Štev. 2. V Mariboru 10. januarja 1884. Tečaj XYIII.
List ljudstvu v poclnls.
Izhaja »sak četrtek in \elja g poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za rolo leto 3 ¡?Id., za pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja opramlatrn v dijaškem semenišču (Knabenseminnr). — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brest posebne naročnine.
Posamezne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. —
Uokopisl so ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadno vrstice, če se natisne enkrat 8 kr. dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Volitev državnega poslanca.
(Izv. dopis iz Ptuja.)
Namesto prezgodaj umrlega za nas Slovence na spodnjem Štajerskem zelo zasluženega Miliajla Hermana, ima se vršiti 31. t. m. v sod-nijskih okrajih: Šmarje, Rogatec, Ptuj, Ormož, Ljutomer, Gor. Radgona in sv. Lenart volitev državnega poslanca. Ta volitev je važna, imenitna za vse prebivalce teh okrajev, da, za vse Slovence. V nemško-židovskih listih kakor postavim v „Tagespošti", „Deutsche Wacht" itd. se vedno čita, da bomo pri prihodnjih volitvah v državni zbor morali zgubiti vse tri volilne okraje, katere imamo sedaj mi Slovenci in katere zastopajo gg. baron Godel, dr. Vošnjak in umrli Mih. Herman. Naša sveta dolžnost je tedaj, delati na to, da ohranimo kar imamo, ter pokažemo nemškim liberalcem, da slovenski narod ljubi le take može, ki se borujejo za njegove svete pravice in ki znajo njegov jezik tudi čislati.
Najprva naša skrb je skrbeti, da se izvolijo pošteni, značajni slovenski možje za volilne može. Od teh je odvisna volitev. Ne smemo misliti, da je vse jednako, ako dobi slovenski kandidat en glas več ali manje; ne, mi moramo pokazati, da je naš narod probujen in da misli slovenski. Opozarjamo tedaj osobito našo vrlo čestito duhovščino, učitelje in druge slovenske domoljube, da so pri prvotnih volitvah oprezni, kajti nemčurji imajo še povsodi svoje „špijone" in zlobneže. — Kandidat pa je vo-lilcem že znan.
Kdo ne pozna vrlega, neutrudljivega slovenskega boritelja velečastnega župnika gospoda Božidara Raič-a? Da, jaz mislim, da si nismo mogli slovenski možje izbrati vrlejšega kandidata, kakor je omenjeni gospod. Kako živo on svoj mili slovenski narod ljubi, to vč tisti, ki je občeval ž njim ali ki je slišal njega govoriti. On žrtvuje vse za slovenski narod, on je iz ljubezni do njega prevzel to težko breme
na hrbet, kajti mož ima opravila zadosti in ako se ne motim, je tudi blizo 60 let.
Dolgo, dolgo časa se je mož branil prevzeti ta težavni posel, toda, ko se mu je reklo, da to narod od njega zahteva, odgovori: če pa narod to zahteva, potem pa že mora biti, kajti za moj slovenski narod storim vse. Gosp. Raič pa tudi živi vedno med slovenskim priprostim narodom, on sam je kmečkega rodu in on najbolje pozna težnje in gorje našega ubogega slovenskega kmeta. —
Opominjam tedaj in bodimo oprezni pri prvotnih volitvah; 31. t. m pa stopimo na bojno volišče složni ter pokažimo, da smo pravi Slovenci in volimo jednoglasno velečestitega gospoda Božidara Raič-a, župnika pri sv. Barbari v Halozah.
Izjava slovenskih poslancev kranjskih.
' I. Glede na to, da so slovenski poslanci zdanjo-vlado, odkar je nastopila, v vseh zasto-pih zvesto in lojalno podpirali ter brez ugovora glasovali' za vse vladne predloge;
glede na to, da so vse to storili, ker je vlada pri svojem nastopu nAro dno ravno-p ravnost proglasila za svoj program in so torej slovenski poslanci za trdno nadejali se, da bode vlada načela narodne ravnopravnosti dejansko izvršila nasproti vsem Slovencem;
glede dalje na to, da vladnih namenov v tej smeri ni soditi samo po tem, kar vlada stori za Kranjsko, ampak tudi po tem, kakor ona postopa v drugih deželah, kjer se Slovenci še vedno brezvspešno potezajo za svoje narodne pravice in v tem jim usiljenem boji svoje moči trošč sebi, vsemu slovenskemu narodu in državi na škodo —
glede na vse to in zlasti z ozirom na poslednje zasedanje kranjskega deželnega zbora, v katerem je slovenska večina svojim zmernim postopanjem dejansko dokazala svojo pravičnost in spravljivost:
iS®- Oenešnji ilst ima '/, pole „Gospcdarstvene priloge" kot prilogo.

klub slovenskih poslancev kranjskega deželnega zbora za gotovo pričakuje, da bode visoka vlada resno in brez odloga izvršila n&-rodno ravnopravnost za vse Slovence.
II. Gledč na to, da je vlada obljubila, svojo posebno skrb obračati v zboljšanje raate-rijalnih razmer dežel in v povzdigo poljedelstva, obrtništva in trgovine;
da je v tem obziru res uže mnogo koristnega storila za vso državo, kakor tudi za posamezne dežele, zlasti z gradnjo raznih železnic, zboljšanjem cest, uravnavanjem rek, pospeševanjem obrtniškega in poljedelskega poduka — ;
da se je pa v vseh teh obzirih za Kranjsko dosle primeroma premalo storilo:
klub slovenskih poslancev kranjskega deželnega zbora mijno prosi, visoka vlada naj se blagovoljno ozira tudi na raznovrstne potrebe in opravičene želje dežele Kranjske.
Klub slovenskih poslancev kranjskega <le-šelnega zbora.
G r a s s e 1 i. Dr. vitez B1 e i w e i s. Dr. Vošnjak. J. Murni k. Dr. Po ki u k ar. Klun. Prof. Fr. Šuklje. Dr. Alf. Mosche. Dr. Papež. Dr. Makso Samec. Luka Sve-tec. Jožef vitez S ch n e i d - T r e u en f el dsk i. BI. Moliar. Janko Krsnik. Edvard Deu. Matej Lavrenčič. Primož Pakiž. Dr. Jurij S t e r b e n c. Oton D e t e 1 a. Dr. D o 1 e n e c.
Luka Bo bič. W. Pfeifer. Karol Rudež.
*
* *
To izjavo je klub slovenskih poslancev kranjskega deželnega zbora poslal prevzviše-nemu gospodu c. kr. ministerskemu predsedniku, tistim svojim članom pa, ki so ob enem državni poslanci, naložil, naj ustno visocemu minister-stvu podrobneje razlože potrebe slovenskega naroda in kranjske dežele.
Vseh 23 slovenskih poslancev kranjskega deželnega zbora je podpisalo izjavo. To je dokaz, da ni nobenega razpora niti razkola med njimi, nego da so v političnih načelih popolnem složni med seboj in solidarni, in da se vsi verno drže starega narodnega programa, katerega dejansko uresničiti je vsem enaka skrb, čeravno so v posameznih slučajih kedaj različnega mnenja. Zatorej klub slovenskih poslancev kranjskega deželnega zbora po pravici sme pričakovati, da bode slovensko in pošteno misleče nemško novinarstvo opustilo vse pikanje in hujskanje zoper klubove člaue, pa skupno s poslanci delalo za blagost slovenskega naroda in mile domovine.
Le v slogi je moč. V Ljubljani, 31. dan dec. 1883. Stalni eksekutivni komi tč klubu slovenskih poslancev kranjskega deželnega zbora.
Gospodarske stvari.
Kako razno trsovje pomnoževati.
4. Tudi to resnico ne sme vinogradnik iz ozira puščati, da stari trsi z slabejšimi roz-gami boljše ključe in reznike dajejo od rozeg, ki so prav močno in bohotno raščene. Bohotne rozge imajo debel stržen in ta je v poznejih letih pogostoma povod, da taki trsi votli postanejo v koreninah.
Iz povedanega smo spoznali, kake lastnosti morajo ključi in rezniki imeti, treba je še besedo spregovoriti kako je z rezniki ravnati in kako po raznih krajih z njimi ravnajo.
Najprej se vpraša, kako dolgi se morajo rezniki narezati. Njihova dolgost se ravna po podnebnih razmerah, po zemlji, ali je v svojih gornjih plasteh bolj suha ali vlažna in kako globoko zmrzlina v njo vdira.
Po naših krajih, kjer suša in mraz v sre-dozemnem podnebji trsovje bolj lahko poškoduje, bolj kaže bolj dolge reznike narezati kakor pa bolj kratke. Na tak način zasadimo konec koreninskega čoka s petnimi koreninicami v tako prstno plast, v ktero imenovane nezgode le redkokrat prodirajo. V pravilnih razmerah bode 20—60 centimetrov dolgosti rez-niku zadoščevalo, med tem ko se v najskrajnejšem slučaji tudi 1 — 3 metre dolgi rezniki režejo. Komu je dosti rozeg na izbiro in razpolaganje, temu se svetuje iz jedne rozge le po jeden reznik narezati. Tudi je dobro, ako se na spodnjem reznikovem konci košček starega lesa pusti, ker se taki rezniki dosti bolj lahko obkoreninijo. Takih reznikov pa je le tam dobiti mogoče, kjer na potice ali na daljše čepe režejo. Tam pa kjer trs na kratke čepe ali na glavo režejo, takih reznikov ni dobiti. Če je vinogradnik prisiljen iz jedne rozge več reznikov si narezati, tako mora od gornjega konca narezane reznike vsakokrat tako narezati, da se spodnji prerez naravnost pod očesom nahaja. Največ napak se dela pri nare-zovanji reznikov. Pogosto se puščajo rozge več dni v vrtu solncu in vetru izpostavljene ležati. Tako se samo po sebi umevno izsušijo in po-zgube svojo živo tvarno moč. Nič manj škodljivo je rozge v kletih hranjevati. Tu jih kmalu napade plesnoba in začnejo trohneti. Najbolje kaže rozge, brž ko so porezane, v snope povezati in v pesek zagrebsti. Kdor si več sort hranuje, naj pridaje vsaki dotično ime ali pa si naj jih zaznamuje s številko.
Nekteri vinogradniki reznike za novi nasad v vinogradih vporabljajo neposredno, drugi jih pa poprej v trsovnicah okoreninijo in potem s koreninskimi trsovi nove vinograde zasajajo.
I Bodi si pa že tako ali tako, po raznih krajih
z rezniki razno ravnaje in o tem hočemo tukaj še nekaj besedi spregovoriti.
J. Najprej govorili bodemo o načinu, kako Ogri z rezniki postopajo. Tam narezane rozge v snope povežejo in z njihovimi spodnjimi konci navzgor obrnejo in na droge nataknejo. Tako nataknjeni snopi se potem v jamo obesijo, ki se potem z mahom, slamo in prstjo pokrije, da se tako narejanje korenin v mlačnovlažnem zraku pospešuje.
2. Na podoben način se postopa samo s tem razločkom, da se povezani snopi v jami po drogih ne razobesijo, ampak na prosto v jamo postavijo in na isti način pokrijejo.
5.	Prav radi postavljajo povezane rezuike v toplo vodo, da v nji 10—14 dni, stoje in korenine zarede.
6.	Poseben način pospeševanja korenin je ta, da se v snope povezani rezniki na drog nataknjeni za nekoliko centimetrov globoko v tekočo vodo postavijo, kakor imajo to na Avstrijskem navado. Opomniti je še treba, da se rozge še le ko so koreninske cime že pognale in za-redile na svojo potrebno dolgost porežejo. Zajedno z narejanjem cime na spodnjem delu, bodo tudi gornja očesa začela gnati, med tem ko spodnja očesa,, ki so ravno tista, kterih pri rez-nikih potrebujemo, še speča ostanejo. Vendar se mora pri vseh teh opisanih načinih gledati na to, da korenine ne postanejo predolge, ker vse to posajanje ovira in reznike oškoduje.
Konjerejsko društvo naznanja v svojem listu „Pferdeziichter", da ima občni zbor 19. febr. t. 1. v Gradci, dalje da se je v podkov-sko šolo graško za 2. kurz oglasilo 16 učencev, med temi 9 Slovencev ; k podkovskej skušnji prišlo je 50 kovaških pomočnikov, med temi 12 Slovencev, naposled da je g. Franc Gra-hernik vRanzenbergu dobil v oskrbovanje žrebca noriškega plemena („Ciprian" štev. 359).
Dopisi.
Iz Maribora (Posojilnica — čitalnica — nova apoteka — kreisamt — bolnišnica — poslanec g. Flucher.) Slovenska posojilnica se je v kratkem tako utvr-dila, da vsak obžaluje, zakaj nismo tega zavoda uže pred 10. letmi ustanovili. Gospodom, ki so pri ravnateljstvu, gre zaradi njihove požrtvovalnosti vsa čast in hvala. — Citalničarji izvolili so v občnem zboru prejšnjega predsednika in odbornike zopet in jim tako izrazili svoje popolno zaupanje. — V Magdalenskem predmestji treba je uže dolgo apoteke, sedaj utegnejo dobiti. — Finančno ravnateljstvo išče novo stanovanje, ker je dosedanjo odpovedalo hišnemu gospodarju, ki je zopet hišnino pozvi-šal. Slišati je, da se preseli v stari „kreisamt"
z davkarijo vred. — Za javno bolnišnico ponuja deželni odbor 50.O00 H. Toda mesto dobi samo 242 fl. 62 kr., ker je 49.757 11. 38 kr. dolga. Tako so mestni liberalci vovo imetje z dolgovi zakovali in zamazali. — Sulvereinerji solze točijo, da je Nagele davno zasluženo brco dobil, tolažijo ga, da mu hvalo pojejo in kadijo. — „Marburger Zeitung" je nedavno br-brala, da je naš slovenski poslanec g. Fluher hotel k liberalnemu Spielfeldskemu „Bauern-vereinu" pristopiti pa je morala preklicati. Kdo jej neki take neumne „laži" pošilja?
Iz Ormoža. (Volitve v okrajni z a-stop) so na vrsti: v pondeljek 21. januarja volijo naši veleposestniki. Kakor „Tagespošta" piše, si nemškutarji strašno prizadevajo, da bi Slovence vrgli; ona pravi, da se bodo „Deutsch-gesinnte slovenische Grossgrundbesitzer" te volitve prav obilno vdeležili. Kako se pa vjema „deutschgesinnt" in „slovenisch"! Takov Vam je nemškutar; med našimi vrlimi veleposestniki po deželi pa nemškutarjev dozdaj ne poznamo ; oni so se pri zadnjih dopolnilnih volitvah, ko smo volili gospode Svingerja in Kandriča, izkazali prave, zanesljive Slovence; zapstonj jih nemškutarji vabijo med svoje Kade, Kmetice, Martince itd.; zapeljivim njihovim glasom odgovarjamo to-le : Vi Kmetici in drugi ste nam dne 17. januarja 1883 pri občnem zboru okrajnega zastopa naračunili in zapustili gospodarskega pomankljeja od 6928 fl. 24 kr., ki ga je po odpovedi pokojnega g. Schmidl-na sedajni odbor pod načelništvom g. dr. Geršaka prevzel; takrat še toliko penez ni bilo, da bi se bili najsilniši dolgovi redno poravnavali. Sedajni odbor pa je dne 29. decembra pretresival proračun za 1. 1884, ki nima razun hranilničnega dolga od 5000 fl. nobenega pomanjkljeja več, dasiravno so naloge z 20 % enake ostale, kakor so bile pod prejšnjim gospodarstvom; pa od izposojenih 5000 fl. se je dozdaj le 30O0 fl. porabilo v plačilo dragih menjičnih dolgov, ki so vlekli po 10 °/o obresti; 2000 fl. pa je še na razpolaganje in je ta znesek vložen pri tukajšnji posojilnici na 6 % obresti; ker toraj imamo pravega dolga le 3000 fl. se je naše gospodarsko stanje proti lanskemu zboljšalo za 3928 fl. 24 kr.; mi smo toraj okoli 4000 fl. prigospoda-rili, kar je tudi navzoči g. okrajni glavar Pre-merstein pri občnem zboru pohvalno priznaval; pa tudi „Tagespošta" se ne upa nič reči o gospodarstvu okrajnega odbora, ampak le to edino obžaluje, da večidel slovenski uraduje! Letošnji proračun kaže tudi zdatne zneske za podporo občinskih cest, konjereje in živinoreje. Mi se toraj hočemo držati dosedajnih naših mož, ker smo spoznali, da jim je za pravi napredek našega okraja; sedajni odbor je tudi pred Njihovim Veličanstvom v Ptuji povdarjal našo narodnost in čast našega okraja povzdignil; zato
mi nimamo nobenega nzroka nazaj segati po tistih možeh, ki so pred nekoliko leti imeli dosti penez, zadnja leta pa dosti dolga. — Da pa naši sovražniki ne zmagajo, treba je, da vsak veleposestnik gotovo in ob pravem času pride na volišče ter se ondi druži z narodnjaki po starem pravilu: „Svoji k svojim!
Iz S t. Jurja ob južnej železnici. (Dr. Ipavič-eva svečanost.) Okoli 7. ure zvečer so se jeli zbirati pri Velaji s poštnim vlakom došli pevci čitalnice celjske pod vodstvom vrlega pevovodje g. Vin. Krušica in požarni brambovci Šentjurski pod vodstvom svojega stotnika g. Pelaua. Celjski pevci so imeli lam-pijone^ (balone) razne velikosti in barve, brambovci Šentjurski pa smolne bakle. Lepo je bilo videti dolgo vrsto v večernem mraku pomikati se v gornji trg. Na dano znamenje, strel iz možnarjev, se razsvetli ves trg; na vsakem oknu je zamigljalo polno luč in lučič. Ko pridejo z muziko spremljani pevci, ognje-gasci in baklaši pred Kartinovo hišo zažge vrli Sokolec savinjski g. Josip Pauer, trgovec v Braslovčah, z veliko spretnostjo umeteljni ogenj, kateri je na stotine zbranega ljudstva obseval v čarobnih barvah. Med burnimi živijo in slava klici se je pomikala množica proti stanovanju odlikovanca; godba pa zaigra Jenkovo „Naprej zastava Slave". Nazdravljanje, živijo, rokoplosk in godba pretresalo je vso bližino. Med tem pa g. Pauer in njegov brat g. Konrad prižgeta zopet bengalični ogenj na vrtu dr. Ipavičevi hiši nasproti v prav različnih barvah in podobah; požarna bramba napravila je s svojimi baklami velik krog pred dr. Ipavičevo hišo; godba poneha, pevci zapojo tako lepo, da je marsikateri djal, da to je petje ! to so pevci! — Nekega kmečkega poslušalca sem slišal: „V nebesih pa tudi ne more biti lepše, kakor je danes tukaj"! Posebno dopadala je pesem „Domovina", kjer sta imela samospeve mnogoskušena in zanesljiva pevca gospoda Ivan Gabršek in Jerman. G. dr. Ipa-vic, nepričakovaje takšne slovesnosti, bil je ves genjen, komaj se je priril skoz gnječo ljudstva do pevcev, ter se jim prav prisrčno zahvaljeval za skazano mu čast in ljubezen.
(Konec prih.) Od sv. Lovrenca v Slov. gor. (Božič-nica — zbor.) Naše veleskrbno iu prečastito cerkveno predstojništvo je spet letos po navadi lepo z različnimi rečmi okin ano božično drevesce (božičnico) z jaslicami šolarjem pripravilo, kteri so se tudi v polnem številu na Štefanovo popoldne pri božičnicl v cerkvi zbrali, ter počastili božje dete Jezusa. Z veselim in zadovoljnim srcem je vsaki po slovesnosti mali spomin od božičnice sprejel, a zraven še je bilo črez ¡30 revnih šolarjev po (lobrotljivih , darežljivih rokah s potrebnim oblačilom obdarova-
nih. Božje Dete! povrni stoterno in blagoslovi naše dobrotnike, kličejo otroci iz hvaležnega srca! — V nedeljo je zborovalo tukajšnje nar-gosp-politično društvo. Voljen je bil novi odbor, kteri si je izmed sebe izbral spoštovanega g. J. Petka za prvomestnika. Med drugimi pogovori je g. Koser c. k. poštar razlagal in priporočal „poštno hranilnico" — omeniv. kako velika dobrota je ta, zlasti za mlade ljudi, da se učijo štediti ter težko zaslužene krajcarje za bolj potrebne čase prihraniti. Končalo se je s tombolo.
Iz Slatine. (Pri volitvah) v občinski zastop 2. januarja smo sicer propali; pa zavoljo tega se ne damo splašiti. Izrekamo pred vsem našim poštenim volilcem hvalo. Pokazali ste, da ste pošteni možje, ki ne prodajajo svojega poštenja za kupico vina, piva ali „šnopsa". Držali ste se, kakor se spodobi poštenemu Slovencu, ki se svoje slovenske matere ne sramuje, ne sramuje svojega maternega jezika. Izrekamo pa tudi upanje, da se bodo tudi oni spametovali, ki so pri slednjih volitvah tako grdo Judeža posnemali. Upamo, da bodo tudi oni pri bližnji priložnosti pokazali, da še niso vsega poštenja in sramožljivosti zgubili. Orožja pa še zavoljo tega ne bomo odložili, kakor nam „celjska vahterca" svetuje, ampak delovali bomo tudi za naprej, kakor se poštenjakom spodobi. „Vse za vero, dom, cesarja", tako se glasi geslo našega kmečkega društva. Temu geslu hočemo vsi tudi zanaprej zvesti ostati in zmaga bo naša. Našim vrlim možem in poštenim volilcem pa še enkrat: Srčna hvala. Zoper volitve vložili so narodni volici rekurz!
Od sv. Lenarta v Slov. goricah. (Letina — lepa cena živini, volitev.) Pretekla letina nam ni izpolnila vsega, kar smo pričakovali. Vendar je prirastlo vsega nekaj in bili bi še zadovoljni, ko bi pridelke prodati mogli. Za sadjem nihče ne povprašuje in vina še po 20 fl. poiovnjak ni lehko prodati; s perutnino imamo več sreče, te prodavamo še največ v Maribor, Spielfeld in Gradec. Lepo ceno pa ima živina in jo lehko v denar spravljamo. To se imamo zahvaliti tistim konservativnim in slovenskim poslancem, s katerimi je vrli naš Herman držal, in so eolnino t\ijemu blagu sploh pozvišali in tujej živini, posebno rumunskej iu ruskej meje zaprli. Dunajčanje, Gračanje in sploh nemški liberalci, meščani, (mesarji, ki bi radi živino po slepej ceni dobivali, meso pa drago prodavali), pa se temu so protivili in gotovo vse prevržejo, če so kmečki ljudje tako abotni, da izvolijo namesto konservativca kakega liberalnega zijaka. Zato nam veleva uže skrb, da dobro sedanjo živinsko ceno dalje ohranimo, izvoliti dne 31. zopet takšnega poslanca, kakor je bil rajni g. Herman. In takšen je uže postavljeni kandidat č. g. Božidar
Raič, župnik sv. Barbare v Halozah. Zato pa kmetje slovenski, ne dajmo se noriti in pregovoriti po nobenih škricih, lisjakih in čukih, ki utegnejo kmalu med nas priti nas slepit. Pojdimo pa sedaj k županom volit in izvolimo same domoljube, zanesljive slovenske poštenjake za volilne može, ki bodo v Ptuji stali kakor skala zoper zvijačne nemškutarje, nemčurje in liberalce! —
Iz Konjic. (Nesreča šnopsarja). Dne 6. jan. našli so pri Podleščevi usnjariji v vodi truplo nesrečnega šnopsarja Franca Obrula. Obrul bil je do novega leta pri gospej stari Podleščevki hlapec. Za živino bil je tako priden, da živinozdravnika pri Podlescu nikdar ni bilo treba. Zarad tega dobival je Obrul več vina, kakor drugi hlapci. Vendar se je v zadnjih letih nesrečnega šnopsanja navadil in iz tega vzroka dobil je o novem letu slovo. Napil se je tudi po novem letu kakor po navadi šnop-sa in po noči domu gredočemu se je menda spodrsnilo, da je pod most padel in utonil. Se le danes četrti dan so ga našli. Naše šnopsarije nam ljudi čisto pokvarjajo. Temu v okom priti mogoče bo le po postavnej poti. Naši občinski očeti proti šnopsarskej kugi ne storijo nič.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Cesarjevič Rudolf postal je feldmaršal-lajtnant, poveljnik dunajske posadke in se za stalno preselil iz Prage na Dunaj. — Te dni se je ogerski minister Tisza mudil na Dunaji pri cesarji. Pravijo, da mu tesno hodi, ker hoče mnogo naših veli-kašev, ki imajo na Ogerskem posestva in sedež v gosposki zbornici, priti v Budimpešto in ogerskim škofom in konservativcem pomagati drugič podreti nasvetovani civilni zakon za spridene kristijane in jude. To je Tiszi silno nepovoljno, ker je mogoče, da padne z minis-terskega stola. Hrvatom bi to močno ugajalo čijih poslanci v Zagrebu veliko tožijo zastran madjarskega nasilstva, zlasti pa tirjajo Reko ali Fiumo nazaj. — V Krivošijah so trdnjave kraj črnogorske meje dozidane in s kanoni preskrbljene. Iz Dalmacije odpravljeni deželni svetovalec Pavič dobi baje v Ljubljani novo službo. Mestni zastop ljubljanski se je pritožil zoper to, da cesarski vradi slovenske njegove vloge rešujejo nemški in tirja slovenskih reševanj. — Nemški liberalci nategujejo svoje itak dolga ušesa na vse strani, da bi kde kaj čuli, bo li minister Taffe skoraj jim se umaknil ali pa državni zbor razpustil? Nadejajo se pa gotove zmage pri novih volitvah. Upamo, da se varajo, čeravno vidimo, da res povsod strastno postopajo in brez vsake politične sramežljivosti in poštenosti; oni trošijo denarje, lažejo, natolcujejo, strašijo in podpise na poob-
lastilih za volitve ponarejajo. Bog nas varuj, da bi takšna svojat zopet na konja vplezala; nemški liberalci bi nas s škorpijoni tepli, kmeta pa gotovo uničili s pomočjo kapitala. Začela bi se nova liberalna doba hujša od prve. Varujmo se toraj kdorkoli voliti nemške liberalce in jihove hlapce in petolizce slovenske Judeže in odpadnike!
Vnanje države. Ruski nihilisti tirjajo več svobode in ustavo z volitvami za državni zbor. Ako se jim car še dalje \istavlja, bočejo ga ob življenje spraviti, kakor njegovega očeta. — Nemški cesarjevič je baje namenjen iti v Alzacijo in Loreno kot cesarjev namestnik. — Okolo angleških otokov je lani 522 ladij utonilo in blizu 4000 ljudij v morji svoj grob našlo. Irci so proti Angležem osnovali v Ameriki „sveto zvezo" ter žugajo izposlati razbojnikov, ki bi naj angleška mesta z dinamitom pokončavali. Z egiptovskim vicekraljem so se Angleži malo sprli; konec temu bo, da vice-Lralj dobi angleških ministrov in naposled po-etane Egipt angleška pokrajina, osrednjo Afriko pa radi pustijo Mahdiju ali turškemu sultanu, ki hoče vojakov čez Rudeče morje poslati v Hartum. Iz tega bo težko kaj. Mabdi bo kmalu dobil Hartum in potem utegne mahnoti še v Arabijo in konec turškemu cesarstvu storiti ; kajti vsi mohamedani obračajo svoje oči uže proč od sultana in se zanimajo čedalje bolj za Mahdija Ta ima baje 300.000 mož vojske in 3 vicirje, med temi enega, ki je v Evropi se učil vojaštva — Umrlega kralja italijanskega Viktor-Emanuela so te dni v Pantheon (cerkvo vseh svetnikov) v Rimu prenesli in pokopali. Liberalci vseh dežel hvalisajo to. — Srbski ministri dajo v novinah pisariti, da bo treba črnogorskemu knezu deželo vzeti in s Srbijo zediniti pa je mogoče, da prej Črnogorci prilomastijo in srbskemu zatiranemu narodu pomorejo sedanjo ministerstvo s kraljem vred iz dežele popihati. — Francozi pogodili so se z Madagezi tako, da vzamejo severni del otoka Madagaskar. V Tonkingu pripravljajo napad na mesto Bak-Ningh.
Za poduk in kratek čas.
Nemški šulverein.
(Od kod se je priklatil?)
I. „Dete je rojeno, oj rojeno", peli smo nedavno ljubemu nebeškemu Detetu. Poznamo pa še drugo dete oj rojeno tam gori v prajzov-skem glavnem mesti Berlini, kder stoluje stari Viljelm pa jegov železni kancelar, trilasi Bis-mark. Mati mu je debelo-trebušna Pangerma-nija, oča rusasti kosmatinec bojeviti Prajz. Toda mrzlo podnebje Berlinsko ne ugaja detetu, suha, peščena zemlja nima dovolj tečne brane.
Sedaj pograbijo skrbljivi botri dete oj rojeno ter hitijo z njim doli v globoko Ogersko. Pa o joj, štimanim Madjarom dete oj rojeno pre-sitno cvili, poprimejo za svoje težke fokoše pa botre kar neusmiljeno naklestijo in naklobitajo, da bežijo z detetom oj rojenim tavun iz globoke Ogerske naravnost v cesarsko mesto Dunajsko. Tukaj najdejo naposled varnega zavetja, novega botra, dosta prijateljev, tudi po drugod n. pr. v Moravskem, na Češkem, Koroškem, Kranjskem največ pa v zelenej Štajerskej, zlasti pri Slovencih. Tu gorijo za dete oj rojeno vsi prusaki, Nemci, liberalci, nemcurji, nemškutarji s slovenskimi Judeži vred. Zato pa dete naglo raste in kmalu doraste, to pa v nič veselega, marveč v silovitega, pravcatega Hero-deža, ki slovensko deco lovi, jej v mladih srcih narodno čut mori, ubogo žrtvo pangermanskej mavhi.
V glavnem mesti pruske nove Nemčije, v Brlini, osnovali so veliko društvo: Allgemeiner deutsche Schulverein. Oddelek ali saj posnetek je avstrijsko nemški šulverein: Oesterreichischer deutsche Schulverein pa dobiva, kakor nemško liberalne novine same javljajo, iz Prajzovskega denarjev, easili do 300 mark naenkrat. Skušal je tudi na Ogerskem ugnez-diti se, pa Madjari so šulvereinske glavače parkrat krepko zavrnoli, prišlo je celo do te-pežev, in sedaj je tam mir. Tem drzneje šopiri se nemški „Schulverein" pri nas. Dunajski liberalci in Judje so se ga z gorečim veseljem oklenili in ga zalagajo debelo s penezi ter v svojih listih na vse pretege hvalijo in priporočajo Iz Dunaja vodi „šulverein" odvokat dr. Weit-lof in sedaj rogovilijo šulvereinarji po vseh deželah, najhuje na Ceskem, Moravskem, Slezkem, dalje Koroškem, Kraujskem in pri nas na Štajerskem. Za vsem šteje šulverein več tisoč podružnic in je imel lani kakih 250.000 gold. dohodka.
Kaj hoče ta avstrijska veja prajzovskega občnega nemškega šulvereina ? To prav spoznati, treba je paziti na dvoje, enkrat na to, kar je šulverein v pravilih vladi najavil in kar tudi pogosto zavoljo ljudi ponavlja pa na to, kar njegovo delovanje liže dovolj jasno in glasno kaže; kajti tudi tukaj velja : po njih delih jih bodete še le prav spoznavali.
Visokej vladi prikazal se je nemški šulverein v prav pohlevnej obleki usmiljenega Sa-maritana, ki hoče nemškej dečici, nabajajo-čej se med nemškimi ljudmi in toraj pogre-šajočej nemških učiteljev, nemškega poduka. nemških šol, pomagati do narodno-nem-ške izomike šolske na edino pravej podlagi nemške materinščine, da se nemštvu ohranijo ter ne pozgubijo v „slovanskem morji". Tako stoji bistveno v pravilih. Po njih ima tedaj nemški šulverein skrbeti le za nemško deco.
In to je hvale vredno. Želeti je le, da bi tudi Slovenci svojej slovenskej dcci v mestih jed-nako skrbeli za uarodno-slovensko šolsko izo-miko na edino pravej podlagi slovenske materinščine, da se slovenstvu ohrani ter ne pozgubi v „nemškem morji". Po svojih pravilih je toraj nemški „šulverein" hvale vreden. Nemec dela prav in hvale vredno, če svojej nemškej deci skrbi za nemški šolski poduk, posebno kder je tega treba n. pr. v Parizi, Londonu, Ameriki itd. Je li pa to tudi na Štajerskem tako potrebno? Nikakor ne. Nemec ima v Avstriji po osnovnih državljanskih postavah pravico do narodno-nemških šol. In takih tudi ima na razpolago v tolikej obilici, da noben drug narod ne tako. Saj se nahaja zlasti na Štajerskem vse šolstvo v nemških rokah, od ministra, deželnega šolskega sveta do zadnjega „inšpektorja". Vseučilišče, tehnika, vse gimnazije, vse realke, vsa učiteljišča, vse je nemško, zraven 526 nemšskih šol so vse slovenske šole (nem-ško-slovenskih je 75, slovenskih 168 po računu šol. dež. sveta) toliko ponemčene, da se uže v drugem, pogosto v prvem, povsod pa v tretjem leti nemški uči. Vsi katehetje, vsi učitelji znajo nemški. Kde se tedaj nemškej deci sila godi? Kde se kaže potreba, da še posebno društvo, šulverein, denarjev berači in troši nemškej dečici v pomoč in rešenje? Nikder! Kdor pravi, da se Nemcem v šolah krivica godi, ta ne vč nič ali po debelo laže. Za nemško deco šulvereina pri nas treba ni. To vedo šulvereinarji sami prav dobro. Da toraj vkljub temu toliko za šulverein gorijo, kaže, da imajo zraven odkritega vladi najavljenega namena, še drugi, zakriti namen: ponemče vanje Slovencev pa politično rogovilstvo v korist nemšk o-liberalnej stranki.
(Dalje prih.)
Smešnica 2. Ko se je Nj. vi. cesar peljal mimo mariborskega semenišča, je mislil Na-gele, da Nj. vi. cesar ne vč, odkod toliko ži-vio-klicev, zaradi tega je na na vso moč vpil „hoch! hoch!" Namreč hoch so tisti, ki živio kličejo.
Razne stvari.
(Liberalci — nemškutarji) so svojega kandidata uže proglasili, tistega sv. Janž-kega Löschnigga na Dravskem polji , ki je slovenskim „lačenbergerjem" po leti v Ptuji „predgal" vo cesarji Jožefu. No, in kde je proglašen ? Cujte: v „Marburger-Zeitungi", zraven celjske „vahterce" in graške „Tagespošte" nam Slovencem najbolj zagrizeno sovražnem listu, ki piše: „verdient unsere freudigste Zustimmung" in „auf treue Waffenbrüderschaft von unserer Seite können diese (liberalci pa nemškutarji) rechnen." Dakle slovenstvu slovo
oddavšega Liichnigga priporočajo Slovencem in ga vrivajo naši najhujši sovražniki. Temu je le eden odgovor mogoč: enoglasna izvolitev č. g. Rajča. Na noge toraj slovenski domoljubi, sedaj, ko se vršijo volitve volilnih mož. Ne dajmo se varati; nemški liberalci so bolje pripravljeni, kakor kdo misli in kdo jih podpira, to ni težko razbrati.
(Slovensko društvo) namerava hitrej ko mogoče zborovati v Smariji.
(Ormožki liberalni nemškutarji) čakajo, da jim Kada ozdravi, potem upajo pri volitvi v mestni zastop zmagati pa ne bodo, ako Slovenci storijo svoje!
(Javno zahvalo) izrekajo č. g. Dav. Mešku, kaplanu pri sv. Barbari v Halozah, za 50 fl., katere je z obresti vred daroval čitalnici ptujskej za Narodni dom: dr. Gregorič, predsednik, P. Benedikt Hertiš, blagajnik, J. Urbanec, tajnik.
(Vendarle plačan) je venec za ptujsko cesar-Jožefovo svečanost. Nek Flis je denarje pobiral in plačal.
(Med Slov. Gospodarjeve) naročnike stopilo je letos uže 200 novih.
(Celovški „Kres") objavlja v 1. številki posebno štajerske Slovence zanimajoče reči: n. pr. narodne pripovedke Valjavčeve, ži-votopisne črtice o Pergerji, zlati očanaš. Zanimiva utegne tudi biti povest iz kmečke vstaje 1. 1572. zoper madjarske in nemške plemeni-taše. G. Glaser piše o pesniku Firduziji, dr. Vrečko o kranjskem učenjaku Vegi, g. Schei-nigg o koroškem Jarniku. Kres je izvrstno uredovan in stane 2 fl. za pol leta. Omenimo še, da je v njem g. dr. Krek priobčil prekrasno pesem žalostinku g. Hermanu v spomin.
(Ljubljanski Zvon) začel je z moj-stersko nasnovano povestjo dr. Taučerjevo: Mrtva srca. Književno poročilo in glasnik pa se zopet odlikuje s svojo obširnostjo, ki obsega ves slovanski svet. Zvon velja 2 fl. 30 kr. za pol leta.
(Nesreče.) Pod mlinsko kolo prišel je Anton Beljak v Rantaševem mlinu v Ljutomeru in bil ubit; kondukter Lesjak Janez bil je od dveh vagonov v Krieglahu zdruznjen.
(Volitve) za ormožki okraj vršijo se 21., 21., 28. jan. t. 1.
(NaDonački gori) postavijo letos hišico za potnike.
(Subvencijo) okrajnim cestam gornje-radgonskim hočejo baje odtegnoti in tako okraju 5 — 700 fl. večjih stroškov navesiti. Pravijo, da navoženi prodec ne velja nič. Se ne spominjamo, da bi se bilo drugim zastopom jedna-ko nagajalo.
(Za žel ez n i c o) od sv. Jurija nad Sma-rije v Slatino in Rogatec prosijo mesto Celje in okrajni zastopi celjski in šmarijski. Po tem
načrtu bi ne trebalo železniške posebne postaje staviti na južnej železnici.
(Iz Vranskega) poročajo, da je vrli narodnjak Franc Šentak obolel in da gosp. J. Hausenbichler iz Zavca njegova imetja oskr-buje. —
(Zakupnika) v Loki je prezentiran č. g. Anton Slander, vikar celjski.
(f Umrl) je č. g. zlatomešnik in minorit Paul Kanzler v Ptuji, 81 let star.
(Za družbo duhovnikov) so vplačali čč. g g. Bratuša in Hrastel Fran po 11 fl., Juri 5 fl., Meško Mart. 2 fl., Juvančič Grušovnik, Kalin, Dr. Mlakar, Voh Jernej, Vraz Anton, Zidanšek in Dupelnik po 1 fl.
Listnica upravništva: G. J. Drag, H. v Ljut.: Vso v redu, hvala! — G. Mica F. v Ločah: Se za lani. — G, M. Š. v G. Petanicih: Kje je za Vas zadnja posta? — G. ? v Rogatcu: Na pošti Vam imajo slabo poro, Vašoga imena nam nij.moč brati.
Vso gg naročnike, ki ue dobč denašnjega lista, prosimo, naj se oglasč za nj na svoji pošti, če so sicer vsaj za lani z naročnino v redu.
Loterijne številke:
V	Trstu 5. januarja 1883: 24, 51, 49, 44, 62
V	Linci „ „	59, 61, 55, 65, 28 Budapest „ „ 25, 16, 77, 24, 40
Prihodnje srečkanje: 19. januaija 1883.
13 Cerkvena služba
organista in mcžnarja pri farni cerkvi sv. Mihela pri Soštanji se od 1. sušca naprej odda.
Dva konja
ukradli so tatje^ konec novembra p. 1. posestniku Andreju Sepec, v občini Kapelski pri Brežicah, to pa 2 kobili. Prva zelenka je 6 let stara, druga rudeča 10 let in je breja, da bi imela meseca sušca letos vrči, po sred glave ima liso; obej ste po 15 pestij visoki. Kdor za nje poizvč, dobi od vsake 25 fl. plače, naj naznani občini Kapelski.	1-3
£SSE5«ESS3&Ka «HM«!?»»
S tužniin srcem naznanjam vsem svojim prijateljem in znancem, da so mi moja ljuba in nepo-zabljiva mati
Ana Kovačič, roj. Korošec,
previdena sč sv. zakramenti za umirajoče, dne G. prosinca 1. I. po dolgo trajajočej bolezni, na Ilaj-dini umrli.
I. Kovačič,
učitelj v Ljutomeru.
Cerkvena služba
organista in mežnarja v fari sv. Jarnejav v Ribnici poleg koroške železnice se odda s 1. aprilom t. 1.
Prošniki naj se oglasijo osobno pri cerkvenem predstojništvu.	1-3
Razglas.
Syndikat nemškega vitežkega reda kot prva instanca v zapuščinskih razpravah naznanja vsem tistim, ki imajo kot upniki kaj dobiti iz zapuščine dne 9. decembra 1883 za-umrlega č. g. Matije Fritz-a, duhovna nemškega vitežkega reda, dekana in knezoškofovskega duhovnega svetovalca v Velikej nedelji (rajni je zapustil spisano oporoko), naj se pri od totega syndikata pooblaščenem oskrbništvu nemško-vitežke komende pri Velikej nedelji oglasijo in svoja zahtevanja dokažejo dne 11. februarja 1884 ob 9. uri dopoludne, ali saj do tiste dobe pismeno prošnjo vložijo. Kateri tega ne storijo, zgubijo vso pravico do zapuščine, ako bi ta z izplačevanji naglašenih dolgov bila uže izcrpljena, razven če jim dohaja pravica do rubljenja.
Syndikat nemškega vitežkega reda.
Na Dunaj i dne 28. decembra 1883.
12	M. Bittner,
balejski svetovalec nemškega vitežkega reda.
i
Jožef Osvatie,
krojae v Ptuji,
gosposka ulica,
priporoča se slavnemu občinstvu, izlasti p. n. gg, duhovnikom, uradnikom in učiteljem v izdelovanje razne obleke iz svoje bogato izbrane zaloge po najnovejših modnih žurnalih in najnižjih cenah.
Sprejema tudi sukno in snov v izdelovanje oblek ter se nadeja mnogo-brojnih naročil.
in tem
gostilničarjem
priporočujem za predpustne veselice
izvrstnega štirskega šampanjca,
ki je bolj i in zdravji od tuje mešanice,
15 raznih vrst po fl. 1.20—1.80 velika steklenica; dalje ljutomerca, „rizlinga", jeruzalemca itd. po najnižjej ceni.
Agentura
za kupovanje in prodajo vina
]-3	t Mariboru. TegetMsirasse 11.
Uljudno podpisani naznanja, daje vešč izdelovati cerkvene in župniške račune, inventarje, ustanovska pisma, tabele ustanov za zakristije, vinkulacije, izvrševati nakup, prodajo in zameno raznih obligacij, sestavljati fasijone, napovedi za pri-stojbinski ekvivalent in rekurze v tej zadevi, razume asekuracijske. dačne zadeve. Uže mnogim je v teh rečeh pomagal in vse izvršil v popolno zadovoljstvo dotič-nih gospodov. Rajnega g. Katschthalerja je v njegovej dolgotrajnej bolezni večkrat podpiral v takšnih zadevah.
Zato se usoja vrlo priporočati se čast. p. n. duhovščini za podobna naročila.
Rudolf Hribar,
strokovnjak t račnnovodstveiiiii da vkarM zadevali
v Mariborii
«fo.sposlie i ulici, Stev.
5-7 Priznano nepokvarjene, izvrstne j voščene sveče j;
JL	izdelujeta	ab
J P. & R. Seemann v Ljubljani. ^
ospodarstyeua priloga.
Priložena od kat. tiskovnega društva 2. štev. „Slov. Gospodarja".
L. 1884.
10. januarja.
Stev. 97.
Naša kmečka mladina naj bi se rokodelstva učila!
(Od Save).
Slovenski domoljubi se neprenehoma trudijo, da bi slovenskemu kmetu pripomogli do večje veljave, do boljšega materijalnega in duševnega blagostanja. Boljši časi prišli bodo za našega slovenskega kmeta takrat, kedar bode njegov materinski jezik imel veljavo v uradih, šolah in v navadnem življenji, in kedar bode naš kmet v denarnih zadevah na trdnejših nogah. Danes hočemo našemu kmetu svetovati, kako naj svojo mladino izredi v tem obziru, da ne bode svoje zemljišče preveč obložil, kedar svoje otroke od hiše odpravlja. Znano je, da so z ded-ščinami najbolj obložena žemljica slovenskih kmetov. Slovenski oča, dobra duša kakor je, bi rad vse svoje otroke dobro obdaroval, kedar jim svoje premoženje deli. Morebiti ima njegovo imetje še precešnjo vrednost in morda je tudi še čisto nezadolženo ; zapusti ga sicer le enemu glavnemu dediču, a drugim otrokom precejšnje dele izroči, ker vidi, da so nepreskrbljeni, da ne znanjo nobenega rokodelstva, da bi si ž njim mogli kruh služiti. Glavni dedič je prevzel torej veliko breme dolgov, ko mora svoje brate in sestre izplačevati — in namesto da bi se veselil svojega posestva, tarejo ga začetkoma misli ali bode kedaj v stanu izplačati bratom in sestram velike deleže.
Temu je silno krivo to, da naš kmet vse svoje otroke le preveč rad doma pridržuje in le premalo po svetu pošilja, zlasti rokodelstva učit jih le malo daje. Primeroma se po nekaterih krajih pripeti, da se več kmečkih sinov uči po latinskih šolah, kakor da bi se šli dobrega rokodelstva učit. Kmet, ki ima več otrok, naj bi to-le premislil.
Svoje posestvo kaže samo enemu otroku zapustiti in sicer kolikor mogoče nezadolženo ali pa jako malo zadolženo zemljišče. Vsaj uči skušnja, da le na nezadolženem posestvu je mogoče kmetu izhajati.
Za vse druge otroke, zlasti za dečke, mora kmet drug kruh preskrbeti. Kedar ti je deček dovršil ljudsko šolo, kedar je star 13 ali 14 let, daj ga k dobremu mojstru. Izuči naj se v rokodelstvu dobro! Kedar postane enkrat rokodelski 'pomočnik, kedar dostane vojaška leta, postane lehko rokodelski mojster. Takrat bo še nekoliko tvoje pomoči potreboval, da si
preskrbi potrebno rokodelsko orodje, da si ustanovi lastno domače ognjišče. Takrat mu se le izroči, kar si mu namenil — in s tem si mu neizmerno koristil! To bi bil en slučaj v katerem bi rokodelstvo pripomoglo, da se ne bi preveč obtežilo z dolgovi zemljišče našega kmeta ! V mnogih slučajih pa ima naše kmečko ljudstvo premalo lastnega zemljišča, da bi samo ž njim moglo pošteno izhajati. Za take majhne posestnike je tudi znanje rokodolstva jako koristno, ker si tudi z rokodelstvom nekaj prislužiti more.
Rokodelstvi* tudi sedanja vlada vso pozornost skazuje. Nova obrtnijska postava varuje tudi pošteno rokodelstvo pred slabo in nezadostno izurjenimi rokodelci. — Ponuja tudi v obrtnijskih šolah, katerih Slovenci žalibog še nimamo, da se morejo mladenči v njih do najvišje stopinje obrtstva izobraziti. Morebiti tudi nam Slovencem vlada na pripomoč priskoči s kako obrtnijsko šolo. Pa če tudi te ne dobimo, ne pozabimo pregovora s katerim se Nemcem več sto let že od mladih nog tako toplo in s tako dobrim vspehom rokodelstvo priporoča, namreč s pregovorom: „Das Handwerk hat einen goldenen Boden".
J. L.
Misli kmeta o trtiiej uši, sadje- in živino-rejstvn pa potovalnih učiteljih.
To važno vprašanje se le premalo rešuje. In če se kakov površni stavek v kterem časniku najde, se rado preskoči. Čeravno je mnogo prenapetega v tej reči, vendar se nam je najhujšega bati, če nam človeški bistroum gotovega sredstva proti temu strašnemu škodljivcu ne najde. Do seh dob se je vse prenapačno delalo in radi tega bi bilo zanimivo od drugih pametnih strokovnjakov kaj čuti.
K prvemu zlu se rado pridruži še drugo. Vlada misleč dobro, nam je preiskovalno komisijo dala, da bi se kaj pomagalo, pa kakor moram reči in mi vsak pameten vinogradar pritrdi, je se po tej preiskovalnej komisiji več zla kakor haska zgodilo. Ne bom omenjal nesrečnega izida rabuke v Sromljah. Omenim samo to, da se vendar nikjer nič pomagalo ni. Ce se pogleda sestavek od gosp. J. Hanselna kot komisarja v tej zadevi nam ondi navedene številke glasno pričajo, da se je le vsako leto

množilo število napadenih trt. Dakle se nič pomoglo ni, nego rekel bi: še več zatrosilo. Pameten in umen delavec ni šel k temu poslu, ker mu boljšega gotovo manjkalo ni, a slabe delalce nadzorovati ni moč, čisto gotovo ne. Koliko ušivih trt se je odkopalo in nazaj zakopalo in še le zasledila uš, ko je škoda uže prav znatna bila, potem pa liajd sekati, žgati in ruvati, da ga je morala groza obiti vsakega, ki ve, kako se težko vinograd obdelava.
Ko sem prebiral brošuro „Pripomoček zoper t rt no uš" — ktero je nedolgo okrajno glavarstvo na občine poslalo, sem se začudil opazki pisateljevi, ki pravi: z žveplo-oglencem se trti samo po zimi zalivati sme, ko trta počiva. No, kako se pa je pri nas godilo? Trte so vračili le tačas, ko so rastle, po leti ali čas pred trgatvijo.
Seveda, Če puhteči plin od žveplo-oglenca ravno takrat na korenine sesalke dospe, kedar srčejo iz zemlje svoj živež, to koreninam has-niti ne more. Uši poginile nikjer niso, in zraven da je trta od uši trpela, je še od škodljivega plina trpeti morala
Največa neprilika je pa ta, da se je to le brez poduka vinogradarjev delalo in pa, da se ni odločilo vinogradarje same v tej reči prepričati. Vsakega more srce boleti, če vidi, kako tuji delalci po vinogradu teptajo in grozdje zobljejo, posebno pa če se ravnokar pred branjem trsje seka, na ogenj meče, a korenine vendar ostanejo do po bratvi v zemlji.
Če se boljše sredstvo ne iznajde, tedaj tudi to „kulturalno ravnanje" ne pomaga nič, zraven pa prav veliko stane. Po mojem mnenji je najboljše sredstvo zoper trtno uš: globoko obdelovanje in močno gnojenje. Drago bi bilo marsikomu, ko bi kdo tako dober bil, svoje skušnje povedati v „Slov. Gospodarji" o ame-rikanskej trti. Jaz mislim, da saditev in po-žlahtnovanje amerikanskih trt bi le preveč stroškov dalo, oziroma da so taki sadeži že močno dragi. Ko bi vlada htela namesti za žveplo-oglenec rajši za kaj takega trositi, ko vendar nekaj uspeha obeta! — Ko bi se postavim potovalni učitelj nameščil, popolno slovenskega jezika zmožen. Da bi se tudi za Nemce porabiti mogel, se samo ob sebi razume, ker vsak omikani Slovenec dobro slovenski in nemški govori, nasproti pa se Nemci le za silo slovenski lomiti nauči. Potem naj bi učitelj svoj poklic poznal, tla bi s prostimi kmetovalci rad govoril, občeval in podučeval, pa ne le se v kočiji vozil od enega do drugega bogataša, pa v mesto nazaj. Slovenski kmetovalci imajo prirojeno mržnjo do takih imenitnežev. Ko bi bil tisti gospod v Sromljah priljuden in ko bi slovenski znal, gotovo ne bi bilo tistega žalostnega dogodka.
Ko bi se potem kaj storilo za napravo in
zasadbo izglednih sadnih vrtov, bi se vsaj deloma nesreči v okom prišlo. Letos je marsikdo več za slive skupil, ko lani za vino. Ce se pomisli, da sadje veliko manj stroškov da proti vinogradom in da so lege in zemlje sploh jako pripravne, tako bo jako skrbeti treba za pravih sort in plemen, da se kolikor najbolj moč razširijo. No, in pri tej reči se „špara".
Ko je letos podpora za drevesnice razpisana bila, ti je marsikteri prošnjo položil, ko bi mu vsakako šla, pa nobeden ni dobil. Skrbelo bi se naj, da bi se sedaj živinorejski stan zboljšal. Umen potovalni učitelj bi veliko storil, če bi prijazno kmetom razkladal boljši način krmljenja in pitanja, pridelovanja živinske hrane na poljih, oskrbovanje in napravo gnojišč itd. —
Čas je resnoben in če bomo vedno teoretično prazno slamo mlatili, bo slabo za živeti, Deželne, okrajne in občinske doklade rastejo, kmetije so izvzemši nekaj malega števila sploh zadolžene in Bog vč, kaj še vse pride.
Možje, ki jim je častna naloga dana, za ljudstvo skrbeti, bi to naj dobro premislili in potem pomagali najpotrebnejšemu stami — kmet-skemu. Svet bo za to hvaležen!
V Piršenbergu Brežiškega okraja.
Fr. Ogorovec, posestnik.
Lesni pepel izvrsten gnoj za vinograde.
Neki učenjak svetuje na hektaro trsja 1500 litrov lesnega pepela za gnoj. Pepel se pa ne nasiplje neposredno k trsu, ampak se med trsje poseje in potem podkoplje. Ali pa se nasuje v grabe med trsovnimi vrstami potegnjene. Liter lesnega pepela vaga navadno '/2 kilograma. Po današnji ceni, ktera imajo umetna gnojila, stoji torej metrični cent lesnega pepela 60—70 kr. Gnoji se pa s pepelom spomladi o prvi kopi. Če se v grabe gnoji, tako je dobro grabe, potem ko se je pepel v nje nasul, nekoliko časa odprte pustiti, da more na pepel dežiti in ga tako v zemljo uprati in razdeliti. Kajti v največ vinogradih primanjkuje tistih delkov, ktere ima pepel v sebi, spodnjim plastem zemlje. Kder je svet prav kame-nit, se pepel samo raztrosi in podkoplje, ker bi dež pepel lahko iz vinograda popolnoma odplavil.
Z lesnim pepelom gnojiti skoraj vsem trsom koristi, posebno pa tistim, ktere trtna bolezen tako imenovana bela rosa (oidium) napada. —
Pokladanje krme kravam, kedar se molzejo.
Skušnja je pokazala, da se krave bolje in rajše pomolziti dajo, ako se jim pri dojvi ali molži krme položi.
Izhlapljevanje kože.
To da koža živali poredno izhlapuje, je za življenje živali neizogibno potreba. 'Ako se to delovanje kože pretrga, nastane ta ali druga bolezen. Iz tega pa sledi potreba, da se živalim koža kolikor mogoče snažna obranuje ali s četanjem, česanjem, vmivanjem ali kakor koli.
Orehov presajati.
nikdar ne kaže, ker se s tem korenine vsakokrat zelo poškodujejo in to rast zelo ovira. Zreli in še sveži orehi se jeseni na tistem mesti vsadijo, na kterem hočemo orehovo drevo imeti.
Zdravilo za ozebljene grebene pri kokoših.
Najboljše sredstvo proti ti nezgodi je to, da se kokošim grebeni večkrat z glicerinom po-mažejo. Kjer tega ni pri rokah ali sploh ne dobiti, se vzame kos surove slanine, ktera se nad gorečo smolino tako drži, da odkapajoča maščoba in pa odkapajoča smola od smolnate treske na spodaj ležečo ploščico ledu pada. Oboje se potem s prsti v mažo pomeša in z njo ozebli grebeni kokošim pomažejo. Kolikor prej po ozebljenji se živadini grebeni pomažejo, toliko prej se ozdravijo.
Najboljši gnoj za sadunosno drevje.
Kot najboljši gnoj za sadunosno drevje spoznali so zmes iz kalija in fosforove kisline. Ta gnoj v napravo cvetnih popkov dobro deluje. Manj deluje kravji gnoj, pepel nekoliko več. Su-perfosfat deluje kakor pepel. Ako se kravji gnoj s pepelom pomeša in s to zmesijo drevesom pognoji, tako taka pognojitev bolj izda, kakor pa če se le z enim ali drugim posamez gnoji. Pepel in superfosfat deluje podobno. Najboljši gnoj je slednjič superfosfat ,'¿0 % pomešan z žveplenokislim kalijem 15 °/o-
Poraba gnjilega krompirja.
Gnjili krompir živini polagati ni varno. Nevarne bolezni bi se mogle iz tega izcimiti. Ali iz gnjilega krompirja se more škrob na-rejati.
Gnoj za cvetlice v loncih.
Da pohišne in lončne cvetlice prav lepo rastejo in zdrave ostanejo in lepo cveto, se mora vodi, s ktero se zaljivajo, nekoliko vin-
skega cveta vkapljati. Na liter vode toliko cveta, kolikor ga lešnikova lupina držati more. Vspeh se kmalo pokaže.
Dopisi.
Iz Remšnika. (Letina, — les, sad-jerejstvo.) Precej mirno je preteklo leto 1883. Druge nezgode nimamo zaznamovati, kakor spomladi hudo difteritično bolezen, ki je po 3—5 otrok pobrala iz ene hiše. Nekemu najemniku je vzela 5 otrok in ženo, da je celo sam ostal. Umrlo jih je vkup 61, kar je veliko za našo faro. Toče nismo imeli; po tem takem smemo tudi pretečeno leto boljše, kakor vsa sedemdeseta leta imenovati. Pšenica, žito (rž), oves, ajda in koruza, vse se je dobro obneslo. Koruzi so črvi veliko manj škodovali, kakor še leta 1882. Slednje leto bilo je bolj suho, kot mokro, kar je pri nas od velike važnosti zavoljo koruze, ki se rabi za žganke, brez kterih se tukaj tako slaba godi, kakor pri Nemcih brez kaše, kder imajo celo pregovor, da Nemec oslepi, ako se trikrat na dan kaše ne najé. V mekrotnih letih pri nas koruza ne dozori in kupovati jo moramo po 5 fl.; tako se je godilo leta 1882., kar vboge ljudi hudo zadeva. Da se kmetom nekoliko boljše godi, se sklepa iz tega, ker v pretečenem letu ni prišlo na Remšniku ni jedno posestvo na kant ali na eksekutivno prodajo. Pomagala je k temu lepa cena lesa, ko-jega se veliko zvozi po Dravi. Dobro céno so imele škodle, to je deskice za streho, 3000 ali ena vožnja po 12 ñ. Lehko se prodava izsekan stavbeni les. Tukaj je malo ktero leto brez vsega sadja, ker nekoliko pozneje cveti in ne pomrzne tako naglo. Letos so bile sfive na mestih tako nabasane, da se je A'ejevje lomilo ; slive sušijo ter dobro prodavajo in vmes slivo vico delajo. Precej je bilo orehov in tudi jabelk. Lesne gruške so bile polne, iz kojih se prav okusen mošt ali „tolkla"v prideluje, da pijače ni treba za ljudi kupovati. Skoda velika, da je žlahtnega sadovnega drevja premalo, ker se malokdo prav briga zanj. „Vogelnim" glavačem vse drugo roji po glavi; namreč svete reči zasmehovati, narodnjake, ki imajo pravo ljubezen do ljudstva, nadlegovati, šulvereinu „streljati" in „Nagelčekom" kaditi itd., mesto ljudem ob neki in neki priložnosti dokazovati, koliko haska sadjereja prinaša, kar bi moralo biti geslo za vsakega izobraženca. To bi ljudem koristilo, ne pa druga rogoviljenja. Od velike nepopisljive važnosti bi bilo, ko bi se v Marenbergu, to je v središči celega okrožnega hribovja, vstanovila podružnica Rudolfovega sadjerejskega društva od sv. Jurja pri Celji. Ali da bi isto društvo začelo nekak listič ravno za sadjerejo po ceni izdajati, ki bi naj ljud-
stvo učil peške na vrtih zasajati, odrasle drevesca presajati, cepiti in velike pametno na prostore, kojili je na orale praznih, presajati. Pisatelj je letos poskušnjo napravil in kakih "60 žlahtnih drevesc posadil, ki so v enem pol letu tako zrastle, kakor okolo Maribora. Toraj ne spavajmo predolgo. Na delo.
Iz Ptuja. (Slovenska posojilnica.) Na sv. treh kraljev den imel je odbor našega ravnokar vstanovljenega „hranilnega in posojilnega društva" sejo, pri katerej se je sklenilo, da prične to društvo s 1. februarjem svoje delovanje. Podpisani vabim toraj vse p. n. rodoljube k mnogobrojnemu pristopu. Tisti, kateri hoče društvu pristopiti, blagovoli se naj oglasiti pri podpisanem ali pa pri gosp. dr. Jakobu Ploji, odvetniku v Ptuji, kjer se tudi poizve podrobneje v tej zadevi. Slovenci! pristopite tedaj v mnogobrojnem številu k temu društvu in držimo se strogo gesla: svoji k svojim. Komu niso še živo v spominu zadnje volitve v okrajni zastop? Ali ni vsakemu znano, kakih sredstev so se posluževali naši politični nasprotniki meščanje? Vedno in vedno predstavljali so našim volilcem „Vorschussverein" pred oči, in kako nesramno so žugali. Zdaj tega ne bode več, kajti kdor bo denar potreboval, dobil ga bode tudi pri nas. Naše rodoljube na kmetih pa prosimo, da nas v tej zadevi podpirajo.
And. Jurca, načelnik „hranilnega in posojilnega društva v Ptuji."
Od sv. Tomaža pri Velikcj nedelji.
(Letina) v preteklem leti ni bila slaba. Z mladletja je dva tedna vse pozneje začelo rasti, kakor navadno; dozorelo pa je skoraj vse o pravem časi. Pridelali pa smo vsega različno; rž in pšenica bila je lepa pa srednje rodna; oves se je precej dobro obnesel. Koruza, haj-dna, krompir, repa, sočivje, kapus nekde dobro nekde slabo. Krme za živino smo dobili obil-niše od predlani, bučele so slabo rojile, sadovja kder je lani toča sekala, ni bilo nič, drugod pa malo. Vinogradi so tudi tisti brez grozdja bili, ktere je lani toča posekala. Kder toče ni bilo, tam je v srednji meri vina priraslo pa še tudi srednje dobrega, ker je v mošti bilo pol šestnajst odstotkov sladkorja. Pridelki imajo vsi slabo ceno.
Radoslav Rižnar.
Raznoterosti.
(Kmetijska družba) štajerska začela je svoje nemško glasilo „Landbote" tudi slovenski izdavati, dne 8. jan. t. 1. izišla je 1. številka novega „Štajerskega gospodarja".
(Konji noriškega plemena) sodijo najbolj za hribovske, planinske kraje; zato priporočajo ovo pleme tudi Korošcem.
(Pri sv. Juriji) ob južnej železnici je bil 20. decembra shod kmetovalcev, kakih 50. Potovalni učitelj g. Kramar govoril je o vrbji, g. ravnatelj Kalman o sadjerejstvu in g. učitelj Grah o hmeljarstvu.
(Novi gozdarski uradnik) v Celji baje ne zna nič slovenski, kakor tudi novi deželni živinozdravnik ne.
(Zborovali) so 30. dec. v Doberni udje tamošnjega oddelka kmetijske podružnice in se zlasti o zasajanji gozdnega drevja pogovarjali.
(Postrv) v Savo spustili so v Bohinji na Kranjskem okoli 30.000.
(Mnogo zajcev) postreljajo letos lovci: na Dravskem polji so v g. Perkovem lovu eden den dobili 138 in v g. Fr. Celigijevem 277.
(Svinje) na Ogersko izvažati je zopet dovoljeno.
(Služba) potovalnega učitelja razpisana je v Zagrebu od hrvatske vlade. Plače je 900 fl. in 300 fl. potnine; na leto ima najmanje 30krat kmečkim ljudem prednašati o raznih strokah gospodarstva. Tudi Slovenec more prositi za službo do 15. februarja.
(Konjereje c) ima meseca januarja brejim kobilam prizanašati in jih ne vpregati pred težke vozove, jim polagati tečne hrane, ki malo prostora v trebuhu zalaga, tedaj ovsa. Kdor zamore, naj jim v hlevu večji prostor opredeli, da morejo v njem neprivezane stati. Žrebeta je treba marljivo spuščati na prosto, na tekališča. Hlev mora se večkrat prevetriti. Temperatura v njem bodi 13 — 14° R. Pridni konjerejec marljivo čedi konje in snaži konjsko opravo.
(^Sadje velja na Dunaj i): tafelni 12— 25 kr., lederarce(rejnete, kosmači) 12—25 kr., žol-te 12—30 kr., 100 jabelk, mašanceljni 15—35 kr. kilo, hmelj velja Zatežki 165—170 fl. 50kilo.
Tržna ceaia
preteklega tedna po hektolitrih.
Mesta	.H s 2>	OS	g >o o	93 >	<3 >55 3 f-i	Proso		ce	
	fl. kr.	fl. kr.	ti. kr.	fl. kr.	fl. kr.	fl.	kr.	fl. kr.	
Maribor . .	7 90	5 40	5—	2 90	0 j 10	5	10	4 60	
Ptuj . . •	8 25	660	5 60	2 80	4 80	4	40	4	20
Celje . . .	7 -20	5 20	4 20	3-	5 30	5	60	6	50
Gradec . .	7 83	573	5 4	3 41	4 56	4	70	4	57
Ljubljana .	8 55	5 50	4 80	2 95	5 40	4	30	3 67	
Celovec . .	7 50	6 30	5 20	2 90	4 40	5		5	—
Dunaj I g a	10 55	8 70	8 45	7 70	6 95	8	85	—	20
Pest '2 2	10 20	8 50	9 —	7 15	6 25	6	82	6 30	
Prilaga katoliško tiskovno društvo Lavantinske škofije.