EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2012 82 3.1. Podatki mreže EARS-Net Slovenija Odpornost najpogostejših povzročiteljev invazivnih okužb – Staphylococcus aureus, Streptococcus pneumoniae, Enterococcus faecalis in E. faecium, Escherichia coli, Klebsiella pneumoniae, Pseudomonas aeruginosa in Acinetobacter spp. po podatkih mreže EARS-Net Slovenija Jana KOLMAN, Manica MÜLLER-PREMRU, Aleš KOROŠEC, EARS-Net Slovenija1 1EARS-Net Slovenija (po abecedi priimka): Jerneja Fišer, Tatjana Harlander, Martina Kavčič, Jana Kolman, Aleš Korošec, Slavica Lorenčič- Robnik, Manica Müller-Premru, Metka Paragi, Irena Piltaver-Vajdec, Mateja Pirš, Helena Ribič, Ljudmila Sarjanović, Iztok Štrumbelj, Viktorija Tomič, Tjaša Žohar-Čretnik. Ključni poudarki Število okužb z invazivnimi izolati, spremljanimi v mreži EARS-Net Slovenija, se je tudi v letu 2012 povečalo. Od leta 2006 do leta 2012 je bilo teh okužb (brez poskusno vključenih okužb z Acinetobacter spp.) za 53 % več in s tem tudi njihovo breme. Največ prvih invazivnih okužb je bilo tako kot v preteklih letih povzročenih z bakterijo Escherichia coli. V letu 2012 je bila incidenčna stopnja teh okužb 57/100.000 prebivalcev Slovenije. V letu 2012 je bil delež invazivnih okužb z MRSA 10,3 %. Prvi primeri MRSA so bili zaznani v desetih od 15 bolnišnic, ki so poročale okužbe z izolati Staphylococcus aureus, kar je v dveh več kot v letu 2011. Podatki zadnjih let kažejo, da se z ukrepi v slovenskih bolnišnicah le s težavo obvladuje MRSA v deležih pod 10 %. Kot v letu 2011 tudi v letu 2012 ni bilo nobenega prvega primera invazivne okužbe s proti vankomicinu odporno bakterijo Enterococcus faecium (VRE). Je bil pa opazen porast števila vseh invazivnih okužb z E. faecium v slovenskih bolnišnicah in sicer z 59 primerov v letu 2010 na 95 primerov v letu 2012. Problem predstavlja stalno večanje deleža ESBL pozitivnih izolatov E. coli in razmeroma visok delež ESBL med izolati Klebsiella pneumoniae. Odstotek invazivnih okužb z ESBL pozitivno E. coli se je zvišal z 2 % v letu 2006 na 9 % v letih 2011 in 2012, ko so bile invazivne okužbe z ESBL pozitivnimi vrstami zaznane že v vseh bolnišnicah v Sloveniji. Delež ESBL pozitivnih izolatov K. pneumoniae se je v zadnjih sedmih letih gibal med 22 in 32 % in v letu 2012 je bilo takih okužb 29 %. Zaskrbljujoče večanje deleža proti karbapenemom odpornih izolatov Pseudomonas aeruginosa v preteklih letih, se je v letu 2012 umirilo, saj je bilo opazno znižanje proti imipenemu odpornih s 24 % v letu 2011 na 20 % v letu 2012. Prisotnost karbapenemaz iz skupine B – plazmidno kodirane in prenosljive metalobetalaktamaze VIM (angl. Verona integron-encoded metallo-β-lactamase) so bile dokazane pri petih izolatih iz dveh bolnišnic v Sloveniji. . V letu 2012 so bile v spremljanje za dvoletno poskusno obdobje vključene tudi invazivne okužbe z izolati bakterijskega rodu Acinetobacter spp. iz hemokulture in/ali likvorja. Okužbe so bile poročane iz 4 bolnišnic, pri skupaj 25 bolnikih in pri štirih od šestih izolatov z odpornostjo proti imipenemu je bila dokazana prisotnost karbapenemaz OXA-40. Splošni in demografski podatki mreže EARS-Net Slovenija EARS-Net (European Antimicrobial Resistance Surveillance Network), je evropska mreža epidemiološkega spremljanja odpornosti izbranih bakterijskih povzročiteljev okužb z izolati iz krvi in likvorja. Sestavljajo jo mreže držav članic Evropske unije (EU) in jo koordinira Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC). Poleg osnovnih demografskih podatkov, se za vključene bakterije Streptococcus pneumoniae, Staphylococcus aureus, Enterococcus faecalis in E. faecium, Escherichia coli, Klebsiella pneumoniae in Pseudomonas aeruginosa, zbirajo podatki o odpornosti proti izbranim antibiotikom. V letu 2012 je bilo uvedeno dvoletno poskusno obdobje spremljanja invazivnih okužb tudi z bakterijami iz rodu Acinetobacter spp, iz hemokulture in/ali likvorja. Mrežo EARS-Net Slovenija od leta 2009 koordinira Inštitutu za varovanje zdravja RS (IVZ). Predhodno mrežo EARSS (European Antimicrobial Resistance Surveillance System) je v Sloveniji od začetka (2. polovica 2000), v soglasju z IVZ, koordiniral Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. V slovenski mreži s podatki od leta 2001 sodelujejo vsi mikrobiološki laboratoriji, ki opravljajo preiskave za bolnišnice. Prvi podatki za dve bakterijski vrsti (S. aureus in S. pneumoniae) so bili zbrani za drugo polovico leta 2000. Od leta 2001 so bile v zbiranje vključene invazivne okužbe s petimi bakterijskimi vrstami, poleg omenjenih dveh, še z E. faecalis, E. faecium in E. coli. V drugi polovici leta 2005 so bile v nabor za poročanje dodane še invazivne okužbe z bakterijami K. pneumoniae in P. aeruginosa. Od leta 2006 dalje so za Slovenijo zbrani celoletni podatki prvih primerov okužb z vsemi sedmimi bakterijskimi vrstami iz šestnajstih bolnišnic, ki sodelujejo v mreži. Od začetka zbiranja do konca leta 2012 je bilo poročanih že blizu 20.000 prvih invazivnih izolatov. EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2012 83 Podatke za leto 2012 je posredovalo 10 mikrobioloških laboratorijev za 15 od 16 bolnišnic, vključenih v mrežo. Pokritost Slovenije glede nabora izolatov za namene spremljanja je skoraj stoodstotna. Podatke o serotipih pnevmokokov je posredoval Laboratorij za medicinsko mikrobiologijo IVZ. Po izključitvi dvojnikov na IVZ je bilo v analize in poročanje v ECDC vključenih 2.502 prvih izolatov (24 iz likvorja in ostali iz hemokulture). Primerov okužb s posameznimi bakterijskimi vrstami je bilo 2.494 (pri osmih pacientih so bili sočasno poročani izolati iz hemokulture in likvorja). Glede na bakterijske vrste jih je bilo 36,8 % iz skupine po Gramu pozitivnih in 63,2 % iz skupine po Gramu negativnih bakterij. Največje skupno število primerov je bilo v tretjem četrtletju in najmanjše v drugem. Večjih razlik v pojavljanju okužb s posameznimi bakterijskimi vrstami med letom ni bilo opaziti, le pri invazivnih okužbah z bakterijo S. pneumoniae je bilo pojavljanje pričakovano sezonsko, z največ primeri v prvem in nekoliko manj v tretjem četrtletju, ko je bilo največ okužb z večino ostalih bakterij (Tabela 50). Tabela 50 Število primerov prvih invazivnih okužb z bakterijskimi vrstami po četrtletjih, EARS-Net Slovenija, 2012 Bakterijska vrsta Število izolatov/primerov1 Skupno število izolatov/primerov1 1. četrtletje 2. četrtletje 3. četrtletje 4. četrtletje Staphylococcus aureus 115 116 111 103 445 Streptococcus pneumoniae 95/92 62/59 30 64/63 251/244 Enterococcus faecalis 36 32 38 24 130 Enterococcus faecium 25 20 30 20 95 Escherichia coli 266 279 336 287 1168 Klebsiella pneumoniae 54/53 48 82 70 254/253 Pseudomonas aeruginosa 20 32 52 30 134 Acinetobacter spp. 6 4 8 7 25 Skupaj 617/613 593/590 687 605/604 2502/2494 1Število izolatov je bilo enako številu pacientov (primerov) pri vseh bakterijskih vrstah, razen pri Streptococcus pneumoniae in Klebsiella pneumoniae, kjer je število okužb navedeno ob številu izolatov. Poročani primeri okužb so bili pogostejši pri moških za večino bakterijskih vrst, razen za E. coli, kjer je bilo 693 (59,3 %) prvih primerov pri ženskah (Slika 67). Slika 67 Število prvih primerov invazivnih okužb z izolati bakterijskih vrst po spolu, EARS-Net Slovenija, 2012 SAU –Staphylococcus aureus, SPN – Streptococcus pneumoniae, EFA – Enterococcus faecalis, EFM – Enterococcus faecium, ECO – Escherichia coli, KPN – Klebsiella pneumoniae, PAE – Pseudomonas aeruginosa, ACI – Acinetobacter spp. Največ primerov okužb skupaj z vsemi izbranimi bakterijskimi vrstami je bilo iz internističnih oddelkov (40,1 %), infekcijskih (19,1 %), iz enot intenzivnega zdravljenja (12,6 %), iz kirurških oddelkov (8,0 %) in iz urgentnih oddelkov (5,8 %). Pacienti z invazivno okužbo z bakterijo E. faecium so bili najpogosteje zdravljeni v enotah intenzivnega zdravljenja, za razliko od večine ostalih, ki so se zdravili največ na internističnih oddelkih. Enote intenzivnega zdravljenja so bile drugi najpogostejši oddelek za zdravljenje izbranih okužb z bakterijami E. faecalis, K. pneumoniae in P. aeruginosa, za zdravljenje invazivnih okužb z E. coli, S. aureus in S. pneumoniae pa so bili to infekcijski oddelki. EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2012 84 Tabela 51 prikazuje število primerov prvih invazivnih okužb po posameznih bakterijskih vrstah od leta 2006 do leta 2012. Število primerov v tabeli je pri nekaterih bakterijskih vrstah, kjer so bili za okužbo posredovani podatki za izolate iz hemokulture in likvorja, manjše od števila poročanih prvih izolatov. Tabela 51 Število prvih primerov invazivnih okužb po bakterijskih vrstah, EARS-Net Slovenija, 2006–2012 Bakterijska vrsta Število prvih invazivnih okužb z izolati iz krvi ali likvorja 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Staphylococcus aureus 365 422 418 471 476 464 445 Streptococcus pneumoniae 167 195 209 253 230 248 244 Enteroccocus faecalis 95 118 120 127 137 125 130 Enteroccocus faecium 50 65 76 71 59 83 95 Escherichia coli 717 851 874 893 952 1002 1168 Klebsiella pneumoniae 145 170 157 189 196 232 253 Pseudomonas aeruginosa 72 88 95 107 95 118 134 Acinetobacter spp.* - - - - - - 25 Skupaj 1611 1909 1949 2111 2145 2272 2494 *na novo poskusno vključeni v letu 2012 V letu 2012 je bilo za 8 % več izolatov (brez izolatov Acinetobacter spp.) kot v letu 2011, ko jih je bilo za 6 % več kot v preteklem letu. Naraščanje števila izolatov/okužb je bilo opaziti neprekinjeno od leta 2003. Staphylococcus aureus Po Gramu pozitivna bakterija Staphylococcus aureus je predstavljala 17,8 % vseh prvih primerov okužb v mreži EARS-Net Slovenija v letu 2012. Odpornost proti testiranim antibiotikom prikazuje tabela 52. Tabela 52 Odpornost prvih izolatov Staphylococcus aureus proti antibiotikom, EARS-Net Slovenija, 2012 Antibiotik % R % I Število testiranih Penicilin G 79,8 0,0 441 Oksacilin1 11,0 0,0 381 Cefoksitin1 8,9 0,0 203 Gentamicin 3,4 0,2 445 Eritromicin 12,8 0,4 445 Ciprofloksacin 10,4 2,3 222 Levofloksacin 13,8 0,0 239 Rifampin 0,7 0,0 421 Vankomicin 0,0 0,0 444 Teikoplanin 0,0 0,0 282 Linezolid 0,0 0,0 385 R – odporen, I – zmerno občutljiv (intermediaren) 1Za določanje MRSA so bili nekateri izolati S. aureus testirani z oksacilinom, nekateri s cefoksitinom, večina pa z obema antibiotikoma. Proti meticilinu odporni S. aureus - MRSA je pri nas po EARS-Net podatkih še vedno predvsem povzročitelj z zdravstveno oskrbo povezanih okužb. Od leta 2001 do leta 2006 je bilo opazno statistično pomembno znižanje deleža MRSA med vsemi prvimi primeri invazivnih okužb z bakterijo S. aureus in sicer z 20 % na 7 %. Gibanje deleža MRSA primerov od leta 2006 do leta 2012 prikazuje slika 68. EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2012 85 Slika 68 Odstotek MRSA izolatov med primeri invazivnih okužb z bakterijo Staphylococcus aureus iz hemokulture, EARS-Net Slovenija, 2006–2012 V letu 2012 so bili prvi primeri invazivnih okužb z bakterijo S. aureus – MRSA iz hemokulture poročani iz desetih bolnišnic, za razliko od leta 2011, ko so bili sporočeni le iz osmih bolnišnic. Po en prvi primer je bil poročan iz ene bolnišnice, po dva iz treh in po tri iz štirih bolnišnic. Podatki zadnjih let kažejo, da se z ukrepi v bolnišnicah le s težavo obvladuje MRSA v deležih pod 10 %. Streptococcus pneumoniae Bakterija Streptococcus pneumoniae je bila povzročiteljica invazivnih okužb pri 248 pacientih z 253 prvimi izolati iz krvi in/ali likvorja, kar je predstavljalo 10,1 % vseh poročanih primerov v letu 2012. Odpornost prvih izolatov proti testiranim antibiotikom prikazuje tabela 53. Tabela 53 Odpornost prvih izolatov Streptococcus pneumoniae proti antibiotikom, EARS-Net Slovenija, 2012 Antibiotik % R % I Število testiranih Penicilin G 1,2a 9,0a 244 Cefotaksim 0,8 2,0 244 Imipenem 0,0 8,3 36 Eritromicin 20,6 0,8 243 Ciprofloksacin 9,8 89,3 122 Levofloksacin 0,0 0,0 167 Moksifloksacin 0,0 0,0 157 Rifampin 0,0 0,0 244 Vankomicin 0,0 0,0 241 R – odporen, I – zmerno občutljiv (intermediaren); a – interpretacija po oralnih kriterijih in seštevek je enak odpornosti po meningealnih kriterijih Med testiranimi je bilo 10,2 % izolatov zmerno odpornih (intermediarnih - I) ali visoko odpornih (R) proti penicilinu po kriterijih za oralno zdravljenje oziroma odpornih po meningealnih kriterijih in 0,8 odpornih proti cefalosporinom tretje generacije. Med 15 najpogostejšimi so bili serotipi 14 (17,1 %), 3 (15,4 %), 9V (10,2 %), 1 (5,7 %), 4 (5,7 %), 23F (4,9 %),18C, 19F in 6A s po 4,5 %, 6B (4,1 %), 19A (3,3 %), 10A (2,4 %) in s po 2 % serotipi 15B, 22F in 7F. Ostali so bili redkeje zastopani. EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2012 86 Enterococcus faecalis Okužb z bakterijo Enterococcus faecalis je bilo 5,2 % izmed vseh poročanih v letu 2012. Visoka odpornost proti gentamicinu je bila zaznana v 35 % primerov. Za ostale antibiotike, prikazane v tabeli 54 so bili vsi izolati E. faecalis občutljivi. Tabela 54 Odpornost prvih izolatov Enterococcus faecalis proti antibiotikom, EARS-Net Slovenija, 2012 Antibiotik % R % I Število testiranih Ampicillin 0,0 0,0 130 Gentamicin-HLR 34,9 0,8 129 Vankomicin 0,0 0,0 130 Teikoplanin 0,0 0,0 64 Linezolid 0,0 0,0 81 R – odporen, I – zmerno občutljiv (intermediaren) Enterococcus faecium Okužbe z bakterijo Enterococcus faecium so se pojavljale v 3,8 %. V letu 2012 ni bilo nobenega invazivnega izolata odpornega proti glikopeptidom (vankomicinu ali teikoplaninu) in tudi ne proti linezolidu. Odpornost izolatov E. faecium proti testiranim antibiotikom prikazuje tabela 55. Tabela 55 Odpornost prvih izolatov Enterococcus faecium proti antibiotikom, EARS-Net Slovenija, 2012 Antibiotik % R % I Število testiranih Ampicillin 92,6 0,0 95 Gentamicin-HLR 63,2 0,0 95 Vankomicin 0,0 0,0 95 Teikoplanin 0,0 0,0 36 Linezolid 0,0 0,0 50 R – odporen, I – zmerno občutljiv (intermediaren) Invazivne okužbe z bakterijo E. faecium lahko predstavljajo veliko breme v primeru pojava proti glikopeptidom oziroma vankomicinu odpornih sevov (VRE). S temi problemi so se srečevale bolnišnice v EU in v svetu že v preteklosti in ponovno v zadnjih letih. V Sloveniji smo se s prvimi VRE pozitivnimi primeri invazivnih okužb po podatkih mreže srečali v letu 2006, ko je šlo za izbruh v eni od bolnišnic. V letu 2008 je bil dosežen vrh z deset VRE primerov okužb z E. faecium. Sledilo je stalno zniževanje deleža, ko v letu 2011 in tudi v letu 2012 ni bilo nobenega primera invazivne okužbe s takim izolatom (Slika 69). Slika 69 Odstotki primerov s proti vankomicinu odpornim izolatom Enterococcus faecium med vsemi primeri z izolatom E. faecium po letih, EARS-Net Slovenija, 2006–2012 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2012 87 Izbruh, ki je bil obvladan po več letih, se v letu 2012 ni ponovil. Zelo pomembno je, da v teh letih ni bilo nobenega prvega primera VRE med izolati E. faecium iz krvi v ostalih slovenskih bolnišnicah. V zadnjih treh letih je opazen porast števila vseh invazivnih okužb z E. faecium v slovenskih bolnišnicah in sicer z 59 prvih primerov v letu 2010 na 95 primerov v letu 2012. Escherichia coli Bakterija Escherichia coli je tako pri nas kot drugod po svetu zelo pogosta povzročiteljica predvsem okužb sečil in krvi, ki so večinoma pridobljene doma. V letu 2012 je v slovenski mreži EARS-Net predstavljala 46,8 % vseh prvih primerov invazivnih okužb, kar je bilo več kot s po Gramu pozitivnimi bakterijami - S. aureus, S. pneumoniae in enterokoki skupaj. V Sloveniji zaznavamo tudi stalno večanje incidenčne stopnje invazivnih okužb z E. coli in sicer z 20/100.000 prebivalcev v letu 2001 na 49/100.000 v letu 2011 in na 57/100.000 prebivalcev v letu 2012. To nedvomno predstavlja vse večje breme za javno zdravje, še zlasti, če bi upoštevali tudi številne primere doma in v bolnišnici pridobljene okužbe sečil in drugih okužb s to bakterijo. Poleg pogostosti je opazno stalno večanje deleža izolatov, ki tvorijo laktamaze beta razširjenega spektra delovanja (ESBL pozitivni izolati) in posledične odpornosti proti cefalosporinom tretje generacije. S tem se oži izbor zdravil za zdravljenje. Odstotek invazivnih okužb z ESBL pozitivno E. coli se je v zadnjih šestih letih zvišal za več kot štirikrat - z 2 % v letu 2006 na skoraj 9 % v letu 2011 in 2012 (Slika 70). V letu 2012 so bili ESBL primeri okužb zaznani v vseh, tudi s po enim primerom v treh specialnih bolnišnicah v Sloveniji, iz katerih jih v letu 2011 niso sporočili. Slika 70 Odstotki ESBL pozitivnih primerov med primeri invazivnih okužb z izolatom Escherichia coli, EARS-Net Slovenija, 2006–2012 8,6 % vseh invazivnih izolatov E. coli je bilo odpornih proti enemu ali več aminoglikozidom – gentamicinu, amikacinu in tobramicinu ter 21,4 % proti enemu ali obema testiranima fluorokinolonoma – ciprofloksacinu in levofloksacinu. Vsi izolati, razen enega intermediarnega, so bili občutljivi za testirane karbapeneme. Odpornost proti posameznim antibiotikom prikazuje tabela 56. Tabela 56 Odpornost prvih izolatov Escherichia coli proti antibiotikom, EARS-Net Slovenija, 2012 Antibiotik % R % I Število testiranih Ampicillin 50,4 1,2 1168 Piperacilin in tazobaktam 2,3 2,8 973 Cefotaksim 9,3 0,8 1168 Ceftazidim 3,3 1,8 1168 Gentamicin 7,1 0,1 1168 Amikacin 0,3 0,9 1165 Tobramicin 11,5 0,9 347 Ciprofloksacin 21,4 0,3 1168 Levofloksacin 16,0 2,7 188 Imipenem 0,0 0,1 1168 Meropenem 0,0 0,0 676 Ertapenem 0,1 0,0 702 Cefuroksim natrij-parenteralni 10,4 1,5 916 Trimetoprim in sulfametoksazol 30,3 0,4 978 R – odporen, I – zmerno občutljiv (intermediaren) EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2012 88 Klebsiella pneumoniae Bakterija Klebsiella pneumoniae je pogosta povzročiteljica predvsem bolnišničnih okužb. V letu 2012 je bila z 10,1 odstotnim deležem na tretjem mestu med vsemi primeri v mreži. 20,5 % izolatov je bilo odpornih proti enemu ali več aminoglikozidom – gentamicinu, amikacinu in tobramicinu ter 33,1 % proti enemu ali obema testiranima fluorokinolonoma – ciprofloksacinu in levofloksacinu. Po en izolat je bil odporen in intermediaren proti meropenemu. Odpornost izolatov proti posameznim antibiotikom prikazuje tabela 57. Tabela 57 Odpornost prvih izolatov Klebsiella pneumoniae proti antibiotikom, EARS-Net Slovenija, 2012 Antibiotik % R % I Število testiranih Ampicillin 81,4 15,8 253 Piperacilin in tazobaktam 9,6 13,3 218 Cefotaksim 28,1 0,4 253 Ceftazidim 21,3 6,7 253 Gentamicin 11,1 0,8 253 Amikacin 0,4 1,6 252 Tobramicin 44,6 3,6 83 Ciprofloksacin 33,2 1,2 253 Levofloksacin 22,9 2,9 35 Imipenem 0,0 0,0 253 Meropenem 0,7 0,7 151 Ertapenem 1,9 1,3 159 Cefuroksim natrij-parenteralni 32,5 2,4 212 Trimetoprim in sulfametoksazol 38,1 1,4 218 R – odporen, I – zmerno občutljiv (intermediaren) Delež ESBL pozitivnih izolatov K. pneumoniae se je v zadnjih sedmih letih gibal med 22 in 32 %. V letu 2012 je bilo takih okužb 29 %, v letu prej pa 30 % (Slika 71). Slika 71 Odstotki ESBL pozitivnih primerov med primeri z izolatom Klebsiella pneumoniae, EARS-Net Slovenija, 2006–2012 Po razpoložljivih podatkih bi lahko sklepali, da je izvajanje ukrepov za preprečevanje širjenja ESBL pozitivne K. pneumoniae in okužb s to odporno bakterijo v bolnišnicah vzpostavljeno in delno uspešno. EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2012 89 Pseudomonas aeruginosa Pri invazivnih okužbah z bakterijo Pseudomonas aeruginosa gre običajno za okužbe, povezane z zdravstveno oskrbo. Niso pa te okužbe pogoste. V letu 2012 jih je bilo 5,4 % med vsemi primeri v mreži EARS-Net Slovenija. Po poročanju je bilo 9,7 % izolatov odpornih proti enemu ali več aminoglikozidom – gentamicinu, amikacinu in/ali tobramicinu ter 21,6 % odpornih proti karbapenemom. Odpornost izolatov proti posameznim antibiotikom prikazuje tabela 58. Tabela 58 Odpornost prvih izolatov Pseudomonas aeruginosa proti antibiotikom, EARS-Net Slovenija, 2012 Antibiotik % R % I Število testiranih Piperacilin in tazobaktam 7,5 10,4 134 Ceftazidim 6,7 4,5 134 Gentamicin 6,0 0,7 134 Amikacin 8,2 1,5 134 Tobramicin 2,9 0,0 68 Ciprofloksacin 14,2 1,5 134 Levofloksacin 11,8 0,0 17 Imipenem 20,1 3,0 134 Meropenem 22,1 2,7 113 Cefepim 3,3 3,3 61 R – odporen, I – zmerno občutljiv (intermediaren) Zaskrbljujoče, a glede na podatke o ESBL pozitivnih izolatih pričakovano večanje deleža proti karbapenemom (imipenemu) odpornih izolatov Pseudomonas aeruginosa v preteklih letih, se je v letu 2012 umirilo, saj je bilo opazno znižanje proti imipenemu odpornih s 24 % v letu 2011 na 20 % v letu 2012. Pri petih proti karbapenemom odpornih izolatih iz dveh bolnišnic v Sloveniji je bila določena prisotnost karbapenemaz iz skupine B – plazmidno kodirane in prenosljive metalobetalaktamaze VIM (angl. Verona integron-encoded metallo-β-lactamase). V letu 2011 je bil sporočen le en tak izolat. Acinetobacter spp. V letu 2012 so bile v spremljanje za dvoletno poskusno obdobje vključene tudi invazivne okužbe z izolati bakterijskega rodu Acinetobacter spp. iz hemokulture in/ali likvorja. V Sloveniji smo zbrali podatke o okužbah za 25 bolnikov iz skupaj 4 bolnišnic s po dvanajst, devet, tri in enim bolnikom s tako invazivno okužbo. Ostale bolnišnice v letu 2012 niso poročale o invazivnih okužbah s temi bakterijskimi vrstami. Med 25 testiranimi izolati, jih je bilo 28 % odpornih proti ciprofloksacinu in 24 % proti imipenemu. Tudi odpornost proti aminoglikozidom je bila visoka (tabela 59). Tabela 59 Odpornost prvih izolatov Acinetobacter spp. proti antibiotikom, EARS-Net Slovenija, 2012 Antibiotik % R % I Število testiranih Ciprofloksacin 28,0 0,0 25 Gentamicin 20,0 0,0 25 Amikacin 16,0 4,0 25 Tobramicin 6,7 0,0 15 Imipenem 24,0 0,0 25 Meropenem 6,7 0,0 15 Ceftazidim 28,0 0,0 25 Ampicilin in sulbaktam 4,0 4,0 25 Piperacilin in tazobaktam 13,3 6,7 15 Trimetoprim in sulfametoksazol 6,7 6,7 15 R – odporen, I – zmerno občutljiv (intermediaren) Pri štirih od šestih bolnikov z odpornostjo proti imipenemu so bile v eni bolnišnici dokazane karbapenemaze OXA- 40. Pri osmih od 25 (32 %) bolnikov, hospitaliziranih v enotah intenzivnega zdravljenja ali na kirurških oddelkih, je bila ugotovljena odpornost proti karbapenemom, aminoglikozidom in fluorokinolonom, največkrat v kombinaciji ali posamič. Tako je bila pri treh bolnikih prisotna sočasna odpornost proti imipenemu, gentamicinu, amikacinu in ciprofloksacinu, pri enem enako, le z občutljivostjo za gentamicin, pri dveh sočasna odpornost proti imipenemu in ciprofloksacinu, pri enem proti gentamicinu in ciprofloksacinu in pri enem proti aminoglikozidom (gentamicinu in amikacinu).