen naslov, kateremu je blago namenjeno, kakor tudi Vaš naslov.
gm- Tudi DENAR pošiljamo točno in zanesljivo že več let.
Sedaj je cena lOO Kron $16.00.
Priložite Domestic Postal Money Order.
Tvrdka Frank Jurjovec
1801 W. 22nd Street,	Chicago, Illinois.
i>iriririnnriririr
auuiauuuunu«
»
S ifi
IR
S
Sfi »
£ S
s s w s s s s »i
ir
\R X hfi S m
£ »
m s
s »
s
Stev. 2. Štev, 3.
$3.50 $4,00 $2.50
ffi S tfi W !f5
s s s
Vi
w
Sfi ifi s s s £
bH S dR £ S ifi ifi ffi m
s
LR S K S tfi m s £ S S ffi ifi £
£ S S
S ffi
m m
CLAS NARODA, 21- .TTTXTA. 1915. -------
Dopis.
New York, X. Y. — V našem
slovenskem pevskem društvu 44Slavec" so odprli novo knjigo in prva stran iste je polna.... ! Z izletom in dvema koncertoma v bratski slovenski naselbini v Forest City, Pa. so sveto nalogo — razširjati pesem našo po naši zemlji — rešili sijajno! Morda so zanetili s pesmijo svojo po slovenskih pevskih društvih žirom A-misel, da vstajajo s pesmi-— društvo za društvom, da se užujejo, tla nastopajo skupno »hiskujfjo drug drugega v ko->r to dopuščajo razmere — iti uga ''Slavčeva." bo imenitna bo donela slovenska pesem iz a ve v državo.... A k stvari! ra v Forest City, Pa je premima. prevažna in oteti se
mer jo -zdn in o liko Z k
drži
Afe
poir
pozabljanju mora! Ameriška Slovenija mora zvedeti v vseli detajlih, v koliko se nam je posrečila misija naša in po prebranju dolgih vrst naj sodi —! Dnevi 3., 4. in 5. julija 1915 ostanejo z zlatimi črkami zapisani v analih '»Slavčeve" zgodovino. Že prvi dan, ko smo potovali t jo. nam je minul prijetno, prehitro. Pevci in pevke — vsi prijetni družabniki — so bili kaj dobro razpoloženi in glodajo lepo ameriško zemljo, kjer so se vrstili hribi in doline, ivke in potoki in kjer so nas pozdravljali i/, zelenih gajev pisane krilate ptice — da, takrat so se nam širila srca. takrat stno pozabili trudapolnih večerov in hrepeneče srno zrli v daljavo — k cilju. Prišli smo v Soranton, Pa. Tu nas je pozdravil Slovenec, ako se ne motim. g. Herman, rekoč: — Sam som tu! Bral som v "Glas Naroda*', da pridete in čakal sem in V;'s dočakal, da Vas pozdravim Vam pokažem drugo postajo, kjer morate menjati vlak. — In šel je z nami in kazal pot. Hvala vrlemu rojaku! Ko smo se iz New Yorka vozili s Ferry na Pa. postajo. smo nn ladiji zapeli divno ono "Na planino", da so nas tujci začudeni poslušali in hvaležno ploskali, a po večurni vožnji so se nam posušila grla in zateči smo so morali h Gambrinu. proseč ga za eno samo čašieo hladilnega nektar ja in našli smo milosti v očeh njegovih. In potem dalje! V X^arbon-dalo. Pa. so nas pričakovali forested i.šk i veljaki z gg. Telban in F. Zal ar na čelu. Pozdravljanje je bilo prisrčno — slovensko! Zabolelo nas je le vprašanje: — Kje je g. Sakser? — a odogovora vedeli nismo. — Danes vemo. da je bil odlični naš rojak bolan! — Povabili so nas v pripravljene a-utoniobile in po 20ininutni vožnji po temnem in zelenem gozdu smo stopili pred Alulivičev hotel. — Coneilijamni ondotni slovenski župnik g. I. Tomšič nas je pričakoval. pred hotelom je stala 110-številna slovenska množica in pozdravljanju ni hotelo biti ne konca ne kraja. Konečno smo sedli v prijetni in hladni sobi in se krepčali. A šli smo kmalu v Alor-fejevo naročje in spali, spali —! Jn ko je 4. julija ameriško soln-ce v novo domovanje prisjalo, nas na ležiščih ni več našlo, vstali smo rano drug za drugim, ogledali si mesto in ob 10. uri prisostvovali sv. maši. Slovenska cerkev je bila polna vernega slovenskega ljudstva, na koru jo pol "Zvon" v mešanem zboru latinsko mašo in "Slavec" v moškem zboru pesem: "Mariji". Po sv. maši nas je «r. župnik Tomšič po- i vabil na čašieo pivo in na to nas je peljal g. Charles Zalar z <r. očetom svojim na "majno". Šli smo in. dasi je solnco neusmiljeno pripekalo, kislih in trdnih obrazov ni bilo videti. Med potjo So ustavimo iu g. Zalar nas povabi v hišo. kjer nas jo čakala polna miza. In sesti smo morali! — To vendar ni "majna". g. Zalar! — sem vzkliknil, glodajo krožnike, polno steklenke itd..... a nasmehnil se je moj g. Zalar in za-zvenele so čaše v zdravje forestci-fihke naselbino in "Slavca". — Vrniti smo so morali, a g. Zalarju greha, da nas jo "zapeljal". — "Slavec" z menoj vred ne odpust'- — Bližal so jo čas, da pričnemo s I. koncertom. A premda je manjkalo še oolo pol uro do treh. jo bila dvorana že polna. I pri nas v New Yorku bi si želili take točnosti. \Tad 400 slovenskih rojakov in rojakinj je polnilo dvo rano. Mod njimi seveda g. župnik I. Tomšič, gg. Telban, Muhvič, mirovni sodnik I. Dečman. poljski župnik C. Grvezka, župan Jac. E-vans, glasbeni ekspert Richard, Lvvellin, Arthur Kerns, member' of Sehoolboard in mnogo drugih odličnih veljakov. Posameznih ' pevskih točk se dotikal ne bom,
—	"kaditi" i jaz ne maram nikomur, vspored obeli koncertov je javnost itak brala. 'Slavec" in "Zvon" sta se vrstila in pela pesem za pesmijo. V auditorijumu pa je vladala sveta tišina. ... i tu bi se lahko učili v New Yorku! A pevci so trpeli s pevovodjo vred. neznosna vročina nas je mučila in pesem, akoprav iz dobrih in šolanih grl, ni mogla tudi radi slabe akustiko do popolne veljavo. Pa kljub vsemu, občinstvo je bilo hvaležno in priznalo je trud pevcev z živahnim ploskanjem. Po 1. koncertu smo šli iz obeh društev na Zalarjev vrt (o ta nam o-stane v spominu!) in sedli smo k dolgi, dolgi belopogrnjeni mizi. A dasi smo tamkaj skoro "svoje šotore odprli" vrniti smo se morali kmalu, kajti bližal se je II. koncert. Tudi pri tem je bilo dvorana že polna — pol ure prerano! Ob Vj8. uri zvečer som stal na Mulivičevi verandi in zrl v — prazno ulico. A v duhu som videl vrsto nebrojene množice, hiteče slu-šat slovensko pesem, prodno som stopil tje. In tesno mi jo bilo pri srcu.. .. Isti hip pa sem slišal klic
—	Brzo. dvorana jo že polna!.....
—	Zine, prazna ulica.... In nastopali smo zopet drug za drugim. Veljaki in odličnjaki isti. a množica druga, hvaležna in mirna pa islotako kot prva. Ploskali so in zanosno poslušali našo pesem. — Ob 1 -1 (). uri je zamrla slovenska pesem in dvorana jo bila prazna. Posetniki so se razšli. "Zvon" in pa "Slavca" jo pričakovala dolga ona, beia pogrnjena miza pri g. Charles Zalarju. Prikorakali smo na vrt, tam pa je v Čast bratskih teh društev hkrati zasijala v vseh mogočih barvah električna luč in silhuete dolgih, nestrpno čakajočih butci j in belili vabljočih krožnikov so krisale po zraku in bližnjih stenah vidne slike iz katerih so vstajale želje po
[spoznanju z nami.... — "Stolo-ravnateljem" tega večera je bil enoglasno izbran župnik g. I. Tomšič. Povzdignil je čašo, nazdravil vrlemu "Slavcu". "Zvonu". naselbini in pozval predsednika "Slavca", g. I. Remsa, k sobi. In nas g. Roms je nazdravil voditelju forestcitiške naselbine, bratskemu pevskemu društvu "Zvon" in v prisrčnih besedah so zahvalil za nepričakovano, sijajno izkazano gostoljubnost. "Stolo ravnatelj" je na to pozval tajni ka in povevodjo "Slavca" (mojo malenkost) k sobi, ki je. nazdra-vivši "Zvonu", razpravljal o pomenu pevskih društev, o združenju istih in izrazil upanje, da ni več daleč oni dan, ko bo zaorila mila naša slovenska pesem iz neštetih slovenskih grl — hkrati! In ko jo tajnica društva sv Ane. trospa Mary Spec v kratkih, a krasnih »esedah pozdravila navzoča društva in so "Slavcu" zahvalila za požrtvovalno pot. je sledila "Zdravica", ki jo je stoje pelo moško in žensko, mlado in staro. G. R. Trošt je pokazal ta večer, la ga ni narava obdarila samo z dobrim baritonom, v njem tiči i velika poezija pristnega, zdravega humorja. — Vzeli so mi vse predmete. o kterih bi govoriti mogel, preostane mi torej le še belo pogrnjena. bogato obložena miza in njej, o njej bom govoril. — In govoril je dolgo, solil z dovtipi "govoranco" svojo, da jo prisilil slušalee do smejočih so solz. ... In naš g. .T. Cvotkovič so jo spustil na polje, ki je težavno, malce nehvaležno zanj. Govoril jo o lepoti slovenske pesmi in bodril pevce h gojenju naše pesmi. Govorili so Še gg. P. Srnovršnik. povo-vodja "Zvona", ki jo lakonično nozdravil "Slavca" in navzoče; M. Muhvič. hotelir, g. Aug. Gost išar pa nam jo pritiral skoro rdečico v obraz, ko nas jo opozoril. da so še nihče ni spomnil uewyorških dam in dvignil jo čašo v njih zdravje. Čast mu! Tako izgledajo kavalirji. gentlemani! Po končanju govora naših De-mosthenov in Cieeronov je proglasil stoloravnatelj, g. I. Tomšič, oficijelni del to zabave kot končan in razvila so je splošna zabava. Trivijalnih izrazov — da se je pilo in jelo — rabiti no morem, človeški deli naših teles se tožili niso. . . . Zaorila je zopet pesem "Zvonova" in 'Slavčeva". umetna in narodna in prav prijetno se je slušal komični duet s premlje-vanjem zbora, ki sta ga vprizori-a gospa Fanv Susman — izvrstna sopranistka — in naš simpatični drug. g. Aug. Gostišar. Pozabilo se i Terpsihore ni in ako se ne varam, med mladimi plesalci je bil tudi pisec, teh vrst. In potekale so ure! Baje ni nič težjega kot prenašati vrsto lepih dni in trudni samih dobrot smo zelo rano — ura duhov — je že davno minula, hiteli v naročje penatov
naših, a ker nam grla kljub vsem naporom niso dala miru, — je še zadnjič zazvezenla tje v tiho. lepo noč narodna ona "Kako bom ljubila" in ko je trikratni oni 'p' akord v zadnjem taktu te pesmi še odzvanjal v naših srcih, je naš plaval daleč, daleč...-. — A ko smo 5. julija odpirali oči, ni bilo zlatega solnca, žalostno je bilo nebo in turobno. Padal je droben dež in megla se je vlačila po obzorju. Sempatja se je zjasnilo nebo, a le za hip. in zagrnili so ga zopet temnosivi oblaki. In mračna
so bila lica____Gledal sem skozi
okno in čeprav je deževalo, sem ipak opazil v uniformah dva ja-halca. ki sta pripravljala parado. Vrla sta bila jalialca in žal mi je. da jima imen no vem! Jahala sta izborno! — A ko se je bližala deveta ura, nam Jupiter Plu-vius ni več nagajal, zrak je bil čist, hladen in jasno, sempatje še s kakim sumnjivim oblakom zastrto nebo jo pozdravljalo vrlo forested iško naselbino, predvsem pa vrlo žensko podp. društvo sv. Ane. — Po ulicah se je trlo ljudi.... Pred hotelom rojaka Mu hviča jo igrala forosteitiška glasba. pri kteri sodeluje polovica Slovencev. In parada so je začela : Na čelu jo korakal rojak John Kavčič z zastavo društva sv. Jožefa. Za njim jo stopala glasba, sv i raje živahno koračnico, za njo pa je korakala foresteitiška 'policy force', 20 mož-korenjakov in med njimi so trije Slovenci: And. in John Oražen in John Zalar. Za temi so se vrstili avtomobili. A' prvem: boter in botra, Air. in Mrs. Andrew Oražen, v drugem: drug in družica Air. Louis Osolin in Victoria Zalar, v kočiji: glavni u-radniki KSKJ.. gg. A. Grdina. J. Rems. Al. Muhvič in Borough Attv AV. J. Mattey, v 4., 5., G. in 7. avtomobilu slov. pevsko društvo "Slavec", v 8.: mestni župan, g. Jaeob Coans. mestni council. zastopan po Al. J. Ruan iu Slovencu Ch. Zalarju s šolskim ravnateljem P. Parry, v 9. in 10. avtomobilu: slov. pevsko društvo "Zvon" iz Forest City, Pa., in v 11. in 12. ostali gostje. — Novo zastavo društva sv. Ane so nosile v cerkev deklice: A. Dečman. S. Drašlor. Ant. Kovačič. Jul. Oštir, Al. Svete. J. Šume in T. Telban; blazinico z orlom: Anica Pirnat. trakove zastave: A. Telban in venec : Alary Sever. Xa čelu z gospo Fanv Susman jo korakalo 16 mamili in večje število slovenskih deklet v belih oblekah, za njimi članice društva sv. Ane št. 120 KSKJ., potom društvo sv. Jožefa št. 12. KSKJ. 100 mož. društvo Afarije Vnebovzetje št. 77. KSKJ. 75 mož, društvo sv. Barbare št. 1. 75 mož in nato samostojno društvo sv Lorenea 100 mož. Parado je zaključil rojak ATide Grm z zastavo tamb. društva "Orel". V cerkvi je po blagoslavljenju zastave zapel "Slavec" veličastno Kreutzer-jevo pesem "To je gospodov dan" in po ter obredu so odkorakala in se odpeljala društva v istem redu na Pic-nic društva sv. Ane, le s to razliko, da jt sedaj na čelu vihrala novoblago-slovljena zastava drustya sv. A-lio. Novo zastavo je nosil zastavonoša rojak Geo. Petrovčič. spremljala sta ga na desni: Ciril Grum z zastavo društva Matere Božjo, na levi: Jakob Princ z zastavo društva sv. Barbaro. Prišedši na izletniški prostor so izstopila iz vrst vsa tamošnja društva, glasba pa je s policy force in vdele-ženci v avtomobilih, korakala svi-rajoč daljo. Ko smo so vrnili, smo stopali skozi špalir foresteitiških društev in članic društva sv. A-no. s klobuki v roki. Predsednica društva sv. Ane, gospa Fanv Susman, jo pozdravila izletnike iii so zahvalila "Slavcu" za sodelovanje njegovo in vabila rojakinje v društvo. Predstavila je predsednika KSKJ., g. A. Grdino. ki je v dolgem govoru pozdravljal občinstvo. "Slavca", društva in v pomembnih besedah razjašnjeval delovanje KSKJ. in h konen pristavil, da bi se mu bile članice društva sv. Ano do smrti zamerilo, če bi ga bil premočil neusmiljeni dež. a da jih je nebo ipak moralo rado imeti, ker je poslalo Ju-piter-Pluvia o pravem času spat.
I g. I. Rems je moral na govorniški oder. A ker mu je že pred govornik vzel vso snov, se je v kratko zahvalil v iraenn "Slavca" za izkazano nam čast in nazdravil je članicam društva sv. Ano in KSKJ. Alestni sodnik, g. I- Dečman, je na to predstavil župana, g. Jac. Evans, ki je v angleščini zatrjeval, da so mu bile ure prijeir.0. ki jih je priživel med nami, čestital in se zahvalil v imenu mesta Forest City "Slavcu" za krasno petje. — In sledila je zopet splošna zabava. — Ure
so. ž<d, prehitro potekale. Peli smo še pesem za pesmijo, a konečno je (napočil čas ločitve. In stiskale so j se roko! Pile še zadnje čaše v , slovo. In ob 4. uri popoldne, ko 'so nas spremili pevsko društvo j "Zvon" s svojim pevovodjom, ( g. P. Srnovršnikom, Aluhvičeva. Zalarjeva obitelj in drugi na kolodvor, je še v slovo zadonela iz bratskih Zvonovih in Slavčevih grl slovenska pesem. — Culi so se klici: — Zdravi, Živeli in na svidenje, — ko nas je vlak iztrgal iz sredine tako gostoljubnih rojakov. — Pripravljalnemu odboru, gg. I. Tomšiču, I. Dečmanu, AL Gremanu, J. Osolinu, Al. Ko-minu. odboru "Zvona": gg. J. Konsutu. Ch. Zalarju, F. Koširju in Al. Peterki, odboru društva sv. Ane: gospej F. Susman. Al. Spec in I. Sumo in vsem drugim pošilja "Slavec" iskrene hvale in pozdrave. Jaz pa se še posebno zahvaljujem novemu mojemu prijatelju. mostnemu sodniku, g. I-vanu Dečman. za vso njegovo ljubeznivo naklonjenost in trud. ki sem mu ga povzročal. — proseč ga podatkov te slavnosti! In g. Ant. Grdini. ki jo prijetno presenetil "Slavca" z brzojavko iz Cleve-landa, O., v kateri brzojavlja : — Cenjenemu društvu "Slavec" izrekam prisrčno čestitke! Bog A'as živi! Alnogo vesele zabave! Jutri so vidimo! Na zdar! — hvala "Slavčeva".... Vsem pa: Slovenska pesem budi, oživlja in prodira! Na dan z njo! In z očetom novo naše domovine, neumrlim g. Washington-om, zaključujem: — Prva v vojski, prva v miru in prva v srcih — naših bodi — slovenska pesem!
I v a n A d a m i č.
ina svatba.
Napisal: Franc Bregar.
\ i
(Konec).
Taka je noč bila takrat, ko so se odpeljali naši popotniki proti domu. AToznik se je zanesel največ na konje, malo na srečo, nase pa nič, ker ga ni človeškega očesa, ki bi prodrlo v to temo. Pot je bila dolga in se je vila zdaj ob Savinji, zdaj preko polja: konj ti razumna žival, išči je!
Alorda so svat je govorili resnico. morda hlapec Alatija res ni bil popolnoma trezen. Nihče še ni do tedaj slišal od njega hude besede, in kdor bi pripovedoval, da je zmerjal svate in celo mahal z roko in črevljem, bi se mu smejali. Odkar služi pri Grofovi hiši (toga bo že trideset, morda tudi štirideset let), je miren kot jag-nje, prislužil pa si je krvave žulje, kot pri peči in žlico pri skledi. Kar bi imel dobiti v denarjih, je puščal pri gospodarju — za stara leta, — in kadar je Grof delal račun z drugimi, je Alatija vedno počakal, da sta bila sama, potem pa mu je rekel (staremu Grofu že in njegovemu sinu tudi) vsako leto enako: — Bog je tebi dal vest. jaz ti pa izročim svoje denarje. — In če je gospodar dejal : — Pošten si. Alatija! — je hlapec odgovarjal: — Ksij hočem? Tako vest mi je Bog dal.
Nocoj pa Matija ni imel miru. Zo ko je sedel na vozu, je mrmral v noč, oziral so na Pavleta, mahal z roko in si tlačil klobuk na oči. Tedaj ga je zaprašal voznik:
—	Kaj, Matija, da si nocoj tako vzkipel ?
—	Ti nemara misliš, da mi je kaj zato. ker so me našemili... . Pa ni tisto! Naj imajo vesolje, pobje. čeprav so ne spodobi zame, starca, briti norce na svatbi. In če so mi ono nogo izpalinili — naj. saj mi je Bog dal dve! Ampak. vidiš, za Pavleta mi je. Tako je sedel tam med njimi kakor nag vrabček, ki so ga vrgli iz gnezda!
—	Saj so mu je dobro godilo — kakor nam! — se je čudil voznik.
Toda Matija se ni dal zmotiti. Kadar je začel govoriti (in bilo jo malokrat), ga ni nihče zmodel.
—	Seveda, mu ne bo dobro! Kolikokrat me je izpraševal: — Ali ostaneš tudi potem pri nas, ko bom jaz gospodar? — Seveda ostanem, sem ga tolažil, midva bova skupaj gospodarila. Pavle. Vse mi je razložil, kako bo uredil : travnike ob vodi. ki jih reka potaplja, bo prodal in kupil boljše pod hribom; pitano živino bo redil v hlevu; gozd bo gojil in delal splave, na pognojenih njivah bo sejal rž. pšenico in oves; hišo bo prezidal v hlev____ Povem ti, da ni tako razumnega otroka v dolini. Zmerom modruje
kot velik, in ko bi ne bilo tako. {kakor je. bi bil gospodar, da mu ne bi bilo para daleč naokrog!
Voznika in Alatijevo pripovedovanje prav nič zanimalo, vr-liutega ga je jezilo, da mu je dež začel premakati obleko in da mora sedaj voziti po blatu, temni cesti, mesto da sedi v veseli svatov-ski sobi. Zato jo zagodrnjal:
—	Lep gospodar bi to bil! — Le poglej ga. kak je! Ves zelen in krivovrat____
Alatija je vzrojil.
—	In kdo je kriv, da je tak ? Povej mi. kdo je kriv?
Fant so je nasmejal.
—	Jaz že ne in ti tudi ne, Alatija!
—	No, vidiš, prav si povedal! Taki sto vsi. Kdo jo meni izpahnil nogo? Ti ne in Baštja ne in AIo-zetič ne in jaz tudi no. Sama se je. In če bi Pavle stopil pred tebe in bi te vprašal: — Zakaj imam jaz krivo glavo in ne ti? — bi se mu nasmejal, kakor si so meni. in bi mu odgovoril: — Kaj hočeš? Tako je!
—	Saj jf res tako! — je dejal voznik.
—	Zatp pa ! — je pritrdil Alatija. dasi ni vedel, kaj je fant rekel. — In če bi Pavle stopil prod Grofa in bi ga vprašal: — Kdo je kriv, da jaz no bom mogel biti gospodar, čeprav me je Bog u-stvaril za gospodarja? — bi Grof hinavsko vzdihnil in bi odgovoril sinu : — Res nisi za gospodarja. Pa kdo j«' kriv? Tako se je naredilo!
—	Kako pa 1i misliš, Alatija? — je vprašal voznik, sam pri sobi pa jo dejal: — Glej ga modrijana! Kdo bi rekel, da se s takimi rečmi ukvarja !
—	Co strela razkolje bukov, ji ni zameriti, ker gre tako, kakor jo zanese veter; če voda odnese les ali če toča pobi je pšenico — kaj hočeš? Brezumne stvari so in ne vedo, kaj delajo. Človeku pa jo Bog dal pamet in vest in zato naj gleda, kaj počne!
Fant ni vedel, kaj naj misli in kako bi odgovoril, zato jo samo švrknil po konjih in rekel:
—	Hm.
—	Saj sam vidiš, — je nadaljeval Matija. — Zato pravim, da
je nekdo kriv, če je Pavle.___
tak. In jaz vem, krto Je kriv.
—	Oh.o-o-o! — je zakričal voznik. — Zavozila sva jo. Matija! ^e v pokol bi ne našel človek poti po taki temi. Na levo bi bi! moral zaviti črez polje, pa som gnal naprej ob vodi. Tuji konji, temna pot — potem pa vozi in ne zavozi! — je rekel, zaklel in obrnil.
—	Da. zavozil je. ko je vzel rajno Tono. Ko bi jaz imel kaj besede v hiši. bi mu bil rekel: Ti. nikar! Kaj boš z njenim denarjem. če nje ne maraš? — Njega pa je bodlo in kljuvalo: denar. denar---- Ampak z denarjem je tako: danes je, jutri ga ni več, miru v družini pa ne vzame ne slaba letina, ne huda ura. Toda Grof si je zabil v glavo, da mora kupiti Gaštrov gozd. in če bi ga ne bil kupil, bi bil šel in se sredi gozda obesil. Tak je. — brez vesti.... Zato pravim, kriv je. Grof je kriv.
—	Zakaj je Grof kriv? — je vprašal \-oznik.
—	Takrat, ko je Tona nosila Pavleta, jo gospodar prodal Lahom los in je popival vsak večer kakor bi bil op pamet prišel. Res no vem, kaj mu je bilo____ kakor obseden.... in ravno takrat. Vsak večer ga je čakala dobra večerja na mizi. pa ga ni bilo. Družina je posegla parkrat v skle do. potem pa so se izgubili kakor tatovi in kakor bi vsak komaj čakal, da so pokriža. In ni čuda! Tudi hlapec čuti in dekla, kadar ni kaj prav \p hiši. Pogledaš Tono. kako sedi pri mizi in se ne dotakne žlice, vsa je bleda in vpadla, le oči so še večje in polne solza — pa jej, če moreš! Tako je sedela tam med nami, re-vica, in nam še prigovarjala, naj zajamemo.... Veš, nimam hude jezo, ampak tedaj bi bil šel v krčmo, pograbil gospodarja za vrat ga privlekel v hišo in treščil ob tla kot mačko ter mu zakričal: Vidiš, to je tvoj dom in to je tvoja žena!
AToznik -je začel umevati Matija in je tiho zamrmral:
—	Ni prav, če gospodar popiva, ne.
—	Tako sem zvečer ležal na peči. Tona pa sedi pri mizi in si s predpasnikom otira solze. Rekel bi ji kako dobro besedo, ali sem okornega jezika; umrl bi leliko z njo od žalosti, a tolažiti ne znam. Še zaspal sem na topli peči, stari norec, ona pa sedi in
joka---- Kaj hočem? Stara kri
je lena in podnevi sem delal____
Ko se zbudim, pogledam po sobi
o. da bi nikoli ne bil odprl	radi njega mi je hudo. Bog mu
oči! Grof se je razkoračil pred	je rekel: Gospodar boš, Grof pa
gospodinjo in zamahnil z roko pravi: Nak. drugače bo____
nad njo s stolom, ona pa stoji pred	< To je povedal Alatija in je za
njim kakor malopridno dekle —'-	dolgo utihnil. Voz je bil prišel
pred župnikom; glavo je sklo-	zopet do razpotja in zavil na pra-
nila, roke povesila in si no upa	vo stran, voznik pa je sedel za-
izpregovoriti besede. Sam angel	topljen v žalostne misli in je ko-
varih me je takrat zbudil, da	maj vedel, da drži vajeti v ro-
sem zakričal gospodarju: Udari,	kali. In kakor je ugibal ter pre-
Grof. če te ni sram! Tedaj je vrgel stol v kot. odšel in zalopui! vrata za sabo, Tona pa je padla po tleh kot snop pšenice. Iu vidiš. tisto noč se jo rodil Pavle.... Kaj kol n oš. fant? Res je. Tisto noč se je rodil Pavle in zdaj hodi za očetom s svojim skrivljenim vratom in potlačeno glavo kot slaba vest in mu govori: Jaz bi moral biti gospodar, pa ne bom....
Pot je vodila zopet ob vodi. ki je nevidna šumela v strugi, konji so brodili po lužah, di jo vča-si drobno blato škropilo popotnikoma v obraz, premočena obleka se jima je hladno ovijala krog telesa, toda voznik ni tega čuti! Tisto noč se je torej rodilo to drobno telesce, ki leži seda j pod kosmato odejo tam zadaj na vla/.
oi siami---- rodilo so jo -- ko
l-i so no bilo nikoli! Moško srr-o jo imel voznik, ki je bilo vajeno polnočnega požara, velike povod-uji, nagle smrti, a sedaj ga je stisnilo v grlu in dejal je.
—	Alorda še zraste in se utrdi. Bog bo dal, da bo vse dobri.
—	Saj ti pravim, da je očetu vedno za petami kot slaba vest.... n če bi bil velik iu močan kot
gora, bi ne dobil posestva Veš. 'ista ga je popolnoma zas'epiia.... Ve da bi verjel vražam — kristjan som — ampak ravno tako ■e. kakor bi mu bila naredila. - — Ve je njegova dekla in če jo vz i-:ne — naj bo! Saj jih je ž- več !"ako naredilo in so pošteni ljudje. Ampak kakor jo prej delal, to ni prav. Tri mesece je ležala Tona v >obi in ves božji dan gledala pro-l*i vratom, kdaj stopi gospodar v hišo. pa ga le ni bilo. Jaz som ^e rad mudil pri njej. da ji vasi odženem muhe s postelje, ali ji podam kozarec vodo, ampak ona je čakala njega. In vidiš, tisti dan. ko je umrla, mi pravi proti ve-'eru: — Pojdi, Matija, — pravi — pojdi in ga pokliči. Povedati mu moram nekaj. — Jaz <*rem •z hiše in vidim, da stoji Grof z Ančko pred hlevom. Ko me zagleda. ji začne naglas pripovedovati, češ. naj slišim tudi jaz:
—	Prašiče se mora dobro krmiti, ali pa nič. Kaj pa je Alatija?
—	Tona je rekla, som dejal, da pridi malo k njej. Ima ti nekaj povedati.
—	Precej pridem, je odgovoril in je ostal.
Tako sva čakala nekaj časa s Tono. pa ga ni bilo. Tona je gle-lala v vrata, kot bi ji imelo priti skoznje odrešenje, jaz pa sem stopical po sobi in si nisem upal pogledati tja k postelji. Potem mi pravi ona: — Pojdi, Matija, in mu reci. da ga lopo prosim naj pride! — Jaz grem in vidim: še vedno stoji tam in se pogovarja:
—	Kakor sem rekel: dobro jih bo treba krmiti, če mislimo pozimi mastno beliti.... Aha, si ti. Alatija, pravi, precej pridem, precej — in je ostal.
Jaz grem v sobo kakor grešnik k spovedi. — Takoj pride, Tona, ji pravim, zunaj ima nekaj opraviti. Sam vem. da mi ne bo verjela, ampak srce mi no da. da bi ji povedal po pravici. Tona gleda v vrata in na obrazu ji poznam: umrla bo, preden bo njena ura. če ga ne bo. Prsti ji drgetajo na odeji in usta ji love zraka kakor ribi, kadar jo vrže ribič na suho.... Čakala je, a ko ga ni dočakala, mi pravi: — Pojdi. Alatija, in reci. da ga za božjo voljo prosim! — Jaz grem. gospodar pa še vedno stoji pred hlevom in pravi Ančki glasno:
—	Potem bo tudi repo treba pospraviti. Jutri bi.___
Mene pa je takrat pograbilo in zakričal sem nad njim, čeprav mi je gospodar:
—	Zlodej naj vzame repo. ti pa pojdi v hišo!
Tedaj je šel brez besede, pa je ni več dobil žive, Bog se ga u-smili! In vidiš, niti štirje tedni niso pretekli od tistega dne, in je že svatba pri Znoju. Kaj pa ! Doma ne bo, ko še vse diši po kadilu in mrliču. Res, kakor bi mu bilo narejeno ali kakor bi mu bil Bog zakrknil srce kot Faraonu. Tudi svatje niso nič boljši; pijejo in plešejo in se hlinijo, dokler jim plačuje. Ko sta pa bila
Grof in Ančka na oklicih, so sami	Mr. FRANK MEH
odmajevali z glavo in me po o- i kateri je opravičen pobirati naroč-vinkih spraševali, kako je in kaj. Inino za list "Glas Naroda" in iz-Ampak to še vse nič ni; vest vča- J dajati pravoveljavna potrdila. Rosi zadremlje, zaspi pa nikoli ne. jakom ga toplo priporočamo. Toda zaradi Pavleta____vidiš za- Upravništvo 'Glas Naroda'.
tehtaval semintja. si je moral reči : Ni prav. Zato je naenkrat iz-pregovoril:
—	Ti. Alatija! Alatija je molčal.
—	Ti. Alatija ! — jo še enkrat zaklical in ga je sunil.
—	Kaj je?
—	Jaz ne bom več Grofovega vina pil in Reza tudi ne bo plesala na njegovi svatbi. Na vajeti in vozi sam, jaz pa grem nazaj. Ne enkrat se ne bo več Reza obrnila pri tisti prokleti harmoniki in če jo za lase spravim domov.
Tako je rekel in vrgel Alatiju vajeti ter stopil z voza in odkorakal po blatni cesti. A komaj se je bil parkrat prestopil, je Alatija ustavil in ga zaklical:
—	Ti. Kovačev!
—	Kaj bo? — se jo odzval fant.
—	Pridi bliže! Pošten si. to se ti pozna. Ampak ni bilo prav. da sem ti vse to pripovedoval. Živi duši še nisem črhnil besedo in bi je ne bi. če bi mi ne stopilo vino v staro glavo. Rajši bi dal zadnjo kapljico svoje gnile krvi. kot da zvedo ljudje te reči.
—	Že prav. .Matija. Lahko noč! — je dejal fant in ji- odkorakal na eno stran, voz pa s.- jo odpeljal na drugo.
*
Res jt1 stopilo vino v staro glavo. Voz še ni bil na pol poti do doma. ko se je nenadoma ustavil. Alatiju so bile ušle vajeti i/, rok, opoj. na glava mu je omahnila na prsi in po njegovem poštenem, grdo našemljenem obrazu je obilni in drobni jesenski dež na ia stara nagubana lica in med gubami se je nabirala razmočena moka.
Ko so je voz ustavil, so jo zge-nilo zadaj na slami pod kosmato odejo. Pavle se je dvignil in pogledal krog sebe. Dokler je bedeč poslušal Alatija. ga je obhajala le neizmerna žalost, a ko je sedaj opazil okorni voz sredi temno. blatne noči, sredi strašnega jesenskega dežja in spečega Alatija, ga je pograbila brezumna, otroška jeza. jeza na očeta, ki ga je zatajil, jeza na samega sebe ki mora sedaj ležati tu na mokri slami, ko tam v Znojovi gostilni svatu jejo. jeza na Alatija. zloslut-nega preroka. Posegel je po vajetih. jih nategnil z vso močjo otipal bič, ga zavihtel nad konji in udaril;
—	Vidiš, takole se tepe.. .. takole---- in Še bolj____ Le divjajte! I)o krvi vas bom bičal____
Vidiš, takole zna udariti Pavle.... in še huje! In še huje____
Konji so zbesneli v noč in Pav-ie je bičal.
Le udari, Pavle! Tebe som glodal Pavle, ko si skočil, življenja poln in moči. za ribo v vodo. pa som se zmotil. To niti bil ti! Krop-keje udari. Pavle! Tebe sem videl, mladeniča, ko si ležal na splavu in štel v mladih, sladkih mislih neštete zvezde neba. pa nisem prav videl. To nisi bil ti! Z vso močjo udari, Pavle! Nate sem mislil, ko sem gledal gospodari:., ki stoji pred cerkvijo svete Katarine in se ozira po krulioroduih njivah, pa sem se zmotil. To nisi bil ti! Alatija govori resnico in bil dal "zadnjo kapljico svoje gnile krvi"', preden se zlaže. U-dari. Pavle, in naj poči oje in naj so zgrudijo konji, ti udari in ne izpusti biča!
NAZNANILO.
Rojakom v državah Illinois In Wisconsin naznanjamo, da jih bode obiskal naš zastopnik
GLAS NARODA, 21. JULIJA', 1915.
Slovens ko katoliško
e= a
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
Inkorporirano dne 21. januarja 1902 v državi Pennsylvania.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, Willock, P:l.
I.	itodpredsednik: KAROI, ZAI.AR, Box 547, Forest City, Pa.
II.	iNMlpmlsednik: ALOJZ TAVČAR, 299, N. Cor. .'{nI St., Rock Springs,
Wyoming.
Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II. tajnik: JOHN OSO I. IX, Box 41)2, Forest City, Pa. Blairajnik: MARTIN M I'II It', I*,ox 537, Forest City, Pa. Pijnhla Mi-nee: JOSIP Z ALAR, loo4 North Chicago St., Joliet, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN 1VEC, !MM) Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
Prt'dM'dnik: KJNAC PODVASNIK, 47.U Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
I.	nadzornik : JOHN TORINO, Box <;22, Forest City, Pa.
II.	nadzornik: FRANK PAVLOV«TO, Box 705, Conemaugh, Pa.
III.	nadzornik: ANDREJ SLAK, 771.5 Issler Ave., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN OBREZAN, Box 72, East Mineral, Kans.
I.	jtorotnik: MARTIN ŠTEFANČI0, Box 78, Franklin, Kans.
II.	porotnik: MIHAEL KLOPClO, T.2S Uavson Ave., It. F. 1». 1, Green-
field, Detroit, Mich
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik : ANTON HOČEVAR, R. F. P. No 2, Box 11%, Bridgeport, O.
I.	upravnik : ANTON DEMŠAR, Box 135, B rough ton. Pa.
II.	upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku Ivan Telban. P. O. Box 707, Forest City, Penna.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA."
SEJA GLAVNEGA ODBORA ZDRUŽENIH DRUŠTEV SV. BARBARE OD 12. JULIJA DO 16. JULIJA 1915. v Forest City, Pa.
12. julija se zberejo v uradu glavnega tajnika: glavni predsed-ik J(,seph IVternel. 1. podpredsednik (.'has. Zalar, glavni blagajnik
M.nt m Mu hie. predsednik nadzornega odbora Ignac Podvasnik, 1. glavni nadzornik John Tornieh, (2. glavni nadzornik Frank Pavlov-i e se opraviči. da mu ni mogoče priti, na kar glavni predsednik imenuje in pooblasti sobrata J. A. Dečmana, <la ga zastopa pri reviziji in sejah glavnega odbora. Ravno tako se opraviči 3. glavni nadzornik Andrej Shik, da mu ni mogoče priti na šestmesečno zborovanje glavnega odbora ter revizijo knjig in računov; pooblasti Chas. Zalar-ja, da ga zastopa).
Po pregledanju knjig in računov otvori glavni predsednik sejo glavnega odboia dne 15. julija 1915. ob 1. uri popoldan. Navzoči so bili sledeči:
Joseph lY:.'mel, John Telban, Martin Muhič, Ignac Podvasnik. John Osi Jin, John Tornieh, John A. Dečman, Chas. Zalar.
John Osolin prosi, da bi glavni predsednik imenoval enega iz-med navzočih sobratov za zapisnikarja, ker njemu ni mogoče biti pri vseli sejah. To se mu dovoli, in se imenuje sobrata J. A. Dečmana za zapisnikarja.
Zapisnikar nato prebere zapisnik glavne seje glavnega odbora z dne '27). do 30. jati. 1915, nakar je zapisnik sprejet z nekoliko o-pombami, kar bode razvidno iz zapisnika vršeče se seje.
Brat predsednik nadzornega odbora poroča glede računov, da so bili pregledani od nadzornega odbora iu potrjeni s pripombo, da je bilo zaradi odračunanja poštnih stroškov postaj samih dosti ne-prilik. Zatoraj se zahteva od postajnih tajnikov, da pošiljajo popoten asesment vsak mesec in to 10 dni po mesečni seji, kakor stoji v pravilih, člen S, točka b. Knjige glavnega tajnika kakor tudi glavnega predsednika so bile v dobrem stanu. Vsi ostali nadzorniki se strinjajo z predsednikom nadzornega odbora.
Da se odpravi stroške poštnine in expresa. se sklene, da se ovrže sklep zadnje seje glavnih uradnikov glede imenovanih postajnih poštnih in expresuili stroškov, namreč, da morajo same plačevati. Sklene se. da mora vsak postajni tajnik poslati glavnemu tajniku vsakih šest meseci v poročilo o stroških, nakar se račun poravna iz glavne blagajne potom čeka. ni pa opravičena sama si odračuna-vati od asesment«.
2. nadzornik sobrat Franc Pavlovčič je bil pooblaščen, da naj preišče poslovanje postaje št v. 35, posebno kar se tiče prevelikih bolniških podpor. — Ker je bil Fr. Pavlovčič odsoten, ni bilo o tej zadevi nobenega poročila.
Glavni tajnik poroča, da so poslale postaje štv. 2. in 3. račun za poštnino, kar r^e vzame na znanje.	;	rt*
Predlagano iu potrjeno je, da se plačajo postajni stroški za poštnino in exprcs od 1. jan. 1915. iz glavne blagajne, nikakor pa ne za črnilo in svinčnike, ako pošljejo postajni tajniki natančen tozadeven račun glavnemu tajniku.
Dalje pride na red postaja štv. 7. v La Salle, 311. Predlagano je bilo in potrjeno, da se poveri vsa zadeva glavnemu odborniku Jo-sephu Zalarju, da or. sam preišče in uredi stvar v najkrajšem času.
(ilavni tajnik predloži račun in poročilo od postaje štv. 15. radi posebnega obiskovanja sobrata (?) v norišnici; vzame se na znanje in se odkloni.
Glavni predsednik prebere pismo postajnega tajnika, postaje štv. 20, Bridgeport, Ohio, glede umrlega člana John Škarjanc-a. Omenjena zadeva se odloži, in se sklene, da se računi prej ne izplačajo. pred no s« ne dobi dovoljenja. Postajni tajnik naj dobi dovoljenje od njegove hčere, denar naj se pa toliko časa obdrži v bla-gajni.
Prebere se pismo Antona Drenika. postaja štv. 15. radi bolni-Ške podpore. Ko je omenjeni član pristopil k društvu, je pooblastil svojo mater Ano Drenik. da naj v enakih slučajih, kot so v tej zadevi omenjeni, sprejema ona bolniško podporo. Potemtakem ima ona vso pravico do podpore.
Prebere se pismo od postaje štv. 29. glede bolniške podpore člana Antona Prha. Omenjeni član je bil za časa bolezni suspendiran od društva, vsled česar nima nobene pravice zahtevati bolniške podpore. Glavni odbor nima pravice delovati proti določbam, ki jih vsebuje člen 19., točka 1., stran 32. društvenih pravil.
Preberejo se pisma tajnika postaje štv. 44. in avstrijskega konzula iz St. Louis glede umrlega člana Josipa Mlakarja, kateremu se ni izplačalo smrtnine. Predlagano in potrjeno, da pošlje glavni tajnik vse tozadevne listine in denar glavnemu zaupniku Jos. Zalarju. Ko dobi on potrebne listine, naj uredi celo zadevo.
Zadeva Antona Oražma, postaja štv. 37. se odloži za toliko ča-so, dokler se od obeh strani ne poizve, kaj je bilo vzrok črtanja.
Za sobrata Josipa Kranjca, postaja štv. 53., naj glavni tajnik napravi bolniško nakaznico ter naj se mu izplača podporo. Glede sobrata Antona Zidanšeka se glavni odbor popolnoma strinja s postajnim odborom, ker je postajni odbor v tej zadevi gotovo najbolje poučen.
Zdravniško izpričevalo glede Matevža Stražišarja, ki ga je po-
slala postaja štv. 55. iz Connemaugh, P.. se pošlje postaji nazaj s pripombo, da naj se o stvari bolj natančno poroča.
Prebere se tudi nekaka resolucija, katero je omenjena postaja razpošiljala in se sklene:
Glavni uradniki na seji meseca julija protestirajo proti postaji štv. 55. Conemaugh, Pa., radi okrožnic, katere je razpošiljala neka terim društvenim postajam naše slavne organizacije in sicer iz sledečih razlogov:
1.	Zakaj postaja štv. 55. ni poslala omenjenih okrožnic vsem postajam ?
2.	Zakaj jih je razpošiljala brez vednosti glavnega odbora? Ali se bodo člani v slučaju nesreče obrnili za podporo na postajo štv. 55., ali na glavni urad?
3 Zakaj se ni 2. glavni nadzornik oglasil pri seji glavnega odbora meseca januarja? Zakaj deluje zahrbtno? Ali ni tedaj videl, da se društvu škoduje, ker miši in podgane (???) kvarijo knjige in da bi se temu tedaj opomoglo, ako bi bilo res. Je li to pravilno, pošteno in častno delovanje nadzornikov v korist organizacije???
Kdaj in kje se je glavni blagajnik izjavil, da ne da blagajne? Cemu dotična oseba take bedastoče trosi med svet, ko sama ve, da ni res? Ali ima morebiti kake koristi od tega?
Upamo, da bo članstvo spoznalo njih podlo delovanje, ki je celi organizaciji v kvar. Drugemu nadzorniku pa svetujemo, da naj deluje v korist društev, katera bo morebiti zastopal. Naj bo odkritosrčen, naj se ne skriva za plot in naj si ne išče pri diktatorjih obrambe. Ali nima glavni odbor pravice izraziti svoje mnenje glede združenja, ali nima iste pravice vsak član organizacije? Ali je mogoče kak glavni uradnik po časopisju napadal idejo združenja? Ali je komu diktiral, ali je koga silil, kako naj glasuje? Nasprotno se je pa vse delalo na nasprotni strani, blatilo se je in grdilo glavne odbornike. Toda brez uspeha. (Poštenost in resnica imata vedno prednost!) Glasovanje se je vršilo in izid vam je menda tudi znan. T'parno, da bo tega enkrat za vselej konec. Kdor ne deluje skupno, ta podira. Z napadi ne "bomo daleč prišli.
Od iste strani je prišla tudi pritožba glede ureditve sistema X. F. C. lestvice. Če ni bilo prej tako urejene, ni nikakor krivda glavnega odbora. Okrožnica govori: — Sedaj je že januar 1915, stane nas že $600, sistem pa še sedaj ni urejen.
Ali ni bil drugi nadzornik navzoč pri seji meseca januarja tega leta? V zapisniku stoji: Sistem, ki se ga poslužuje glavni urad je najnovejši in popolen. Kje so skladatelji iztaknili vašo opazko? Ali je resnica, ali je laž, kar pišete? Članstvu postaje svetujemo in ga tudi prosimo, da naj se ne ozira ne na levo, ne na desno, ampak naj koraka po ravni poti naprej, ki je najboljša.
Seja je bila zaključena ob polenajstih zvečer.
J. A. Dečman, zapisnikar.
GLAVNI PREDSEDNIK OTVORI SEJO TOČNO OB 8. URI
DOPOLDNE.
Predloženo je bilo pismo tajnika postaje štv. 71. iz Johnstown, Pa., ki se tiče bolniške podpore Alojzija Gričarja. — Glavni odbor se popolnoma strinja s sklepom postaje. Nadalje ni član Jernej o-pravičen po pravilih društva sv. Barbare do bolniške podpore, ako je bil ob času bolezni suspendiran.
Zadeva postaje štv. 81., Midway, Pa., se vzame na znanje. — Glasovnice so bile preštete v navzočnosti dveh glavnih nadzornikov, in društva, katera so poslala omenjene glasovnice, so bila prešteta in objavljena. Društva, ki niso poslala glasovnic, niso bila objavljena. — Krivda pade potemtakem na postaje, ne pa na glavni odbor.
Glavni odbor bode rešil pismo predsednika nadzornega odbora postaje štv. 63., Superior, Wyo. Glavni odbor je dognal, da to ni krivda glavnega ouoora ter da ni bila nikaka podpora izplačana o-menjeni članici. — Zelo čudno je, da more predsednik pisati stvari, katere niso resnične. — Zakaj se prej ne prepriča, kaj in kako? — Glavni odbor zahteva, da se nekoliko pazi na delovanje postajnega tajnika. Imenik članov in članic je bil poslan meseca januarja 1915 v pregled in v popravek morebitnih napak. — Zakaj ni postajni tajnik pregledal omenjenih listin in zakaj ni takoj poročal o napakah v glavni urad? — Zakaj čaka šest mesecev, potem pa napada glavnega tajnika, češ, da zanemarja svoje delo? — Kriv je torej le postajni, ne pa glavni tajnik.
Glavni odbor obsoja toraj vse postajne tajnike, kateri pošiljajo napačna poročila, predno se prepričajo, če so napravili delo, katero jim nalaga društvo ali ne. Predlagano iu podpirano je, da se morajo vsa poročila oziroma pritožbe poslati glavnemu predsedniku v pregled, predno se dajo v tisk in se objavijo. Glasilo samo nima nikake pravice priobčevati društvenih poročil brez vednosti glavnega predsednika.
Glavni tajnik je sporočil, da je dobil od postajnih uradnikov več pritožb glede glasila "Narodni Vestnik''. Glasilo ne tiska poslanih stvari, poročila ne pridejo pravočasno v tisk in v javnost, nazadnje se pa tudi ne ve, če list izhaja ali ne. Glavni odbor je iz-previdel, da si mora poiskati drugo glasilo.
Predsednik nadzornega odbora predlaga in tajnik podpira, da se odstavi "N. V." kot glasilo društva sv. Barbare.
Enoglasno sprejeto.
Brat Ig. Podvasnik predlaga, da naj se sprejme list 4'Glas Naroda'', brat John Tornieh podpira.
Ker ni drugih predlogov, je predlog brata Podvasnika soglasno sprejet.
Brat K. Zalar predlaga, da naj se dobi drug prostor za glavni urad, ker stari prostor ne odgovarja potrebam organizacije. — Predlog je bil podpiran po bratu Dečmanu in je bil sprejet.
Brat Tornieh in brat Zalar sta pooblaščena, da preskrb i ta primeren prostor za urad ter da o tem takoj poročata glavnemu predsedniku J. Peternelu in predsedniku nadzornega odbora Ig. Pod-vasniku.
Predlagano iti podpirano je, da se sprejme dostavek k pravilom društva glede vstopnine (člen 12., točka 1.) in sicer:
Kandidat je (nje) se sprejmejo v društvo tudi z vstopnino $1. toda do bolniške podpore so opravičeni po preteku treh mesecev in ne prej. Plačati pa morajo ravnotako 25 centov za knjižice in 25 centov za vrhovnega zdravnika, kakor je omenjeno v členu 12., točka 1. a). Plačati mora tudi vse mesečne pristojbine od časa vstopa.
Glavni predsednik predloži pismo Antona Strutza glede Jolina Golena, kateri je umrl 31. oktobra 3914.
Glavni tajnik poroča, da je bila cela postaja štv. 61., Ramey. Pa., suspendirana že meseca septembra istega leta zaradi neplača nega mesečnega asesmenta. — Mr. Anton Strutz kot bivši tajnik omenjene postaje sam dobro ve, da postaja ni plačala nobenega asesmenta od meseca avgusta 1914 do danes in da jo je glavni taj nik zategadelj suspendiral. Bivši član John Golen je pa umrl 31. oktobra 1914 in potemtakem ni opravičen do nikake podpore.
Z ozirom na določbe društvenih pravil se odkloni poškodninska podpora za Mihaela Podboja. Zadevo se lahko predloži prihodnji konvenciji. Enako je z afero Franca Životnika, člana postaje štv. 58. Nanašajoč se na poročilo vrhovnega zdravnika, je omenjeni član opravičen do bolniške podpore, ne pa do poškodnine. — Preostali denar se naloži v National banko v Pittsburghu.
Predlagano je bilo in podpirano, da se mora takoj naznaniti predsedniku nadzornega odbora, če bi narasla čekovna blagajna na $10,000. Denar se bo potem obrestonosno naložilo, kakor zahtevajo pravila oziroma zapisnik zadnje konvencije.
Glavni predsednik priporoča na to, da naj bodo uradniki in člani naše slavne organizacije složni in naj goje med seboj bratov-sko ljubezen ter zaključi sejo glavnega odbora v Forest City, Pa.
VABILO na
DRUŽINSKI VEČER,
ki ga priredi Jugoslov. del. tamburaški zbor
s sodelovanjem slov. pevskega društva "Slavec" v soboto 24. julija 1915 v dvorani gg. Mrak & Kueler, 211 Graham Ave., cor. Stagg St., Brooklyn, N. Y. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina 10 centov. Tambura-nje, petje, prosta zabava.
Za obilno udeležbo se priporoča Pripravni odbor. (20-22—7)
Žito v Indiji.
Angleški državni tajnik za Indijo jo razglasil, da se je letos v Indiji pridelalo 10,300.000 ton pšenice in da bo torej mogoče izpeljati dva milijona ton.
Prepovedan uvoz nemških filmov v Rusijo.
Iz Petrograda poročajo : Uvoz kinematografičnih filmov nemškega izvora je bil prepovedan, isto-tako uvoz raznih semen.
ZAHVALA. IN VABILO.
Tem potom se iskreno zahvaljujemo vsem onim darovalcem, ki so prispevali z darovi za slovensko cerkev sv. Antona na Ely, Minn. Pripomniti moramo, da je bilo nabiranje v početku jako te-žavno, toda v kratkem se je odprlo rojakom radodarno srce in nabiranje je postalo lahko. Še enkrat lepa hvala vsem darovalcem !
Zajedno pa naznanjamo rojakom na Ely, Minn., in okolici, da bomo priredili dne 25. julija zanimivo igranje TOMBOLO v stari cerkveni dvorani. Čisti dobiček je namenjen za cerkveni sklad. Začetek je točno ob V-^l. z nagovorom in potem bo pevski zbor zapel par slovenskih pesmi, nakar se sprične tombola za lepe dobitke.
Tem potom vljudno vabimo vse tu in v okolici bivajoče rojake in rojakinje, da se zagotovo udeleže in s tem pomagajo k boljšemu uspehu. Med dobitki je tudi žepna ura, vredna $25.
Torej na svidenje dne 25. julija v stari cerkveni dvorani! (19-21—7) Cerkveni odbor.
JOSIP PETERNEL, glavni predsednik.
J. A. DEČMAN, zapisnikar.
PEVSKA DRUŠTVA, PRIJATE LJI SLOVENSKE NAR. PESMI: POZOR!
Slovenci gojimo svojo pesem i2 prepričanja, iz ljubezni do pesmi. Slovenska pevska društva v stari in novi domovini streme po popolnosti v predavanju umetne pesmi in to visoko stališče zavze ina pri vseh tudi naša narodna pesem. In da moremo svoje na rodno blago, v narodni pesmici, v kateri odkriva slovenski rod svoje čustvovanje, svojo dušo, o hraniti in gojiti, jo samoposeb: umevno; z narodno pesmijo dokazujemo tujcu, da Slovenec, četudi maloštevilen in skromen, ve cediti melodije, ki so se v teku časa pojavile po poljih gorskih naših vasi.
Izšel je drugi zvezek izbranih narodnih pesmi in prepričan sem. da ustrežem z izdajo tega zvezka vsem slovenskim pevcem in prija teljeni domačega lepega petja. — Pesmarica obsega 32 narodnih pesmi, in sicer: 20 možkih, 7 mešanih in 5 ženskih zborov. Pesni:' so sledeče: 1. Dekle, podaj mi glažek vode; 2. Delaj, delaj pu šeljc; 3. Dve let' in pol sva se midva ljubila; 4. Fantje se zbirajo: 5. Fantje po polj' gredo; 6, Jaz pa za eno deklico vem; 7. Je pa davi slanca pala; 8. Kako bom ljubila; 9. Le nocoj še luna mila; 10. Na Gorenjskem je fletno; 11. Naš maček je ljubco imel; 12. Oj, deklica, povej mi to; 13. Odpiraj, dekle, kamrico; 14. Oj, kGd bova vandrala; 15. Oh, žena me krega; 16. Pa bom sel na planince; 17. Rože je na vrtu plela; 18. Se davno mrači; 19. Soča voda je šumela; 20. Vsi so prihajali. Za mešan zbor: 21. En hribček bom kupil;
22.	Imenitna je zemlja in okraj;
23.	Jagar mi jaga; 24. Laudon; 25. Slavec; 26. Tam, kjer teče bistra Zilja; 27. Večerna. Za ženski zbor: 28. Jaz pa vrtec bom kopala; 29. Kako bom ljubila; 30. Ko ptičiea ta mala; 31. Ko sem jaz še mlada bila; 32. Lahko noč.
Evo vam torej 32 slovenskih narodnih biserov! Da si jo lahko vsakdo naroči, posamezni pevci in pevke, društva, sem določil ceno eni pesmariei samo $150. Društvom pri večjem naročilu 25% popusta. — Pesmaric 1. zvezka imam le še par v zalogi in ako želi se kdo 1. zvezek, naj se z naročbe požuri; cena sedaj tudi $1.50. Naročilu je priložiti dotično svoto v gotovini, poštnem Money Orderu ali v znamkah. Vsako naročilo sc izvrši z obratno pošto.
Razen tega je pri meni dobiti muzikalijo kakršnekoli vrste, par-titure ali poedini glasovi katerekoli pesmi, solo, dvospevi, fin papir za kopiranje not, kemična črnila in instrumente za orkestre, citre," violine itd. Pišite!
Ivan M. Adamič, pevovodja slov. pevskega društva
"Slavec", 1336 Lincoln PL, Brooklyn, N. Y.
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y.
v.--j
MOLITVENIH j
Duhovni boj	e—.60
Evangeljska zakladnica t—.50 Gospod usliši mojo molitev
z posebno velikimi črkami $1.00 Ključ nebeških vrat	<—.50
Jezus in Marija	t—.40
Marija Varhinja	>—.60
Marija Kraljica	—.60
Skrbi za dušo	—.60
Vrtec nebeški	r-.40
POUČNE KNJXIE;
Abecednik alovenski, v**an	—.26 Ainov nemško-angleški tolmač, vezan	t—.SO Angleško-slovenski in alo-
vensko-angleški slovar	s—.40
Berilo prvo, vezano	—.30
3erilo drugo, vezano	—.40
Berilo tretje, vezano	—.40
Cerkvena zgodovina	—.70
Dobra kuharica, vezano	$3.00
Domači živinozdravnik	t—.50
Evangelij	—,50
Fizika 1. in 2. del	—.45
litri računar, vezano	i—.40
Ktekizem vez. veliki	-—.40
Katekizem vez. mali	—.15 nemščina brez učitelja, 1.
in 2. del, vezano	$1.20 Občna zgodovina	$4.00 Pesmarica, nagrobnice	$1.00 Poljedelstvo	s—.50 Popolni nauk • čebelarstvu, vezan	$1.00 Postrežba bolnikom	—.20 -iadjereja v pogovorih	—.25 ichimpffov nemsko-sloven-
ski slovar	$1.20 ^chimpffov ilovensko-nem-
Ski slovar	$1.20
Slovenski pravnik	$2.00
slovenska Slovnica, vez.	$1.25 ttovenska pesmarica 1. in
2. zvezek po	-—.60 slovensko- angleška slovnica, vez.	$1.00 >pisovnik ljubavnih pisem	—.40 Spretna kuharica, brošir.	—.80 Trtna uš in trtoreja	—.40 Tmna živinoreja	—.50 Umni kmetovalec	•—.50 ttrovnik, narodne pesmi, I., 2. in 3. zvezek, vez., po	—.50
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
3aron Trenk	t—.20
Belgrajski biser	—.20
beneška vedeževalka	—.20
Bitka pri Visu	f—.30
Bodi svoje sreče kovač	—.30
Boj s prirodo	!—.15
božični darovi	—.15
Burska vojska	f—.25
Cerkvica na skali	—.15
Cesar Jožef II.	1—.20
!!iganova osveta	—.20
Ciganska sirota, 93 zvezkov	$5.00
Cvetke	—.20
Don Kižot	—.20
Dobrota in hvaležnost	1—.60
Evstahija dobra hči	<—.20
Fabiola	—.35
Gteorge Stephenson, oče že-	
leznic	v—.20
Grizelda	—_10
GTrof Radecky	—.20
ETedvika, banditova nevesta	—.20
Hlapec Jernej	—.60
Hubad, pripovedke, 1. in 1.	
zvezek po	1—.20
flustrovani vodnik po Go-	
renjskem	—.20
Izlet v Carigrad	—.20
[van Resnicoljub	—.20
[z an ami, mala Japonka	—.20
Izidor, pobožni kmet	—.20
Jama nad Dobroto	'—.20
Jaromil	—.20
Jeruzalemski romar	
Kristusovo življenje in smrt	
vezano	$3.00
Krištof Kolumb	—Ji
Križana umiljenost	—M
Kaj se je Makaru sanjalo T	—.M
Lažnjivi Kljuke«	
Leban, 100 beril	—Ji
Maksimilijan I.	—Ji
Marija, hči polkova	—.20
Mati, aocijalen roman.	$1.06
Malomestne tradicije	«—J26
Miklova Zala	—.3R
Mirko Poštenjakoviš	—J«
Na divjem zapadu, vei.	—.66
Na indijskih otokih	—.36
Najdenček	._Jf
Na jutro vem	;_gf
Na krivih potih	—.30
Na različnih potih	__.24
Narodne pripovesti, I.,	I.
I in 3. zvezek po	J0
Naseljenci	__
j Na valovih južnega morja —.1§
I Nezgodan a Palavanu	— .2«
I Nikolaj Zrinski	(__20
IO jetiki	,_jj
i Odkritje Amerike, ve«.	—.86
Prihajač	>—.99
I Pregovori, prilike, reki	—.2«
Pri Vrbčevem Grogi	_.20
Prst božji	_
Randevouz	*—.81 I Revolucija na Portugalskem —.28
j Senila	,_j§
• Simon Gregorčiča poezije •—.48
' Stanley v Afriki	,_JU
Sherloek Holmes, 3., 4., 5. in 6. zvezek po —.86
Sveta nož	,_
Srečolovee	,_.jf
Strah na Sokolskem gradu, 100 zvezkov	' $5.66
Strelec	_jg
Sanjska knjiga, velika —39 Štiri povesti	_J|
Tegetthof
Turki pred Dunajem Vojna na Balkanu, 13 zvez. $1.83 Zlate jagode, vez.	—.Si
Življenjepis Simon Gregorčiča	_ Življenja trnjeva pot — Znamenje štirih _ Za kruhom _ Življenje ua avstr. dvoru ali Smrt ceaarjeviča Rudolfa —
BPILMANOVE P O VE« TI:
1.	zv. Ljubite *voje Bcvraž-nike	_
2.	zv. Karon, kričanskl
deček
4. zv. Praški judek	—
6.	zv. Aruinugan, sin indijskega kneza	_
7.	zv. Sultanovi sužnji ~
8.	z v. Tri indijanske povesti	_
9.	zv. Kraljičin nečak — 10. zv. Zvesti sin	1— ti. zv. Rdeča in bela vrtnica _
12.	zv. Korejska brata —
13.	zv. Boj in zmaga	—
14.	zv. Prisega huronskega glavarja	_
15.	zv. Angelj sužnjev	—
16.	zv. Zlatokopi	—
18. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev	p— 19. xv. Mlada mornarja
TALIJA:
Zbirka ffredaliških Brat sokol	^
Cigani Dobro došli
Pri puščavuikm	_
Putifarka
Ftaztre8enca	_
Starinarica	_
županova Micka
Idealna Tašča
.86 .86 .30 .M
.T«
JLS .39
Ji -.21
-.39
m ■M
.Jt» -.Str -.36
.3» M
.39
JI
-.49 -.29
-.J6 -.98 3f M
—.20
EAZGLEDNICE:
NfcTryorSke, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po
dncat po	__jf
Z slikami mesta New Torka
P®	. —.a«
Album mest New Yorka s krasnimi slikami, mali —.Si veliki	f—.Ti
ZEMLJEVIDI:
Avstro-Ogrske mali,	—.19
Združenih držav, mali —.15 veliki	—.25
Balkanskih držav	_.15
Evrope, vezan	—
Vojna stenska mapa	$1.50
Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po	—,29
Opomba: Naročilom je priloŽ iti denarno vrednost, bodisi ▼ ga-tovini, poštni nakaznici, ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vie& •nafc i« mimvuL . __ .
mM'	/-
/
GLAS NAHODA, 21. JULIJA, 1915.
johm
IZYRSEVALNI ODBOBi
Frani Sakscr, predsednik, 82 Cortlandt St., New lork, 9. X,
Tajniki i
Edward Kalish, «119 St. Clair Are., Cleveland, Ohio.
Rudolf Trust, 3»3 W. Central Park, New York, N. T.
J*ha Jacer, blagajnik, C241 Upton Ave. So., MlnneapoU«, Minn.
Denar, kolikor ga podružnica sama ne potrebuje, naj blagovolijo poslati p'avi.. mu tajniku. Vsaka vplačana svota bo<le potrjena i>o tajniku in raz-g :i>i'iia [mj slovenskih listih. Istočasno naj tudi obvesti gl. blagajnika, koliko
denarja ko poslali.
Pozor! — Tajniki in blagajniki podružnic Slov. Lige!
Tem potom so prošeni vsi tajniki podružnic SI. Lige, da nemudoma pošljejo na glavnega tajnika sledeča poročila: število članov, ime in naslov predsednika, tajnika in blagajnika, kraj podružnice ter dan ustanovitve.
Blagajnike podružnic pa prosim, da o poslanem denarju na glavnega blagajnika napravijo dva poročila in pošljejo enega na glavnega blagajnika, enega pa na glav. tajnika, da tem potom lahko vedno izkažemo natančen račun in stanje Slov. Lige.
Za vsa nadaljna pojasnila tičoča se Slov. Lige, naj se cenj. rojaki obrnejo na glav. tajnika Slov. Lige.
EDWARD KALISH, glavni tajnik.
6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Vse iztise Pravil Slovenske Lige smo poslali glavnemu tajnikn Blovenske Lige, Mr. Edvardu Kališu, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, O. — Oni, ki nimajo Pravil, naj se obrnejo naravnost nanj. — Vse potrebne informacije daje glavni tajnik.
Uredništvo G. N.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
iLEANJSKO.
Vojno scdisče razpuščeno.
in tiransko divizijsko in brigadno "iišf-i- v* Ljubljani je razpuščeno Nji gov«' agende je prevzelo gra ško divizijsko sodišče.
Slava Slovencem. Vojaški tele-.•-"•atist Krnil Douth j<> poslal z ita-iij:in.>kfga bojišča nemško-naeijo-ii.i! iit-ii. n listu "Reielienberger
rojen leta 1900, ter natakarski jjm_ vajence v Lincu. Pri sebi je imel še 720 kron o2 vinarjev denarja in je konečno priznal, tla je ukradel denar nekemu gostilničarju v Knnsu. Hotel je s tem denarjem
Z.
lie
;nng'' vojno dopisnico s sle-> vsebino: 14 Pred vsem zvesto-.-ke pozdrave iz doline Soče. >\- nsko prebivalstvo v krajih, •zi kater
uro in več drugih drobnarij. Pri-
stojni vojaški poveljnik je spremenil kazen obešen j a v kazen u-streljenja. Obsojenemu Sporerju je preko sodišče dne 18. junija ob en četrt na 4. popoldne sodbo razglasilo, nakar je bila kazen istega lovanja, ki bi se ga ne bil z vne-dne ob en četrt na 6. izvršena. Inio udeleževal Peregrin. Posebno Nedclžen. Iz Ruš poročajo: Na marljiv je bil kot odbornik koro-krivično obdolžitev je bil že dru- ške podružnice 4'Slovenskega gič v preiskovalnem zaporu v planinskega društva" in kot bla-
padlo na bojišču in ni najzadnji Kad bi izvedel za naslov svojega izmed teh Peregrin Vunček, črko-j stavec tiskarne Družbe sv. Mo-J horja. Kdo ni poznal rajnega Pe-j regrina po slovenskem Korotanu?! Ni ga bilo javnega narodnega de-'
Gradcu tukajšnji narodni posestnik Alojzij Glaser, a kakor prvič, tako se je sedaj tudi drugič vojaško sodišče prepričalo, da je nedolžen in da so ga hoteli denun-cijanti iz gole hudobije spraviti v nesrečo.
Se živ! Iz Maribora poročajo: Ker so nam že od več strani došla vprašanja glede stud. teh. Ferdinanda Črepinko, rezervnega častnika, ali je res še živ, povemo tem potom vsem onim, ki se za to zanimajo, da se mu doslej še prav nič ni ljubilo iti gledat na oni svet, marveč da je živ, zdrav in vedno še pri najboljšem humorju in da je imel maja meseca 14 dni dopusta. V zadnjih dnevih maja je bil tudi imenovan poročnikom. Štrapae je prebil že silno mnogo, v solncu, dežju, snegu in ledu, v Bosni, Sremu, Banatu, Bukovim, Galiciji, po ruskih stepah v najhujših zimskih viharjih, pred Varšavo in v Vzhodni Prusiji ter v Karpatih. Kljub vsemu pa ni doslej bil niti ranjen, niti bolan, dasi so mu srbske in ruske krogle ze parkrat odstrelile telečnjak, kapo, sabljo, da, zbile iz rok celo samokres. Upamo, da bode tudi še ostalo polovico vojne srečno prestal in ob povratku zlasti svoje znance lahko kratkočasil z zabavnimi in resničnimi dogodšeina-m i. Do takrat pa prosimo — samo majčkeno potrpljenja.
Smrtna kesa. Iz Gornjega grada poročajo: Dne 12. junija srno pokopali vpokojenega nadueitelja
svaka VALENTINA G AS* AR. Pred enim letom je bival v Lis-tonburg. Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov. da ga mi javi. ali naj se pa sam oglasi na naslov: Martin Dakskoblar. 244 M St.. Rock Springs, Wyo.
(21-23—7)	'	^
Dr. Josip V. Grahek.
EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA.
Zdravim vse bolezni moike, ženske in otročje. 841 East Ohio St., [Allegheny] N. S. P'tt>fc»rv. P» 'fC ms roti I Hotela Karllnc* - Kk Sta*. 1. 2. I In 4	na:avr.o du ir.oietiie

tt^3 POZOR!
gajnik celovške podružnice '4 Slovenske Straže. Za svojo osebo silno skromen, ponižen, je bil v narodnih zadevah skrajno odločen in dosleden. Celovškemu "Miru" je bil vedno zvest in cenjen so-trudnik. Še pred nedavnim je pisal z bojišča uredništvu: "Daj „ , ..,,.. nam Bog prav kmalu zmagoslavni j Mohorjevih knjig, konec in srečno svidenje ob do-	Uredništvo Glas Naroda
mačem ognjišču!" Ta želja se muL. minil/A I ni ipolnila. Zapušča ženo in ""H oLU VlNIvAi
Čitateljem in naročnikom naznanjamo, da nam je pošla zaloga Slovensko - Amerikanskega Koledarja za leto 1915.
Namesto Koledarja, dobi vsak nov naročnik eno izmed letošnjih
Ali si že čitala knjigo: Kažipot amer.
lega sinčka. — Xa severnem boji-	~ '"V" f10^,«" »Ji:Kaj
„we> .	.	•' mora vedeti vsaka odrasla Slovenka. Se
seu ,]e padel 16. maja pri naskoku
na neko rusko postojanko nadpo-
ročnik Jožef Bittner od 5. pešpol-
ka, brat stolnega prošta Gvido Bittnerja v Celovcu. Rojen je bil v Milštatu in je bil v 46. letu. Iz-prva častnik po poklicu, je povodom svoje ženitve stopil v civilno državno službo, meseca februarja t. 1. je bil pa zopet aktiviran, je odšel meseca marca kot stotnijski poveljnik na bojišče in je postal dva mesece pozneje žrtev vojne. — Iz Kotmarevasi poročajo: Krogla priletela, fanta je zadela in ga smrtno zadela. To narodno pesem zdihuje na stotisoče ljudi po Av-stro-Ogrski, ki žalujejo po svojih dragih, padlih na bojišču. Kolikor je bilo mogoče izvedeti, jih je iz naše župnije padlo 11. Dne 18. maja je padel na severnem bojišču Pavel Goričnik, posestnik iz Smarjete pri Kotmarivasi. Bil je značajen mož, izboren cerkven pevec, zaveden Slovenec, skrben in umen gospodar. Zapušča tri otroke. Njegov brat Rnpej je v
danes jo naroči. Odprla Ti bo v marsičem oči. Cena 6-' centov, dva izvoda $1.00. Naroča se pri: Poučna Biblioteka, Box 808 Milwaukee, Wis.
NAZNANILO.
Rojakom v Lorain, Ohio, in o-
kolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik
JOHN KUMŠE,
ki je pooblaščen pobirali naročnino za list Glas Naroda. S spoštovanjem
Upravništvo Glas Naroda.
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom v Pena-sylvaniji sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni East opnik
if a d*r je kako drnStvo tsamecjsno kopiti b»nderos, mUv«, rngalie godbane instrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, Tirizico. priv^k-prstan itd., n« kupite prej nikjer, da tudi mene sacene vpraSate. Upralanje 1 Vab stane le 2c. p* ai bedete prihranili dolarje.
Cenike, več vrat pošiljam brezplačno. Pišite po«j,
IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa. Box 325.
Jožefa Tičarja. Rojen je bil leta | ruskem ujetništvu. Rajni Pavel 1842. v Št. Jurju pri Kranju in1 je pisal dan pred svojo smrtjo do-dočaka! tedaj dokaj lepo starost, jmov še dopisnico. Prvi je o nje-napraviti izlet v Trst. Mladega posebno za učitelja. Učiteljeva! govi smrti poročal neki Klemen-
♦ . ...l.i. i:	------------je na ^olah, a zadnja leta kot nad- eič, drugo poročilo pa je od nje-
učitelj pri Sv. Frančišku Ksav. injgovega tovariša Miškulnika z Bil-v Šmartnem pri Gornjem gradu. Ičovsa, ki piše, naj domači ne pi-Pred več leti je jel bolehati in bil šejo več Pavlu, ker je mrtev.
tatiča so oddali deželnemu sodi šču. — V Trnovem se je pojavila neka dosedaj še neznana dvonož-na lisica in pri več strankah odnesla mlade purane, piščance in zajce. Kakor sodijo, mora biti z razmerami dobro znana, ker, ko izvrševala pri * neki stranki niti do-
iiao se vozili, zasluzi . , . . , .	, . svoj rokovnjaški posel,
[» .hvalo. Povsod so nas obsi- ;	- , - , , . . .	,
,	, .	, . i m«e pes m zalajal, ki je sicer zelo
t /. darovi, osobito na Jeseni-
, , „ , , , : dober varuh. Želeti bi bilo, da pri
m na Bledu. Dobro mleko; , . 4t1. . ,, . ,	,
.. , ■	, i de ta lisica kmalu v past.
je prišlo kaj prav. Na Bledu
V I
past.
Preskrba Ljubljane. Aprovi-
začni odsek občinskega sveta ljubljanskega je sklenil, ukreniti vse potrebno, da se bo moglo v jeseni ljubljansko mesto preskrbovati z žitom in moko na splošno zadovoljnost tako, da ne bo pri-V Ljubljani je! tožb niti glede kakovosti, niti gle-starosti Viktor Je cene blaga. Zlasti lioee ljub-Liriiteiiberg, originalen go-i'janska občina za bodoče varolii je imel v vseh krogih | vati v smislu ministrske instruk-g> prijateljev. — A' Ljubljani «Ue mestnemu magistratu kot po-i L"»spa Marija Koleša. _ litieni oblasti I. instance zajamčene pravice glede kontrole pri razdeljevanju in razprodaji žita in i<rimik. — V Črnomlju je moke. Aprovizačni odsek je tudi
san
j - moral vlak [»ostati na p' ogi. <ia nam j«' moglo slovensko prebivalstvo izrf)i"iti svoje darove, »ironifuje težkih topov dela na pi bivalstvo čuden nt is, kljub temu pa ne zapusti rodne grude, dokler ni prisiljeno."
Smrtna kosa. umrl v visoki
redlogu pri Radovljici je po -i bolezni umrl Tomaž Šušter-
v visoki starosti 77 let umrl vpo-koj. iii župnik Josip Lib'k. du-li ivnik stare šole, naroden in toleranten gospod.
Dva ujetnika umrla. V Ljubljani >t a umrla prva dva italijanska vojna ujetnika Anton Comentale in Domeuiko V> rderame, oba od italijanskega pešpolka št. 30.
Aretacija zaradi suma detomo-ra. Borovnici je bila aretirana
v prinerpu sklenil, osnovati po obstoječem zakonu poseben strokovni svet, ki naj bi za bodočo sezono in za okoliš ljubljanskega mesta izdelal načrt glede aprovi-zaeije z žitom in moko. Vse želje mestne občine ljubljanske se bodo predložile c. kr. deželni vladi v blagohotno vpoštevanje. — A-provizačni odsek, občinskega sveta ljubljanskega je na zadnji seji
ii"ka 24'i'tna samska dekla zaradi: sklenil, da bo v jeseni mestna ob--ii-iM .b i.Miiora. Oddali s<> jo o-le"1*1«« v večji meri kot preteklo k .m nemu sodišču na Vrhniki.! *eto razprodajala krompir. C. kr.
... Ojrno dete ženskega spola 1 vlada se naproša, da dovoli mest-je našla gospodinja v postelji o- 1	1
sinrdjenke, zavito v odejo mrtvo.
Dva ujetnika pcbegla. Pri Žužemberku so orožniki zasačili dva ruska ujetnika, ki sta pobegnila iz tahorišf-a pri Ptuju.
Poročil se je dne 17. junija v Spodnjem Dravogradu Loj k, asistent južne železnici
I-. -I ./ • Zakntuik iz Kožne do-lfineHj. Tudi se bo skušalo prido-1 i 11' ■ pri Ljubljani.	jhiti 2a Ljubljano večjo množino
Tatvine. Neki vdoveli posest- eloportJiegB, sladkorja iz Trsta.— 1.iz Podgorice pri Ljubljani je | Aprovizačni odsek občinskega ukradel dosedaj še neznan tat v sveta ljubljanskega je sklenil, na-i-d '). do ]:i. junija iz zaprte I i"Očiti mestnemu magistratu, da o!n;ire tisnčkroiLski bankovec. O postopa z vso kazensko strogost-ta!;i ni nobenega sledu. — Vdo-'zoper ljudi, ki na trgu živila ' i p u stnici Pavlini Has z Vrh- prekupujejo, ali pa jih draže. V
ni občini ljubljanski pravočasno nakup krompirja in s tem omogoči, da se ljubljansko mesto poceni preskrbi s tako važnim živežem.— Aprovizačni odsek občinskega sveta ljubljanskega se je obrnil na c. kr. trgovinsko ministrstvo s Rudolf prošnjo, da omogoči nakup večje z množine sladkorja direktno iz ra-
ti ike je ukradel dosedaj neznan tat iz njene spalnice zlato darn-sko uro z zlato verižico in zlato bro/.o. — Posestniku Franu Ra-t kovcu iz Dolenje vasi je ukradel nekdo rjavo denarnico s kakimi sto kronami. Osumljen tatvine je neki berač, ki je na dan tatvine tamkaj prosjačil. — Na ljubljanskem glavnem kolodvoru je stražnik ustavil nekega dečka ter ga pozval, da se legitimira. Fant ni imel nobenih dokumentov pri sebi ter i/j a vil, da je Rudolf Etlinger,
vsakem takem slučaju se ima krivca takoj odstraniti s trga.
ŠTAJERSKO.
Vojno sedišče: vojak ustreljen.
Vojno sodišče v Gradcu je kot preko sodišče obsodilo v Ptuju vojaka 17. pešpolka Valentina Sporerja radi ropa na smrt na ve-šalih ter izključenje iz armade. Sporer je napadel v noči na 31. maj v družbi z nekiin tovarišem pri Rogozuiei posestnika Marke-
vmirovljen. V pokoju in boleha-nju je zadnja leta živel sam zase. Kateri smo ga poznali, vemo, da je bil ljubeznjiv in gostoljuben tovariš, zelo ljubljen od svoje soproge, katero je sedaj zapustil, od otrok, ljudi in učencev. Bil je vedno mirna, blaga duša in naprednega mišljenja. Ob grobu mu je govoril gornjegrajski dekan kratko, a jedernato nagrobnieo. Spremljali so ga k zadnjemu počitku razven obilnega občinstva gornjegrajski šolski otroci z učiteljicama, nadučitelj Kocbek je hudo bolan, da bi le kmalu okreval, Korban je moral v Šokot poučevat, a drugo učiteljstvo se radi sedanjih poštnih razmer ni moglo udeležiti pogreba, razven Ivana Kelca, ki je kot predsednik zastopal učiteljsko društvo, katerega ustanovni član je bil pokojnik, in gdč. Cirile Deleje, učiteljice v Novi Štifti. — V Ponikvi ob južni železnici je umrl po dolgi mučni bolezni veleposestnik Jožef Zidanšek, podomače Knez. Dosegel je lepo starost 80 let. — V Gradcu je umrl bivši ravnatelj trboveljskega rudnika Martin Tcrpotitz v 76. letu starosti. Pokojnik, sin slovenske koroške rodbine, se svojega pokolenja ni zavedal ; njegovo življenje je bilo lep vzgled vztrajnosti in delavnosti: od navadnega rudniškega paznika se je povzpel do ravnatelja tako velikega podjetja kakor je trboveljska družba. Svoj čas je bil Terpotitz tudi občinski odbornik v Trbovljah in je postal pri odhodu v pokoj častni občan trboveljske občine.
Roparska tolpa. Iz Bizeljskega poročajr : 10. junija proti poldrugi uri zjutraj je napadla kakih 10 mož močna roparska tolpa kmeta Putriha iz Brezij, ga pobila na tla, tako da je bil napol mrtev ter mu vzela okrog 1000 K. Nato se je podala roparska tolpa k posestniku Franu Balonu, strahovala rodbino, ki je zbežala na podstrešje, s streli, razbila vso opravo in okna ter odnesla okrog 3000 K denarja. Ob pol 3. ponoči so se roparji odstranili. Neki sosed je vse slišal, a se ni upal v bližino. — Dne 13. junija je ukradel neznan tat posestnici Mariji Kastelic v Boštanju pri Slivnici iz omare za obleko dva zlata poročna prstana, dva ženska zlata prstana s kameni, par zlatih uhanov, zlato ovrat-iio verižico s križcem in več drobiža. Tat se je najbrže že prejšnji večer vtihotapil v hišo.
KORO&KO.
Padli na bojišču. Mnogo naših
ža ter mu vzel 154 K, nikljastonajboljžih mož in jnladenieev je
V	ruskem.ujetništvu. Dne 2. ju-
nija je podomače Muci a v Med-gorju dobila iz Rusije dopisnico od svojega moža Antona Dobriv-nika, ki je 40 let star, oče »sedmerih otrok, sin bivšega župana. Bil je od začetka vojne v Przemyslu ter je zadnjikrat pisal 17. jan. na svoj god. Dopisnica se glasi: Ljuba žena! Jaz Te srčno pozdravljam in Ti naznanjam, da sem v ruskem ujetništvu v Samarkandu v azijski Rusiji, zdrav in nera-njen. Tudi Boštjan je tukaj zdrav in Vas. vse srčno pozdravlja.
PRIMORSKO.
Umrl je v Trstu po dolgem bo-lehanju ondotni odvetnik dr. Feliks Kovačič.
V	ruskem ujetništvu se nahaja dr. Maks Abram iz Trsta, o kate-rfem se je poročalo, da je padel.
Usoda kobaridskega župnika. Milanski klerikalni list Italia" potrjuje, da je bil kobaridski župnik kot vohun ustreljen ter pristavlja, da ni bil duhovnik, temveč preoblečen avstrijski polkovnik.
Dr. Rybar \z Trsta se nahaja, kakor poroča tržaška "Edinost", sedaj v Radencih kot poveljnik neke delavske stotnije. Dr. Ryba-hi je bila zopet podeljena častniška šarža, katero je bil pred leti odložil.
Zmanjkalo je finejših tobakov in cigaret v Pulju. Dobijo se le še športi in druge slabejše kakovosti.
Na tržaški gimnaziji se je uvedel na prošnjo sta riše v ferijalni poduk, in sicer vsak dan od 8. do 10. dopoldne.
DALMACIJA.
Težko obolel je znani dalmatinski politik dr. Matko Drinkovič v Sibeniku. Tako javljajo "Po-kretu".
Rad bi izvedel za naslov svojega brata ALOJZIJA GNADER, Doma je iz Brezja pri Mozirju v Savinski dolini. Pred 2. leti je bival v Milwaukee, Wis. Prosim, če kdo ve za njegov naslov, naj mi poroča, ali naj se pa sam oglasi, ker mu imam nekaj važnega sporočiti. — Anton Gnader, 714 Davis St., Milwaukee, Wis.	(21-26—7)

Kaj pravijo pisatelji, učenjaki In državniki o knjigi Berte pL Snttner
u

z orožjem!

Ur. EVONKO JAKSHB,
ki je pooblaščen pobirati aaro£ nino in izdajati tozadevna potr dila.
Sedaj se mudi t Pittsburgh, Pa., in okolici.
Unravništvo ''GLaa Na.ro<f>"

MVrBTlJaiM	«aaafe, • tirni
1» »aataiJtT-. ▼ •UIt« va&Jkio jtožlJ«,	1« s*<£ t;
a« tlUj t tmM »oaltl U	▼
■mm lc.xtm*tm lr.«a V	nanw
cnuijtk« kakor r«» trrjg; feua
Muan jht,	fejJcsrtz«	n*
»Hrt
JOHN WENZEL
t€n T B	tli ftlrcAl&nd Ofel..
Lev Nikolajevič Tolstoj je pisal: Knjigo sem z velikim užitkom prebral in v njej nagel veliko koristnega. Ta knjiga. *elo vpliva na človeka in obsega nebroj lepili misli....
Friderik pl. Bodenstedt: Odkar je umrla m.nlama Stael nI bilo na svetu tako tlavne pisateljice kot je Suttnerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: "Doli z orožjem je pravo ogledalo sedanjega časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da se bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga.
Dr. Lud. Jakobovski: To knjigo bi človek najrajše poljubU. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Iiosegger piše: Sedel !»em v nekem gozdu pri Krleglaeh in sem bral knjigo z naslovom "Doli z orožjem !" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj labko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v Šolali ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to knjigo?
Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar »em jih kdaj bral____
C. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar so jih gpl gftli ljudje, ki se borijo za svetovni mir____
Hans Land (na shodu, katerega je imel leta 1800 v Berlinu»: Ne • slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom ponudil. bi tudi ta knjiga našla svoje apostol je, ki bi gil žnjo križemsvet in učili vse narode....
Finančni minister Dunajewski je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-Ški strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Berta pl. Suttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu delu. Mislim, da se ne bo nikdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo.
CENA 50 CENTOV.
Naročajte Jo pri:
Slovenic Publishing Co.,
82 Cortlandt Street, New York City, N. ¥.
"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK ^ ZDR. DRŽAVAH. NAROČITE SE NANJ 1
Iščem prijatelj." GEORGE KANC. Pred 4. leti je bival tu v Bloc-ton, Ala., potem v Springfield, 111., in sedaj ne vem, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se mi pa sam javi. — Mike Brilli, Bjx 211, Blocton, Ala.
ZASTONJ
Zdravniška knjižica Kažipot k zdravju.
Ta knjižica pove enostavno, kako se nekatere bolezni, kakor je sifilis ali zastruplje-nje krvi, mozolji, kožne bolezni, stare rane, kapavica, živčna slabost, moška onemoglost, semeno-tok, mehurne in ledvične teškoče, nalezljive in druge moške ter ženske bolezni na spoluo-urinarnih organih, vspešno zdravijo privatno doma in z majhnimi stroški.
Pove tudi o našem vspešnem zdravljenju drugih bolezni, kakor so nerednosti želodca in jeter, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmatizem, katar, naduha in slične teškoče.

ALI TRPITE
razburjenost, nervoznost in razdraženost, onemoglost ob jutrih, črni kolobarji pod očmi. sramežljivost in izogibanje družbe, nemarnost, bujazen in srčna tuga? — Ti simptomi so znamenje, da vaš telesni sistem ni v redu in da potrebujete zdravniških nasvetov in pomoči.
Naša brezplačna knjižica vam pove dejstva glede teli simptomov in teškoč; re vam tudi o našem zdravljenju, ki pomaga moškim do zdravja, moči in ~	Zaloga znanosti je in vsebuje nasvete in podatke,
oški in vsaka ženska, j'Osebno pa tisti, ki se name-
svežosti, da so zopet možje, katere bi moral znati vsak moš ravajo ženiti. Iz nje lahko spoznate vzroke svojega trpljenja in kako "bi se vaše teškoče obvladale, čitajte to knjižico, kažipot k zdravju, in okoristite se z njo.
Pošljite ta kupon še danes.
DR. J. RUSSELL PRICE CO.. S lOOO. 208 N. 5th Ave.. Chicago. III.
Cenjeni doktorji:—Pošljite mi takoj vašo zdravniško knjižico popolnoma zastonj in poštnine prosto.
Stev. in ulica ali Box No.
Mest<>..............................Država

SOMAN IZ ČASOV NAPOLEONA L
Angleški apiul Robert Buchanan. — Za Glas Naroda
w,	^	prevel G. P.
GG
JUNAK URE.
(Nadaljevanje) Petdeseto poglavje,
pad histerije, kajti bila je iz vojaške družine. Situaciji, v kateri se je nahajala sedaj, pa ni bila kos iu malo je manjkalo, da se ni zgrudila.
Na nebu so blestele zvezde in lahko je razločila obraz svojega spremljevalca. Konečuo, ko je postal molk naravnost neznosen, ga je prekinil 011 s smehom, ki je bil tako divji, tako grozen, da je pričelo srce Marcele utripati kot divje. Bil je smeh, ki ni kazal nobenega veselja, temveč le nenaravno razburjenje. Nato je obrnil svoje oči vanjo, ji položil roko na rame ter rekel:
— No. sedaj je vse končano in prišel sem domov. Kje pa je tvoj pozdrav, Marcela ?
(Nadaljuje se).
^b <?&» rzfcb	^	srffe
Zadnja novost.
i i
Kapela je bila razsvetljena. Po vseh gričih so goreli kresovi in na jarbolih številnih čolnov v zalivu je bilo videti raznobarvne svetilke. Gostilna pa je bila polna onih žejnih duš, ki uporabijo vsak javni dogodek, žalosten ali vesel, za to, da si močijo grla ter ine-glijo možgane. Bela zastava je še vedno vihrala, raz kapelo in rde< i žarki, prihajajoči skozi okna, so osvetljevali zlato lilijo sredi zastave. —
I lica je bila popolno zapuščena, ko je šla Marcela po njej. Mrzel veter j«* pihal in z morja je prihajal vonj po slani vodi. Srce Marcele je bilo težko, kajti vse je bilo proti njej. Veliki, dobri Cesar je bil pognan s prestola in slabiči so že proglašali novega kralja. Senca je padla tudi na njeno lastno ognjišče in stric je zbolel vs!e<| žalosti. Zdelo se ji je, da je Bog sam proti njej in njeni duši. Bilo je kot Sod nji dan, le z razločkom, da se ni sodilo hudobneže, temveč dobre.
Radovednost jo j gnala proti kapeli, v koje okolici je vladala velika živahnost. Ko se je bližala kapeli, je srečala skupine mo/kih i?i žensk, a bilo je preveč temno, da bi mogla razločiti obraze. Vse je govorilo in se je smejalo in slišati je bilo klice: Vive le R o i! — \'s;ik tak krik pa je šel skozi njeno sree kot bodalce. Se nikdar s«' ni čutila tako zapuščeno in izgubljeno: Kakor daleč je segal njen spomin v preteklost, je bil Cesar vedno solnee na nebu, ki se je dvigalo vedno višje in višje ter dospelo konečno do zenita. In dasiravno je bila njegova slava daleč proč, je nekaj te slave vendar dospelo do hiše strica ter ji dajalo poseben blesk. Odkar se je mogla spominjati, je 1 > i i njen stric avtoriteta v vasi ter s.- <ra je spoštovalo in balo. Dasiravno ubog, je bil videti bogatejši kot najbolj bogat človek v vasi. Sedaj pa se je vse izpre-menilo. Solnee je zašlo v krvi in noč je prišla. Starega veterana ki se je krčevito oprijemal svoje vere, pa se je vrglo ob tla.
Ah, da je bila rojena mož, kot je stric Derval večkrat rekel! Lahko bi pomagala Cesarju, dasiravno bi ne bila njena pomoč velika. —
Plazila se je naprej, od skupine do skupine ter prišla konečno do vaškega pokopališča in v svoje veliko začudenje je zapazila, da je polno ljudi Široki prameni luči so se vsipali skozi okna cerkve in mnogo možkih je držalo v rokah plameniee, ki so osvetljevale navzgor obrnjena lica. Vršiti se je moralo nekaj posebnega in nekdo je govoril narodu z dvignjenim glasom. Ko je stopila Marcela k vratom, je zapazila na sredi pokopališča gručo ljudi, med njimi Sieur Marmonta.
Slednji je bil govornik in njegov obraz je kazal veliko navdušenje. Krog njega je bilo par plemenitašev. ki so izgledali kot častniki, s golimi sabljami.
-Marceli se je zdel ta Marmont človek, ki ni vreden da živi. — Spomnila se je namreč grdega nastopa s stricem, njegovih gnusnih. upornih besed. O duhovnikih, ki so bili tudi navzoči, si je mislila, da so zavrženi od Boga ter navdani z najbolj črno nehva-ležnostjo, ker bi se drugače spomnili, kako dober je bil Cesar z I njimi, ko jih je bil poklical nazaj v Francijo, odkoder so jih spodili brezverci.
Stopila je na pokopališče ter zapazila v bližini Marmonta, a nižje od slednjega, obliko-nekega moža. Hrbet je bil obrnjen pro-1 ti Ma reel i in zrl je navzgor proti govorniku.	|
— Slušajte! — je slišala govoriti Marmonta. — Poslušajte vi, vsi, ki se bojite lioga in ljubite kralja! I11 če je kdo med vami. j ki si up;i karati tega moža. naj stopi naprej ter govori! ,7az rečem. ' da je bil ta človek upravičen! Ni hotel potegniti meča za uzurpa-torja in edino iz tega razloga se ga je preganjalo kot se niti ne preganja volkov v gorah. Če pa je v obupu svojega srca prelil kri, vam reeem, da je bil upravičen. Le poglejte ga! Bog v nebesih, ki
Vsakevrste žganje, brinjevec, slivovec, tropinovec itd., kakor tudi razne likerje, naredi lahko vsak brez vsake priprave, brez kuhanja z mojimi izvlečki. Pošiljam 6 steklenic za $1.00 in iz vsake steklenice si lahko naredite en celi kvart bolj zdrave, čistejše, boljše in več kot polovico cenejše pijače, kot jo pa sedaj kupujete pri ealonerjih
F. P. Barton piše:
"Naznanim vam, da sem prejel od vas izvlečke za delati pijačo. Lepo se vam zahvalim in vam potrjujem, da je rea tako blago kakor ste vi pisali. Pošljite še itd."
Takih in enakih pisem, dobim vsaki dan, kar je jasno, da je blago v resnici hvale vredno. Pišite na:
Z. JAKSHE J Box 366 North Diamond Station,	PITTSBURGH, PA.
to TiVis	O^flb oftb	Q&b	oflflb ofl®
»
I
I
*

ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
(1ZREŽITE TA KUPON)
Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako m ga predloži sknpno z devetdesetimi (90) ali več rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki naših HASSAN PREMUSKIH POSTAJ ali pri
THE AMERICAN TOBACCO CO.. Pronlum Dept. 490 Broome St., New York, N. T. (Ta ponudba ugasne 31. decembra 1915.)
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom v Michi-ganu, Wisconsinu in Minnesoti sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik.
r
m VV	m • • W	WWlMfwWV VWV ^^H Ifw^*	W^^W Ww
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost Je pri palcih« Cena 15 centov.
vidi vse stvari, bi vam mogel povedati, kaj je #vse pretrpel, odkar si j.' bil Bog sam izbral njega kot pričo in znamenje proti dinastiji, ki je padla za vselej. Le poglejte ga! — Njegova upala liea. suho t«*lo in oči divje vsled pomanjkanja in obupa. Pravite, da je ubil človeka. Jaz pravim, da jih je ubil Cesar, ki ga je napravil . 1ak«*pa, na tisoče in tisoče. Pravite, da je ubežnik in upornik. Jaz pa vam rečem, da je junak in mnčenik. — In z glasnim klicem je dostavil: — Objemite ga. bratje!
< »v. ba. kateri so veljale te besede, se ni premaknila. In da je mo-g.a videti Marcela izraz v njegovem obrazu, bi-videla le čudno brezbrižnost. Naenkrat, kot na povelje, pa je pričela množica nazdravljati. histerične ženske so pričele ihteti in naenkrat je bil mož obdan' od množice ljudi. Da se jim izogne, je stopil človek proti Marmontu ter obrnil obraz proti Marceli.
Rohan Gwenfern! Roban G wen fern! — so kričali ljudje.
liil je v resnici Roban, malo manj raztrgan kot je bil takrat, ko »a je videla Marcela pri poplavi. Oziral se je po ljudeh kot človek. zatopljen v sanje. Ko pa so ga obdali Sieur Marmont in duhovniki ter mu pričeli stiskati roki. ni kazal nobenega znaka navdušenja. Morda je izprevidel, kako navdušenje je to, in da ga Sieur Marmont in duhovniki uporabljajo le za to. da diskreditirajo padlo ,e«-sarstvo. Morda je tudi vedel, da se mlaja množica le trenutnemu razpoloženju ter tla bi ga bila pripravljena raztrgati na kosce. če bi se glasil govor Marmonta v tem smislu.	j
On ni izustil niti ene besedice ter naenkrat odšel v smeri proti -mestu, kjer je stala Marcela. Množica-ljudi se je umaknila na obe1 {-•Irani, a mu še vedno nazdravljala. Kmalu nato je stal pred Marcelo •fer upiral vanjo svoje oči.
—	Pojdi. Marcela! — je rekel mimo, ne da bi jo pozdravil s kako drugo besedo ali kazal začudenje radi njene navzočnosti. Iztegnil je roko ter jo podal Marceli.
Nekateri so spoznali Marcelo ter pričeli upiti:
—	Nečakinja korporala je! A bas le Ca p oral!
—	Tiho! — je zavpil Sieur Marmont. — Pustite moža oditi v miru! —
Tresoča se po celem telesu in vsa presenečena, je Marcela pustila. da jo je Rohan povedel iz pokopališča. Prihod Robana vspričo takih razmer je bil zanjo mučen nad vse mere. Dasiravno je bil njen prvi ol čutek oni veselja, ko ga je videla živega in zdravega, se je •v prvem trenutku srečanja skoro umaknila. V temnem svitu prizora, kater« -a je bila priča, ni zazrla tovariša svojih otroških let, ljubimca svoje mladosti, temveč morilca Pipriaca ter sovražnika velikega Cesarja. Spoštovan od onih, ki so sovražili njen idol, sprejet in p"o-goŠ< en od onih, ki so zlomili njenemu stricu srce, ni mogel biti zanjo posebno simpatičen. Kljub vsemu trpljenju, katerega" je prestal je postajalo njeno srce vedno trše proti njemu. Za trenutek je skoro pozabila, da ga je ljubila in da dolguje njemu svoje življenje.
Sla je poleg njega kot v nekaki omotici in po cesti navzdol, dokler nista bila čisto doma. On ni govoril niti besedice in ta molk ^e
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij r, t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani [Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50, Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusfje, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite nmt
Slovenic Publishing Company,
82 CortUndt Street,	New York, N. Y.

Najmodernejša,
TISKARNA
"GLAS NARODA'*
izvršuje vsakovrstne tiskovine po nizkih oeaa^

Belo ©knoo.^lxvriaje prevode *
VczQ«lco organizirana PoMbMst aadraftreaa pravila, bkwfaka, pamlrf,tmM M,
' Vsa'naročila 'poilji UTug
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street, NewTorktJi T.
BO JAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS
/postal tako mučen zanjo, da se je pričela tresti s še večjo silo. Nato ^BCJI m NAJCENEJŠI DNEVNIK. Jje odtegnila svojo roko. Ni bilo dostikrat, da je imela Marcela na- ^WWWWWMSWWWWwn
NABODA", NAJ-
Veliki vojni atlas

Mr. OTO PEZDIR,
ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravnistvo "Glas Naroda".
Prosti nasvet in informacije priseljencem.
"TU Bureau of Imdmtrita ui bnmigratioH" aa državo New York varuje ia pomaga priaeljea-ki ao bili otleparjeju, oropani ali ■ katerimi te je slabo rav-malo.
Brezplačno se daje aasvete priseljencem. kateri *o bili oslepar-jemi od bankirjev, odvetnikov, tr-foveev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljeval eev, kažipotov ia posestnikov go rtii*_
Daj s se iaformaeijs v aatnrali-Baeijskih xadevah: kako poetati državljan, kjer se oglasiti ca državljanske listine.
Sorodniki naj bi se sestali s pri-•eljenei na Ellis Ialmadm ali pri Barge Office.
DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT
(State Department of LaboiJ
BUREAU OP INDUSTRIM AND IMMIGRATION.
Urad t mestu New Torku t M East 29th St., odprt vsaki dam od 9. ars sjutraj do 9. popoldne ia v arwio srefter od H. 4o lt. «M
M
I
vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh velesil
Obsega 1 1 mrnih zemljevidov, aa ZOtih straneh in v««k a stran je 10i pri 13i palca velika;
Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
obsega devet rajtnih zemljevidor .
na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo 15 centov, ▼■i zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da ee viak lahko i pozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obieg površine, katero zavzemajo posameina države.
Pošljite 25c. ali pa 16c. v znamkah in natančen naslov Ia mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjtM odjemu damo popust;
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y
POZOR ROJAKI!
Najbolj n-
■peš no mazilo za ženske in moške lase, kakor tudi za moške brke in brado. Ako ae rabi to
mazilo. zrastejo V 6 tednih krasni, gosti in dolgi lasje. kakor tudi moškim krame brke in
brada in nebo-
do odpadali in ne osiveli. Revmatizem. kostibol ali trganje v rokah, nogah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bule. ture, kraste in grinte, potna noga. kurje oči. bradovice. ozebline v par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jrmčim za $5.00. Pišite takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj.
JAKOB WAHClC, 1M2 K. C4th St, Cleveland, Ohl«.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GliAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZD* DRŽAVAH.
<a> ® ® <s>
NAJBOLJŠA
<a> <s> <s> <s>
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, Ni Y.
Cena t platnu vezani $1.00. Rojaki t Cleveland, 0. dobe i isto v podružnici Fr. Sakser, 1604 St. Qair Ave., N. E.'
./»C"-
(Francoska parobrodna družba.})
Dlnktoi trta do Havre, Pariza, Švica, Inovnesta Ia LluMjana
F
•AiraOVEKCK"
(M irm rifeka
"u savoh"
!aa dks v Uala
'U LOKK timi
l/tlrffcta
iMfttMhrfJairr
"Chicago", "Li Totrame", "goehambeai" ia "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORE
•orner ?e&rl ft., OhtMfcroiigh BsfidiBg.
Mfad parnikl odptajejo v*dmo ofe irsdak Is
•f. it. a.
prlxtulSto ItovflSfr
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino«
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tadi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino,
100 K velja sedaj $16.00 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.