kmetijstvo.
------    406    ------
O odpisovanju zemljarine zaradi poškodbe prirodnega donosa (donosa iz pridelkov
po ujimah.)
(Zakon z 12. dne julija 1896. 1.)
§ L Zaradi poškodbe prirodnega (naturalnega) donosa po ujimah (elementarnih dogodkih) je pri kmetijskih obdelavah (kulturah) — v kolikor se glede njih zemlja-rina ne odpušča, oziroma ne odpisuje že po določilih §§ 6., 31. do 33. zakona s 23. dne maja 1883. 1. (drž. zak. št. 83) — kakor tudi pri gozdnem svetu zemljarino razmerno odpisati po meri naslednjih določil.
I. Pri kmetijskih obdelavah.
§ 2. Pri kmetijskih obdelavah nastane pravica do davčnega odpisa:
1.) Ako je bil po toči, vodi, ognju ali po miših ali po trtni uši pri zemljiških parcelah   do  štirih hektarov
pokončan najmanj četrti del prirodnega donosa parcele, pri parcelah po več kakor štiri hektare merečih pa pri-rodni donos enega hektara najmanj.
2.) Če so bile po drugih nenavadnih in neodvratnih prigodkih (kakor so: suša, moča, pozeba, žuželke, para* sitne bolezni, strupena rosa in plesnoba (oidium), žitne sneti vsake vrste [rtasta snet, oblasta snet, mažasta snet, smrdljiva snet], dalje rožiček, poležba žita itd.) brez krivde lastnikove zemljiške parcele poškodovane v najmanjši izmeri, pod 1.) oznamenjeni, in je tako bil pri-rodni donos dotičnega gospodarskega kosa uničen v takem obsegu, da tisti po zemljarinskem operatu na poškodovano parcelo spadajoči čisti donos, kterega je po stopnji poškodbe šteti za uničenega, znaša več kakor četrtino vkupnega čistega donosa obdelanih kmetijskih kultur tistega obdačenčevega posestva, ki leži v eni davčni občini.
§ 3. Da se presodi stopnja škode, napravljene na čistem donosu kmetijskih obdelav, je v poštev jemati samo obdelani del parcel, in nato določiti stopnjo uničbe tistega donosa, ki ga je bilo pričakovati od obdelanega dela.
Parcele ali parcelni deli, ki ob nastopu ujime niso bili še obdelani, pa so bili vender po tistem kmetovalnem načinu, kakor je v občini navaden, za obdelavo namenjeni, se privzemo v pozvedbo škode tedaj, kadar so po elementarnem dogodku za tisto kmetijsko leto postali popolno nedonosni.
§ 4. Ako Itteri v § 2. oznamenjenih elementarnih dogodkov nastopi v takem času, ko so kmetijski zemljiški pridelki že pobrani, to je ali že pod streho zvoženi ali na polju po deželni navadi shranjeni, ni davčnega odpisa zaradi poškodbe pobranih zemljiških pridelkov.
Izjema nastane samo tedaj, kadar je že pobrane kmetijske zemljiške pridelke po vodenj ali kaka druga neodvratna ujima uničila popolnoma ali deloma.
§ 5. O presoji obsega poškodbe je glede kmetijskih obdelav treba na oko vzeti letni donos, kterega bi bilo doseči v kmetijskem letu, v kterem je nastal dogodek.
V tem oziru je paziti na naslednje:
1.) Ako ste glede obdelave, v kteri je parcela, v občini navadni v letu dve žetvi, se oceni prvi pridelek z dvema tretjinama, drugi pridelek z eno tretjino letnega donosa.
2.) Enako je uničeno prvo setev šteti samo za dve tretjini letnega donosa tedaj, kadar je bilo moči z novo setvijo doseči kak priroden donos.
3.) Pri mešanih obdelavah je poškodbo glavnega pridelka šteti z dvema tretjinama, poškodbo drugotnega pridelka z eno tretjino letnega donosa.
Za glavni pridelek se ima tisti, kteri ustreza ob-delavni vrsti, vpisani v zemljarinskem operatu. Pri njivah pa, ki so obsajene z vinsko trto, velja vino za glavni pridelek.
4.) Pri večkratni poškodbi parcele v istem kmetijskem letu se je na davčne odpise, zaradi poprejšnje poškodbe zakonito osnovane ali že dovoljene,   ozirati samo
-------   407    -------
za tolilco, da davčni odpisi, ki jih je dovoliti v enem letu, ne smejo presezati letnega davka, kar ga gre od zemljišča.
§ 6. Višina davčnega odpisa pri kmetijskih obdelavah se ravna po velikosti škode, prizadete na prirod-nem donosu parcele v naslednji postopnosti:
1.) Kadar je pokončana ena četrtina do polovice prirodnega donosa, se dovoljuje za odpis 25 odstotkov letnega davka od zadete parcele';
2.) kadar je pokončana polovica do treh četrtin prirodnega donosa, 50 odstotkov letnega davka;
3.) kadar so pokončane tri četrtine prirodnega donosa, 75 odstotkov letnega davka;
4.) kadar je pokončan ves prirodni donos, se dovoljuje za odpis ves letni davek od zadete parcele.
Kadar po § 2. hodi v poštev samo nekolik (ali-kvoten) del ali po § 3., odstavku 1. samo obdelani del parcele, tedaj je za odpis merodajen tudi samo oni del davka, ki prihaja na ta parcelni del.
§ 7. Davčni odpis se razteza praviloma samo na tisto leto, v kterem se je prigodila poškodba prirodnega donosa.
Ako je pa po ujimi parcela ali en del tiste parcele postal za več časa nedonosen (brez donosa), je dav(^ni odpis dovoliti za ves čas nedonosnosti — izvzemši tiste primere, v kterih se že po § 6. in 31. zakona s 23. dne maja 1883. 1. (drž. zak. št. 83.) in zakona s 26. dne junija 1894. leta (drž. zak. št. 139.) davek odpiše za več let.
11. Pri gozdnem svetu.
§ 8. Pri gozdnem svetu nastane pravica do davčnega odpisa:
1.) Kadar je bila najmanj četrtina lesovja katastralne parcele gozdnega sveta, pri parcelah pa, ki merijo nad 20 hektarov, ako je bilo najmanj 5 hektarov nje lesovja pokončanih s požarom.
Pri tem se za požarno poškodbo šteje tudi, če se je moralo kaj gozda požgati ali posekati, da se žuželke dalje ne razširijo po njem.
2.) če je snežni plaz v kaki gozdni skupini razgrajal tako, da je na eni posamezni ali na več enemu posestniku lastnih katastralnih parcelah te skupine — v najmanjši izmeri ene tretjine — cele kose lesovja potlačil ali polomil, tako da je moči take ploskve samo s pogozdovanjem narediti donosne.
§ 9. Pri gozdnem svetu je davčnemu odpisu v podlogo jemati uničeno maso lesa (lesovine), ktera se kaže iz letne prirasti lesa (letnega prirodnega donosa), prora-čunjene v katastralnem operatu na hektar, v odnosu na ploskev, na kteri je bilo lesovje pokončano, in pomnoženo s starostjo pokončanega lesovja
Ako se ploskev, glede ktere je bilo uničeno lesovje, po pomagalih (katastralnih spisih, gozdnih mapah itd.), kar jih je pri roki, ali po merjenju zato ne more izra-čuniti, ker gozd ni bil razdejan na skup se držečem okrogu,  ampak preskokoma,  je treba glede tega okroga
na poskusni ploskvi, ki meri najmanj pol hektara, po-zvedeti stopnjo uničbe na hektar in potem vzeti v račun za poškodovano skupno ploskev.
Letni prirodni donos (prirast lesa) je jemati v račun z onim novčnim iznosom, ki je v operatu zemljarinskega katastra po vprečniku sečne dobe (turnus) vpisan kot leten čist donos na hektar poškodovane ploskve.
(Konec sledi.)
------    416    ------
Kmetijstvo.
O odpisovanju zemljarine zaradi poškodbe prirodnega donosa (donosa iz pridelkov
po ujimah.)
(Zakon z 12. dne julija 1896. 1.) (Dalje.)
§ 10. Pri gozdnih škodah je ovedeti dejanski davčni predpis za hektar počenši od leta, v kterem se je primerila ujima, nazaj računeč za vse merodajni starosti lesa enaka leta, oziroma, ako davčna doba obseza manjše število let, za to manjše število let, in nato preudariti na tisto ploskev, na kteri je bilo lesovje pokončano.
Ako je na eni gozdni parceli poškodovano lesovje različnih starostnih razredov in ako je moči ploskve posameznih starostnih razredov ugotoviti iz pomagal, ki so pri rokah, ali z merjenjem, je treba dejanski davčni predpis za hektar in leto ovedeti za vsak starostni razred posebej.
Če pa pri neenaki starosti lesovja ni moči ločeno postopati po posameznih starostnih razredih, je ugotoviti povprečno starost pokončanega lesovja iz srednje debelne starosti lesa, kakor se najde na poskusni ploskvi.
Kjer je gozdni kos vcenjen v več dobrotnih razredov, je treba posamezne dobrotne razrede zase jemati v poštev tedaj, kadar so natanko omejeni.
Drugače je za davčni odpis ovedeti povprečni čisti donos za hektar.
Ko se določa starost posameznih starostnih razredov, se ne sme prekoračiti sečna starost (turnus)y ki je v operatu zemljarinskega katastra preudarjena za podlogo obdavčenju.
Tudi se ne sme nikakor jemati starost višja, kakor kolikor iznašajo leta, v kterih je bil gozd kot tak ob-dačen.
Če pri poškodbi gozdnega sveta, kar je bilo lesovine,  ni bila uničena,  ampak samo tako čisto izpreme-
njena, da se je vrednost lesovine zmanjšala, je ovedujoč škodo in vstrezni ji davčni odpis v poštev vzeti vrednost ostale lesovine, oziroma denarno vrednost, ki jo je izkupiti zanjo.
III. Vkupna določila.
Vsako poškodbo na prirodnem donosu, za ktero se na podstavi § 1. tega zakona zahteva davčen odpis, mora posestnik poškodovane parcele ali njegov pooblaščenec — da ne izgubi pravice do zahteve — v osmih dnevih potem, ko je zapazil škodo, naznaniti davčnemu oblastvu prve stopnje (okrajnemu glavarstvu, davčnemu upravstvu, davčni lokalni komisiji).
Pri pismenih naznanilih se ne štejejo v ta rok oni dnevi, ko ona teko po pošti.
Za pooblaščenca lastnikovega se štejejo: zakonski drug, zakoniti zastopniki nesvojepravnih oseb, zakupnik ali užitnik zemljišč, vodeči in pooblaščeni gozdni ali grajščinski uradnik in pa župan občine, oziroma načelnik izločene grajščine, v kteri leže poškodovana zemljišča.
Tudi more več zemljiških posestnikov vkup naznaniti škodo.
Za naznanila o poškodbi prirodnega donosa po trtni uši se uporabljajo sem mereča določila zakonov s 3. dne oktobra 1891. 1. (drž. zak. št. 150.) in s 26. dne junija 1894. 1. (drž. zak. št. 139). Naznanilo škode in druge vloge v dotičnih razmerah so koleka proste.
§ 12. Kadar bi promet med občino, v kteri se je prigodila škoda, in sedežem prvostopinjskega davčnega oblastva bil nenavadno zaviran, se dopušča izimno, naznanilo škode v postavljenem nepreložnem roku z enako močjo vpodati pri bližnjem davčnem uradu.
§ 13. Davčno oblastvo prve stopnje pretehta prejeta naznanila glede na uvete (pogoje) davčnega odpisa ter da, če ti uveti obstoje, po komisiji ovedeti škodo.
(Konec sledi.)
-----   426   -----
Kmetijstvo.
O odpisovanju zemljarine zaradi poškodbe prirodnega donosa (donosa iz pridelkov
po ujimah.)
(Zakon z 12. dne julija 1896. 1.) (Konec)
§ 14. Škodo oveduje na mestu samem odposlanec finančnega oblastva s sodelovanjem dveh veščakov p o vernikov (zaupnih mož), ki jih finančno oblastvo izmed občanov postavi po nasvetu županstva, oziroma načelništva izločene grajščine. Kadar bi med občani ne bilo pripravnih,  gozdarstvu veščih mož povernikov,   da bi pre-
§ 19. Ta zakon, s kterim se razveljavlja zakon s 6. dne junija 1888. 1. (drž. zak. št. 81.), stopi v veljavnost tistega dne, ko se razglasi.
§ 20. Izvršitev tega zakona je naročena finančnemu ministru.
iskovali kako škodo na gozdih, pri vzamejo finančna ob-lastva take može od drugod. K temu uradnemu poslu, ki ga je treba oklicati, kakor je v kteri občini navada, je privzeti tudi dva uda občinskega zastopa, da kako stvar razjasnita, kjer bi bilo treba, in poškodovancem nihče ne brani, biti pričujočim.
O kakih ugovorih poškodovancev proti komisijskemu najdenju razloča takoj komisija.
Ko bi poverriika (zaupnika) bila različnega mnenja, razloča komisije voditelj.
§ 15. Ako se ujima prigodi neposredno pred žetvijo, tako da se je bati, da ovedujoča komisija, dasi se je škoda naznanila za časa, poljskih pridelkov, ker so bili v tem času pospravljeni, ne najde več tam, kjer so rastli, je župan (načelnik iz občinske zveze izločene graj-ščine) dolžan, takoj, privzemši dva občana in pa po dva verodostojna zemljiška posestnika iz dveh sosednjih občin, dalje povabivši udeležene zemljiške lastnike, natanko ove-deti stopnjo (mero) poškodovanega prirodnega donosa posameznih parcel ter zapisnik, ki ga je narediti o tem in ki ga podpišejo vsi navzočni, nemudoma predložiti davčnemu oblastvu prve stopnje.
V tem primeru mora ovedujoča komisija natanko preizkusiti podatke po županu sprožene ovedbe; v ta namen je moči poleg ogleda parcel, za ktere se je povedalo da so poškodovane, glede sledov elementarnega prigodka, ko bi bili še videti kteri, tudi ovedeti, koliko je bilo pridelka v krajih, kjer se hrani žetev,
§ 16. Po\erniki in pa udje občinskega zastopa, ki se privzemo za pojasnilo pri komisijski ovedbi, nimajo zato ker so se udeleževali ovedovanja škode, nikake pravice do povračila. Komisijske troške odposlancev finančnega oblastva zalaga erar.
Vender ako se pri komisijski ovedbi pokaže, da se je škoda očitno naznanila neopravičeno, naložiti je tega krivemu naznanitelju povračilo komisijskih troškov, oziroma razmernega deleža teh troškov.
§ 17. Na podstavi tega, kar je pokazala komisijska ovedba, izračuni finančno deželno oblastvo davčni iznos, ki ga je odpisati; proti njegovim razlokam je prost re-kurz do finančnega ministerstva.
§ 18. Zemljarinski odpisi, ki nastanejo po tem zakonu, ne store samo, ker izvirajo iz manjšanja za do-tična davčna leta merodajne izmerne podloge, da se komu plačilo izpregleda, ampak, da se izpremeni dotična
davčna dolžnost.
Torej je predpis izpraviti (na čisto deti) z ozirom na iznos, ki ga je odpisati, in ako se pri posameznih zemljiških posestnikih pokaže po plačilu, ki so ga opravili v tem času, da so preveč plačali, naj se, kar je preveč plačanega, v dobro zapiše na prihodnji davčni predpis ali pa, če se izrecno zahteva, dotičnemu vrne v gotovini.
Pri gozdnih škodah, pri kterih se davčni odpis praviloma razteza na več let, se ne vračuje v gotovini, ampak se pripisuje samo v dobro.
------   427    ------