Begunci - vir
kriminalitete ali vir
étarákupred
kriminaliteto?
Refugees - the source of
crime or the source of
fear of crime?
Gorazd Mesko in Branko Lobnikar
GorazdMesko,
dr. soc. ped.,
Branko
Lobnikar,
nmg. inendAmnta,
oba Vmka
policijsko-
varnostna šola,
pridružena
članica Univerze
v Ljubljani,
Kotnikova 8,
1000Ljubljana.
Povzetek
Prispevek v prvem delu analizira uradne statistične podat-
ke o kriminaliteti beguncev v Sloveniji v obdobju 1992-
1996. V drugem delu prinaša rezultate pilotskega anketi-
ranja, s katerim so ugotavljali, koliko se ljudje čutijo ogro-
žene zaradi prisotnosti beguncev. V izbranih slovenskih me-
stih so anketirali tiste prebivalcev, ki živijo v bližini begun-
skih centrov. Raziskava ugotavlja, da je uradno znana stop-
nja kriminalitete beguncev dokaj nizka, prav tako pa be-
gunci ne predstavljajo vira ogrožanja za prebivalce, ki ži-
vijo v bližini begunskih centrov.
Ključne besede: migracije, begunci, strah pred kriminali-
teto, statistični podatki o kriminaliteti
Abstract
In its first part, the article provides an analysis of the offici-
al statistical data on the rate of crime committed by refuge-
es in Slovenia in the period 1992-1996. The second part pre-
sents the results of a pilot survey assessing how much pe-
384	Socialna pedagogika, 2000 vol. 4, šl. 4, sir. 3 7 ) - 3 9 O
ople feel threaten by their presence. The survey included
people who live close to refugee centres in several Sloveni-
an towns. The study shows that the rate of crime commit-
ted by the refugees is fairly low, and refugees are not vie-
wed as a threat to the people who live close to them either.
Key words: migrations, refugees, fear of crime, statistical
data on criminality
1. Uvod
Varnostno-politične spremembe po svetu in še posebej v Evropi, ki
jih je spodbudil lionec hladne vojne, so povzročile varnostno nestano-
vitnost, katere posledica je bilo tudi množično preseljevanje ljudi. To
je vplivalo na spremembo odnosa držav in mednarodne skupnosti do
različnih vrst beguncev in pregnancev. Tako so države in mednaro-
dna skupnost začele presojati množično preseljevanje ljudi z vidika
stanovitnosti držav, mednarodne varnosti in nastajajočega novega sve-
tovnega reda. Begunci in prosilci za azil so postali tudi udarna notra-
njepolitična tema, migrante so začeli obravnavati kot notranje-var-
nostni problem, mnogokrat pa se je izkazalo, da države niso sposobne
ustrezno upravljati z večjim številom beguncev.
Rast nenadzorovanega preseljevanja prebivalstva vse bolj zazna-
vamo kot izziv integriteti in varnosti tako emigrantskih kot imigrant-
skih držav.' Množične migracije se pogosto uporabljajo kot zunanje-
politično sredstvo, begunci pa postajajo instrument vojskovanja in vo-
jaške strategije (Malešič in sodelavci, 2000). Razmišljanje o beguncih
kot varnostnem vprašanju pomeni, da begunska politika držav in med-
narodne skupnosti vključuje bistveno več kot namestitev, preselitev
ali repatriacijo beguncev oziroma določanje medvladnih, državnih in
nevladnih organizacij, ki naj begunce zaščitijo in jim pomagajo, saj
begunska politika posega v pomembne geopolitične in regionalne in-
terese.
V Evropi nezaželeni migracijski pritiski z Vzhoda motijo koncepte
migracijske politike Zahodnih držav, zato so povzročili, da je migra-
' v letu 1951, ko je bil ustanovljen UNHCR (United Nations High Commissioner for ReJ'ugees), je bilo po svetu
okoli 1.5 milijona beguncev, do leta 1980je število naraslo na 8.2 milijona, leta 1992 pa jih je bilo že 18
milijonov. UNHCR je v letu 1996 objavil podatek, da je v svetu pod mandatom UNHCR 2) milijonov beguncev
in notranje razseljenih oseb, še 26 milijonov oseb pa je notranje razseljenih, vendar UNHCR ni bi poklican naj
jim nudi pomoč. Konflikt na območju nekdanje Jugoslavije naj bi povzročil blizu štiri milijone beguncev.
G orazd Me л k o i n B r a a k o L o b n i ka r : He g unci vir kr im in al i I el e ...
cijska politika postala del vrhunske politike, ki je predmet obravnav
na nacionalni in mednarodni ravni. Migracijsko politiko postavljajo
zahodne države na raven tako pomembnih vprašanj, kot so vprašanja
vojne in miru, saj je migracijska politika povezana z vprašanji notra-
nje in zunanje varnosti. Zahod je spodbujal razpad sociahstičnih si-
stemov, ko pa je prišlo do množičnih migracijskih pritiskov, ga je za-
grabila "panika", saj ti tokovi niso bili skladni z razvojnimi težnjami
postindustrijskih družb. Migracijski pritiski so na Zahodu povečevah
ksenofobijo, ki je ogrozila integracijo prišlekov v imigrantsko sku-
pnost. Pojavila se je dilema dveh skrajnih rešitev: Zahodna Evropa
kot hermetično zaprta skupnost, ali dopustitev invazije imigrantov?
Kot vemo, se je dejanska rešitev problema dogajala nekje vmes. Poso-
cialističnim srednjeevropskim državam (Poljski, Češki, Slovaški, Ma-
džarski in Sloveniji) je Zahod namenil vlogo t. i. "cordon sanitaire"
oziroma zajezitveno vlogo pri preprečevanju migracij v smeri Vzhod
- Zahod (Pagon in Lobnikar, 1999; Malešič in sodelavci, 2000). Neka-
teri se ne strinjajo s trditvijo, da so begunci varnostni problem in
trdijo, da smo bili po 1989. letu priča težnji, da bi begunce opredelili
kot vir ogrožanja varnosti v Evropi. Po njihovem mnenju so begunci
ljudje, ki imajo varnostne probleme in na splošno pred države ne po-
stavljajo problemov (vojaške, pa tudi notranje) varnosti. V Evropi so
bile težave, ki so jih begunci prinesli z vojnih območij, v nasprotju s
tistimi na vojnih območjih, upravne, gospodarske in socialne.
2. Kriminaliteta in migracije
Avtorji kriminološke literature pripisujejo migracijam kriminoge-
ni učinek (Milutinovic, 1981, str. 178-182, Šeparovič, 1981). Proble-
matiko migracij, družbene mobilnosti in s tem nastajajočih konflik-
tov, predstavljajo kriminološke teorije iz skupine kulturne odklonsko-
sti, kamor prištevamo predvsem ugotovitve čikaške šole (teorija druž-
bene dezorganizacije, kulturnega konflikta, Subkultur in kriminoge-
nosti kulture).
Teorija družbene dezorganizacije išče vzroke za kriminaliteto v
kompleksnosti družbe. Socialno dezorganizacijo razumemo kot pre-
kinitev vezi, ki poudarjajo povezanost, skupinsko delo in moralo in
usklajenost med različnimi družbenimi skupinami. Teoretiki, ki so
preučevali družbeno dezorganizacijo, so bili enotnega mnenja v na-
slednjih ugotovitvah (Masters, Roberson, 1990. str. 188):
J'] ^ Socialna pedagogika, 2 00 O vol. 4, šl. 4, sir. 315-390
1.	Družba je kompleksna celota, katere deli so neodvisni. Ob tem pa
mora biti vzdrževano osnovno ravnotežje.
2.	Družbena organizacija obstaja v primeru visoke stopnje harmoni-
je in notranje povezanosti v družbi (kohezije).
3.	Harmonija združuje družbo in oblikuje skupne cilje in vrednote, ki
se kažejo v visoki stopnji napovedovanja vedenja.
4.	Notranja povezanost vsebuje splošno sprejetost pri ljudeh v družbi
glede prizadevanj (vrednote) in načina vedenja (norme).
5.	Ro je konsenz med vrednotami in normami porušen, tradicionalne
norme ne delujejo in nastopi družbena dezorganizacija.
6.	Ob pojavu družbene dezorganizacije nastopi tudi nemoč družbe-
nega nadzorstva in deviantne oblike vedenja se pojavijo v večjem
številu.
Park (po Masters in Roberson, 1990, prav tam) je poskušal ugotoviti
stopnje družbene dezorganizacije in reorganizacije. Zaključil je,
da obstajajo štirje glavni procesi:
1.	Spremembe v prostoru in odnosu do sredstev za življenje v sku-
pnosti. To vpliva na celotno populacijo v kulturnem smislu in smi-
slu delitve dela. Ljudje postanejo bolj tekmovalni.
2.	Nastane konflikt med ljudmi z razhčnimi življenjskimi slogi. Za-
upanje med člani različnih skupin se bistveno zmanjša.
3.	Tekmovalnost in konflikt povzročita prizadevanje za ureditev sta-
nja in prilagoditev.
4.	Asimilacija in razvoj novega konsenza, navad in vzajemnih priča-
kovanj ljudi v skupnosti.
Teorija kulturnega konflikta predstavlja v okviru kriminoloških teo-
rij probleme migracij v t.i. primarnem kulturnem konfliktu in sekun-
darnem kulturnem konfliktu. Sellin (citirano po Master in Roberson,
1990), avtor teorije kulturnega konflikta, je opredelil kriminaliteto kot
kršenje vedenjskih norm skupine. Različne skupine imajo različne
vedenjske norme, ki odražajo stališča o načinu vedenja v določenih
položajih. Vedenjske norme vladajoče družbene skupine določajo, kaj
je v družbi sprejemljivo in kaj ne. Sellin je razvijal svoj teoretični kon-
cept pred drugo svetovno vojno, ko se je število emigrantov iz Evrope
v ZDA povečalo in ko je bil na pohodu fašizem in nacizem.
Glavne ugotovitve Sellinovega dela so:
Gorazd Meško in Branko Lo b n ikar : ße ganci vir kriminalilele ... ^
•	Za vsako osebo obstaja ustrezno in neustrezno vedenje, skladno s
pravili skupine, ki ji pripada.
•	Vedenjske norme ene skupine lahko dovolijo članu vedenje, ki je v
nasprotju z vedenjskimi normami druge skupine.
•	Problem nastane, ko se oseba vede v skladu z vedenjskimi norma-
mi svoje skupine, to vedenje pa pomeni kršitev v novi kulturi in je
zanj predpisana (kazenska) sankcija.
Sellin loči med dvema vrstama kulturnega konflikta:
(a)Primarni	kulturni konflikt nastane tedaj, ko kulturne norme posa-
meznika pridejo navzkriž z normami nove kulture, v kateri se znaj-
deš
(b)	Sekundarni kulturni konflikt nastopi, ko v kompleksni družbi ob-
staja veliko število različnih skupin, katerih vedenjske norme so
različne in konfliktne (npr. medetnični konflikti med imigranti).
Čeprav je težko določiti, kateri dejavnik kulture prispeva h kon-
fliktu oz. pojavu prestopništva, nastajajo konflikti zaradi različnih na-
činov reševanja problemov, kar se kaže kot npr. nasilniška kriminali-
teta. Marginalizacija in omejitev življenjskega prostora (v primeru be-
guncev) pa vsekakor vodi do različnih konfliktov. Kulturni konflikt se
kaže predvsem v smislu načina zadovoljevanja potreb in reševanja
sporov na ustrezen in sprejemljiv način.
Po predstavljenih vsebinah je treba poudariti, da je tudi krimino-
genost kulture pomemben dejavnik, ki ga poudarja Barron (po Ma-
ster in Roberson, 1990, str. 195). Dejavniki, ki pospešujejo kriminalno
dejavnost, so: boj za uspeh, status, individualnost, neobčutljivost, te-
kmovalnost, dinamika kulture in protislovne vrednote, brezosebnost
družbe in dvojnost glede pripadnosti in etike.
Predvsem gre tukaj tudi za problema marginalizacije' in getoiza-
cije (Randuč, Meško, 1996). Poseben problem pri preučevanju krimi-
^Prvt primer je primer albanskega imigranta v ZDA, kije ubil očeta mladega dekleta, s katerim se je
nameraval poročiti. V skladu s pogodbo za tradicionalno albansko poroko je družina že plačala očetu za
nevesto. Oče je hotel vrniti denar za svojo hči, vendar vrnitev denarja pomeni napad na čast bodočega ženina.
Ker pa je prekršil pogodbo, je (po tradiciji), sledila v albanski kulturi sprejeta kazen. Umor pa je v novi
kulturi kaznivo dejanje.
^Marginalizacija, predvsem pa stigmatizacija, sta posebna problema, ki biju veljalo obsežneje obravnavati
kje drugje. Ob tem pa Goffman ugotavlja: "Z različnimi vrstami diskriminacij dejansko, čeprav ne vedno
nalašč, znižujemo življenjske priložnosti ljudi. "
384	Socialna pedagogika, 2000 vol. 4, šl. 4, sir. 3 7 ) - 3 9 O
nalitete tujcev in migrantov pa je t.i. moralna panika, ki pomeni doje-
manje in predstavljanje problemov v veliko večjem obsegu in pripiso-
vanje vzročnosti dejavnikom, ki nimajo posebnega učinka na družbe-
ne razmere. Moralna panika vpliva na stališča ljudi do določenih druž-
benih pojavov in družbenih skupin. Moralna panika je tudi temelj za
oblikovanje stališč, ki niso naklonjena ogroženim, na rob družbenega
dogajanja potisnjenim skupinam in posameznikom.
Karydis (1996) v zvezi s tem ugotavlja, da so domačini prej pri-
pravljeni prijaviti kazniva dejanja tujcev kot domačinov in s tem po-
kazati na njihovo nevarnost in nezaželenost v okolju.
Pojav bi bilo mogoče razlagati tudi z vidika getoizacije, ki pomeni
omejevanje določenih - marginalnih - skupin na manjše območje,
kjer je formalni nadzor poostren in njihov vpliv na konvencionalno
kulturo omejevan.
5. Kriminaliteta beguncev v prvem valu beguncev v
Slovenijo (1992-1996)
že v začetku zbiranja podatkov o kriminaliteti beguncev se je po-
kazal problem, saj uradna statistika o kriminaliteti tujcev ne vsebuje
podatkov o kriminaliteti beguncev. Kazniva dejanja beguncev so se-
veda del kriminahtete tujcev, vendar uradna statistika ni upoštevala
možnosti prihoda beguncev v naše kraje in ni vključila kategorije BE-
GUNEC/BEGUNKA. V prispevku bomo predstavih le okvirno število
kaznivih dejanj in osumljencev, ki so zajeti v policijski statistiki kri-
minalitete.
Glavni vir podatkov o kriminaliteti na splošno je policijska statisti-
ka o kriminaliteti. Zato je treba omeniti nekaj njenih značilnosti. Od-
visna je od pripravljenosti žrtev prijavljati kazniva dejanja, načina zbi-
ranja podatkov in obdelave. Kazniva dejanja, ki niso zaobsežena v in-
deksu kriminalitete (Adler, Mueller, Laufer, 1990; Masters in Rober-
son, 1990), so največkrat neobravnavana in zanemarjena v smislu pre-
učevanja. Število kaznivih dejanj ne pomeni zmeraj dejanske škode,
povzročene s kaznivimi dejanji, ali stopnje ogroženosti ljudi za dolo-
čeno vrsto kriminalitete. Upoštevati je treba tudi statistične podatke
tožilstev in sodišč o obravnavanih primerih in rezultatih, vendar je to
v naši raziskavi poseben problem, saj beguncev v nobenih statističnih
podatkih ne obravnavajo posebej, ampak le v okviru kriminalitete in
drugih pojavov v zvezi s tujci.
G orazd Mes ko in H ran k o Lobnikar: Begunci vir kriminalilele
381
V prispevku bomo najprej predstavili okvirne statistične podatke o
kriminaliteti tujcev in podrobneje o kriminaliteti beguncev. Podatki o
kriminaliteti tujcev in njihovem državljanstvu so razvidni iz nasled-
njih dveh tabel.
Okvirno sliko odkrite kriminalitete tujcev, kamor sodi tudi krimi-
naliteta beguncev, nam kaže statistika kriminalitete, iz katere je raz-
'Sterle, 1995.
'Sterle, 1995.
382
Socialna p e d a g o g i k u , 2 000 vol. 4, šl. 4, sir. 37S-390
vidno, da je bilo kriminalitete tujcev v Sloveniji 1993. leta 6.3 in
1994. leta 7.7 odstotkov (odkrite) celotne kriminalitete.
Zbiranje okvirnih podatkov o delinkventnosti tujcev in predvsem o
kriminaliteti ni predstavljalo posebnega problema, saj je te podatke
izčrpno predstavila Sterletova (1995). Problem pa je nastal pri zbira-
nju statističnih podatkov o kriminaliteti beguncev, ki niso bili posebej
zajeti v nobeni podatkovni bazi MNZ.
Edini vir informacij je bila baza MNZ z imenom ORCB, kjer je bilo
mogoče pregledati dopise v zvezi z begunci in odklonskimi pojavi, ki
so jih zabeležih na MNZ. V bazi ORCB smo pregledah dopise, ki so se
nanašali na begunce in odklonskost/kriminaliteto, in dobili rezultate,
ki so predstavljeni v tabeli št. 3.
Tabela 3: Kriminaliteta beguncev v Sloveniji od 1992 do 1995.
Gorazd Mešito in Branko Lobnikar: Begunci vir kriminalilele ... 383
Iz tabele št. 4 lahko vidimo, da prevladuje premoženjska kriminah-
teta, sledi pa kriminaliteta z znaki nasilja. Številčno in vsebinsko po-
kazatelji kriminalitete beguncev niso zaskrbljujoči. Upoštevati je se-
veda treba značilnosti pohcijske statistike, ki je odvisna od pripravlje-
nosti žrtev prijavljati kazniva dejanja in sposobnosti pohcije odkriti
primere, ki niso pripisani nikomur (nerešeni primeri).
Tabela 5: Starost osumljencev.
Iz Zgornje tabele je razvidno, da je največ osumljencev storitve ka-
znivega dejanja med mladoletnimi begunci. Če temu dodamo še ose-
be, stare do 21 let, lahko ugotovimo, da malo več kot dve tretjini ka-
znivih dejanj, ki jih policisti pripisujejo beguncem, zagrešijo mladi
begunci. Večine kaznivih dejanj so osumljeni moški. Struktura osum-
ljencev se ujema tudi s strukturo običajnih osumljencev, le da je po-
vprečna starost pri beguncih nekoliko nižja kot v nacionalnih statisti-
kah o kriminaliteti^ (Felson, 1994).
4. Strah pred begunci
4.1. Metoda in instrumentarij^ preučevani vzorec
Spomladi leta 2000 smo opravih pilotsko študijo o občutkih ogro-
ženosti ljudi, ki živijo v nesposredni bližini zbirnih centrov za begun-
ce v Sloveniji. Podatke smo zbirali v Vidoncih (n=18), Ljubljani (n=14),
Mariboru (n=19), Črnomlju (n=12), Novem mestu (n=17), Celju (n=17)
in v Postojni (n=15). V raziskavi je sodelovalo 112 oseb, od katerih je
bilo 56 žensk in 53 moških v starosti od 17 do 85 let. Osebe, sodelujoče
v raziskavi, navajajo, da imajo največ stika z begunci iz Bosne in Herce-
Felson ugotavlja, da so žrtve in storilci (kriminalni par) nasilniške kriminalitete pripadniki iste družbene
skupine, družbenega sloja ali starostne skupine.
384
Socialna pedagogika, 2000 vol. 4, šl. 4, sir. 3 7 ) - 3 9 O
govine, sledijo srečanja z osebami s Kosova in ostalimi begunci, ki
jim ni mogoče pripisati države, iz katere prihajajo. Izobrazbena
struktura preučevanih oseb je naslednja: osnovna šola 17, poklic-
na šola 18, srednja šola 41, višja šola 14 in fakultetna izobrazba 18.
V mestu živi 50 oseb, v manjšem kraju 40 oseb, na vasi pa 18 oseb.
Na zadnjem naslovu povprečno bivajo 24 let. 97 anketirancev še ni
bilo žrtev kaznivih dejanj, 11 pa jih je utrpelo viktimizacijo (pred-
vsem s premoženjskimi kaznivimi dejanji; tatvine, vlomi, ropi, tat-
vina vozila ipd.), 4 osebe niso navedle podatka o viktimizaciji v zad-
njem letu.
Za potrebe raziskave je bil sestavljen anketni vprašalnik, ki je po-
leg demografskih podatkov vseboval še vprašanja o odnosu do begun-
cev, o okohščinah, ki povzročajo občutke ogroženosti in o krajih, ki
povzročajo občutke ogroženosti.
Sodelovanje v anketi je bilo prostovoljno, udeležencem pa je bila
zagotovljena anonimnost.
4.2. Rezultati
Anketirane smo vprašali, v kolikšni meri nekateri prostori za njih
osebno predstavljajo kraj, ki jim povzroča občutke ogroženosti oz. jih
označujejo kot nevaren kraj. Podatki so predstavljeni v naslednji ta-
beh.
Gorazd M es ko in Branko Lobnikar: Begunci vir kr i m i na i i Le L e
385
Iz zgornje tabele lahko razberemo, da anketiranci kot najmanj ogro-
žujoč kraj opisujejo trgovine in športna igrišča, kot najbolj ogrožujoč
pa ulico in parkirišča. Okolico begunskega centra so anketiranci uvr-
stili med tiste prostore, ki jih označujejo kot bolj nevarne. Slednje
lahko pojasnimo s tem, da v Sloveniji velja stereotip, da so begunci in
tujci vir ogrožanja, da so pogosto storilci kaznivih dejanj, zato ljudje
tudi kraju, kjer prebivajo, dajejo negativen predznak. V nadaljevanju
(tabela št. 6) so prikazani podatki o tem, kakšno mnenje imajo anketi-
rani o beguncih in okohščinah, ki se nanašajo nanje. Številka ena je
pomenila, da se anketiranci s trditvijo nikakor ne strinjajo, številka
pet pa, da se z napisano trditvijo močno strinjajo.
Tabela št. 7: Mnenje o beguncih.
384
Socialna pedagogika, 2000 vol. 4, šl. 4, sir. 3 7 ) - 3 9 O
V	tabeli lahko opazimo nekaj zanimivih rezultatov. Čeprav večina
anketiranih meni, da so begunci pošteni ljudje, pa obenem menijo, da
so begunci vir problemov v okolju ter da njihova kriminaliteta pred-
stavlja velik problem v Sloveniji. Slednje še posebej velja, če namesto
aritmetične sredine vzamemo kot mero srednje vrednosti modus, ki
je pri tej trditvi najvišja možna vrednost (5). Čeprav anketiranci me-
nijo, da begunci ne ogrožajo konkretno njihovega premoženja, pa ver-
jamejo, da so begunci bolj verjetno storilci kaznivih dejanj kot drugi
prebivalci, na splošno ne zaupajo beguncem, predvsem pa se izogiba-
jo stikom z njimi.
V	naslednji tabeli so predstavljeni rezultati odgovorov na vpraša-
nje, katere okoliščine bi anketiranci označili kot tiste, ki pri njih vzbu-
jajo občutek ogroženosti. Pri vsakem opisu so lahko svoj odgovor ozna-
čili ne petstopenjski lestvici, pri čemer je številka ena označevala
tisto stanje, ki pri anketirancih vzbuja občutek ogroženosti, številka
pet pa stanje brez občutka ogroženosti.
Tabela št. S: Občutki ogroženosti oseb, ki živijo v neposredni bližini begunskih centrov.
(j ora zd Me š k o i n И r a n k o L o b n i k a r : B e g u n c i v i r k ri mi natile Le
387
v nasprotju s prejšnjimi rezultati pa iz zgornje tabele vidimo, da
begunci in begunski centri pri anketirancih ne vzbujajo visoke stop-
nje občutka ogroženosti, saj so pri odgovorih, kjer smo opisali situaci-
je, ki vključujejo begunce, označili, da se počutijo razmeroma varne.
Rezultati kažejo, da begunci prebivalcem v okolici begunskih centrov
ne pomenijo vira ogrožanja. To velja tako za dejansko ogrožanje (be-
gunci niso pogosto storilci kaznivih dejanj) kot za občutek ogroženo-
sti, saj rezultati v zgornji tabeli kažejo, da so anketiranci situacije, v
katerih nastopajo begunci, ocenili kot najmanj ogrožujoče.
5. Glavne ugotovitve prispevka
Izsledke anahze policijske statistike in pilotske raziskave o občutkih
ogroženosti od begunske populacije bi lahko strnih v nekaj ugotovitev:
Socialna pedagogika, 2 0 0 0 vol. 4, šl. 4, sir. 375-390
(a)V	nasprotju z uveljavljenim javnim mnenjem o tujcih in beguncih
kot kriminogeni populaciji, govorijo policijski statistični podatki o
osumljenih tujcih in predvsem osumljenih beguncih za storitev ka-
znivega dejanja o dokaj nizki stopnji (znane) kriminalitete med
tujci, še posebej pa med begunci. Ugotovili smo, da so begunci red-
ko osumljeni kaznivih dejanj, če pa že storijo kaznivo dejanje, so
to premoženjska dejanja. Postavlja se vprašanje, alije mogoče tudi
tovrstno kriminalno dejavnost preprečevati? Čeprav ni empiričnih
dokazov, pa je odgovor verjetno lahko iskati tudi v smeri ureditve
delovnega statusa beguncev. Osebe, ki so zaposlene, po navadi ni-
so kriminalno dejavne. Če država težje upravlja z brezposelnostjo
v celotni populaciji, pa je verjetno mogoče del kriminalitete be-
guncev preprečiti z vključitvijo beguncev v delovno populacijo, kar
v tem trenutku zaradi statusa osebe z začasnim zatočiščem ni ure-
jeno v zadostni meri.
(b)Večina	osumljencev kaznivih dejanj je mlajša. R upravljanju kri-
minalitete mladih bi poleg prej opisane dejavnosti lahko verjetno
pripomogli tudi drugi varovalni dejavniki, ki prispevajo k integra-
ciji begunske populacije v okolje, kjer bivajo. Sem spadajo urejeno
šolanje mladih beguncev, socialno skrbstvo in psiho-socialna po-
moč ter predvsem ustrezna ureditev bivalnih razmer begunjske
populacije, ki naj ne bi bila getoizirana in s tem dejansko, pa tudi
simbolno, potisnjena na družbeno margino.
(c)Raziskava	o občutkih ogroženosti je pokazala dva zanimiva podat-
ka: med prebivalci še vedno obstaja stereotip o tujcih in beguncih
kot o viru težav, tudi kriminalnih. R temu je potrebno dodati tudi
vedenjsko komponento sodelujočih v raziskavi, ki se trudijo izogi-
bati stikom z begunci. Vprašanje medsebojne komunikacije, spo-
znavanja in razumevanja je tisto področje, ki bi mu posamezniki in
organizacije, ki delujejo na področju dela z begunci, morali name-
niti več pozornosti. Ro sta Pagon in Lobnikar (1999) preučevala
odnos policistov do beguncev, sta ugotovila, da več ko imajo polici-
sti stikov z begunci, boljše mnenje imajo o njih. Če to velja za poli-
ciste, lahko velja tudi za druge prebivalce Slovenije, pri čemer av-
torja vidiva veliko vlogo v delu nevladnih organizacij, ki delujejo
na področju dela z begunci. Medsebojno poznavanje in razumeva-
nje bi verjetno odpravila strah pred tujci in begunci, ki izvira iz
ksenofobije in neofobije.
Oorazd Meško in Branko Lob nikar : Begunci vir kriminalilele
389
(d)Begunci niso vir ogrožanja. Posameznild, id so sodelovali v raz-
iskavi, imajo stike z begunci, saj živijo v neposredni bližini zbirnih
centrov. Srečevanje z begunci za te ljudi ni vir občutka ogroženo-
sti. In če se naveževa na prejšnjo točko, velja to spoznanje razširiti
tudi v širši javnosti. Ro se nečesa ne bojiš več, začneš to spoznava-
ti. In ko nekaj dobro poznaš, te to ne ogroža več. Rar velja tudi za
odnos med prebivalci Slovenije in populacijo, ki je v Sloveniji po-
iskala pribežališče pred vojno nevarnostjo.
6. Literatura
Albrecht, H. J. (1996). Ethnic Minorities and Crime - the Construc-
tion of Foreigners' Crime in tube Federal Republic of Germany. V: Im-
migrant Delinquency. Brussels: European Commission, s. 83-102.
Dal Lago, A. (1996). Migrant Insertion in the Informal Economy,
Deviant Behaviour and the Impact on Receiving Societies. V: Immi-
grant Delinquency. Brussels: European Commission, s.31-50.
Felson, M. (1994). Crime and Everyday Life, Insights and Implicati-
on for Society London: Pine Forges Press.
Ignjatovič, D. (1996). Rriminologija. Beograd: Nomos.
Randuč, Z., Meško, G. (1996). Poročilo z evropske konference Rri-
minaliteta in družbeni red v Evropi, Manchester, 7.-10. September
1996. Revija za kriminalistiko in kriminologijo 47(4)., str.415-420.
Rarydis, V. (1996). Criminahty of Migrants in Greece. V: Immigrant
Delinquency. Brussels: European Commission, s.225-230.
Malešič, M,; Pagon, M. & Lobnikar, B. (2000). Policija in begunci
ter prosilci za azil. V: Pagon, M. (ured.): Dnevi varstvoslovja. Ljublja-
na: Visoka policijsko-varnostna šola, str. 609-612.
Masters, R., Roberson, C. (1990). Inside Criminology. Engelv^^ood,
New Jersey: Prentice Hall.
Milutinovič, M. (1981). Kriminologija. Beograd: Savremena admi-
nistracija.
Pagon, M.; Lobnikar, B. (1999). Stahšča do beguncev z ozemlja biv-
še Jugoslavije: primerjava med policisti, socialnimi delavci in prosto-
voljci nevladnih organizacij. Varstvoslovje, 1(2).
Sterle, J. (1995). Delinkventnost tujcev v Sloveniji v letih 1993-1994.
Ljubljana, Ministrstvo za notranje zadeve R Slovenije.
384	Socialna pedagogika, 2000 vol. 4, šl. 4, sir. 3 7 ) - 3 9 O
Šakić, V. (1991). Pregled važnijih teorija kriminalnog ponašanja.
Penološke teme, 1-4, str. 1-46.
Šeparović, Z.(1981). Kriminologija i socijalna patologija. Zagreb:
PFZ.
Thornton, W.E., Voigt, L. {lQ92).Delinquency and Justice. New York,
St. Louis, London: Mo. Graw Hill, str. 107-200.
Izvirni znanstveni članek, prejet junija 2000.