Lepa knjiga                                                         
X|         V                      -                                  
I^JIaŽek bere, z glavo kima,                        Blažek berc, Elažek vpije,
Sv^ Blažek lepo kiijigo ima                            Z roko maha, z nogo bije,
-sr  0 junakih, da ni takili,                           Ves uavdušen z glavo kima,
*   0 vojakih korenjakih.                               Saj prelepo knjigo tma!
I   In ko bere, lepa knjiga                      '    Ali ko se najbolj gldsi,
Hrabrost v prsili mu aažiga:                   Kdo se bliža mu požasi?
,,Za vojsko si meč opašem,                      Bliže stopa kozel, bliŽe,
MeČ opašem, v svet pojašem,                   Glavo klanja niže, niže,
Tj», kjer zjutraj solnce vstaja,                BlaŽek kima iu razgraja —
Kjer o mraku spat priliaja . . .             Kaj li, tiienfia mu nagaja ?
Na vojskd, na boj krvavi!                       Kozel sko?,i, iohro paline.
Šlčm ae bliska mi na glavi,                    Z bruna Blažek k tlbni omaline,
Beleo moj pod mano prha,                      Zgoraj noge, spodaj glava —
Belec prha> meč se krlia,                        Dobro, da je mehka trava! Ko v sovražni gne^i jahani                                               -...__.
In po elavah liuto maham.                      _        ...      „, v ,   ,
SrJi polja, vrhu griSev,                          Lepo taj.go Blažok ima,
Glej, Tse polBO je mrličev;      .               Jfj jo tam, zdaj n» kuna,
V Iraku vije M ^Btdva,                          ^aJ ° boJ'. ?5 ™ e^.
Vojaka kliče naša: Slava!"                      ™*\ mn m f **» branja;      .
Zdaj mu ni do bitve Trofie,                                  !
„-.„_„                               Zdaj sedi na tlch in — joče!
—k