OFFICIAL ORGAN
, III. By order of the president, A. S. Burleson, Postmaster General.
"GLASILO K. S. K.
JEDNOTE" 1981 W. 22nd Plnee, CHICAGO, ILL.
lUtun PMU|*
The largest Slovenian Weekly «in the United State« of America.
IMUMI mrj Wodneado,
Subcrlption price: For awbm, ye«rIy.$0J»6
For n on member*.....«2.00
Foreign Countries.«3.00
Ielephone: Canal 2487
^--.J
r . ^
Največji slovenski ted-ni k v Zdraieirih državah.
Iskaja vsako sredo. Naročata« t
Za čImm, mm U(t
■^OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION H
Entered a. Socoad-Claa. Maltar January 18. 1918, «t 4b Pe«t Offleo «| Chic.fo, lllinl, nndor tke Act of Anfn.t 24, 1912.
NASLOV aredništva m uprav« ništva:
1981 W. 22nd Plačo, Chicafo, 111.
Telefon: Čanal 2487 |
l	- J
t^I^^MMAnJNOATSFEClAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3> 1917] AUTHORIZED ON JUNE 22.
No. 38,—Štev. 38.
Chicago, 111., 22. septembra (September), 1920.
Loto VL Volume VL
Razne vesti.
OTVORITEV JUGOSLOVAN-S KEG A GENERALNEGA KONZULARNEGA URADA V CHICAGU.	'
Ze pred nekaj tedni smo poročali, da je 'bil imenovan za generalnega konzula kraljestva SHS v Chieagu g. Branko Lazarevič, bi*Ši tajnik poslaništva SHS v Washington!!, D. C., ki je došel nedavno v naše mesto.
0	otvoritvi tega uradA smo prejeli za priobeitev sledečo objavo:
4'Generalni konzulat kraljestva Srbov, Hrvatoy in Slovencev v Chieagu, 111., s tem naznanja našemu zaintereso\fenemu svetu, tla je pričel s svojim delom.
V delokrog navedenega Generalnega konzulata spadajo sledeče države:
1	Arkansas, 2) Illinois, 3) Indiana, 4) Iowa, 5) Kentucky, 6) Louisiana, 7) Michigan, 8) Minnesota, 9) Missouri, 10) Tennes-se in 11) Wisconsin.
Vsled tega se naznanja vsem našim podanikom ali državljanom, ki živijo v teh državah, da se v bodoče obračajo na gornji Generalni konzulat v vseh svojih poslih v sledečih zadevah: za potne liste, legalrsavije poedinih listin," potrdil, obvestil itd/V tem pogledu se je treba držati po navodilih in predpisih, katere so v tem smishi izdali: naše poslanstvo, Generalri konzulat v New Vorku in začasni konzulat v Mentrealu, Kanada.
Naslov Generalnega konzulata je sledeči: V
Consijlate General of the
Kingdom of the Serbs, Croats
and Slovenes 115 So. Dearborn Str.
Chicago, III.
Opomba: Stranke, ki osebno prihajajo v konzulat radi svojih poslov, naj idejo po desnih stopnicah iz vhoda (veže) do II. nadstropja. Številka sobe našega u-rada je 223.
Generalni konzulat v Chieagu."
ulična kara vas pripelje prav pred označeno poslopje.
Uredništvo "Glasila" bo dajalo rado in brezplačno raznovrstne nasvete vsem onim naročnikom in sobratom, ki bi imeli kaj opravka z generalnim konzulatom v Chieagu, bodisi osebno a\i pismeno.
Z XI. REDNE KONVENCIJE J. S. K. J.
Ker je bilo tudi na tej konvenciji več važnih točk na dnevnem redu, ni bilo mogoče zborovanja dovrišiti v enem tednu, ampak se je isto nadaljevalo še v ponedeljek in torek.
Največ dela in posla je povzročila delegatom zadeva o sol-ventnosti in o združenju. Točka glede solventnosti je bila na dnevnem redu dne 14. sept. popoldne. Z veliko večino je bil sprejet predlog za povišanje a-sesmenta v rezervni posmrtnins-ki sklad, pri kojem bo prizadeto vse članstvo JSKJ. Določilo se je da mora sleherni član (ica) plačevati poleg N. F. C. lestvice še 8c več na mesec za $250. — po-smrt nine, 15 za $500. — posmrt-nine 30c. za $1000. — in 45e za $3500. — Novi člani bodo plačevali 2e za vsakih $250.— posmrt-nine torej za $250 dol. 2e, za 500 dol. 4e, za 1000 'dol. 8c za 1500 dol. 12c. Glavni tajnik je zatrjeval, da bo JSKU. na podlagi tega povišanja ases. kmalu s.olventna. Njena sedanja solventna vrednost znaša 85.755 odstotkov.
Najbolj burna seja se je vršila dne 15. septefabra popoldne, ko je bilo na dnevnem redu čitanje pogodbe in glasovanje za združitev s S. K P. J.
Glede združitvene pogodbe se je omenjalo, ^da ista ne sloni na pravCm bratstvu in enakopravnosti. O isti se je gl. blagajnik J. S. K. J. g. Geo. Brozieh sledeče izrazil, kar posnemamo iz zapis-
J. S. K. J. s S. N. P. J. je torej za nekaj časa zopet odgodeno-
Npj bode še omenjepo ,da so ehikaška društva JSKJ, priredi la minulo soboto (1.8 t. m.) v po-čast delegatom v Pilsen Audito rium sijajen banket spojen z bogatim sporedom. Take in\pozant-ne prireditve naša ehikaška naselbina še ne pomni kmalu.
Ker nam vsled -aaključka lista (v torelf dop.) še ni bil znan izid volitev glavnih odbornikov za prihodnja 4 leta, bomo istega v prihodnji številki priobčili,
SMRTNA KOSA.
Rojakinja Ana Hajnrihar je kmalu sledila svojemu možu v grob.
Dne 17. t. m. se je mudil urednik "Glasila" prvič v tem uradu. Mr. B. LazaroviČ, generalni konzul ga je sprejel nad vse prijazno in se je informiral o Slovencih, živečih na osrednjem zapadu ali v gorioznačenih 11 državah. Zdaj so nastavljene v tem uradu tri moči; začetkom oktobra dospe iz domovine še en konzirterni uradnik, ker je pričakovati do-dosti posla vsled velikega števila Jugoslovanov, živečih v teh državah. V kratkem bo nastavljen tudi en Slovenec, tako da bodo v uradu zastopane vse tri narodnosti. Dopisovanje s tem konzulatom se torej lahko vrši v slovenskem, srbskem ali »hrvatskem .jeziku.
Urednik 'Glasila" je generalnemu konzulu omenil, da se naše ljudstvo pritožuje, ker še ni o-tvorjena paketna poštna zveza med Ameriko in Jugoslavijo, na kar je prejel odgovor, da je bila tozadevna pogodba že pred več meseci odposlana v Belgrad in da se bo g. gen. konzul brzojavnim potom obrnil na poštno ministrstvo v zadevi rešit ve.
V blagohotno pojasnilo: Rojaki, ki nameravajo potovati v staro domovino živeči v gorioznačenih enajstih državah, se morajo v zadevi potnih listin pred odhodom zglasiti pri general, konzulatu v Chieagu. Urad se nahaja v poslopju American Express družbe, to je oddaljeno samo dva bloka od glavne pošte proti severu in je nedaleč od La Salle postaje Dearborn Str., po-
Albany, N. Y. 19. sept. — Pri
■ <<T>	minulih volitvah v newyorško le-
mka pnobčenega v <Fros*et^ ^is]atur0 je bilo zopet Njenih
. <	'-' i vseh net onih - soeinlističnih no-
Dne 13. t. m. je umrla v okrajni bolnišnici v Chieagu 40 letna vdova Ana Hajnrihar ki je živela v Ameriki 8 let. Poznali so jo dobro osobito tu živeči rojaki iz Gorenjskega, ker je bila pokojnica doma iz vasi Rovte blizu Jesenic. Njen mož John Hajnrihar, rodom iz Selc pri Škofjiloki je pa umrl letos dne 20. maja za jetiko.
Dasiravno je bila rojakinja Hajnrihar močne in čvrste gorenjske rasti, je morala podleči opasni operaoiji vsled želodčnega prehlada. Svoje 3 otroke je pokojnica zadnji čas težko preživljata, ker jo je veelefria bolezen pok. moža hudo prizadela. Izmed preostalih otrok dela samo starejši sin, ena 151etna hčerka hodi še v šolo, najmlajša sirota je pa stara komaj 15 mesecev; vse te sirote bodo vzeli v oskrbo ožji sorodniki pokojnice in domačini. Pokojnica je spadala k nekemu * angleškemu podp. društvu. N. v. m. p. . ^
RAZSTRELBA BOMBE NA WALL STREETU V NEW TORKU. ANARHISTI NA DELU.
ZOPETNA. BORBA V NEW-YOR&KI ZAKONODAJI, ZARADI SOCIJALISTO V.
" Brozieh pravi, da so v tej pogodbi tri točke, ki se glasijo, da ostane vse pod kontrolo SNPJ. kakor pred združitveno konvencijo tako tudi po združitveni konvenciji in da ni nikjer take garancije, \jcot jo pa želi članstvo JSKJ." čita točko devet in sicer staro in ne novo, kot je v predloženi pogodbi, ki je merodajna. Poleg je pa treba vpoštevati tudi načelno izjavo SNPJ., katero lahko spremenijo le tri zaporedne konvencije ali pa tri splošna glasovanja, med katerimi pa mora biti najmanj tri leta pre: sledka. Ta pogodba in združitvena konvencija ni vredna nič. Noben .kajzer in noben ruski car ni bil- bolj avtokratičen kot je SNPJ, in njena pravila! Kaj je vzrok, da nas proeijo? Saj smo sami dovolj pametni, da vemo, kaj delamo in mi ne potrebujemo nobenega vsiljevanja od faobene strani. Sem za združitev in sicer na pošteni podlagi, da bo v resnici kaj novega."
Po skoraj dvadnevnem debatiranju se je označeno popoldne ob 4:15 vršilo tajno glasovanje za sprejem, ali za odklonitev te.pogodbe. Za odklonitev je bilo oddanih 47 * glasov, za sprejem pa 43 ena glasovnica je bila neveljavna. Ker ni bilo za odobritev pogodbe oddanih predpisano števiTo"glasov (dve tretjini) je torej ta točka propala.
Zatem se je vršilo ponovno glasovanje, če je delegacija v obče zadovoljna z združitvijo ali ne? VeČina delegatov je glasovala z da, toda pod vsemi cfrugimi pogoji. To ie bila samo izjava zastopnikov članstva JSKJ, ne pa še definitiven ukrep. Združenje
vseh pet onih - socialističnih po slancev ,ki so bili letošnjo spomlad vsled nelojalnosti izključeni.
Skupina republikanskih, tako tudi demokratskih kongresnikov bo pri jutrišnjem zasedanju v zakonodaji predložila resolucijo, da naj se označene socialistične kon^resnike ponovno izključi.
ZAHTEVE AMERIŠKIH JU-
Worcester, Mass. 19. sept. — Na tu se vršeči konvenciji Ameriške judovske kooperativne družbe je bila danes preČitana in o-dobrena resolucija da naj naša vlada sovjetsko takoj obvesti vlada osvobodi takoj vse politične jetnike in pripozna sovjetsko vlado Rusije. — Zares krasne i-deje in čudne zahteve Abrahamovih sinov!
New York, N. Y. 16. septembra. — Danes, točno ob 12. uri opoldne je eksplodirala nasproti bančnega unda J. P. Morgan & Co. na Broad in Wall St. nitroglicerin-ska bomba, ki je povzročila nepo pisno paniko in veliko škodo. Vsled razstrelbe je bilo na meti ubitih 35 oseb, varno ranjenih, škoda prizadeta na poslopjih znaša nad $1,000.000; tako je za časa razstrelbe tudi neznano kam zgi nilo~*za 60 milijonov bondov ter drugih urednostnih papirjev.
Ta katastrofa se je izvršila ravno 24 ur za tem, ko je došlo na francosko višjo komisijo na 65 Broadway svarilo potom pisma, da se bo na Wall St. izvršilo razstrelbo. Pismo je pisal neki bivši uslužbenec francoske komisije na menoma rešiti francoskega ministra Mauricija Casenave in njegovo spremstvo.
Kmalu po razstrelbi so se zbrali k posvetovanju okrožni pravd: nik Swann, policijski načelnik Lahey, divizijski predstojnik ju-stičnega departmenta George Lamb, Wm. Burns in še več drugih, ki so dognali, da je bila ta razstrelba posledica zarote anarhistov, ali dinamitarjev.
Anarhisti so izvfšili svoj načrt s tem, da so pripeljali na vozu do 100 težko T. N. T. bombo v finančni distrikt, ki je ob določenem času eksplodirala na onem mestu.
K Vozu, na katerem je bila skrita ona bomba je bil vprežen konj; vse je pa razbito vsled razstrelbe na drobne kosce; našli so le še del konjske glave in pa dvoje kopit z novimi podkvami. Kdo je sedel na vozu, je nemogoče do-gnati.
Wm. J. Flynn, načelnik zvezne tajne policije je dospel danes s
KJDO PRODA! SV0,TE UHO 3
New York, N. Y. 19. sept. — Bogat kubanski trgovec s sladkorjem Frank S. Cusada ponuja celih $2000. & srednje veliko in zdravo levo človeško uho. V ugodnem slučaju bi dotičnik se nekaj dolarjev pridjal. Mr. Cusada, ki je prišel kupovat v Združene države eno uho, je isto nedavno zgubil, ker mu ga je konj odgriznil. .
ČUDEN VZROK SAMOMO&A.
Bloomington, Ul. 19. _
Thkajšnji trgovec s premogom Wm. Johnson ml. se je danes u-strelil, ker ni mogel dobiti zadosti premoga, da bi naročila odjemalcev izvrševal. ,
posebnim vlakom v New York, ki bo vodil investigacijo najbolj predrzne razstrelbe v New Yorku.
Župan Hylan je rekel, da bo že jutri naprosil mestni svet za dovoljenje $10,000—nagrade one mu, ki bi naznanil atentatorje, ali dinamit$rje.
Kmalu po razstrelbi je policija in vojaštvo obkolilo nasproti Mor-ganove banke se nahajoče poslopje državnega podzakladniškega urada, kjer je shranjenega za $900,000.000 vrednosti zlata; zastražene so tudi vsa druga bančna poslopja na Wall in Broad St. Vsled te katastrofe so tudi takoj za ta dan zaprli borzo v neposredni bližini Morganove banke.
Kakor kažejo okoliščine, je bila ta bomba namenjena multimilijo-narju J. P. Morganu. ki se pa začasno nahaja v Parizu; pač je bil v svojem uradu Morganov sin Junius, ki je ušel smrti samo z malimi poškodbami.
Do večera se pripeljali" v bližnjo mestno mrtvašnico 29 trupel, nesrečnih žrtev bombne eksplozije med temi so bile tudi 4 ženske; ranjene so pa prepeljali v bližnje bolnišnice.
Očividci te katastrofe pripovedujejo, da se točno opoldne ustavil pred Morganovb banko voz s konjem, kojega je vodil nek nepoznani moški,,ki je pred razstrel-bo še pravočasno -utekel. Ko je bomba eksplodirala, je šinil več sto čevljev v zrak gosti dim in plamen iz bombe z grozno detonacijo. Voz in konja je razlilo na drobne kosce. Ker je bila ravno 12 ura, se je istočasno nahajalo na cesti na tisoče občinstva, po večini klerkov raznih bank v bližini; panika je bila nepopisna. Nesrečne žrtve eksplozije se ležale naokoli po trotoarjih in na cesti ter
klicale v zadnjih zdihljajih na pomoč; na mnogih se je vnela tudi obleka. Nekaterim je manjkala glava, drugim roke in noge: policija je na licu mesta morala pobirati le posamezne dele, kose mesa in ude. Izmed 400 uslužbencev Morganove banke je bil ubit le eden in sicer Wm. Joyce.
New York, N. Y. 17. sept. Vladni agentje so danes dognali, da je bila včerajšnja eksplozija na Wall St. delo anarhiste v v zvezi z onim; ki so povzročili slično razstrelbo tudi meseca julija lanskega leta. Skupno število žrtev Wall St. eksplozije znaša do danes 34; po leg teh se bori v smrtjo v bližnji bolnišnici tudi več ranjenih. Ma-terijalna škoda povzročena vsled te razstrelbe znaša nad $2,000.-000. >
Načelnik državne tajne polici je Wm. J. Flynn je dobil neko svarilno pismo v roke ki slove: ."Pomnite, da tega ne bomo več trpeli. Izpustite na svobodo vse politične jetnike, ali boste pa vsi umrli: "To pismo je došlo te dni državnemu departmentu v Washington
Hackensack, N. J. 17. sept. — Wm. Mead, glavni klerk Morganove banke zatrjuje, »da je justl čni department dognal identiteto kovača, ki je pred dnevi podkoval onega konja, ki je bil vprežen k vozu na katerem je pred Morgan oyo banko" eksplodirala velika bomba in povzročila tako škodo. Dotičnemu kovaču je tudi znan lastnik konja in voza. To dejstvo bo veliko pripomoglo oblastnem, da bodo prišle atentatorjem na sled.
Washington D. C. 18. sept
TRGOVSKA POGODBA MED ČEHOSLOVAdKO IN BOLGARIJO.
P*aga, 19, sept — Uradno poroča o odobreni trgovski pogodbi med Čehoslovaško in Bolgarijo.
DR. TRUMBIČEVA IZJAVA.
Generalni.pravdnik in justični department bosta napela vse sile, da se pride na sled atentatorjem na Wall St. v New Yorku. V prvi vrsti bodo zvezni agentje aretirali vse sumljive osebe in anarhiste širom Amerike,kajti bati se je ponovnih slučajev razstrelb. Minula katastrofa v New Yorku bo dala vladi povod, da ne bo ni eden politični jetnik izpuščen na svobodo. V zvezi z razstrelbo je gotovo tudi zloglasna organizacija I. W W.
I Belgrad, 17. sept. — Danes je v nardnem svetu Dr. Trumbič, vnanji minister zatrjeval, da jugoslovanska vlada iskreno želi priti do pripateljskega sporazuma z Italijo v zadevi jadranskega vprašanja. Zajedno je Trumbič naglašal, da je D'Annunzijeva proglasitev Reke neodvisnim državam popolnoma brez veljave.
MIROVNA POGODBA MED PINSKO IN RUSIJO.
Stockholm, 19. sept. — List Dagens Nijheler" prinaša iz_ Helsingforta vest, da bo jutri v" Dorpatu podpisana mirovna pogodba med Finsko in Rusijo.
NEMIRI V GENOVI.
V DEŽELI SVOBODE. — SOD-NIJA NASPROTUJE PREMO GARS KI UNIJI.
Charleston, Va. — 16. sept. — Danes je vrhovno prizivno sodišče prepovedalo uradnikom U. M. W .of A. nadaljno poslovanje pri organiziranju premogarjev v južnem delu države West Virginia. V tem so bili uradno obveščeni : John L. Lewis, predsednik A. M. W. of A. C. F. Keeney, preds. premo okrožja št. 17 in H. W. Houston odvetnik delavcev v W. Va.
Sotfnija je ugodila prošiiji Algonquin premogovne družbe in še 48 drugih ,ki tvorijo družbo operatorjev v južnih delih države W. Va.
'Unijskim uradnikom in organizatorjem je prepovedano nagovarjati premogarje k uniji, kajti s tem se po, sodbi operatorjev krši pogodbo zaposlenosti. Vsled tega ne smejo nobeni uradniki kake unije prestopiti kompanij-ska tla; javni shodi in zborovanja se pač lahko še vrše, toda samo na privatnem zemljišču, nikakor pa ne na kompanijskem.
MIROVNA POGODBA MED BOLGARIJO IN JUGOCLA-VUO ODOBRENA.
Belgrad, 14. sept.— Po tridnevnem debatiranju je bila danes mirovna pogodba med Jugoslavijo ter Bolgarijo v parlamentu sprejeta z 136 proti 12 glasovi.
Genova, Italija, 17. sept. — Ker so se pridružili stavkarjem kovinarske obrti še delavci tukajšnjega pristanišča, je viada v velikih skrbeh, da bi mesto ne padlo upornikom v roke, ki zahtevajo uvedbo sovjetske vlade in odstranitev kralja. — Danes so anarhisti dina-mitrali tukajšnje borzno poslopje.
Okolico mesta je vsled tega danes zasedla artilerija, ki ima na-merjene topove proti pristanišču, kjer se vrši ustaja. Skoro vse tovarne v Genovi so zasegli delavci; nad pamiki v pristanišču so anarhisti dvignili rdeče zastave v znamenje zmage.
V kratkem bo sklican parlament, kjer se bo določilo kooperativne določbe in postave v svrho priznanje pravice tudi delavcem po raznih tovarnah. Vseeno je pa vlada v tej zadevi zelo optimistična in ne stavi na vodstvo sovjetskega delavstva dosti upanja. Delavcem ki imajo sedaj poc|^on-trolo vse železolivarne širom Italije namreč primanjkuje denarja in sirovin. Italijanski ministrski predsednik Giolitti bo se enkrat skušal doseči sporazumu med delavci in gospodarji.
VELIKA RAZSTRELBA V ITALIJANSKI TRDNJAVI.
Milan. 20. sept. — V zgodovinsko znani trdnjavi Mantova se je pripetila danes velika razstrelba; trdnjava sama je do cela poroše-na, 5 oseb je bilo na mestu ubitiii in mnogo ranjenih. Trdnjavo sta zanetila dva nepoznana moška, oblečena kot karabinerja. Mantua je znana iz za leta 1848 ko se je vršila vojna med Avstrijo in Italijo.	#
FRANCOSKI PREDSEDNIK ODSTOPIL
Pariz, 16. sept. — Danes je izročil francoski predsediiik Paul Deshanel svojo resignacijo vsled. slabega zdravja; resignacija bo prečitana v parlamentu prihodnji torek. Preds. Deshanel se je letos meseca maja ponesrečil pri neki vožnji na vlaku, ko je padel iz kupeja, od enega časa pa vedno boleha.
Dne 25. septembra se bo sestal v Verzalju narodni svet, kjer se bo razpravljalo o predsedniških volitvah. V obče je mnenje državnikov in francoskega ljudstva, da bo novim predsednikom Frapeije izvoljen sedanji ministrski predsednik Millerand, na njegovo mesto pa pride znani državnik Aris-v tide Briand.
. VABILO
}*a veselico in igro "Županova .Spoštovani sobr. tirednik: Micka", veseloigra s petjem v Tudi jaz bi rada malo napisala, dveh dejanjih, katero priredijo kako je tukaj pri nas v Kansasu skupno društva dr. sv. .Jožefa,"|na farmah. Morda koga zanima
"Marije Pomagaj" in dr. sv.:1 Ane" spadajoča h K. S K.. J. v Waukegan. Ill v nedeljo dne 26. sept. zvečer točno ob 7 i<ri v Math Slana dvorani na lOti cesti North Chicago, 111.
Ker je igra zanimiva in smešna, ter v dobri igralnih rokah iu ker bode preskrbljeno za vsestransko postrežbo, tako, (la ne bode nobenemu žal ako se isfe vdelezi in ker je čisti prebitek namenjen v društv. blagajne, radi tega nau-Ijudneje vabimo vse eenjene rojake in rojakinje bodisi Slovence, Hrvate m Slovake, da nas v obilnem številu obiščete omenjeni večer. Svir&la bode domača godba. Vstopnina 50e za otroke pa 10c.
Člani in članice gori omenjenih društev so naprošeni, da darujejo vsak po en dobitek ali več. Dobitki se bodo prejemali pri Math IvanetiČu, John Zalar ju in pri Neži Šetnikar. Vsakdo lahko odda dobitek, tam. ker je bližje . K obilni vdeležbi uljudno vabi
Združeni pripravljam odbor.
Barberton, O.
"Glasilo K. S. K. Jednote" y
Chicago, 111.
'1 Po toči ne velja zvoniti" in tako tudi to moje pisanje ne bode zaleglo nič. "Glasilo" pa imamo mi člani zato, da izrazimo svoje mnenje4n tO je kar hočem jaz. V mislih imam zadnjo konvencijo. Zasledoval sem pažno potek iste. Zelo sem bil razoračan, ko se je odbilo-vse prošnje nesrečnih članov in članic; med tem ko se je dalo. večje svote uradnikom kot neko nagrado oz. doplačilo za delo za katero so bili premalo plačani. Dalo se je tudi tisočak v stari kraj.
Vse to je šlo seveda iz žepa nas članov in članic in mislim, da imamo zavoljo tega tudi mi nekaj besede pri tej stvari in ne samo konvencija. Jaz nisem proti temu, da se.bode dalo denar v stari kraj. Tam so večji siromaki kot mi tukaj in mi jim lahko nekaj pomagamo. Tudi nisem proti temu. da se je dalo uradnikom par stOta-kov. Vsak delavec Je vreden svojega plačila. Sem pa proti temu (in z mano stotine članov) da se je tako izpostavilo naše nesrečne bolne člane. Dalo se je v stari kraj res iz lepega namena, ali dalo pa se je tudi zato, da bode oni denar kot nekak oglas naše slavne Jednote v starem kraju; da bi potem rojaki, ki to vidijo in ko pridejo v Ameriko raje pristopili k nam kot kam drugam. Popolnoma pa se je pozabilo na dejstvo da med tem ko bode tisočak v starem kraju pripeljal k nam mogoče nekaj #lanov, pa bodo oni nesrečni člani, katere se je prezrlo na konvenciji povzročili da bode^ tudi vsak prej premislil, ko se bode spomnil na nje, in raje pristopil drugam. Vsak si misli: Tndi jaz, tudi z mano je lahko tako če zbo-lim. Ležal bi priklenjen na posteljo, v revščini in gledajoč na strada jočo družino :pozabljen od Jednote, med tem ko bode ista Jednota imela darežljive roke za ljudi ki niso bili nikdar člani Jednote in niso plačevali asesmenta kot sera ga plačeval jaz, ko sem še mogel gibati z rokami. Vsaka mati mora skrbeti za svoje otroke naj-prvo, tako tudi Jednota za svoje člane in ""članice. To je vendar namen Jednot in te dolžnosti se ne bi smelo zanemarjati. — Povedal sem svoje mnenje in si ni treba komu domišljati.da sem s tem hotel delati zdražbo.
Anton Okoliš, član dr. sv. Jožefa št. 110.. K. S. K. J.; Barberton, Ohio, r
vedeti o farmarskem življenju, posebno one rojake, ki so bili Že tukaj, prodali farme in šli drugam.
Letos je tudi pri nas izvanredno dobra letina; sena je dostti, koruza izborna, oves tudi; samo pšenica se je v teh krajih malo bolj slabo obnesla; je pa dosti takozv. kavine koruze (coffee corn) za kurjo pičo. Tudi pašniki kažejo še lepo navzlic jeseni, vsled cesar je živina lepo rejena, da je veselje. Kar se pa tiče vrtne ze-lenjadi je pa iste toliko, da kaj takega še ne pomnimo kmalu, posebno paradižnikov, da kar grii-jejo na vrtu ker jih nimamo kam djati. Tukaj se 'je lahko vsak farmer dobro preskrbel 'za zimo in vsi pridelki so po ceni.
Lansko zimo in spomlad so nam vremenski preroki napovedali kako hudo bo to leto v Kansasu, da bodo veliki cikloni, huda neurja i. t. d., pa ni bilo še nikdar tako ugodno vreme, kar časa živimo tukaj.
Dne 18. avg. nas je prišla obiskat rojakinja Frančiška Boje iz Pueblo, Colo, žena znanega rojaka Fr. Bojc-a, ter smo se je jako razveselili ker tu smo sedaj samo le še 3slovenske družine, pa še te tako narazen ena od druge oddaljene. Prav iz srca se razveselimo, če pričie kak Slovenec ali Slovenka k nam na poset; zato se pa Mrs. Boje prav lepo zalival ju jemo za obisk in za lepa darila.
Pozdrav vsem!
I. Bambič.
Cenjeno uredništvo:— t/
Pri odhodu v domovino sem obljubil, da vam bom kaj poročal s pota po domovini, ali radi premalo čaBa katerega sem imel na razpolago in kojega sem moral tako razdeliti, da je odgovarjal mojemu namenu, nisem torej imel za to najmanjše priložnosti poprej, dokler se nisem vrnil jteopet nazaj v Amerikg.
To poročilo pišem na parniku, ali na visokem kjer je dosti časa na razpolago. Ob kratkem vam hočem navesti nekaj spominskih podatkov mojega bivanja v Jugoslaviji (stari domovini). Dasirav-
nu onih, ki so na najboljšem temelju ustanovffl orlovski tabor, ne pa samo skupna požrvovalnost organizacije. Dalje moramo pri tem vpoŠtevati tudi posameznike, ki bo -tfri tej -prireditvi doprinesli toliko požrtvovanja. Ko uvidimo* vse to, potem bomo radi priznali, da je nanien in prepričanje vsakega posameznika mnogo stal, kar ne bi kedo drugi storil tja v en dan,-ako ne bi bil odločen in v srcu prepričan, da je to najbolje za njega, za narod, vero jn domovino.
Na tej manifestaciji, ali na orlovskem taboru v Mariboru je bilo navzočih nad 40,000 oseb, ki so prihitele iz vseh delov Jugoslavi-
no ni bilo tako dolgo moje biva- je> da pokažejo svoj pogum, svoje ■v-U ml! nViiolr it 1-triHlioni rlomovi- ____ ___!	«M/\l\wn f/A in nfllnAnAet
Ali je Vaš sin, ali hči tudi že pri K. S. K. Jednoti? Če ne, poskrbite za to na prihodnji seji!
Joliet, m.
Javna zahvala Tem potom se zahvaljujem vsem dobrotni kom in prijateljem ki so mi pomagali za časa moje prerano u mrle soproge Barbare Babič, ka tero je večni Bo^ dne 4. avg. k Sebi poklical po. 8 mesecev traja jočem hudem trpljenju (mrtvo-udnosti). Pogreb se je vršil dne 6 avg.
•Pokojnica je bila rojena v Za-pudju, fara Dragatuš 26. avg. 1 1872, njeno dekliško ime je bilo Barič.- V Ameriko je prišla pred 28 leti ter je bila poročena tudi skoraj toliko let.	*
Iz srca se zahvaljujem časti g župniku Rev. J. Plevniku, ker sc jo večkrat obiskali v njeni' hudi bolezni in ji podelili sv. zakra mente za umirajoče. Dalje se za hvaljujem članicam društva M IV S. št. 161 N. H. Z. za podarje ni venec, in spremstvo k večnemr počitku. Hvala tudi nosilcem ir sobratom dr. sv. Frančiška Sal št. 29. kojega članica je tudi bil* pokojnica. Hvala mojemu brati: Niek Babich, rojakom John Ko: be in John Butala ki so culi pr njeni krsti dve noči. Hvala roja . ku Martinu in Marti Zmajič, -k so mi bili vedno jako naklonjen za časa njene bolezni. Tudi izre kam lepo zahvalo neimenovan' ženski, ki je dostikrat za "božj? Ion" prala obleko moji pok. so progi. Hvala vsem vdeležencen nri pogrebu in sv. maši zadušni ci. Hvala tudi vsem onim, ki sc jo prišli kropit in končno izre kam zahvalo našemu slovenske mu zdravniku sobr. Dr. M. J. Iv cu, ki je mojo bolano soprogr zdravil; rad bi jo bil ohranil šf pri žjvljenju, pa žal, ni bilo mogoče.
Pokojno drago in nepozabne mi soprogo priporočam v molitev in blag spomin. Svetila ji večna luč! Naj v miru počiva 1
Žalujoči soprog
George Babich,
' 616 N. Bluff $t.
Joliet, 111.
Over the Top. — Do cilja bomo dospeli, če pridobi sleherni izmed nas enega novega člana (Ico) n K. 8. K* J.
nje, ali obisk v ljubljeni domovi ni, (samo dober mesec dni, od 15. julija ko smo prišli v Ljubljano pa do 18. avgusta ko sjno se" vrnili zopet .nazaj z mojimi sopotniki Mr. in Mrs. Ivančič, drugi so odhajali prej in pozne j) — sem vendar doživel veliko zanimivega, ktr mi ostane v trajnem spominu in kar cenim viš-je kot vse težave in stroške potovanja. Ni mi žal, da sem se mudil samo mesec dni v ljubljeni rojstni domovini, na pač me pa veseli, da sem bil na obisku v domovini baš v tem času, ki je bil najkrasnejši in najpomenlji-vejši, kar bodo z menoj vred vsi drugi sopotniki pritrdili.
Če bi človeka že ne sadovoljila mila rojstna domovina, lepi ;x!o-Wči kraji, prijatelji, običaji, cerkve in poljane, >ga pa mora dovolj zanimati pperodba naše rojstne grude (domovine) o kateri in za katero smo stremili( delovali, o nji pisali, zanjo darovali in o nji sodili celih 5 let tekom minule, strašne vojne. Že to je dovolj, da se človek na lastne oči prepriča o resničnosti vsega, o čemer je prej samo dvoumno sanjaril neve-doč, koliko je resnice na eni in drugi stvari.
. Danes ne bom pisal o krajih de žele, koje sem- prepotoval in o poročilih, katera sem prejel za izročitev rojakom v Ameriki, to bom izvršil kasneje, danes vam hočem le poročati o jugoslovanskem Orlu na katerega taboru smo bili v Mariboru in o kojega delovanju se nas je seznanilo sedem iz Amerike došlih in več že navzočih ta-mošnjih bivših ameriških rojakov.
Ker sem že poprej omenil da zato odhajam in nabiram darove, moram v tem pogledu danes podati prav povoljno poročilo in pt-vedati prav tako, kakor se je v resnici vršilo. Povedati pa tudi hočem svojo sodbo in priporočila, koja sem povzel iz najbolj popolne jugoslovanske organizacije na Orlovskom taboru.
Starejši ameriški slovenski naseljenci ne vemo dosti o tej narodni katoliški organizaciji, ki je danes vse našemu narodu v domovini. Za Časa našega bivanja v Ameriki se je ona močno razvila po vseh delih Jugoslavije in še dalje: na Češko, v Belgijo in .Francijo. Orlovska organizacija ?avžema ves narod, to se pravi, v njo spadajo tudi vse druge organizacije in stanovi. Začetnik Orlov je »bil veliki slovenski* apostol Dr. Janez Ev. Krek in njegovi sovrstniki, Dr. Korošec, škof Jeglič in v obče duhovščina, ki tudi danes goji največ zanimanja za krepostno vzgojo mladine obojega ,spola. Namen orlovske organiza cije je v prvi vrsti pospeševati in skrbeti za izobrazbo mladine. Koliko dobrega je s tem storjenega, ve le tisti oče in mati, ko jih otroci so člani te organizacije. Naštevati podrobno o velikih uspe hih in njenih koristih je nemogoče, kar bi potrebovalo preveč časa; prinesel pa sem s seboj ver knjig, v katerih so popisani na uki, navodila in uspehi dobrodelnosti te organizacije. Iz svojega nega prepričanja moram jav-io priznati, da sloni edinole v orlovski organizaciji vsA bodoč nost Jugoslavije. Ni pa treba, ds se veruje besedam ako nimanu dejanj, ki nam to zatrjujejo. Orlovska manifestacija v Mariboru naj bo pečat, naj bo kredit name.
prepričanje, iaobrazo in odločnost, neoziraje se, koliko dni bodo zamudili, koliko denarja potročili; nekateri gostje iz Hrvatske so po trošili pri tej priliki po 2 tisoč kron. Ta, ogromna množica je potrebovala od 7 dp 20 dni časa, nekateri Še več. Zbiranje v Mariboru se je pričelo že v sredo, četrtek, petek in soboto pa tudi v nedeljo. Pri slavnostnemu pohodu v četrtek, petek in soboto dne 29. 30. in 31. julija so bili dnevi sprejema veličastni, bodisi na postaji ali mestu v Mariboru. Dohajal je vlak za vlakom z gosti, s svojimi godbami, in zastavami. Orli; Orlice in ljudstvo v narofi-nih nošah, S temi se je napolnilo mesto Maribor tako, da so bile zadnje noči kakor dnevi, brez miru. Godbe so kratkočasile ljudstvo, ker ni moglo dobiti dovolj prenoeiSč.
Takoj po prihodu so se vršila na določenih mestih organizacijska zborovanja vsake posebne organizacije, ali skupine vse dni, do nedelje. V nedeljo pa se je pričela zbirati Še pred 7 uro zjutraj na vseh tfelih msta in eestah velikanska ljudska masa z godbami na čelu in napisi raznih skupin. Pripravljala se je na pohod na glavni trg, kjer se je vršila slovesnž sv. maša. Navzočih je bilo troje škofov, nebroj duhovščine, mnogo di jaštva itd. Ob 1:30 se je ta slo vesnost zaključila; pri popoldan ski manifestaciji se je pa vršila javna telovadba Orlov in Orlic. Častno so bile zastopane in sprejete tudi druge države in sicer pr.: Čehoslovaška nad 400 Orlov in Orlic, nad 30 Francozov telovadcev in zastopnik Belgijcev, nas ameriških Slovencev je bilo 7, poleg teh je bilo navzočih še več £rugih ameriških Slovencev, ki so došli v staro domovino že poprej. Glromoviti in burni "živijo" klici so dajali duška; in zadoščenje vsem. Posebno sla vi je pa je vživel sedaj slovenski, poprej pa nemŠkutarski Maribor. Vse to se je vršilo v največjo zadovoljnost vseh navzočih kakor tudi v ponos ostalemu svetu, kdor misli na narodno in katoliško.
Anton Grdina, zastopnik.
NAVODILO ONIM, KI ŽELE POTOVATI V JUGOSLAVIJO.
Mirna, 25. avg. 1920. Torej kdor naših rojakov želi potovati v Jugoslavijo, je najvažnejše, 1.) Da je človek spodobno oblečen, večkrat obrit, da se zadrži med potjo dostojno, ako mogoče več kot je v resnici, da se ne skaže kakim nazadnjakom.
,2.) Ostani toliko časa v Ameriki, da si prislužiš prevozni listek za 2. razred, ter denar za povra-tek, najboljše ako si amer. državljan. Vzrok temu je, ker parobrodne družbe so si večina jedna-ke s potniki 3. razreda. Te potnike nabašejo v nezračne prostore, slabe postelje v basement u, hrano si morejo sami skupaj nositi, in ako jih ni do 6 oseb skupaj, ki debijo nekakšno plehnato posodo, jim tem ostalim slab prede. Ker ni nobene snage, je tudi nezdravo, tam se dobijo vsakovrstne bolezni, ter nadležne živali, uši, bolhe, stenice, grili in muhe, te nadloge so v 3. razredu na par-nikih. V tem ko imate v 2. razredu mažno posteljo, dobro hrano in postrežbo ob istem času si prihranite denar, ako potujete v 2, raz-
r«iu, ker v 3 akord1 vsak zapravi posebej n« jedi in ptjači, več kot stane prevozni listek.
3.) Najhitreje se pride domov brez sitnosti, ako ne vzamete seboj velikih kovČekov,seveda doma vse prav pride, ker vsega manjka in je vse drago, potovati z velikimi kovčeki je pa približno takole :
Povsod, kjer oddiswte kovčeke, morate paziti, da so dobro povezani In zakljenjeni. 1.) Glejte, da jih bodo djaii na ladjo, 2.) da jih dobite iz ladjfe, 3.) da ste zraven, ko idejo skozi carinski urad, da jih oddajo na postajo. Ako greste skozi Ljubljano, jih ne pregledajo nikjer drugje, nego v Ljubljani, tam jih morate odpreti. Oni malo površno pregledajo, in ste prosti, ž njimi. Ako pa potujeta skozi Italijo »morate vzeti vozni listek samo do Logatca (Longa-tico). Tam morete čakati, da pridejo / kovčeki za v^mi, tam jih dajo v skladišče, drugi dan jili italjanska financa odpravi zopet naprej, kamor s0 namenjeni, toda morate biti navzoči tudi vi (drugače good bye kuferček); ako ste pa povsod zraven, bo kovček gotovo prišel v Ljubljano, potem nt-1 mate več skrbi, da bi bili okra-deni; vendar pa morate biti povsod zraven, da jih oddajo v vagone. Preko morja se od kovčeka ne plača nič, pač pa po Suhem, a ne veliko. Kdor pa vzame seboj samo ročne kovčeke, ta neovirano potuje in je od 5—6 dni prej doma nego s velikimi kovčeki. Brez velikih kovčekov je boljše potovati skozi Francijo, z velikimi pa skozi Italijo.
Kakor sem že prej omenil, počakajte toliko časa v Ameriki, da si kupite prevozni listek 2. razred, da ne bodel e po nepotrebnem kleli "prokleti S. . .r" ali Z. . .k", ki je nam prodal 3 /Klas, jaz ga bom že dal v eajtenge." (To sem slišal vsak dan, ko sem jih iz prvega razreda ogledaval). Ti nesrečni potniki so vse prej zgledali nego človek. Nekaj so si.potniki sami krivi, ker negledajo na snago, a ti so večina Italjani, Poljaki in Rumunci, zatorej je za Slovence v taki gnječi i»es križ in vsak pravi, da nikdar več ne v tretjem razredu, pa ako ne grem nikdar ere Z morje.
Dalje ne veselite se preveč Jugoslavije, kdor ima veliko posestvo brez dolga in da nekaj seboj prinese, bo dobro obstal, kdor je pa brez tega, pa naj ostane kjer je, zakaj delavci imajo tu 20 Kron s hrano za 10 urno delo, brez hrane pa 30 Kron, to je toliko kot v Ameriki 30c,vse to lahko potrošite za hrano, pa boste še lačni kaj pa ostane za pijačo? nič! kje je pa obleka, obuvalo? potem pa nazaj v Ameriko kdor more. Toliko še za enkrat dostavim: kdor je kupil pred vojno posestvo za 5000 Kron, ta proda sedaj isto za 150.000 Kron, in še kako lahko, ker tu imajo eni denarja na kupe, njih imena so verižniki. — Drugič kaj več ali kadar se zopet vrnem v Ameriko.
S pozdravom
Jtraeph Rostan.
Mirna, Slovenija, Jugoslavija.
glavnega urada na vsa krajevna društva.
Jugoslovani: — Jugoslovanski
generalni konzulat v New Yor-ku, ali v Chicagu računa za legalizacijo kakega pooblastila samo 70e; italijanski konzulat računa pa $2. — Ako boste potovali skozi Trst, morate imeti potni list potrjen od obeh konzulatov. »Med Jugoslavijo in Združenimi državami paketna poštna zveza še ni o-t v or jena.
POZDRAV IZ NEW YORKA.
Predno se podamo na paraik Belvedere," pozdravljam jaz, kakor tudi moja žena vse najuitc prijatelje v okolici Bridgeville, Pa., posebno mojega brata Jakoba Vrtačnik in njegovo ženo na Sygan, Pa. Dalje župnika Rev. Albin Modra v Bridgeville, Pa., Rev. J. Merteln-a, župnika v Pbgh., Pa. Pozdrav tudi članom dr. sv. Jožefa ŠL 21 KSKJ.; posebno pa pozdrav in hvala vsem onim, ki so naju spremili na postajo. K sklepu pozdravljam tudi g. Ivan Zupan-a, urednika "glasila K. S. K. Jednote z Chi-caga in družino Orash v Brooklyn u, N. Y. Vsem skupaj kličem za slovo prisrčni : Z Bogom in "Živeli!"
Kew York, N. Y., " dne 18. :,ept. 1920.
John Vrtačnik z družino.
SVOJB ROJAKE ZDAJ ZOPET LAHKO DOBITE V AMERIKO.
Priseljniške postave ostanejo še zmeraj v veljavi kot pred vojno. Svojo rodbino lahko dobite v Ameriko. Podpisani vam bo dal navodila, kako dobijo v kraju potne liste. Pišite, ali se pa osebno obrnite na znanega rojaka Matijo Skender, Javnega Notarja, 5227 Butler Street, Pittsburgh, Pa. On Vam bo ptvar uredil in pojasnil.	(Advertis.)
NAZNANILO IN ZAHVALA.
GlQboko potrtim srcem javljam vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je moj nepozabni soprog oziroma oče g.
Makso Sajatovich
Ustnica uredništva.
J. K. Pbgh. Pa. — Naročnina "Slovenca" in "Slov. Naroda znaša za celo leto K240. — (približno $2.50); naročnina "Domoljuba", pa K25.—
Naslov naredite sledeče: "U-pravništvo "Slovenca" , "Slov. Naroda", 'Domoljuba", Ljubljana; Slovenija, Jugoslavia."
Dopisnik brez imena, Barberton, O. — Onega dopisa vam ne •noremo vrniti, nazaj, ker smo ga poslali nadzornemu odboru "Glasila" v vpogled. Prejeli smo pa odgovor, da slične stvari ne spadajo v naš list. Če se godi v onem oziru rojakom iz vaše naselbine kaka krivica, obrnite se na pristojno me!?to; s pritožbo v "Glasilu" ne boste ničesar posegli.
Bivši delegat. — Zapisnik XIV. konvencije fv obliki knjižice) je že gotov; razposlali bo te dni iz
po kratki in mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče dne 15. avgusta t. 1. v bolnišnici sv. Marije za vedno v Gospodu zaspal. Zapušča poleg mene, njegove neutolažljive soproge še tri nedorasle otroke: Maksa, Daniel a in Marijo, ter brata Vaso in ožje sorodnike v domovini, i
Pokopali smo ga dne 20. avgusta. Pogreba so se korporativno udeležila sledeča društva: Sv. Trojice ods. '82 N. H. Z. dr sv. Jožefa št. 7 KSKJ; dr. "Sokol" št. 38 JSKJ. kojih je bil pokojnik večletni član. Prisostvovalo je tudi društvo sv. Jakob ods. 402 N. H. Z. ter mnogo ostalih prijateljev in znancev blagopokojnika.
S tem izrekam v svojem imenu in imenu svoje dece srčno hvalo vsem onim, ki so mi že na katerikoli način pomagali in me tolažili v moji veliki žalosti vsled prerane izgufee ljubljenega moža. Osobito lepa hvala onim, ki so darovali krasne vence v zadnji pozdrav pokojniku. Hvala društvu Sv. Trojice, Sv. .Jožefa, Sokola in sv. JiS k oba ki so spremili zemeljske o-stanke pokojnika na pokopališče k večnemu počitku. Najlepša hva-Ja vsem ostalim prijateljem in znancem. »Kličem Vam iz srca: Vsemogočni Bog naj Vam vse o-bilno poplača.
Pueblo, Colo., dne 23. avgusta 1920.
Žalujoči ostali:
Mrs. Jela Sajatovich, soproga;
Makso, Daniel in Mary, otroci.


ZA K. S. K. JEDNOTO!
af:'.	J<	-ii-~X--f	■	.
IžMIllllllllillBMIlllllllM
g
•^jlliiiiiiilK^
junakinja.
(Zgodovinska črtica.)
Na Tirolskem, v bližini znanega mesta Briksen, se nahaja prijetna in posebno romarjem zelo priljubljena vasica Spinges. V tej vasici stoji poleg kapelice, katera je posvečena sv. Rupertu, kapelica božjega groba, katero je dal sezidati umrli gospod Joerg, kateri je kot prvi duhov-njk tu služboval in se tudi napotil z velikim navdušenjem ter veseljem v sveto deželo. K tej kapelici prihaja vsako leto zelo veliko romarjev, kateri z molitvijo ter s svetimi pesmami poveličujejo bridko trpljenje našega Zve-ličarja.
V postnem času, in sicer zadnji petek v mesecu marcu leta 1797. je prišlo semkaj izredno veliko število ronmrjev, ki so goreče prosili božjega blagoslova in varstva pred pretečo vojsko. Kajti Francoz je so se- že približevali mestu Briksen ter med ta-mošnjim prebivalstvom vzbudili strah in trepet vsled svoje krutosti in brezozirnosti/, v kraju Št. Mihael so namreč ti rdečehla-čarji ulomili v cerkev ter pokradli iz tabernakeljna kelih. Ta predrznost se je hitro zvedela in razširila po celi okolici. Z nepopisno žalostjo je izvedela to novico tudi marljiva in pobožna devica Katarina Leuč, idoma iz kraja Erschbaumhof. Doslej je bila vedno vesela in živahna, od tega trenotka pa je postala otožna ter iskala tolažbe le v tej cerkvici. Spomnila se je na besede patra Jeremija, kateri ]§e pred kratkim na praznik sv. Ruperta tu pridigoval in omenjal, da so v prejšnjih časih tudi Turki pretili a se je vse srečno obrnilo, ker je imelo ljudstvo zaupanje do Boga!
S temi besedami je ta vrla dekle vzbujala iu navduševala samo sebe in tudi druge k popolnemu zaupanja v najsvetejše Srce Jezusocvo- •Prihodnjo nedeljo, bila je to tiha nedelja, je bilo zjutraj nebo prevlečeno s sivimi oblaki, z gorskih višav se je pa kaj krasno svetlikal beli sneg- Ta dan podala se je pobožna Katarina k mizi božji, da bi našla tam srčnosti in tolažbe. Spomnila se je na presrečni oni dan, ko je v domačem rojstnem kraju v snežno/beli obleki prvič prejela sveto obhajilo. Ko tako zatopljena v molitev v cerkvici kleči, jo prestraši naenkrat pok tresk zunaj cerkve, preden je še sveta maša minila. Prestrašeno beži vun. In glej! V bližini kraja Meransen se je vnel hud boj s sovražnikom, katerega je 'bilo dosti več, kakor -domačih strelcev, kateri so z velikim trudom dospeli na gorske višine. Vsa preplašena, ko to zagleda, beži Katarina nazaj v cerkev ter goreče prosi blagoslova in pomoči božje domačim strelcem, ker drugače so vsi zgubljeni. Že proti poldnevu se je moral sovražnik u-makniti in zbežati z gorskih višin.
Tako so dospeli utrujeni domači strelci v obližje cerkve, kjer so se hoteli nekoliko odpo-čiti. Iz hiš so jim donašali živeža, in tudi Katarina je bila med onimi, ki je imela usmiljenje de ubogih strelcev. Toda ta odpoei-tek ni dolgo trajal, kajti že so se zopet približevali Francozi iz bližnjega Muenhlbacha. Dobrosrčni in blagi vodnik strelcev. ^Pilip Woerndle po. imenu, zaukaže ta koj zasesti pokopališki zid, ki bo gotovo vsaj nekoliko branil strelce pred sovražnimi svinčenkami. V cerkvici se je prižgala večna luč in duhovnik je bil na pokopališču, da bi dajal ranjenim zadnjo tolažbo-
Kaj pa v tem trenotku' počne
nogumna Katarina! <Neu-strašeno stopi v vrsto strelcev, ter si postavi za svojo nalogo, varovati sama Najsvetejše. Med strelci stoječa jih je navduševa la k vztrajnosti _ter je tudi pro va-
rovala Najsvetejše pred zopet«
nim ropom.. Mimo cerkve korakajo Francozi in ko zagledajo pred cerkvenimi vratmi neustrašeno dekle Katarino, si vsakdo misli: Ta je pripravljena hladnokrvno za boj in smrt, kot devica Orielanska.
Med tem čfcsom se je pri gozdu vnel najhojsi boj; a ona je Najsvetejše varovala tako dolgo, da je noč in tema padla nad vas.	/
Eno stoletje pozneje, to je bilo leta 1897, spomladi, se je obhajala stoletnica teh bojev. Te daj je imel nagovor pater Nor-bert na vse navzoče, v katerem se je tudi spomnil pobožne Katarine, katera je pred sto leti s tako neusflrašenostjo varovala Najsvetejše, ter jo postavil vsem navzočim kot zgled pogumne kristjane in prave častivke Najsvetejšega, ki je pripravljena dati življenje za svpjega Boga.
in
Ženska imena.
__j
V modo, toda graje vredno graje potrebno modo je prišlo, da danes marsikje na čudne načine verižijo in pačijo krstna imena, da človek nič ve ne ve, kaj značijo ali kateremu svetniškemu imenu bi bilo podobno. Naša običejna in nekatera manj navadna svetniška imena, ki so povečem vzeta in latinščine, grščine in hebrejščine, pa imajo tuintan silno lep pomen. Naj pojasnimo nekaj takih izrazov :
Iz grškega jezika izvirajo "Imena: Aneza, Neža = čista, Doris, 3ora = bogatoobdarovana, Doro-tea = dar božji, Eleonora in Lav-ra = milosrčna, Helena = svetilna, Irene, Irena = miroljubna, ECatarina = deviška, Melanija, = temna.
Iz latinščine so povzeta imena: Avgusta = vzvišena, Beata = blažena, Klara = čista, Klementina = pohlevna, Emilija = dostojna, Franšička (angleško, Fanny) — prosta,. Leonia = pogumna, Lucija = razsvetljujoča, Margareta = biser, Natalija = živahna, Otilija = srečna, Pavlina = preprosta, Rozalija = rožnata, rožnolepa, Sabina = zaplenjena, Uršula = junfcška. Hebrejskega in sploh orientalskega izvora so imena: Ana =3 ljubezniva, Al vina = ponosna, Elizabeta = Bogu darovana, Gabriela = božja, Izabela = čista, Joana = otrok milosti, Marta = žalostna, Marija = gospa, Rebeka = rejena, Sara = vladarica, Suzana = čista kot lilija, Sidonija = ribička.
Staronemške so besede: Alber-tina == slavnoznana, Berta = svetilka, Brigida = žareča, Ema = domača, Friderika = mirovita, Gertruda, Jera = morska devica, Hedviga — bojevita, Hulda.= nežna, Matilda =. junakinja, Mina = zala, Viljemina t=s imovita.
Veljave predstojnikove Be * škoduje samo prevelika strogost, ki postavi steno med njim in po-dložniki, marveč ze samo sum, da je prestrog.
Če bi Bog odrekel syojo pomoč tistim, ki so zapustili vse zavoljo njega, bi bil to največji čudež vseh čudežev.
Bogat naj se v tem vojskuje, da bo imel on denar, ne denar njega.
Na potu kreposti ne glejr nazaj, kako daleč si že prišel, ampak glej naprej, kako dolga je le pot pred tabo j, in vsak dan nadaljuj pot, kakor fbi bil šele tisti dan začel.
Vihra, ki se brez naše krivde
a
Iskrice sv. Ignacija.
Kdor preveč kaznuje, hoče raje ukazovati kakor red imeti.
Tistim, ki te obiščejo, ker je njem dolgčas, povej resno besedo' o Bogu, o Kristusu, o smrti, o večnosti. S tem pomagaš njim ali pa sebi; ker ali gredo boljši od tebe kakor so prišli, ali pa ti ne bodo več kradli časa.
Od angelske mize ne izostajaj, če ne čutiš pobožnosti, ker to bi se reklo: raje za lakoto umreti, kakor jesti kruh (brez medu.
(Ne samo zvezdnato nebo, tudi najmanjša travica ogreje častilca božjega, da se zamisli y Bo-Ra.
Tistega, ki ne^išče nič drugega kakor Boga žalostnega videti, ui nič nenavadnejši čudež, kakor veselega videti on^ga, ki mu je
za vse drugo mar, samo za Boga
■
ne.
Samozatajevanje ima dve stopinji: prva stopinja je, strasti u-krotiti, da ne vskipijo, druga, strasti tako vladati, da ne ovirajo pameti, da ne bi izpolnovala zapovedi božjih-Knjig ne presojajte po tem, uvodu obetajo, ampak po
__________kar v
zročiiaTda'se je nekemu sovraž-|tem ,kar ob sklepu pri bravcu nikovemu oddelku odvzela zasta- dosežejo.
va. Pričele so švigati kroglje na vse strani, a Katarina se ni u-strašila, tudi ko se je sovražnik približal z nasajenimi bajoneti, temveč je zagrabila vile ter z i-stimi bila pripravljena, braniti se pred sovražnikom; Sedaj pa o-parijo strelci, da jih hoče sovražnik od strani napasti; radi tega «o se umaknili k bližnjemu gozdu, toda Katarina ni zapustila tega. prostora, temveč stopila pred cerkvena vrata ter tako va-
Bog ima za naš poduk dvojno šolo, eno javno, eno privatno; javni uče tudi ljudje, v privatni uči Bog sam.
Dim ali pa plamen — to je sko-ro zmeraj nasledek zaupnega občevanja z žensko, in. če je se tako duhovita.
Boljše je, da se služabniki Gospodovi odlikujejo bolj po čed nosti srca kakor po Številu; bolj po delu kakor po imenu in oble:
ki. '.
razlije nad nami, je znanilka, da nas bo Bog bogato blagoslovil.
Preganjanje je vevnica, ki čisti našo krepost.
Kar zamore le jezo in razdra-žest napraviti, ne piši nikoli.
Kdor ima Boga v srcu, nosi paradiž seboj.
Klin s klinom; razvado z navado.
Človek ima pred Bogom le toliko vreduosti, v kolikor je ž njim združen, da mu sluzi kot orodje za kako dobro delo-
Mati, ki svoje bolno dete nežnejše ljubi kakor zdrave otroke, naj ti bo v vzgled, kako imaš ravnati z grešniki.
Kar moreš storiti danes, ne odlašaj na jutri.
Boljši _je lot mirne vesti, kot 100 funtov dušne nevarnosti.
Takega veselja, kalkor je veselje v svetem duhu, ti ne da nobena stvar.
Kako grda se mi zdi zemlja, če gledam nebesa.
Kdor se ljudi boji, ne bo nič velikega storil za Boga. • ■
Kakor kamen ne ve, kaj bo vipar naredil iz njega, kipar pa že v duhu gleda umetnino; tako največ ljudi ne sluti, kaj bi Bog naredil iz njih, če bi se ne ustav« jali božji milosti .
Kdor pozabi nate, da le na 3oga misli, ta ima nad seboj o-to, ki vedno čuva nad njim.
Tudi naturni darovi pomagajo dušo zveličati, pa šele tedaj, kadar jih notranja pobožnost zdrami, okrepi in k Bogu obrne.
Služabnik Kristusov mora vsem vfce postati, da vse pridobi za Kristusa.
Ne imenuj se prijatelja Kristusovega, če ti niso duše, za katere je Klristus dal svoje življenje, več kakor tvoje življenje.
Na srečo se ne zanašaj; velikokrat še tedaj, kadar nam gre vse po sreči ,sreča nepričakova« no podere.
Če dejanja spričujejo resnico, ni treba resnice braniti z besedami.
Kjer je dolgo časa zunanji mir, tam je blizu pregreha-
Kar moreš doseči le s krote-njem svojih nagnjej, tega zastonj pričakuješ od molitve, če je še tako silna. .
Ne stori ničesar in ne govori mčesar, dokler se nisi vprašal: je li to všeč tBogu in koristno jližnjemu. Kdor hoče velike stvari storiti kraljestvu božjem, mora biti pred vsem majhen v svojih očeh.
Delavec v vinogradu Gospodovem sme le z eno nogo stati na zemlji; drugo mora imeti zmeraj vzdigneno, da na migljaj Gospodov hitro gre dalje.
Svoje zadeve presojaj tako. cakor bi bile tuje, da ne bo sa-moljubje zatemnilo sodbe, da bo mogla resnica in ne strast odločevati o tvojih zadevah.
Noben prevdarek nam ne odpre toliko resnice, kakor če se ponižno ozremo k Bogu.
Če strogo ravnaš s telesom, da ga slabiš, in če ga mehkužiš, da mu jemlješ možatost, za oboje se boš zagovarjal pred Bogom.
Kolikor bistrejše je oko za tuje napake, tembolj slep si za svoje pomanjkljivosti.
Kdor je ukrotil svoja nagnjenja, ima od četrturnega premišljevanja več koristi, kakor surov posvetnjak od mnogo ur.
Če podložni z veselo dušo Bogu služijo, ne da bi na skrivnem kritikovaili predstojnike, je to najboljši dokaz za modrost predstojnikov.
Tuje napake naj ti bodo ogledalo ža tvoje.
Najprej mora l^ti red v srcu, potem mo red zunaj.
Kdo bi mogel spozuati < svoje napake, če <ga Bog ne razsvetli s posebno lučjo.
O moj Bog, da bi te ljudje spo -znali!
Ničemurni in častilakomni smo zato, ker premalo poznamo sebe
Boga zavoljo Boga zapustiti, to ni zguba, ampak ^dobiček, n.
pr. molitev opustiti, da *re« obi-
skat bolnika ali da greš v spove-dnico.
Česar ne doseže mlačnost v ve liko letih, to doseže pridnost malo trenotkih.
: Resnica nazadnje vedno zmaga i laž in prevara se sicer vojskujeta zoper njo, pa premagati je ne moreta.
'Varovati se prepira in sovražnosti je plemenito, znak krščan-ske miroljubnosti in prinese veliko dobička.
'Napkk je, vse po istem potu voditi k kreposti; ravno tako napak je meriti druge po sebi.
Vse v večjo čast božjo!
Tako delaj, kakor bi vse ti naredil in Bog ni; in tako zaupaj v Boga, kakor bi Bog vse in ti nič ne naredil.
Kreposti tmladen|čev sloni Uia preslabih ramah, da bi se kaj tež kega lotili.
Človek se ne more lotiti nič božjega, da bi se svet ne upiral in pekel ne ragrajal.
Bog je radodaren: iz njegovih rok vzamem, kar mi ne dado ljudje- Če mi ljudje nič ne dado, mi vse da Bog.
Kolikor radodarnejši si ti proti Bogu, tem radodarnejši je Bog proti tebi.
Zahvala.
Škofijsko društvo za varstvo si-Krt v Ljubljani: Mestni trg 8, I-
Št. 68.
V Ljubljani, dne 20. avg. 1920. Velecenjeno uredništvo "Glasila K. S. K. Jednote." Chicago, 111.
posesti Vašega cenj. dopisa z dne 12. julija t. 1- Vam poročamo, da smo oba avizirana zneska t. j. 7720 K in 1330 K potom tukajšnje podružniqe fWreditnegja zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani že izplačana prejeli. Za izdatno podporo, ki ste jo nam )lagodušno naklonili, Vam izrekam v imenu društva kakor tudi v imenu sirot, ki je bodo dele-žne* najiskrenejo zahvalo. Bodite uverjeni, da se bodo naše sirote vsaki dan spominjale v molitvi svojih dobrotnikov ter goreče prosile obilega blagoslova božjega nad Vas in vse darovalce.—
Prejem obeh zgoraj navedenih svot smo zahvalno potrdili tudi Slov. Mlad. Sam. Podp. društvu Danica", v Chfcagu, ki nam je z dopisom z dne 12. jul. t« 1. o teh podporah tudi poročalo.
Poročamo Vam hkratu, da se je naši prošnji odzval tudi g. A-ojzij Kobal, Conemaugh, Pa. ter nam v pismu poslal 1 dolar, ki smo ga unovičili za 76 K. Prav-ako tudi č. šolska sestra M. Se->astiana (St. Roch's School, La Salle, 111.) ki nam je v pismu poslala ček glaseč še ne 1560 K. Tudi tem blagim darovalcem bodi' na tem mestu izrečeu naji-skreneji: Bog plačaj!
Ne morete pojmiti, g. urednik, kako so nam ti darovi dobrodošli vtej veliki stiski, ki nam jo povzroča pomanjkanje denarnih sredstev-
Obupen je pogled v bodočnost! Blagajna prazna!, teži nas še dolg na poslopju, draginja pa še vedno raste. In kljub vsem ne-prilikam moramo vztrajati na začrtani poti, da rešimo kolikor mogoče osirotele slovenske dece. Z božjo pomočjo in podporo plemenitih decoljifbnih src upamo premagati »e nadaljne težave. — Nesrečna svetovna vojska nam je zapustila toliko sirot, da vsa naša sirotišča, ki jih je ustanovila krščanska karitas, ne zadoščajo. Tudi naše sirotišče je premajhno, zato moramo — žal — sirote odklanjati. Nujna p6treba nas naravnost sili, da moramo misliti že zdaj ha razširitev našega sirotišča, dasi še dosedanji Stroški niso pokriti. Seveda nas pa čakajo pri tem ogromni stroški.— Iz vsega tega si vsaj nekoliko predstavljate naš položaj, v katerem se nahajamo, ki nas pa tudi sili, da zopet, in ozpet apeliramo na srca mladinoljubov za pomoč in podporo.—
Gospod urednik! Prosimo Vas, stojte nam ob strani pri tej velikopotezni akciji tudi Vi! Blagovolite opozarjati ameriško karitas na naše društvo in, njegovo delovanje tudi V bodoče! V imenu sirot prosimo prav lepo na-dalj-nih milodarov!—
Pri društvu 'Dobrodelnost' sem se informiral in zvedel, da je po Vas poslana zneska 16.530 K in 6960 K prejela ter oddala v prid vojnim sirotam. V imenu "Dd brodfeinosti" Vam in vsem darovalcem najsrčneji: "Bog plačaj!
Poslane liste Glasila K. S. K. Jednote smo prejeli in se za nje tudi lepo zahvaljujemo- —
Konečno omenjam, da pravkar sestflgljeno in morda že letos iz-dadjptiskano poročilo o delovanju naših zasebnih karitativnib društev in zavodov. Ko izide, Vam ga seveda takoj dopošljem.
Končam in kličem: Bog plačaj stotero vse Vam in vsem daro valcem! Spominjajte se nas pogosto tudi v bodoče!
Z rodoljubnim pozdravom vdano
Škofijsko društvo za varstvo sirot v Ljubljani. (Pečat.)
Frank Lavtižar, nadzornik.
Nagrada junaškim rudarjem.
Jugoslovanski rudar dobil zlato kolajno.
Nedavno je The Joseph A. Hol mes Safety Association, odbor za junaške čine v.rudarski industri ji objavil imena onih rudarjev, ki so dobili nagrade za izredne čine s katerimi so se tekom mino-lih treh let odlikovali v Združenih državah razni rudarji ,ki so rešili življenje svojih sodelavcev. Zlato kolajno za hrabrost dobijo štirje zapadni rudarji oziroma najbližji sorodniki itreh drugih, ki so žrtovali svoje lastno življenje, da rešijo druge od smrti. Dr. Frederick G. Cottrell, ravnaatelj Burfeau-a- of Mines in predsednik zgoraj omenjene organizacije, je slavnostno podelil ta odlikovanja povodom mednarodne tekme za prvo pomoč in rešilno akcijo v rudnikih (International First Aid and Mine Rescue Content) v Denver, Colorado, ki se je vršila 9., 10., in 11. septembra in katere so se vdeleži-i rudarji iz vseh Združenih Držav.
■3 * "' ti' '	,•	.1 , -
Možje, ki so bili odlikovani z zlato kolajno za "hrabrost" in diplomo ter opisom njihovega junaškega čina, so sledeči:
John L. Boardman iz Butte, Montana, "Safety engineer za A« naconda Copper Company, ki je sam na svojo roko rešil strašne smrti tri rudarje v West Colusa rovu te kompanije in pomagal rešiti četrtega rudarja. Ogenj, ki je nastal v bližnjm rudniku, je napolnil West Colusa rov s strupenimi plini. Boardman, opremljen s kislikovim rešilnim aparatom, je ob smrtni nevarnosti štirikrat vstopil v rov, da reši življenje svojih tovarišev.
Drugi, ki je dobil zlato kolajno za izredno junaštvo, je Jugoslovan Dane Biondič iz Biwabik, Minnesota, zaposlen pri Balkan Mining Company. Ogenj je bil izbruhnil v Belgrade rudniku te kompanije, pri čemur je 'eden zgubil življenje, a drugi so bili v nevarnosti. Trikrat je Biondič privedel svojo električno lokomotivo skozi dim in pline in vsakokrat privedel iz rova obnemogle c^elavce in končno — četrtič svojega lastnega pom&gača.
Tretjo in četrto kolajno dobita James Collins in James Dili-mirk, oba iz Mullen, Idaho, zaposlena pri Gold Hunter Mining and Smelting Company v temle mestu. Med tem ko sta skušala rešiti dva druga iz zasutega rudnika, sta bila oba uajdena v duplini, ki se je podsudla, in zakopana do ramen za petnajst ur. Dvojica, katero sta hotela rešiti, Peter F. Grant in Emil Šajko, sta bila končno privedena živa iz rudnika, potem ko sta bila zaklenjena v jami več ko 14 dni. Rešil-ci so rabili sedem dni, dokler niso prevrtali luknjo do zasutih* rudarjev, skozi katero so jima dajali hrano, oblačila in luč.
Trije drugi junaki, rudarji za North Butte Mining Co. so žrtvovali svoje življenje, da rešijo življenje svojih tovarišev. Najbližji sorodnik vsakega te junaške trojice je v Denver ju tekom tekme in prejel kolajno z diplomo in opisom junaškega čina ponesrečenega rudarja.
Dne 8. junija 1917 je izbruhnil ogenj * v Speculator rovu od North Butte Mining Co. Takoj sta se Mihael Conroy in Peter Sheridan iz Butte, oba zaposlena pri tej kompaniji, podala v rov, da rešita svoje sodruge, ali prečno sta prišla do njih se je-premih sVežega zraka, ki je silil dol po rovu, obrnil v nasprotno smer in topil in strupeni nlini so se dvigali navzgor po rovu. Ko so vzdignili dvigalo na površino, so našli v njem obe telesi popolnoma izgorjeni. Sorodniki teh dveh
junakov dobita odlikovanje v njihov spomin.
James D. Moore, drug rudar pri tem-istem požarju je šel v rudnik, da spravi ogrožeue rudarje na površino. Nabral je sedem ponesrečencev, ali dim ga je gnal nazaj. Sklenil je, da edina rešitev bi bila zgraditi pregrajo proti plinom in ostati zabarikadi-rani, dokler pride rešitev. Pod njegovim nadzorstvom je bila po petih urah dela zgrajena stena okolo njih. Zrak so dobivali iz bližnjega zrakovoda. Nič ni preo-stajalo kot čakati: Moore je dajal pogum svojim tovarišem, med tem pa je pisal poslovilno pismo svoji ženi. Šestdeset ur kasneje so rešilci, opremljeni z aparati, našli barikado^ jo prebili in našli šest mož živih in dva mrtva; med poslednjihi je bil Moore. Šesto-rieo so spravili na varno; vsi so podpisali rešitev svojega življenja Moore-ovemu junaštvu, kajti brez njegove odločnosti in vocf-stva bi se bili vsi zadušili.
Posebni odbor Holmesove organizacije je prisodil odlikovanja. Ta organizacija je bila ustanovljena kmalu po smrti Dr. Joseph A. Holmes-a, ustanovitelja Bureaua of Mines in njegovega prvega ravnatelja, in imenovala se po njem v priznanje njegovega humanitarnega delovanja. Ob svoji organizaciji je društvo sklenilo, da bo podeljevalo diplome in medalje v čast osebam, zaposlenim v rudarski in metalur-gični industriji, za čina heroiz-ma ali hvalevredno delo ob reševanju ponesrečenih rudarjev ali ogroženih oseb in da bo odlikovalo s posebnim priznanjem one o-se'be, ki izumijo ali denejo v vpo-rabo sredstva za večjo sigurnost ali za reševanje v rudnikih ali za oživljenje ponesrečencev.
Razsodna smer.
Ravnali se boste po razsodni smeri, ako vsaka stvar prej jlo-bro premislite kot izvršite, ter se ravnate po svojem lastnem prepričanju. Ako na primer čitate kako zatrdilo v kakem oglasu, ne 3inete misliti, da isti znači*dokaz resnice. Tako zatrdilo se mora vjemati z vašo lastno kritiko; tako zatrdilo se mora opirati tudi na dokaze. — Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino je zmožno da zmaga v vsaki taki pres-kušnji ker dobivamo dan na dan z vsako pošto tpdi tozadevna potrdila — in dokaze. To vino je najboljše zdravilo pri želodčnih neprilikah za zabasanost, nepreba-vo itd. Če rabite kako zdravilo za ojačenje vaše življenske moči, idite k Vašemu prodajalcu zdravil, ali lekarnarju, da naj vam da Trinerjevo Angelica grenko to-niko. Mr. Jerry Brokl nam je 10. avg. iz Park (Falls, Wis. sledeče pisal: "Vaša angelika" mi je pomagala, da sem ozdravel; jaz želim, da bi to zdravilo postalo ob-čeznano, ker je v resnici izborno. Moja žena je tudi to zdravilo ra* bila z najboljšim vspehom. Čeravno štejem že 33 let se počutim kot 18 letni krepki mladenič. — Odklanjajte ponarejenja. Joseph Triner Company, 1333— 45 S. Ashland Ave. Chicago, 111. (Adverts.)
KJE JE?
Josip Lajkovič, star 40 let, »rojen v Pristavi št. 2 fara Leskovec pri Krškem. V Ameriko je došel še kot 12 letni deček. Prvi čas je živel v La Salle, 111. Ra<Ji važnih zadev in v njegovo lastno korist naj se takqj pismeno javi na:
Uredništvo "Glasila K. S. K. Jednote 1951 W. 22 PI. Chicago .IU.
Kdor izmed rojakov morda zna za njegov sedanji naslov je ulju-dno prošen, da ga naznani gori-navedenemu uredništvu.
KJE JE?
John Stromar. Za naslov bi rada zvedela njegova skrbeča mati Marija Vrhovnik begunka, P. Rn-se, št. 54 nad Mariborom. Spod Štajer, Jugoslavija.
Dotičnik je odšel v Ameriko leta 1912. Zadnjič je pisal domov še pred vojno leta 1914 iz Phiia-delfije, Pa. živeč na 706 South St.
NEVESTA!
"Miljonska Nevesta" ali trpljenje mlade matere je kompleten krasen roman v 44. zvezkih, ter stane poSfc-nino prosto sedaj samo $2.50. Zalogo sem prevzela od rojaka Jos. Tomica, kateri je odpelo val v stari kraj. — Regularna cena je bila $5.28.
Z naročilom pošljite Money Order ali pa poitne znamke.
PAULINE BERGER, 3125 S. Harding At«., Chic.go, I1L
■
W ■ J:
K. S* KL
Izhaja nun vede.
X—tnias Krmnjsko-glovenske Katolitee Jednote »
ameriških.
UradnUtvo in upravnlkve:-

1961 Wist 22nd Place,
Telefon: Canal 2487.
CHICA

Ntroiaiatt
Za člane, na leto.................................. .fO.9«
Za nečlane ..........................t.>....................12.00
Za inozemstvo ...........................................
OFFICIAL ORGAN	»I h ;
of the
" GRAND GABNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
_ ef the
UNITED STATES OF AMERICA
baaed every Wednesday.
Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholie Union if the United __States ef *
1961 West 22nd Plaee»
OFFICE: , Phone: Canal 2487.
CHICAGO, ILL.
Subscription price i PBf Members, par year. ••.•••«.•...•....»•«'».....,
For NonmemDers................................
For Foreign Countries............................
•*« •«** • •*•• .$0.96
.......... $2.00
...........$3.00
Važna objava za Slovence, # ,
živeče v Chicagu in okolici.
OBRAČAJTE SE V RAZNIH ZADEVAH NA PATRUOTIČNO ORGANIZACIJO "UNITED AMERICANS-STATE OF ILLINOIS."
Vsled prizadevanja raznih domoljubnih Amerikancev vseh slojev v našem mestu se je že pred nekaj meseci ustanovila pomembna patri jot ična družba "United Americans—State of Illinois" (Združeni Amerikanci — v državi Illinois). Ustanoynik te družbe je ob-čeznani odvetnik Feliks J. Streyckmans, ki je bil za časa miuule vojne načelnik oddelka za inozemce pri raznih patrijotičnih organizacijah, skupinah in zvezah.
Namen Zveze "Združeni Amerikanci" je, zbližati vse tu živeče inozemce z Amerikanci, pospeševati medsebojno slogo in edinost, napeljevati jih k prijateljstvu med njimi in domačimi Amerikanci; gojiti ljubezen do domovine in jim pomagati z raznimi nasveti tako tudi z dejanji v vseh zadevah.
Na ustanovnem shodu te družbe je bilo navzočih okrog 50 zastopnikov vsake tuje narodnosti, tako da ima ta zveza pod svojim okriljem 33 (tri in trideset) različnih narodnosti. Chicago je namreč največje mesto na celem svetu naseljeno z inozemci. Izmed 2,-700,000 stanovnikov je 2,000,000 tujcev, bodisi rojenih v inozemstvu, ali pa po pokoljenju svojih starišev. Te številke so uradno posnete na podlagi zadnjega ljudskega štetja. Prav to je malo število v Chicagu živečih pristnih Amerikancev napotilo, da so ustanovili pa tnjotično družbo "United Americans. * T
Naravno, da spadamo k tej družbi tudi v Chicagu in državi 111. živeči Slovenci. Zastopništvo istih je bilo poverjeno uredniku našega lista.
Iz urada gorinavedene družbe smo dobili daljšo okrožnico s prošnjo, da jo obelodanimo ,ali da naznanimo našim rojakom namen delovanja iste.
Vsaka oseba, ki ima težkoče pri pridobivanju naturalizacijskih (državljanskih) papirjev, ki želi navodila, pomqč in nasvete, kako dobit v semkaj iz stare domovine svojo družino in sorodnike, kdor hoče pojasnil pri pošiljanju denarja ali blaga v staro domovino, naj se posluži gornje patrijotične zveze, ki mu bo šla rada BREZPLAČ NO na roke v vseh zadevah. Pisarna te družbe je na 108 So. La Salle St., Chicago, 111. Predsednik iste je Mr. Angus S. Hibbard, načelnik oddelka za inozemce je pa Mr. Feliks Streyckmans, rodom Belgijec.	-
Zveza "United Americans" je nepolitična in patrijotična organizacija. Načelo iste smo že nekoliko pojasnili v gornjih vrstah. Ta družba stremi za tem, da pospešuje domoljubje med domačimi, in adoptiranimi sinovi Amerike. Dalje ere inozemcem na roke, da se kar največ poslužujejo soeijalnih in ekonomskih priložnosti, katere se jim tukaj ponujajo; dalje je namen te družbe, da .vse stanovalce v Ameriki (Združenih državah) privede k večjemu zanimanju na političnem polju, k izobrazbi in k drugim udobnostim; osobito želi ta družba, da bi se doseglo prijateljstvo in družabno razmerje med vsemi, tu živečimN inozemci in Amerikanci.
Izvrsevalni odbor te družbe je sestavil posebni svetovalni od-*sek, sestoječ iz zastopnikov vseh, že označenih 33 raznih narodnosti z Mr. Streyckmansom na čelu. Ta odsek bo skušal reševati raz lične probleme, nastale v področju teh skupin. Osobito si bo označena družba prizadevala gojiti med tu živečimi inozemci tem večje spoštovanje in ljubezen do njih nove (adoptirane) domovine.
Tekom 3 tednov je ta odsek pomagal že več kot 300 inozemcem pri pridobitvi prvega državljanskega papif-ja, tako bo šel tudi rad brezplačno na roke še v prihodnje vsakemu iuozemcu, ali inozeniki, ki'se obrne na to družbo za pomoč. Osobito je označena družba ne« lavno šla inozemcem na roke pri sedanjih nestalnih razmerah pri ^pošiljanju denarja v staro domovino. S pomočjo državnega pravdnika Mr. Hoyne-ja se je rešilo marsikatero zamotano zadevo tega, ali onega tujca. .V uradu državnega tajnika bo v kratkem nstavljen za vsako narodnost poseben tolmač, ki bo sprejemal svoje stranke, ali rojake, da se bodo pogovorili ž njim v materinem jeziku.	i	H
Družba "United Americans" bo od časa do časa redno razpošiljala svoje uradne buletiue (poročila) društvom in skupinam raznih narodnosti v mestu in izv£H mesta. Dajala bo nasvete o imigra-ciji (priseljevanju), naturalizaciji (pridobivanju državljanskih pa pirjev), glede financ, daykov in postav za inozemce. Ti buletini bodo vsebovali tudi poročilo o delovanju označene družbe; izdajali in tiskali se bodo v vseh jezikih, torej tudi v slovenskem, kar bo imel v oskrbi urednik našega lista. ; - * - "	^	•
Mr. Streyckmans ima na razpolago tudi 175 izbornih govornikov različnih narodnosti, ko jih naloga je, delati propagando za, amerikanizacijo inozemcev. Vsako društvo ali organizacijat ki želi kakega izmed teh govornikov, naj se obrne na Mr. Streyckmansa. Naslov smo navedli zgorej.	. *
V tem kratkem času je postala družba "United Americans" kot najbolj ugledna in priznana vez med raznimi civilnimi, dobrodelnimi in drugimi organizacijami tujcev našega mesta in države in je, kakor že povedano, vsem inozemcem na razpolago.
sodil vsakega izmed uradnikov te unije na 3 mesece zapora. Kmalu zatem so obsojenci vložili po svojih odvetnikih vzklic, ali pritožbo na najvišje sodišče države Colorado. Sodnik IBailey je 15. sept, to pritožbo zavrnil ter zaeno potrdil sklep okrožnega sodišča.
Zagovornik obsojenih unijskih uradnikov je v svoji pritožbi navedel več tehtnih vprašanj, in razlogov; izmeepteh gavajamo sledeče:
"Ali ima kako okrajno sodišče države Colorado — kojega dolžnost je nepristransko postopanje — pravico prepovedovati kakim unijskim uslužbencem, da le ti ne smejo pustiti svojega dela in iti na stavko v svrho izboljšanja njih plače ter delavskih razmer? Če se n. pr. delavci ne pokorijo ukazu sodnije, ali zamore potem sodnija delavce vsled t\ga kaznovati?
Vsak razsoden in nepristranski človek bo na to vprašanje odgovoril z "ne;" vsled tega je postopanje obeh sodni| v mestu Denver in v državi Colorado' vse kritike vredno.
S pravnega sodišča ne more nihče teh faktov dokazati, ker je4 tako postopanje od strani sodnij pnjtipostavno. V zakonih in statutih navadnih postav, ali pa v konstitueiji Združenih držav ne najdemo niti same besedice, ki bi se s tem strinjala. Istotako tudi ne najdemo ustavne določbe v prepovedi svobodnega gibanja organiziranega delavstva ne v zakonih te, ali drage države naše dežele. Zadnji nastop coloradskega sodišča v tej zadevi je povsem nov, neumljiv iit nepravičen, ker krati osebno svobodo sfanovnikov države Colorado.
Nad vse čudno je, da sta gorinavedeni sodniji določili kazen unijskim uradnikom organizacije pocestnih železničarjev dasiravno določa točka 3924 statuta države Colorado, da imajo delavci pravico organizirati se, ali celo stavkati. Do tega je privedla označene sodnije nova in posebna protistavkovna postava, ki prepoveduje stav-kanje, dokler ne posreduje državna industrijska komisija. In cest-noželezniski delavci v Denverju so se povsem ravnali tudi po tej novi postavi, sodnija je pa ukrepala po svojem.
Kmalu po izbruhu stavke je sodnik \Vhitford odredil aretacijo sedmerih unijskih uradnikov; prepovedal jim je, da bi se obravnava vršila pred poroto, ter jih je obdržal^ v zaporu 90 dni. Odvetniki aretirancev so se takoj obrnili na višje-aodišče y prilog svojih kli jentov, a njih pritožba je bila enostavno zavržena.
V tej pritožbi so odvetniki delavcev stavili višjemu sodišču sle deče vprašanje:	v -	.
Kje je svoboda ljudstva v državi Colorado, če okrožno sodi šče kaznuje ljudi, ki niso izvršili nobenega protipostavnega prestop ka? Ali niso postave za vse jednake? £e n. pr. sodnija prepoveduje delavcem kratko stavko, v kateri se potegujejo za boljšo plačo in krajše delavne ure, potem bi bilo delavstvo za vedno kot e verigami priklenjeno na svoje delodajalce in gospodarje; nikdar bi se ne smelo potegovati za svoje pravice in izboljšanje življenskih razmer
Prav radi tega ponovno povdarjamo sedanje «alostne razmere med delavstvom iz naše države, ker se'ga na podlagi naziranja .4od nij neprostovoljno sili k hlapčevanju, ki je glasom ustave države Colorado in Združenih držav prepovedano. Kjerkoli se ljudstvu pre poveduje stavke, tam se krši ustavo naše dežele.
Sodnija je dalje kršila statut države Colorado, ker ni dovolila ponovne obravnave v tem slučaju. Postava namreč določa, d£ mira na zahtevo aretiranca obravnava vršiti pred poroto.
Taka je torej dandanes ameriška svoboda!
se
Posledice draginje.
V "svobodni" deželi.
V listu št. 17 "Chicago Labor News", glasilu skupine .200,000 organiziranih delavcev, čitamo na prvi "strani obširen eTane"k m poročilo iz Denverja, Colo., pod naslovom: "Unijski možje zaprti Vsled sodnijskega ukaza." __
Znano je. da se je nedavno vršft* v Denverju velika stavka pocestnih železničarjev, ki je povzročila v navedenem mestu velike nemire. V spopadu med stavkarji in "skebi" je bilo ubitih in ranjenih več. oseb. Drtižba pocestne železnice je kmalu zatem ovadila sodniji sedem unijskih uradnikov cestnih železniearjev^če^ da so s stavko kršili postavo, ker je bil vsled tega promet v mestu oviran.
Kakor /.o pričakovano, je,, okrožni sodnik Whitney v resnici ob-
V	kolikor je minula svetovna vojna vplivala na draginjo življen skill potrebščin tudi pri nati v Ameriki, bi nam v obče ne bilo treba ponovno navajati, ker v tem se je skoro sleherni izmed nas že sam osebno prepričal; vseeno je pa Minimi vo citati uradno portčilo od seka Narodnega^ndustrijsko, konference, ki je letos sestavil in obelo danil podatke za koliko offototfcovrrje od julija L 1914 do julija 1920 to ali ono blago v ceni poskočilo namreč za celih 104.5 odstotkov.
V	letu 1919 se jc cena pri nakupu raznovrstnega blaga dvignila za 19 odstot? od januarja 1920 do marca 1920 pa se za nadaljnih 5 odstotkov.
Izmed tu navedenih peteiili glavnih življenskih potrebščin so st iste tekom zadnjih 6 let podražile kakor sledi: Obutev za 119 odstotkov, stanovanje 58 odsi., obleka 166 odst., kurjava, toplota in razsvitljava 66 odst., različne druge stvari za 85 odst.
Meseca junija in julija 1920 so se osobito prodajne (podrobne) cene življenskih potrebščin dvignile tako, da so iste v razmerju predvojnimi cenami od leta 1913 za 119 odst. višje. Od julija 1919 do julija 1920 so se živila podražila za 15 odst. Od meseca aprila do julija letos smo morali plačevati za živila najvišje cene, in sicer so iste celo prekašale tekom vojne prejšnje cene
V	času od julija 1913 do julija 1920 so se različna živila sledeče podražila: sladkor 3S2 odst., krompir 268%, moka 1£4%, koruzna moka 133%, riž 114%., kruh 113 odst., šunka 112, janjetina 109 odst., kuretina 107 odst. in svinjska pečenka za 10^ odstokov.
V	juliju 1920 smo morali v Ameriki plačevati za krompir štiri in pol krat tpliko kot leta 1913; za pšenično moko 2 in pol krat toliko, za kuruzno pa 2% krat toliko.
V	35 do 39 večjih mestih, kjer se je delalo tabulacijo cen za vsaki mesec od leta 1913 do sedaj se je dognalo nad 100 odstotno povišale podrobnih cen. Najbolj so bili v tem prizadeti stanovalci mesta Detroit, Mich,, kjer so se cene dvignile za 138 odstotkov, najmanj pa v Los Angeles, Col. za 95 odst.
Kako se dvigala najemnina (rent) stanovanj, je dalo s^voja poročila 361 znanih "real e^ate" družb, trgovskih zbornic in civilnih organizacij skoro izmed vseh mest Združenih držav, ki štejejo nad 50,000 prebivalcev. V 86 mestih so se stanovanja od julija 1914 do julija 1920 podražila za 50 odstotkov; med temi so bila prizadeta New York, Chicago, Philadelphia, Detroit, Los Angeles, Pittsburgh, Baltimore, Cleveland; v Bostonu, St. Louisu in San Franciscu je pa znašalo podraženje nekaj manj. Vzrok podraženja se navaja pomanjkanje hiš.
Cena obleke je bila meseca julija 1920 za 166 odst. višja kot 6 let nazaj; v zadnjem letu od 1919 do 1920 se je obleka podražila za 33 odst., vendar je ista v splošnem letos od marca do julija padla za odst.
Statistika o podrobnih cenah trdega in mehkega premoga je posneta po 115 trgovcih s promogom v 43 mestih. Trdi premog se je od julija 1914 do julija 1920 podražil zav85 odst., antracit droben za 81.4 odst., mehki premog pa za 103.1 odšt.
Voznino na posestnih železnicah se je vpoštevalo v 153 mestih; ista se je od leta 19l4 podražila v 120 mestih; po starem je pa znašala voznina v 33 mestih. Skupno podraženje vozninc na pocestnih železnicah se računa na 40 "odst.
Poleg tega so se v tem času zdatno podražila zdravila, honorar zdravnikov, časniki, tobak, slaščice, hišna oprava, zavarovalnina ih asesmenti raznih organizacij.
naša dežela stopila v Ligo narodov.
Po sodbi senator Lodge-ja bi ta mednarodna sila (Liga narodov) prej ali slej našo deželo zopet privedla do vojne. Na tuj ukaz bi morali zopet ameriški vojaki zagrabiti za orožje in se boriti v tuji vojni za zmago in interese tujih dežel, pred vsem pa za Anglijo, kakor se je to vršilo v minuli svetovni vojni. Ni torej čudno, da se angleški ministrski predsednik Lloyd George tako poteguje za udejstvitev Lige narodov.
Ko se je nedavno neka deputa-cija mudila pri Lloyd George-ju ji je slednji omenil, da sedanja Liga narodov ne more zabraniti vojne med Rusijo in Poljsko, ker še nimamo popolne mednar. sile organizirane, take sile, ki bi bila podvržena ukazom Lige narodov. Oborožena sila te lige naj bi obstojala iz vojaštva vseh narodov, ter bi se isto lahko poklicalo pod orožje vsak čas. To je torej nazi-ranje evropskih zastopnikov Lige narodov, iz katerega lahko razvi-dimo, da je označena liga jako nevarna.
Sen. Lodge je dalje zatrjeval, da vsebuje prva točka člena 10 Lige narodov tudi individualno zaobljubo Združenih držav, da morajo tudi iste vpoštevati in nastopati pri vnanjih napadih teri-torijalne celote ter politične neodvisnosti vseh članov lige.
"Vsled tega," je nadaljeval Lodge, nikakor ne smemo sprejeti kake pogodbe, ki bi nasprotovala interesom ameriškega ljudstva, ki bi bila nasprotna ustavi naše vlade ali ki bi ameriško vojaštvo naravnost silila zopet.v kako evropsko vojno."
Rodovnica dinastije Karagjorgjevičev.
Peter, padel v bojih s Turki 1783—4, njegova žena Marica, u-mrla 1841.
Sin: Karagjorgje Petrovič, rojen leta 17.52 v Viševcu, umorjen v noči 12.—13. junija 1817 v Kadovanju' pri Smederevu, vrhovni srbski ^vojskovodja od februarja 7804 tlo septembra 1813; — žena Jelen&, hči kneza Nikole Jovanoviča iz Masloševa, rojena 1. 1865, umrla 11. februarja 1842 v Bel gradu.
Otroci: 1. Sima, umrl kot o-trok leta 1798.
2- Sava, poročena z vojvodom Antonom Pijakičem, umrl 1832 v Čemecu v Besarabiji.
3. Aleksa, rojen 1081. umrl leta 1840 v Besarabiji.
Njegov sin Gjor«*>e, rojen leta 1827. umrl leta 1843. Njegova žena Sarka, hči majorja Miše Anastasijeviča (živi v Parizu ali Njzzi.) Otroci: Aleksa, roj. 1854, se je boril v svetovni vojni v srbski vojski, umrl pred par meseci. Božidar, rojen 18® 1. umrl 1908, umetnik v eileziranju in kritik.
5.	Stamenka, poročena z Ilijo Čaparieem-
6.	Aleksander Karagjorgjevič,
rojen 29. septembra 1806 v Topo-
8itelj Obradovič. Leta 1814 je šel li. Njegov prvi učitelj je bil Do-sidej Obradovič. eta 1*814 je šel z očetom v Avstrijo, odkoder je v jeseni istega leta odšel v Ru. sijo, kjer se je izobrazil. Leta
1839	se je vrnil v Srbijo, leta
1840	je postal član belgradske okrožne sodnije, leta 1841'adjutant kneza Mihajla, 1842 pa je bil izbran za kneza Srbije. Leta 1858, je po zaključku Narodne skupščine odstopil, sel v Avstrijo in živel do smrti 22. aprila 1885 v Temešvaru.Pokopan je na Dunaju. Njegova žena Persida, 1813 v Valjevem, umrla 29. mar-hči Jevrema Nenadoviča, rojena ca 1873 na Dunaju.
Otroci: 1. Poliksena, umrla leta 1916, prva žena ministra in zgodovinarja 'Konstantina Niko-lajeviča, potem žena odvetnika dr. Aleksandra Prešerna, čigar sorodniki žive nekje na Zg. Štajerskem.
2.	Andrija* ufarl kof dijak leta 1863.
3.	Peter, rojen 29. junija 1844 v Belgradu, od 2. junija 1903 kralj Srbije, od 1. decembra 1918 kralj Srbov, Hrvatov in Slovenr cev. Njegova žena Zorka, hči črnogorskega kneza Nikole I. rojena 11. decembra 1864 na Ceti-nju, umrla 4. marca 1890 ravtio-fam.
Otroci: Jelena, rojena 23. okt-1884 na Reki, poročena z ruskim velikim knezom Jovanom Konstatinovičem Romanovim- u-morjenim 1918 od boljševikov: sin Vsevolod Jovanovič, rojen 1914 v Petrogradu.
Milena, rojena 13. aprila 1886, umrla 9. decembra 1887 na Ceti-nju.
Gjorgje, rojen 27. avgusta leta 1*887. se odpovedal prestolo-nasledstvu 27.' marca 1909.
Aleksander, rojen 4. decembra 1888 na Cetinju, prestolonaslednik od 27. marca 1909, regent od 11. julija 1914.
Amtija. rojen 25. februarja leta 1890 na Cerinju, umrl ravno-tam dne 19- marca 1890.
4.	Svetozar, umrl leta 1K47.
5.	Kleopatra, umrla 1885.
6.	Jelena, žena bivšega srbskega poslanika na Dunaju Gjorgj* Simiča.
7.	Arsen, rojen* 4. aprila 1859 v Temešvaru, poročen z Auroro, kneginjo Demidovo di S. Donato, razporočena 1896, »umrla ,1904. Sin princ Pavel, rojen 15. aprila 1893 v Petrogradu.
NE POZABITE LEPIH GRAD K. S. K. JEDNOTE!
NA-
Poslužujte se lepih nagrad za pridobivanje novih članov.
Dobro delo boš storil, če pridobiš kakega novega člana (ico) za K. S. K. Jednoto.
Cenjeni sobrat! Cenjena sose-stra! Stopi v vrsto agitatorjev za
našo Jednoto!
AGITIRAJTE ZA DNOTO!
K. S. K. JE-
Iz glavnega urada K. S. K. Jednote.
VAŽNO NAZNANILO VSEM KRAJEVNIM DRUŠTVOM.
Sodba senator Lodge-ja o Ligi narodov.
V sedanj kampanjski borbi povodom predsedniških volitev je znani republikan. senator Lodge najhujši nasprotnik demokratske stranke. Kjerkoli mogo-
njegova načela, predvsem pa Ligo narodov, ki je bila kakor znano spočeta v Wilsonovih možganih.
Senator Lodge iz države Mass., ki je načelnik odseka za vnanje zadeve je osobito hudo napadel Ligo narodov na svojem govorniškem potovanju v mestu Augusta, Me, Pri tej priliki je naravnost pojasnil, kaj vse bi Združene dr
ee, napada Wilsonovo vlado in žave lahko doživele, ako bi tudi
Pri konvenciji je bilo določeno, da se uvede pri K. S. K. Jednoti prostovoljno centralizacijo bolniške Dodpore, pod pogojem, če se v to prijavi zadostno število krajevnih društev; tako, da bi skupno število članstva znašalo najmanj 500 udov.
Radi tega se naznanja vsem krajevnim društvom K. S. K. Jednote, ki so za to, da se upelje centralizacijo bolniške podpore in ki so pri^olji vpisati se v ta oddelek, da o tem poročajo na glavni urad Jednote in to najkasneje do 15. okt. t. 1. Če se prijavi zadostno število, potem se bo dalo vsem onim društvom na razpolago, da določijo koliko podpore naj bi se plačevalo dnevno itd. Zaradi tega se prosi vsa ona društva, ki so pripravljena zavarovati se proti bolezni pri Jednoti, naj to kakor hitro mogoče poročajo, da se zamore do pričet-ka prihodnjega leta pripraviti pravila, določila, tiskovine in vse druge potrebne stvari zadevajoče centralni bolniški oddelek
Če se prijavi zadostno število društev, se bo pričelo s poslovanjem tega oddelka 1. jan. prihodnjega leta.
Prilika je torej dana vsem krajevnim društvom, da izrazijo svo-a mnenja do 15. okt. 1920.
Za glavni urad K. S. K. Jednote:
Jos. Zalar, gl. tajnik.
Darovi za vojne sirote.
n. IZKAZ.
Do sedaj prejeto za vojne sirote v stari dttwtmni:
V zadnji številki "Glasila" izkazani in potrjeni prejemki. .$1,184.23
Dr. sv. Genovefe št. 108, Joliet, IU, ...........$100.00
Rev. Frank Podgoršek, Whiting, Ind. ......... 25.00
Josip Muhič, Joliet, 111. ....................... 5.00
John Bojane, Pittsburgh, Pa.................. 1.00 $ 131.00
Skupaj . . . . !.....................................$1,315.23
Vsem cenj. 4arovalcem in darovalkam izrekam najprisrčnejšo hvalo! Za odbor:	Josip Zalar, gl. tajnik IvSKJ.
;............'8 ..............^^
: K. S. K. : Jednota
r* rr
r
11111 0 0 ...........
Ustanovljena	v Jojtetu 111 d„e 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jolietu,
.	državi Illinois, dne 12. januarja, 1898
BIT	GLAVNI URAD: JOLIET, ILL.
^	Telefon 1048.
od ustanovitve do 1. avgusta 1920 skupna izplačana pod-+	pora $1,794,317.86.
GLAVNI URADNIKI:
II "SE^SX ^ath-uJr?n- 332 Michigan St., Pueblo, Čolo. Oi.^i	F5nIk 0peka' 26 Lenox Ave., North Chicago, III.
Pc^ln^S iiuJ<1lPuZaAarx' 1004 N' Chica*0 St., Joliet, 111. MUjn,ki_JoTh?	Box 168, Forest City, Pa.
- 1) uhovnf vndia • R ^ Gr*hek' 1012 N' Broadway St., Joliet, 111. f PoobUšLn^ ^.^-/^nc18 J- Ažbe- 620 — 10th St» Waukegan, IB. Vrho^f	Compare, 9206 Commercial Av. So. Chicago, 111.
Vrhovni xdravmk: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
, . ^ .	NADZORNI ODBOR:
v Si?- DSrnda' 10t North Baynor Ave., Joliet, 111.,..	a
f ^lnNeman,ch, 1900 W. 22nd St., Chica^, 111.
atath Kostainsek, 302 No. Srd Ave., West, Virginia, Minn. John Mravmtz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa frank Francic, 8205 National Av., West Allis, Wis.
Mi, i T v i	POROTNI ODBOR:
^^1- 719 E. 3rd St., Anaconda, Mont. Hajmk, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. / Anton Gregonch, 2112 W. 23rd St., Chicago, 111.
j ' j\ a. D „ PRAVNI ODBOR:
Anton Burgar, 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
i®fnPlrhJfUS8'16i171Bonna	N. E., Cleveland, Ohio.
(/ Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago. 111. Telefon Canal 24X7.
K. S. K. J E DNO TE,l 9 51 VW. 2 2nd'pia ce " Chicago"' 111. P»
IMENIK KRAJEVNIH DRUŠTEV K. S. K. J.
47. Druftvo sv. Alojzija, OhtMgo, SL
-	Predsednik FrankKozjek, 2021 W.
22nd Place. — Taj. John Wukshinich, 5031 W. 23 PI., Cicero, 111.—Zastopnik Martin Nemanich, 1900 W. 22nd St. — Bedna mesečna seja »e vrši vsa-co drugo nedeljo v cerkveni dvorani.
49.	Drofttvo Jezus Dobri Pastir, Pittsburgh, Pa. — Predsednik Stephen Ro-gina, 5134 Dresden Way. — Tajnik Jo <eph L. Bahorich, 5138 Dresden Way.
- Zastopnik Geo Weselich, 5222 Keystone St. — Redna mesečna seja se %-rši vsako tretjo nedeljo v K. S. :D<* nu.
50.	DruStvo Marije Sedem žalosti, Allegheny, Pa. — Predsednik John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. -Tajnik Frunk Trempus, 42—48th St.. Pittsburgh, Peska. — Zastopnik j« rij Greguraš. 4517 Butter St.. Pitt« burgh, Pa. — Predsednik bolniškega odbora: John Golobi«, 5621 Carnegie Ave.. Pittsburgh, Pa. — Rodna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo popoldne v K. S. Domu.
61. Društvo sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich. — Predsednik Frank Staniša, 500 W. Hughit St. — Tajnik Anton Podgornik, 1004 W. Ludingt St.
—	Zastopnik Alois Berce, 508 E; Smith St. — Redna mesečna, seja se vrši vsako prvo nedeljo v Čppen dvorani. *	.. •
52.	Društvo sv. Alsjzija, Indianapolis, ! Ind.— Predsednik Jos*p S. Zore, 772
N. Haugh Street. — Tajnik Frank Sa botin, 721 N. Ketcham 8t. — Zastop nik Rev. Ciril Orendac, 2818 West St. j Clair St. —r Redna mesečna seja ie v^ši 1 vsako prvo nedeljo v Gačnikovi dvo i rani.
53.	Društvo sv. Jožefa, Waukegan,
IU. — Predseduik Frank Ogriu, 1033 | Prescott St., N. Chicago, IU. — Tajnik Mtith. Ivanetich, 1018 Adaftis St., N. Chicago, 111. — Zasiopulk Frank Opeka, 26 Lenox Ave., N. Chicago, 111. — Rednn mesečna soia se vrši vsako drugo nedeljo v Slanovi dvorani.
54.	Društvo sv. Srca Jezusovega, Chisholm, Minn. — Predsednik Ignac
sto Pa. — Redna seja se vrši vsako Zamernik, 331 W. Elm »t. — Tajnik
£ f^ V	la' »J	Okoren, 504 W. Poplar St. Zastoy-
Društvo sv. Barbare, Bridgeport ,,k Johm	,(21 w.^Hemlotk 8t.-
S™ T prcdscd'llk A"1?" Hočevar.	Re,h,a ni(wežna ^a 9C vr5i V3ako trCtj0
h ' oŠ o9\ ~~ l*JmK Miha>-1	1 nedeljo točno ob 10. uri dopoldne v
Hočevar RFD2^box 29 - Zastopni*	John Grahckovi dvorani.. *
Louis Sustarši?, RFD. 2, box 30. — Re	- 55 Dmgtvo sv. Jožefa. Crested But
dna s.cja se vrši vsako drugo nede-	te, Colo. — Predsednik Joe Kochovar,
Uo v Slovenski .dvorani v Boycfcville,	bax 842> Tjljaik iu Matli Za
£a ° ^	krajšek, box 727. - Redna mesečna
24. Dništvo sv Barbare Blocton,	seja se vrši vsako dr soboto v me.
f^' vJJS J George Kokal, box	secu v M perko dvorKani
i?/' Marvel Ala. — Tajnik in zastop-	55. Društvo sv. Jožefa, Lead vlila,
nik Frapk Kerzic, bx 16, W Blocton,	Colo. - Predsednik John Fink, 315
Ala — Redna seja.se vrsi vsako četrto	Maple-Street. - Tajnik Frank Klun,
-0n\A°,br' n/'	5,3 Wc8t St.—Zastopnik Anton
26. Društvo sv. Vida, Cleveland O	Novck 630 W. 2nd St. - Redna me-
— Predsednik John Widerwol 1153	seina seja 8e vrSi v8llkega 14. v m0.
O E- "" TaJai,k	secu na 529 Elm St.
Russ, 6517 Bonna Ave, N. h. - Za	57. Društvo sv. Jožefa, Brooklyn, N.
stopmk Joseph Ogrui, 1051 Addison Rd.	y. _ predsednik Anton Burgar,- 44
" Bedna seja se vrši vsako	Halieok Ave. — Tajnik O. Tassoti.
prvo nedeljo v Knausovr dvorani.	423 Throop Ave. — Zastopnik F. G.
■29. Društvo sv. Frajičiška SaL, Jo	Tassotti 130 Scholes St. — Redna me-
L Društvo »v. Štefana, Chicago. HI.
—	Predsednik John Zvezich, 1801 W. 22nd Street. Tajnik Frank Mravlja, 1903 W. 22ud St. Zastopnik John Ze /ran, 2723 W. 15th St. Redna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenski cerkveni dvorani.
2.	Društvo sv. Jožefa, Joliet, IU. —
Predsednik John Filak, 1203 Elizabeth Nt. Tajnik John Plut (II.) 1201H N. Hickory St. Zastopnik John A. Težak, 1012 N. Chicago St. Redna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mescu v stari šoli.
3.	Društvo Vit. sv. Jurja, JoUet, IU. -Predsednik John Kren st. 605 N. Chicago 8t. Tajnik Joseph Panian, 1001 N. Chicago St. Zastopnik Mart. Konda st. 206 Jackson St. — Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani stare šole.
4.	Društvo sv. Cirila in Metoda, To-ver, Minn. — Predsednik John Tekave. bx 770, Soudan, Minn. Taj. Jos. Oblak, box 1162, Soudan, Minn. Zastopnik John Zavodnik, b. 1142, Soudan, Minn. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Tower, Minn., v cerkveni kapeli.	*
5.	Društvo sv. Družine, La Salle, IU.
—	Predsednik Andrej Urbanr, 1031-4«"j
Ith Kt. Tajnik John Pražen, 1121—3rd Enumclaw, Wash. Predsednik Jo r^k peterlin P O box — Z.v St. Zastopnik Joseph Gende, 72-2nu,«eph Richtar, RFD. 1, Enumclaw, i „topnik Martin' Shukle. 811 Ave " A St Redna seja sc vrši vsako prvo ne- ^ Wash. - Tajnik Joseph Malnoritch, j _ Bedna mesečna seja so vrši .vsako deljo v mesecu v slovenski cerkvcn. RFD. !No. 1, box 70. — Zastopnik Jo- drugo nedeljo v M. Stipetičevi dvora-dvorani.	seph Malneritch, RFD. No. 1, box 70. n\	1
Tajnik John Kulavic, 1916 E. Stuart St. — Zastopnik Jernej Mlakar, 1848 8. Renfro St. — Bedna sej« se vrši vsako drugo nedeljo v S'oveuski šoli.
75. Društvo Vit. sv. Martina, La Stile, IU. — PrHisednik Ignac Jordan, R. F. D*. No. 24; — Tajnik Jak. 8trukel. 1240 Third Stree't. — Zastopnik Fr. Gergovi^h, 835 Crossat St. — Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo ne deljo v slovenski cerkveni dvorani ob 3 uri popoldne.
77; Društvo Marije Vnebovzete, Fo rest City, Pa. — Predsednik Anton ži gon, P. O. box 481. — Tajnik John Oso lin, box 492. — Zastopnik Anton Bokal box 552. — Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Mestni dvorani.
78.	Društvo Marije Pomagaj. Chicago. 111. — Predsednica Matilda Du-ler, 1856 W. 23 St. — Tajnica Mary aiaj, 1854 W. 21 st Pl. — Zastopnica Margareta Petrovčiii 1920 W. 22 St. — Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v cerkveni- dvorani.
79.	Društvo Marije Pomagaj, Waukegan, IU. — Predsednik Frank Grom, 1402 Jacklon St., Waukegan. — Tajnik John Zalar, 1021 Sedgwick Št., NT. Chicago, IU. — Zastopnik Anton Maripčič, 728 Tenth St., Waukegan, Ijji. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v M. Slanovi dvorani.
80.	Društvo Marije Cist. Spoč., 80. Chicago, IU. — Predsednica Uršula Ku-čič, 9441 Ewing Ave. Tajnica Louise Likovic, 9477 Ewing Ave. Zastopnica Agnes Fugina, 9525 Ewing Avenue.— Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Mcdošcvi dvorani.
81.	Društvo Marije Sedem žalosti, Pittsburgh, Pa. — Predsednica Maria Lokar, 4840 Hatfield St. Tajnica Jo-se phi na Fortun, 4811 Hatfield St. Zastopnica Ana Fortun, 4822 Plum Alley, Pittsburgh, Pa.—Redna meseč. seja se vrši vsako četrto nedeljo v K. S. Domu.
83. Društvo sv. Alojzija, Fleming, Kans. — Predsednik Joseph Geraut, R. •R. 2, Pittsburg, Kahe. Tajnik Anton iiiimiiMMHH^H
AUis, Wis. — Bedna mesečna seja se vrši vsako prvo soboto zvečer ob pol & ari v cerkv. dvorani v West Allis.
104.	Drultvo Mar. čist. Spoč., Pueblo, Oolo. — Predsednica Margareta Kozjan, 1220 Eiler Ave. — Tajnica Julija Krašovec, 1215^Eiler ave. — Za stopnica Paula Pršo, 1222 Berwind A v — Redna meseč. seja se vrši vsakega 15. dne v meseeu v Kozjanovi dvorani
105.	Drultvo sv. Ane, New York, N. Y. — Predsednica Marija Kompare. 1277 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. — Taj. Margareta Moleč, 79 Evergreen Ave., Brooklyn, N. Y. — Zastopnica Neža Ce&ark, 42 Ilalleck Ave., Brook lyn, N.. Y. — Bedna mesečna seja se
na mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Paula Mukavetz dvorani.
134.	Društvo sv. Ane, Indianapolis,
Ind. — Predsednica Mary Gačnik, 903* Ketcham St. Tajnica Mary Dugar, 765 N. Holmes Ave. Zastopnica Helena Stanich, 765 N. Holmes Ave. — Redna meseč. seja se^vrši vsako drugo nedelja v Gačnikovi dvorani.
135.	Društvo sv; Olr. in Met., (Ml-bert, Minn. — Predsednik Leo Kukar, box 246. Tajnik Frank Koshar, box 553. ^a*topnik Antor Erchul. box 214. — Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo ne<Jeljo v A. Indihar dvorani ob 7ih zvečer.
136.	Društvo sv. Družine WUlarO,
vrši vsako drugo nedeljo v sloveuski Wis. —- Predsednik Anten Toleni, box cerkveni dvorani.	15. — Tajnik Lud. Perušek, box 15,
108. Društvo sv. Oenovefe, Joliet, TIL Tioga, Wis. — Zastopnik Ignac Cesnik,
—Predsednica Antonija Struna, 603% N. Bluff St. — Tajnica Marija Lavrich, 106 Liberty 8treet. — Zastopnica Mary Zalar, 1131 N. Hickory St. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v stari ioli.
109.	Društvo sv. Družine Alliquippa, Pa. — Predsednik John Jager, box 137. — Tajnik' Vincent Habich, L. box 115. — Zastopnik Johan Jere, L. Box 111. — Redna mesečna seja ^ vrši vsako drugo nedeljo pri blagajniku.
110.	Društvo sv. Jožefa, Barberton, Ohio. — Predsednik Alois Arko, R. F. D. 33 box 8A. — Tajnik Joseph Lek-šan, 149 Center Street. —: Zastopnik Frank Beg, R F D. 34. box 242. — Redna meseč. seja se vrši vsako 3. nedeljo v novi slovenski dvorani na Mulberry St.
111.	Društvo sv. Srca Marije, Barberton, Ohio. — Predsednica France« Bertoncčl, 149 Center St. — Tajnica Ivana Okoliš, 218 Liberty Ave. — Za stopnica Uršula Dormish, 436 Bolivar Bd.,— Redna mesečna seja se vrši vsako d^ugo nedeljo v dvorani Samost društva "Domovina" na Mulberrv, Pa.
112.	Društvo sv. /ožefa, Ely, Minn.
Willard, Wis. — Redns mesečna seja so vrši vsako prvo nedeljo v šolskih prostorih na Willard, Wis.
139.	Društvo sv. Ane, LaSalle, m.—
Predsednica Marv Bazni k. 932 — 4th St. Tajnica Maria Stušek, 1043—2nd S* Zastopnica Maria Pražen, 1121—3rd St. Redna meseč. seja se vrii vsako drugo nedeljo v šolski dvorani.
140.	Društvo sv. BozaUje, Springfield, HL — Preds. Štefanija Zaubi, 1123 S. 12. St. Tajnica Marv .T. Kužni k, 1201 Ho. 19th St. Zastopnica Ana Lib rič, 1212 E. Stuart St.—Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Slovenski šoli.
143.	Društvo sv. Janeza Krst., JoUet, IU.—Predsednik Joseph M. Grill, 1208 North Broadway. Tajnik Steve G. Vertin, 1004 N. Chicago St. Zastopnik Rev. John Plevnik, 810 N. Chicago St. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v šolski dvorani.
144.	Društvo sv. Clr. in Met., Sheboygan, Wis. Predsednik Peter Novšek, 928 Clara Avenue. — Tajnik Frank Mikolič, 902 So. 15. St. Zastopnik Mike Progar, 1(121 North 9th StrectL Redna mesečna seja se vrši vsaki prvi torek v cerkveni dvorani.
145.	Društvo sv. Valentina, Beaver
— Predsednik Frank Jerich. box 884
Skubitz, TI. It 2, box 64, PUtsburg, j Tajnik John Kovach, box 365. — Za ..........................
Kans. Zastopnik Frank Linz, R. R. 2,1 stopnik Joseph Agnich, box 266. — R«-j Falls, Pa,—Predsednik Alojz Cvet nič, Cherokee, Kans. — Redna meseč. seja dna mesečna seja se vrši vsako tretjo Box 388, New Brighton Pa Tajnik so vrši vsako drugo nedeljo v Joe Sha- deljo po prvi'maši v Joe Skaletovi dvo-!Jog Komfelja, B. 106 W." Bridg,-water, iiart dvorani.	rani.	„	'L. , ,	, n
84. Društvo Marije Sedem žalosti, 113. Društvo sv. Boka, Denver, Colo. [ /afst" lf ^rkl(H'	uv- Beaver
Painesdale, Mich. — Predsednik Jura i i Predsednik Stefan Prelesnik, 4526 Penn fallf' 1{edna1 mesečna seja se vrši Pintaf. box 458. Painešdale. Mir.h. Tai. St.—Tainik Josenh Rriaver fi.Hl E 49. vsako dru«° nedeljo v Hrv. Slov. ccr-
i1?1; ^ — predsednik Martin Težak st.^^ sečna 8eja se vrši vsako prv<> ^boto^«ede3je v Slovenskem Domu.
John Grc	v mesecu na 9^ Morgan Ave. gorič, 1112 NC Chicago St. — Zastopnik 58< Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa.
Mihael Wardjan, 1024 N. Wileox St. —	_ Predsednik Robert Dolenc, RFD L',
Redna mesečna seja se vrši vsako prvo	box 120, Irwin, Pa. — Tajnik Thomas
nei«j£_!-.Stan S«sx' ,1lorani-	Oblak, Post Office box 223, Mano* 30 Društvo sv. Petra, Calumet, Mtch. (Pa. _ Zastopnik Thos. Oblak, box 223,
Predsednik Mihael Majcrle, 7. Che-	Manor Pa. — Redna mesečna seja s«
stnut St. Tam. No. 5. Tajnik iu zastop. vrSi vsako drug0 noaolio v driištven: I* rank Vesel, 2311 County Rd. — Red- dvorani.	1
Pintaf, box 458, Painešdale, Mich. Taj, Vide Radosevich, b. 54 Trimountain, Mich. Zastop. Anton Kružič, box 77, Painesdale, Mich. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v prostorih tajnika ob 2. uri popoldne. 35. Društvo M., Cist. Spot., Lorain, —Predsednica Frančiška Juha, 1760 E. 29th St. — Tajnica Vida Kuinse, 1735 E. 33rd St. — Zastopnica Ivanka r.vete, 1782 E. 28th St. -r- Redna me-!-^čna seja se vrši vsako drugo nedeljo A. Virantovi dvorani. 86. Društvo sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo. — Predsednica .Marv Karshishnik, 627 N. Front St. — Tajr
St.—Tajnik Joseph Erjavec, 631 E. 49.,.
Ave. — Zastopnik Joe Erjavec, 631 , kv,°'i' j?.0™™' T , # ^ E. 49th Ave. - Re<lna mes. seja se vrti	društvo rv Jožefa, Cleveland, O.
vsak drugi četrtek zvečer v Domu ~ Predsednik John Lekan, 3514 E. 80 slovensk. društev, 4468 Washington St. ?}' TaJnik John Petne, 3546 L. SI St.
114.	Društvo Marije MUost. Polne Zastopnik Joe Lekan, 3556 E. 80th St. Steelton, Pa. — .Predsednica Marija ~~ ^edna mesečna seja se vrši vsako Starasinich, 764 So. 2 St.. Steelton, Pa. tre}]9	v ^1"t°vLdvora«i-
- Tajnica Marv Lonca rič, 412 So. 2nd „ 147 društvo Marije Pom, Bankin, St., Steelton, Pa. — Zastopnica Mary f*' — Predsednica Frances Jurinak, Lončarich, 412 So. 2nd St., Steelton, I J^8—4th St. Tajnica Katy Blazina, Pa. Bedna meseč. seja sc vrši vsako ]J2~3rd St' Zastopnica Mrs. Anna tretjo nedeljo v dr. Sv. Alojzija dvora- Kroteč, 130—4th St. — Redna meseč-jj	seja se vrsi vsako tretjo nedeljo] v
115.	Društvo sv. Veronike, Kansas c©rhv. dvorani.
148. Društvo sv. Jožefa, Bridgeport,
City, Ks.—Prcdsed. Katy Majerle, 415 „	^^■(■■MMpB^™
nica Mary Leskovec,<P. O., box 547. — ■ N. 5. St. Tajnica Marg. Bižal, 416 N. Conn- ~ I rcdsednik Josip Lnitar, 442 Zastopnica Frančiška Mrak, box 253.— j 5. fit. Zastopnica Marv Derčar, 515 I Spruce St.—Začasni tajnik in zasbop-Redpa mesečna eeja se Vrši vsako drugo Splitlog Avp. — Redna m osečna seja st- nik: Mat jas Sebjan. 450 Pine St^ —
87. Društvo »V. Antona Padov, Jo- leerkveni dvorani ua 515 Ohio Ave. liet, IU. — Predsednik Rud. Kuleto, I 118- Društvo sv. Pavla, Little Falls,
vrši vsako drugo nedeljo v Slovenski j^,,,« m08^ ^ w Vfii
vsako tretjo
mesešna seja se vrši vsako drugo nede-j 38 Douglas St. - Redna mesečna seja	n.
šolski dvorani. se vrši vsako tretjo nedeljo na 18 Seeley deF' 8005 80 ,StV ~~ .Redn® , mew0< na ' _	__^	seja se vrsi vsako tretjo nedeljo v me
Ijo v atari I	I,
88. Društvo sv.. Alojzija, Mohawk, Street. , ________________Mičh. -i- Predsednik George Hribljan,! H®- Društvo Marije Pom., Rock-
na seja se vrši vsako drugo nedeljo v« 59,, Društvo svl CirUa in Metoda, E- j horx	--- " -----
cerkveni dvorani po prvi sv. maši.	veleth, Minn. — Predsednik Anton ' '
32, Društvo 'Jezu* Dobri Pastir", Fritz. 112 Grant Avenue. - Tajnik
seja se vrši vsako tretjo secu v šolski dvorani.
152. Društvo sv. Miliaela, 80. Deer-
box 104, Ahfceek, Mich. - Tajnik (Joliet) m. - Predsednica	st. i^iaeia, oo i^eer-
John Miketich, box 312 Mohawk, Mi-	Marentich, 703 StiUvel Ave. Tajai<-;i ^V"'	rv" ."'
chignn. - Zastopnik • John Miketich,	Agncs Piškur, 111 Central ave. Z* If-f4.^	kZT^ST' I iV
liny HIS \hninnk \4ioh _ Pnilnu mn.	stopnica Marv Eriavec. • 704 Bellview ' ' . ^
Torrence Ave. —
7. Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo.
— Predsednik John Germ, 734 Moffat Av, Tajnik Peter Culig, 1245 So. Stnta Fe Ave. Zastopnik Mark Stepan, 1222 So. Santa Fe Ave. Redna" seja se vrši
— Redna »cja se vrši vsako četrto ne- 60. Društvo sv. Janez Krst., Wcno-deiL° ~ društveni dvorani.	na, IU. — Predsednik Joseph Btence,
33. Društvo "Marije Device", Pit- box 343. Wcnona, I1V — Tajnik Frank
tsbUTg, Pa. — Predsednik Jos:p Pavja- BezouŠek, box 190. — Zastopnik John
___________ ,k0Y1(;» 54 Lovv Rd., Sharpsbury, Pa. — IChernich, Box 307. — Redna mesečna
vsako prvo in vsako tretjo nedeljo v Tajnik Math Pavlakovič, 5204 Dresden ' 8Cja se vrši vsako prvo soboto v mese-mesecu v lastni društveni dvorani.	Alley, Pbgh,, Pa. — Zastopnik John eu v <lvorani društva sv. Petra H. Z.
8. Društvo sv. Cirila in Metoda, Jo- Jafkovec, 5400 Butler St., Pbgh., Pa. — ' 61. Društvo vit. sv. Mihaela, Young-Uet, IU. — Predsednik Frank Terlep.	s®ja 9e	Prvo ncdelJ0 st0^ Ohio. — Predsednik Ivan Ba.js,
1407 N. Hickory 8t. Tajnik Mat. Bu- v K* S- Domu> o7>	Ea«,e 8t-» 2 Carnegie Hotel! — Tajnik
čar, 706 N. Broadway St. Zastopnik 38- Društvo sv. Petra in Pavla,, Kaar Invbro Mavračič, 1203 Poland Ave. Za-John Barbie h, 1303 ' Vine St. Redna saa	Kans. — Predsednik Peter ! stopnik Rade Radojčič, 803 Rayen Av.
■eja se vrši vsako tretjo nedeljo v me- p- Sterk, 428 North 5th St. — Tajnik!— Redna mesečna^ seja se vrši vsako secu v stari šoli.	Peter P. Majerle ml., 415 N. 5th St. tretjo nedeljo na 1267 W. Federal St
10. Društvo sv Roka CVnton Iowa ZastoPnik Joh'i Bižal» star., 416 N. 5lh v Timlins dvorani.
box 312 Ah meek, Mich. — Redna me-stopnica Mary Erjavec, 704 Bellview	,
sečna seja se vrši vsako prvo nedeljo 1Av0- — Redna mesečna seja se vrši *dr jiuj^k. na Ah meek Mich v Fire Hall	j vsako drugo nedeljo v šolski dvorani. Redna mesečna seja t>e vrsi vsako dru-
89. Društvo sv.'Petra in Pavla, Et* 120. Društvo sv. Ane, Forest City,	g0	r^m™. n-,.-^
na, Pa — Predsednik Mato Bolavič Pa.—Predsednica Fannv Gerchman, bx.	^ 153. Društvo sv. Jeronlma, C-.-^-vu
3 Franklin Av^^Re^evU^E^ 112«- - Tajnica Paulina Osolin, box 492.	^ ^ - Predsednik John Pelhan
Pa. - Tajnik John Bosana'c, 17 Free-1 ^nica^e^ O^zem, box (U. -	^x ^
- Predsednik John Stefanič, 60S Pearl St' Redna mesečna seja se vrsi vsako St., Lyons, Iowa. Tajnik in zastopnik	",;d J° V blovenakl dvorani, 515
John Tancik, 609 Pearl St., Lyons, la. 1,1,10 A' e'
Redna seja se vrši vsako drugo nedrij, v mesecu.
11. Društvo sv. Janeza Krstnika, Au rora, IU. — Predsednik John Ajste.
port St., Etna Pa Ladošič, 17 Freeport St. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v Benctt, Pa., v cerkveni dvorani.
90.	Društvo sv. Cirila in Metoda. 80. Omaha, Nebraska. — Predsednik Martin Derganc, 5116 So. 22nd St. — Tajnik Frank Kompare, 2201 Madison St. Zastopnik Anton Krašovee, 1520 Jefferson St. — Redna mesečna seji se vrši vsako prvo soboto v mesecu zvečer v Hrvatsko- Slovenski cerkveni dvorani.
91.	Društvo sv. Petra in Pavla, Ban-
39 Društvo sv. Jožefa, Biggs, Iowa.
— Predsednik Anton Fir, RFD. No. 2,
t *. '»rlotte, Iowa. — Tajnik Joseph Lu- so vr*i vsako prvo nedeljo v kvžič, RD. No. 2. Charlotte, Iowa. — manski dvorani.
63. Društvo sv. Lovrenca, Cleveland,
62. Društvo sv. Petra in Pavla. Bra- kin. Pa. — Predsednik Josip Rudman,
~~	........ * ~ * box 189 RFD. 5, Wilkinsburg, Pa. —
Tajnik George Kroteč, 130—4th St. Rankin, Pa. — Zastopnik Rud. Runnmn, 2240 Milligan Ave., Swissvale, P i.
dley, HI. — Predsednik Mihael Smole, P. O. box 314. Tajnik Frank Gerdesich, box 317. — Zastopnik Math Stefa-nich, box 340. — Redna mesečna seja
Wod-
7astomi k Peter Redna mesečna seja se vrši vsako-tretjo Toplak, Box 80, Canonsburg. Pa. — Za-
Zastopnik. i eter ^^ ^ Mestni Jdvoranii	stopnik Anton Tomši,č, box 114, Ca
121.	Društvo Marije Pom.,f Little, nonsburg. Pa. — Redna mesečna seja se
Falls, N. Y__Predsednica Jcra Susnian,	vrši .vsako prvo nedeljo v prostorih ro-
541 Jefferson St. Tajnica Rafaela Hod-	Jaka A. Bevca.
nik, 39 Danube St. Zastopnica Jehnie 154. Društvo Marije Majnika, Peoria,
Istenič, 409 So. Ann St. — Redna me-	ni- — Predsednik Jos. Kocjan, 419
sečna seja se vrši vsako prvo nedeljo	Park Ave. Tajnik Ignac Trlep, 610
na 36 Danube St .	i Oakland Ave. Zastopnik Josef Kuhe!,
122.	Društvo sv. Jožefa, Rock Springs,	511 Western Ave. Redna mesečna seja Wyo. — Predsednik Matevž Ferlič, 211	90 vr«i vsako drugo nedeljo pop. ob 1 Sherman St. Tajnik Matevž Loskovec,	u" 225 Easton Ave. box 547. Zastopnik Frank Plemel, P. O.	156- Društvo sv. Ane, Chlaholm Rock Springs, Wvo — Redna mesečna	Minn. — Predsednwa Frances Setina, seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Slo-	W" PoPlttr st- Tajnica Marv Bal»-venskem Domu.	! 108 W. Oak St. Zastop. Marija
123.	Društvo sv. Ane, Bridgeport,	Kaaus, 216 W. Oak St. — Redna meseč.
«27 Aurora Ave. Tajnik Anton Kranic. j Zastopnik John Skalla. RD. No. 2. —	63. Dn:štvo sv. Lovrenca, Cleve
R. F. D. No. 1, Box 223. Zastopnik Delrn.tr. l».wa — Redna mesečna seja	— Predsednik Anton Globi
Frank Gorene, r! F. D. l" Box 223. «e,i . * vrši vsak., prvo nedeljo v Riggs,	E. S2nd St. -- Tajnik A
ua seja se vrši vsako prvo nedeljo v m, I»wa.	K°rdun' E. 77th St. S.E.—Za
Redna mesečna seja se Urši ysaly. tretjo hine Hočevar, R. F. D. i ^JtS * f Vcnixi^ ?lli\ gei>ort, O. Zastopnica Iv:
92. Društvo sv. Barbare, Pittsburgh,
Globokar, j Pa. — Predsednica Dora Katkič, 114 Anton 1 1.3rd St. — Tajnica Marija Mance, 4717 istop- , tlatfield St. — Zastopnica Antonija
40.	Društvc, sv. Barbare, H bb ng, fk Jakob Jančar, 3600 E. 81st St. 8. ! Dclac, 4909 Butler St. — Redna meseč-Minn. — Predsednik Peter Sterk, E. — Redna mesečna seja se vrši vsa- na seja se vrši vsako drugo nedeljo v 404^ R. R. Street. — Tajnik John Po-'ko drugo nwleljo v M. Plutovi dvorani,' Jpennčtt, Millvale, Pa. vsha, P. O. Box 347. — Zastopnik John 3611 E. 81st St.	n„lSftr„ Povsha, 614—3rd Ave. — Redna meseč- j 64. Društvo sv. Jurja, Etna, Pa. —
SnT 7n7 Vnrnat p;t -p,	na seja se vrši vsako prvo nedeljo v Predsednik Josip Jagušič, 10 Craft
box 707 Forest City, Pa. Redna seja se Work^H (lvorani	Ave. — Tajnik John Skoff, 21 Gan-
41.	Društvo sv. Jožefa. Pittsburgh, ^ter ~ Zastopnik John^ Skoff, 21 Pa. - Predsednik tfobn Jevnikar, 5411 Ga.DBter »t. — Redna mesečna seja s,-
seja se vrši vsako prvo nedeljo secu v dvorani dr. sv. Jerneja.
12. Društvo sv. Jožefa. Forest City Pa. — Predsednik Joseph Kamin, bon 504 Forest City, Pa. Tajnik Frank Tel-ban, box 300. Zastopnik John Telban,
vr5i vsako drugo nedeljo v mesecu mestni dvoraai popoldne ob 2. uri.
13.	Društvo sv. Janeza Krstnika, Bi wabik, Minn. — Predsednik Joseph Ta-hija, box 292. Tajnik Math. R. Tometz, box 81. Zastopnik Anton Urit, P. O. i Box 106. Redna seja se vrši vsako pr.« nedeljo ob dveh popoldne.	I
14.	Društvo d|v. Janeza Krst., Butte.
vrši vsako drugo nedeljo na št. 28 Bridge St. v Hrv. Slov. Domu ob 2 uri 1 »opoldne.
65. Društvo sv. Janeza Ev., Milwaukee, Wis. — Predsednik John Ketiš, ^o	«1	538—2nd Ave. — Tajnik John Mo-
42. Društvo sv. Alojzija. ^ SteeltMU [žnik, 538 2nd Ave. - Zastopnik Joe
Camelia St. — Tajnik John Bojane, 207 — 57th St. — Zastopnik Jorčf Lokar, 4840 Hatfield St. — Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v K. S. Domu.
Mont. — Preti sodnik John Meglen, Pa. — Predsediii-k John Kraševac, 168 Windishman, 483 Virginia'st Redna 2202 Hickory St. East. Tajnik 'John jFredr. St. — Tajnik Anthony Malesic, me8ečna seja se vrši vsako prvo ne-Dolenc, 2128 »o. Mont. St. Buttc. Za-I 402 So. Second St. — Zastopnik An- deljo v dvorani na 479 National Ave stopnik Frank Balkot cc, 94 Pine St. . ton Hren, 252 Main St. — Redna me- 67. Društvo sv. Nikolaja, Steeltor
Redna seja Se vrši vsako 2. in 4. sre sečna seja se vrši vsako nedeljo v me- p*. _ Predsednik John Kraševec 21
do v dvorani cerkve "Holy Savior", secu ob 2. uri popoldne v društveni Main St—Tajnik N. M Matiasich' 55 Zvečer ob 8 .uri.	dvorani.	n>,.	go, 3rd 'St. Zast. N.'M.' Matiasich' 55
15. Dr.ištvo sv. Boka, AUegheny. Pa.
; deljo v dvorani na 479 National Ave. I Redna me- i 67. Društvo sv. Nikolaja, Steelton,
211
j _ 556 Matjasich, 556
43. Društvo tv. Jožefa, Anaconda, So. 3rd St. — Seja se vrši vsako tretjo •-•..ln'-1'	4413 Mont. — Predsednik George Matetiolr, nedeljo v dvorani društva sv. Alojzija
Butler St~— Tajnik Vinko Besal, 5404 1202 East 5th St. — Tajnik Mrchae; 69. Društvo sv. Jožefa, Great Falls, Butler St., Ptbgh, Pa.—Zast. Math. Kla- J. Kraker, 719 E. 3rd St. — Zastop- Mont. — Predsednik Geo Stariha, 220y rič, 1146 E. Ohio St. N.S. Redna seja se nik Michael J. Kraker, 719 E. 3rd St. N. 6th Ave. — Tajnik Frank Ursich, vim v!»nl-o tretjo u»m1oIV» v K. 8. Domu. i— Redna mesečna seja se vrši vsaki 1. 2222—7th Ave., North.—Zastopnik Ja-16. Društvo sv. Jožefa. Virglnii, in 3. torek v 8. S. Petra in Pavla dvo kob ^tariha, 1711 N. 6th Ave. — Bedna Mlnn. — Predsednik Math Kostainšek rani.	mesečna seja se vrSi vsako tretjo so-
302 N. 3rd ave. W. — Tajnik Josipi 44. Društvo «v. Florjana, S. Chica hoto v -Steel Bldg. Jakse, 108—5th St. So. Zastopnik Matt go, Dl. —'Predsednik Marko Kralj., 70. Društvo sv. Srca Jezusovega, St. Prijanovich, 115 Chestnut St. Redna 0928 Commercial Ave. — Tajnik John Louis, Mo. — Predsednik Josip Simo-
*eja se vrši vsako tretjo nedeljo v Du- Likovič, 9^77 Ewing Ave. — Zastopnik I nich, 2855 Lyon St. _ Tajnik J Mi-
luth Brewing dvorani.	'John Toraecal, 10812 Torrence A\ \ — helčič, 2842 So. 7th St. — Zastopnik
17. Družtvo Marije Pomočnice, Hunt- Redna mesečna seja se vrši vsako prvo I Anton Bukovitz, 3400 So. Second St. ington. Ark. — Predsednik Matija O- 1 nedeljo v Medoshevi dvorani_na 9485 — Redna mesečna seja se vrši vsa-gradi, box 98. Tajnik Alojz Kerhlikar, Ewing Ave.	ko tretjo nedeljo na 1041 Chauteau
box 1. Zastopnik John Valentin, box 45. Društvo sv. Cirila in Metoda, E. Ave.
178. Vsi v Huntington, Ark. Bedna ae-1 Helena, Mont. — Predsednik John 72. Društvo sv. Antona Pad., Ely,
ja se vrši vsako tretjo nedeljo v me- Skrenar, box 37. — Tajnik John Kam- Minn. — Predsednik Jerry Jenezieh, ■ecu.	by, P. O. Box 70. — Zastopnik John Box A. M. Tajnik John Otrin, box 322.
20.	Društvo sv. Janeza Krst., Iron- Smith, P. O. Box 87. — Bedna mesečna — Zastopnik Joseph Zgainar, box 385. wood, Mich.—Prdesednik Marko Bup 'seja se vrši vsakega 14ga, v cerkveni Redna mesečna seja se vrši vsako drupe, 144 I.uxmore St. Taj. Martin Buko- dvorani.	•	1 go nedeljo v Fr. Virantovi dvorani. vetz, 298 Kennedv St. Zastopnik Pa"> I 46. Društvo sv. Frančiška Serafin.. 73. Društvo sv. Jurja, Toluca, IU. —
Mukavetz, 207 E.'Bondy 8t. Bedna soja ! New York, N. Y. — Predsednik Jernej; Predsednik Ivan Rački, box 241 _
se vrši vsako tretjo nedeljo v cerkveni Habjan, 426 E. 80. St., New York City. Tajnik Vincent Rački, box 133."— Za-dvorani.	s	i — Tajnik Joe Meriun, 323 E. 24th St.. stopnik John Parlidh, box 621.__Re-
21.	Društvo sv. Jožefa, Federal. Pa. [ New York City. — Zastopnik Rudolf i dna seja se vrši vsakega 16. v me-
93.	Društvo Friderik Baraga, Chis-holm, Minn. — Predsednik Math Knaus 216 W. Oak St. — Tajnik John Kochevar ,131 W. Poplar St. — Za+ stopnik Louis Baraga, 326 W. poplar 8t. — Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Sartorijevi dvorani ob 2. popoldne.
94.	Društvo Marije Zdravje Bolnikov, Sublet, Wyo. — Predsednik Jco Rnkuo, box 85. — Tajnik Louis Orcšnik. P. O. B. 192. — Zastopnik Frank Kramer, box 61. — Redna me-sočna seja se vrši vsako drugo nedeljo v F, Circj dvorani dopoldne ob 10. uri.
95.	Društvo sv. Alojzija, Broughton, Pa. — Predsednik Frank Morauc, box 227. Tajnik Anton Ipavec, box 123.
—	Zastopnik Jacob Brule, box 197. — Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v slovenski dvorani.
97. Društvo sv. Barbare, Mt. Olive Dl. — Predsedrfik Paul Krivačič. P. \j nica Katy 1'etrašič. 1711 Madison St
—	Tajnik Antoni GoršiČ, Box 78i. — ; Redna mesečna seja se vrši vsako dru Zastoprtrk.Nick Curilovič, Box 4/6, Mt. Igo nedeljo na 3854 So. 15. St. Olive, 111. — Rodna mesečna sejo 130. Društvo sv. Pavla, DeKalb, IU
Ohio. — Predsednica Marija Hoge, R R. D. No; 2, Box 29. — Tajnica Josep 2, box 29, Brid-ana Hočevar, R. F."D. 2, box 29, Bridgeport, O.—Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Boydsville, Ohio
126.	Društvo sv. Martina, Mineral, Kans. — Predsednik Martin Obcržan, box 72. Tajnik Victor Haec, box 136 Mineral Kansas. —* Zastopnik Victor Hace, box 136, Mineral, Kans. — Redua mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v tajni ko vem prostoru.
127.	Društvo sv. Ane, Waukegan, DL —Predsednica Neža Setnikar, 1401 Adams St., Waukegan, 111. Tajnica K. Mausar, 1013 So. Sheridan Rd., Wauke-gau, 111. Zastopnica Jera Opeka, 26 Lenox Ave., N .Chicago, III. — Redna mesečna seja se vrši vsako četrto nedeljo v Šolski dvorani .
128.	Društvo sv. Barbare ,Etna, Pa. — Predsednica Ana Novak, 15 Union St. Tajnica in zastopnica Katarina Cvitesič, 4 Freeport St., Etna, P. O. Sharpsburg, Pa.-r- Rednu mesečna seja se viši vsako 4.,.nedeljo v Hrvat. Slov. Domu na 28 Bridge St., Etna, Pa.
129.	Društvo Marije Pom., South Omaha, Neb. — Predsednica Marija Ostir, 2521 So. 7th St. Tajnica Helena Ostronich, 3854 S. lot h St. — Zastop
se vrši vsako prvo nedeljo v K. P. Hali.
98. DruStvo sv. Treh Kraljev, Rockdale, IU. — Preisednik Frank Gutnik, 1124 Moon Ave. — Tajnik .losio Snedic, 203 Davi« ave. — Zastopnik Peter Ko-kalj, 401 Meadow Ave. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v A. Mavričevi dvorani.
100.	Društvo sv. Jurija Latuda, Utah. — Predsednik, tajnik in zastopnik: Anton Težak, Latuda, via Helper, Utah.
101.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Loraln, OMo. — Predsednik John Nemanich, 3146 Elyria Ave. Tajuik Henrik Kompare, 1719 E. 29th St. Zastop nik John Juha, 1760 E. 29. St. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo, v A. Virantovi dvorani.
— Predsednik Paul Koshir. 1403 State St. Taj. Math Kaisher, 820 E. Garden St. Zastopnik Math Kaisher. 820 E. Garden St. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo na 1403 State Sfreet.
131.	Društvo Marije Rož. Venca, Aurora, Minn. — Pred. Elija* SmoliČ, P.O. box 403. Taj. John Roblek, P.O. box 14. Zastopnik John Pernuš, Lock box 14. Redna mes. seja se vrti vsako tretjo nedeljo v Slov. dr. dvorani; pri-četek ob pol 9. uri dopoldne.
132.	Društvo sv. Boka, Frontenac, Kans. —Predsednik Anton Oražen, box 143, Frontenac, Kans. Tajnik Frank Erznožnik b. 410. Zastopnik Frank Erznoznik, box 410. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Zadružni dvorani .
133.	Društvo «▼. Ime Marije. Iron-
_	103 Društvo sv Jožefa Iftilwaukee ___
— Predsednik John Vertačnik. Box ! Potonik, 323 E. 24th St., New York, seeu v prostorih Mike Johanes.' 7' Wis — Predsednik Anton'skrianc R 4 wood, Mich. — Predsednica Helena 595 Bridgeville. Pa. — Tajnik Fra^K N. Y. — Bedna mesečna seja se vrši 74. DružtVO sv. Barter«, Springfield, box'59 D — Tainik Louis Sekula' 465 Marinčič, 215 S. West St. Taj. Mary Primoži«, box 18, Presto, Pa. — Za-i vsako drugo soboto v Cerkveni dvora-; Illinois. — predsednik Anton KužnikJ52nd Ave W Allh Wis — Zastimnik Krznariek, 207 Kennedy 8t. Zastopnica stopnik Ignac Krek, box 67, P. O. Pre- ni 62 St. Marks Place, New York City.11201 So. 19th St., Springfield, IU. -1 Jakob Rupnik 50i£ Sherman St., West' Maria tiukavec, 207 Bondy St. - Red-
seja sc vrši vsako prvo nedeljo v Ljudski čitalnici.
157.	Društvo Kraljice Majnika, 8ha-boygan, Wis. — Predsod. Alojzija Bov-han, 208 N. Water St. — Tajnica Marv Prisland, 723 Georgia Ave. Zastopnica Josipina Staric.h, 825 Oakland Ave. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo sredo v mesecn v cerkv. dvorani.
158.	Društvo sv. Antona Padov. Hostettcr, Pa. — Predsednik Louis Pla ninšek, R. 3, box 37, Lat robe, Pa. Tajnik Joe Zakrajšek, box 12, Pleasant Unity, Pa. Zastopnik Joe Zakrajšek, box 12, Pleasant Unity, Pa. — Redna mesečna seja se vrši vsako četrto nedeljo v Slov.-Hrv. Narodnem Domu.
160.	Društvo Marije čistega Spoča-tja, Kansas City, Kana — Predsedniea Johana Kvaternik, 721 Ohio Ave. — Tajn. Paula Derganz, 506 Ohio Ave. Zastopnica Milka Turk, 426 N. 5th St. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v slovenski eerkveni dvorani.
161.	Društvo sv. Alojzija, OUbert,
Minn. — Predsednik Alojz Verbič, box 322. Tajnik Mike Semeja, box 353, Gilbert, Minn. — Zastopnik Josip Korošec, box 584. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v prostorih sobr. Mike Semeja.
162.	Društvo sv. Marije Magdalene, Cleveland, Ohio. — ^tedsednica Helena Mally, 1105 E. 63 rd St. — Tajnica Julia Maliy, 1105 E. 62rd St. — Zastopnica Katarina Porme, 1133 Norwood Rd. Redna meseč. seja se vrši vsak prvi pondeljek v stari dvoraai šole av. Vida.
163.	Društvo sv. Mihaela, Pittsburgh,
Pa. — Predsednik Tomo Belanič, 129 Home Street. — Tajnik Mate Brozenie, 93—44th Street. — Zastopnik Ignac Rudar, 129 Home St. — Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v hrvatski cerkveni dvor««i v Benett, Pa.* Predsednik odbora bolesti: Janko HorvatiČ, 4839 Blackberry AUev, Pittsburgh, Pa.
164.	Društvo "Marije Pomagaj", Evelcth, Minn. — Predsednica Frances Gregorič, P. O. Box 22, — Tajnica Marija Anzelc, 808 Adams Avenue. — Zastopnica Marija Shukle, 811 "A" Avenue. — Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v meseeu v eerkveni dvorani.
165.	Društvo "Marija Pomoč Kristjanov", West Allis, Wis. — Predsedniea Terezija Jamnik, R. 2, box 343, Wanws-toosa, Wis, Tajnica Sophie Moze, 422
5Ht
seja se vr5i vsako drugo nedeljo v eer-
kl®6.dB^anffloT. druStro "Presv. Srce Jesusoro", South Chicago. III — Pwd-sednik Stipe Gergevič, 9037 Grcenbay Am Taiftik Mile Pleša, 8909 Greenbay Are. Zastopnik Mile Butorac, 8909 Greenbay Ave.; Vsi v South Chicago, 111. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo sredo v cerkveni dvorani, 2926 E. 96th 6t.
^167. Društvo 'Kraljica Mira", Thomas, W. Va. — Predsednik John Lahaj-nar, Bta 215, Thomas, W. Ve. — Tajn. Franoes Baraga, box 277,Thomas, W.
se vrti vsako tretjo nedeljo v M. Bu-ličevi dvorani na 2. ulici.
168.. .Društvo sv. JoŠsfa, South Bethlehem, Pa. Predsednik Jožef Skraban.
616 Pierce St. — Tajnik Startih Murft, 328 — 5th St. Zastop. Ivan Gosar, 1215 3rd St. — Seja se vrši vsako drugo nedeljo v cerkveni dvorani.
OPOMBAl
Gg. društveni tajniki so aaprota-ai, da poročajo takoj vsako premsmb« naslova ia sieer glavnemu tajniku Jed-note, ter upravništvu "Glasila K. 8. K. Jedaote".
Umrli so v Ljubljani: Matija? poštenjaka'4"«*' širšim Škofic, kočijaž, 80 let. — Amalija Kapš, kuharica, 24 let. — Sta nislav Pavšič, pastir, 14 let. — Adolf Foglar, lastnik rudokopa, 51 let. — Frančiška Sever, nata-
•iian- Svojega doma v Gorici ni hotel zapustiti, dokler ga niso granate pregnale. Vednq si je želel nazaj, a kruta s mrt ga je prej ugrabila Počivaj v miru in
karica, 29 >et. — Frank Juvan,jzemlja bodi ti lahka! ' sin vlad. sluge, 18 let. — Jožefa! Umrla je v Ljubljali gospa E-Rebolj,* ključavničarjeva žena, | lizabeta Pipp roj. Tavčar, sopro-47 iet. — Alojzij Habič, premo- ga železniškega poduradnika v
gar-hiralec, 79 let. — Jera Sti-bernik, delavka-hiralka, 86 let-—Marija Bolha, delavka-hiralka, 82 let. — Ana Anderwald, vdo-
pok. in trgovka s sadjem po kratki mučni bolezni. Naj v miru počiva.
Umrla je na Verdu pri Vrhniki
va žel. poduradnika, 73 let. — A- ga. Jera Kržišnik, roj. Trobec v lojzija Dover, zidarjeva žena, 29 87. letu starosti. Blag ji spomin
let. — Ivan Mevlja. sin pošl. poduradnika sin 6 let. — Jakob Bertoncelj, delavec, 43 tyt. — I-van Koenig. odpjuščeni vojak, 42 let. — Marija Zoran, delavka-hiralka, 72 let. — Marija Kavčič, učiteljica, 31 let. — Marjeta Torkar, tob. delavka, 46 let. — Marija Hosmatin, kuharica, 60 let- — Jakob Grum. pozlatar, 71 let. — Eliza Goršič, šivilja, 21. let. Lovro Rudolf, obč. ubožec, 45 let. — Frančiška Demoj-zes, tob. delavka, 32 let.
Samomor Dnč 25. avgusta t. 1. se je v Ljubljani ustrelil svak g. Viktorja Cantonija, bivši gostilničar v Kraljevcih. Anton Ječ-minek. Samomorilec je bil 56 let star in je bil zaradi bolezni že dvakrat v bolnišnici; opazovali so že dalj časa na njem znake melahonije ,ki je brezdvomno povzročila, da se je v podstrešju hiše na Karlovski cesti št. 2 sedeč na divanu s tremi streli v srce u-smrtil. Policijski zdravnik gosp. dr. Drč je ugotovil, da je smrt
Umrl je Franee Oranič, župnik j precej nastopila. Našli so .ga mr-v pokoju v Križah pri Tržiču tvega ob 7. uri zjutraj. Samomo dne 24. avgusta 1920, v zdravih morilca so prepeljali v mrtvašni-dneh neumoren- delavee na za-co-
družnem polju. V mašnika po- Nesreča. Pod Rakovnikom sta svečen 23. julija 1896 v 3. letu se splašila konja in je ob tej pri-bogošlovja. Kaplan v Trnovem j liki padel pod voz leta 1879. ro-na Notranjskem 9 let, pri Dev. jeni Viktor Stele, ki se je tako Mariji v Polju 2 leti in pol, pol poškodoval, da so ga prepeljali v leta ekspozit v Nadanjem Selu- i bolnišnico,.
Dne 1. decembra 1908 kationič- Dr. Eavnihar je težko obolel no vmeščen na župnijo Senožeče, na griži. Prepeljali so ga z Vrb-Preden je nastopil župnijo, se je skega jezera na avtomobilu v podal na obisk na svoj rojstni Ljubljano. i dom, v Križ pri Tržiču. Tu ga je Za rednega profesorja teoreti-zadela kap na možgane. Počasi j ene fizike na filozof, fakulteti v je okreval, a službe ni mogel več Ljubljani je imenovan dr. Woj-nastopiti. Sprva je pomagal še ciech Rubinovicz, privatni dokaj v dušnem pastirstvu, a para- cent na vseučilišču v Crnovicah. liza možgan je vedno počasi na- Ajdamič Emil. Po šestletnem predovala, zadnjih 10 mesecev še bivanju v ruskem vjetpištvu se več maše vati ni mogel. Po 11 let je naš slavni skladatelj Adamič

KrS. K.
■
vafcdriov žita izvoziti; zakaj bi za nas ne bilo nekaj vagOnov za pomoč v sili, ko smo že drugo leto tako hudo prizadet^ in je ljudstvo obupano. Kako se/bo pri teh cenah, živelo!
Odstavljen gerent. Mesto Ormož je dobilo te dni novega ge-renta g. živiuozdravnika Šterbe-ea. Dosedanji gerent dr. Lasič je moral iti kljub svojim velikim "demokratskim" zmožnostim-
Ljubljanska prisilna delavnica se odpravi. Deželna vlgda za Slovenijo. je sklenila razpustiti ljubljansko prisilno delavnico in obosojene priselj^pce odkazati občinam. Vzgojevališče se prestavi v Kočevje in ostane pod vodstvom dosedanjega. ravnateljstva .	/
Računi demokratskega finančnega ministra. Kako dela svoje račune demokratski finančni minister dr. Kosta Stojauovič, nam povedo tele številke. Po njegovem proračunu za leto 1920-21 bi prišlo na posameznega prebivalca, davkov v Srbiji 92.80 K. na Hrvatskem 156.42 K, v Bosni 211.50 K, v Sloveniji pa 329.91 K. Takse pa je razdelil tako, da pride na vsako glavo: v Srbiji 11.66 K, na Hrvatskem 16-78 K, v Bosni 1071 K,- v Sloveniji 49.-88 K. Lepi dnevi se obetajo Slovencem pod demokratskimi ministri.
Nova železnica ob Drini na Jadran, da dobimo kmalu kovan ameriških finančnikov se peča z načrtom, zg'raditi ob Drini do ko-torskega zaliva novo železnico.
Kovan denar. Iz Belgrada poročajo, da dobimo kmalu kovan denar. Napprvo se bodo kovali novci po 25. ozir. po eno krono. Novi drobiž bo iz bele kovine.
Vojni minister je odredil, da i-majo pravico do skrajšane \;o-. jaške službe dijaki ljubljanske višje obrtne šole, absolvirani in neabsolvirani, dalje dijaki splitske obrtne šole, sarajevske tehnične m zagrebške graditeljske šole-
Za Boris Mirana. Amerikan-ski Slovenci v Clevelandn, Ohio, so zbrali 3 4dolarjev, kar je dalo tukaj čistih 2292 kron. Pesnik g. prof Stritar je poln zahvale do svojih blagih podpornikov. Trpi piše ,da se zdaj ne more vrniti v domovino^ — Posreduje še nadalje F. S. Šegula, župnik v p. Pra-gersko. . -*
^ 22. SEPTEMBRA 1920.
ITALIJANI IZZIVAJO — OHRA NIMO MIRNO KRI!
8 mesecev trajajoči bolezni je bil rešen iz solzne doline. Mati in sestre so mu stregle v bolezni tak6 požrtvovalno, sicer bi bil že davno prej umrl. Naj v miru po čiva!	^
Umrl je dne 24. avgusta gos. Ivan Dremelj, nadučitelj na Polici pri Višnji gori. N. v- nt. p.!
Ivan Oostinčar t. Dne 25. avg. ob tričetrt na 6. uro zvečer je po 14 dnevnem trpljenju umrl na svojem domu v Zalokajrevi ulici št. 9. v Ljubljani Ivan Gostinčar. Griža ga je vrgla na bolniško posteljo, s katere ni več vstal. Pred dnevi se mu je bolezen obrnila na bolje, a zadnje dni je tako o-slabcl, da je včeraj zvečer čisto mirno ugasnil- S pogojnim Ivanom Gostinčarjem izgubi družina skrbnega očeta, katol. organizacija pa vnetega in požrtvovalnega delavca. Z dušo in telesom je deloval za krščansko delavsko organizacijo v smislu idej dr. Kreka, čegar učenec je bil. Kot družinski oče se je z vnemo udeleževal dela v orlovski organizaciji, v kateri je videl edino poroštvo za sreno in umsko izobrazbo naše delavske mladine. S srcem je ljubil Slov. kršč. socialno zvezo ter bil član njenega načel-stva. Na političnih in strokovnih shodih delavskih je unemal svoje delavske tovariše za načela krščanske organizacije. Kot o-trok se je veselil uspehov naše stvari in žalostilo ga je vse, kar je naši stvari bilo v kvar. Vse organizacije ga bodo pogrešale. Težko ga bodo pogrešali tudi njegovi ožji delavski tovariši, ki jim je bil vedno ljubeznjiv in prijateljski tovariš- Pokojnik je bil v 39 letu svoje starosti. Zapušča žalujočo vdovo s 3 otroci, od katerih sta dva nepreskrbljena. Hudo je izguba sina Ivana zadela tudi njegovega očeta poslanca Jožefa Gostinčarja, ki je v njem izgubil že šestega svojih otrok. R. I. P.
Umrl je dne 18. avg. ob 3. uri zjutraj po kratki in mučni bolezni v Mariboru begunec iz Gorice Josip Ravter. Pokojni je bil vzor
na povratku v domovino radi karantene mudil par dni v Mariboru. Pevci baše "Glasbene Matice*' so mu dne 17. avgusta v društvenih prostorih priredili po navdušenem pozdravu gosp. zborovodje Deva prisrčen sprejem in mu zapeli v pozdrav več primernih pesmic- Na družabnem sestanku, ki se je vršil, nam je Adamič v dveurnem predavanju opisal svoje življenje, trpljenje in hrepenenje v vjetništvu. Prevozil je Sibirijo. Petrograd, Moskvo in nam živo slikal grozote, s katerimi sta boljševizem in komunizem udarila Rusijo. Krasne pesmi naših Matičarjev in prisrčne zdaravice so ta lepi sestanek zaključile. Telesno zdrav in krepak. poln lepih načrtov, se vrača Adamič v domovino.
Ljutomer. Poročil se je v Trstu tukajšnji trgovec g. Fran jo Repič z gdč. Cilko Kotnikovo iz vrlonarodnc in ugledne rodbine tržaške. Obilo sreče!
Ljubno, 21. avgusta. Ravno za obletnico je toča tu in v okoliš potolkla ajdo in jesenske pridelke. — Danes nenavadno v jutru ob 7. uri je od severo-zahoda privihrala nevihta in v par minutah je toča izvršila mrzlo, neusmiljeno svoje delo- Lansko leto je dne 22. avgusta zvečer ob 7. uri potolkla toča, a letos je 21. t. m. zjutraj ob 7. uri obhajala žalostno svojo obletnieo. — Laško leto smo zastonj prosili za brezplačno vožnjo enega tovornega vlaka v Banat za žito za po toči prizadete občine. — Letos je potreba tem večja. — Revni in premožnejši posestniki so letos morali plačevat po 8 do 10 kron za ki logram ajde za seme in sedaj so zopet ob seme in ves pridelek. — Vsi bodo morali zopet za drag denar kupovati ne samo aMo, arajak. tudi še več drugega žita, posebno koruze. — Neizogibno potrebno pe, da priskoči na po moč vlada, da dobe po toči prizadete občine vsaj en vlak, da si nakupijo najpotrebnejše žito v Banntu, ker le tako nam more biti pomagano. Ako se sme tisoče
Italijanska divjaštva v Trstu skrbno pripravljena.
Trst, 15. julija. Po najnovejših poročilih je bil napad na Narodni dom skrbno pripravljen in naročen. Demonstranti so bili preskrbljeni s potrebnim orodjem in z veliko množico goriva. Sestavljen je bil natančen seznam jugoslovenskih odvetnikov in tvrdk. Bencin so prinesli iz bližnje vojašnice. Narodni dom je gorel yd pol 7. zvečer do opoldne drugega dne. Ognjegasei so se o-mejili na to, da so ščitili sosedna poslopja. Niti najmanjšega poizkusa niso naredili, da uditšijo o-geuj v Narodnem domu. Jugoslo-veni so zelo vznemirjeni in preplašeni. PovsOd zapuščajo svoja domovja ter prihajajo v Jugoslavijo. V Trstu so se ropanja po zasebnih stanovanjih udeležili tu di vojaki. Italijani grozijo, da bodo svoje uničujoče delo razširili tudi na tržaško okolico«
Divjanje Italijanov na Reki.
Bakar, 15. julija. Kakor v Splitu in v Trstu so Italijani zdivjali tudi na Reki. Njihovo divjanje ni bilo nič manjše, kakor ofto v drugih zasedenih krajih naše domovine. Vsled tega postaja polo žaj našega naroda vsak dan bolj kritičen. Zjutraj se. ne ve, kaj se bo zgodilo popoldne. Italijani na Reki so začeli pogrome -tf torek popoldne. Prijeli so 3 naše ljudi, in sicer samo radi tega, ker so ti na ulici med seboj govorili hrvatski. Na kvesturi, kamor so jih odpeljali, so jih bičali, klofutali in jim rekli, da je to nagrada za Split. Eden izmed arditov je enega od naših ljudi napadel z bodalom. Da se napadeni v zadnjem trenotku ni obranil z roko, bi ga bil ardit zabodel. D'Annunzieva vojna drhal se je ves dan priprav ljala, da napade Sušak. V zadnjem trenotku j^ na povelje D'An-nunzia samega opustila to namero Medtem so redne italijanske čete na Sušaku zabarikadirale most in izdale povelje, da ne sme nihče po dvajsetih biti na Sušaku na ulici
italijanska vojska je bila ves alarmirana. Ipeli so strojne puške in zasedli obal vzdolž Rje-činc do kopališča, čeprav je izgledalo, da so vse to naredili, da ščitijo sušaško prebivalstvo, so po ulicah v večjih gručah demonstrirali proti domačemu prebivalstvu. Upili so< da so se pripravljali, da se zedinijo z D'Annunzievimi ar-diti z Reke in da odidejo skupno z njimi zasesti Bakar. Kakor se je naknadno doznalo, se je vse to pripravljalo po nalogu z najvišjega mesta v Rimu. — Včeraj je prišlo na Reki do necyvenih italijanskih demonstracij in razbojstev. Italijani, podpirati po arditih, so napadli in plenili vse naše trgovine. Prizanesli niso niti našim denarnim zavodom. Tako so najprej napadli trgovinoh čevljev Blažie, ki so jo popolnoma (»pustošili in blago do zadnjega kosa odnesli. Popolnoma uničena in izropana je tudi trgovina Komljenae i drug Posebno barbarski sta uničeni knjigarni Sikie in Trbojevič, kjer so demonstranti razbili in zažgali vse police, knjige in ostalo pohištvo pa pometali v morje. Medtem je skupina arditov, med katerimi je bilo tudi mnogo reških fta-lijanašev, navalila na prostore podružnice Prve hrvatske štedionice in Zadružne banke, kjer so razbili izložbena okna in jih oropali. Zelo je trpela Poljedelska banka. Opustošenj so tudi uradni prostori pa-roplovne družbe "Ungaro-Croa-ta". Tolpe so.popolnoma podivjale; prizanesle niso niti lekarnam, katerih lastniki so Jugoslovani. Zelo je trpela lekarna Ba-bič. Budakova lekarna pa je tako opustošena, da je ni več spoznati. — Demonstranti so začeli preganjati naše ljudi. V zadnjih dveh dneh je bilo aretiranih z >lo mnogo Jugoslovanov, med njinii župnik dr. Rački, in sicer zato, ker je na Petrov dan v molil vi za kralja Petra rekel: "Čuvaj ga Bog pred sovražniki." Karal;ini-ierji so te besede razlagali tako, d« je duhovnik pri tem mislil na Italijane. Včeraj se je govorilo po mestu, da so te žrtve odškodnina za Split. Med Jugosloveni na Reci vlada velika razburjenost. Nihče se ne upa več na ulico. Dosle j pa še nihče ni izkušal preprečiti vandalsko divjanje D'Annunzie? vih arditov.
Jadransko vprašanje v italijanski zbornici.
Trst, 3. julija. V petkovi seji italijanske zbornice je, kakor poročajo listi, povzel besedo tudi poslanec Salvemini, ki se je zlasti bavil z jadranskim in albanskim vprašanjem. Dejal je, da vlada o
Trsta in Pulja vrgli v morje. Zvezali bi se s Srbijo, da nas vržejo tudi iz Dalmacije. Sicer pat je velik pogrešek, ako pripisujemo Dalmaciji izreden strategičen pomen. — Glede Albanije je dejal Salvemini, da je albansko vprašanje v zvezi s členom 7. londonske pogodbe, ki določa, da mora Italija privoliti z razdelitev Albanije med Grke in Slovane, da si pa pridržuje protektorat nad ostalim delom. Vlada je izjavila, da se odreče pro-tektoratu in da hoče imeti nerazdeljeno in neodvisno Albanijo, kar pa znači, da se odrekamo členu 7 londonske pogodbe. Italijanska vlada namerava sedaj revidirati ves londonski pakt in priti do pra vičnega kompromisa. (Odobravanje, nemir na desni.)
Položaj na Reki. "Lavoratore" poroča iz Rima; Položaj na Reki je vsak dan slabši in vzbuja vedno večje vznemirjenje. Prebivalstvo bi se bilo že pobunilo, ako ga ne bi zadržaval najhujši terorizem. Aretirajo vsakega ih ga obsodijo v zapor do štirih let, kdor se drzne kritizirati častnike po-veljništva, ali pa začne kako akcijo, , ki jo poveljništvo smatra za politično škodljivo. Občinska blagajna je prazna, ker je občinski svet izročil poveljništvu nad 20 milijonov. Ne vedo več, kako naj bi plačali uradnike. Skrajni radi-kalci poveljništvd zahtevajo, naj se razpusti Na rod ni^, Svet, toda D' Annunzio tega ne dovoli, ker se boji, da bi ta korak imel težke posledice in napravil mučefri vtis. Med poveljstvom in Narodnim svetom se bije tih, toda ljut. boj Lepi časi soglasja in navdušenja so izginili za vedno. Na poveljništvu kraljuje neka gospa, D'An-nunzijeva prijateljica, mojster v spletkah, ki dajejo Reki obiležje
30. junija je ta urad prejel 667 vprašanj glede priseljevanja : 972 vprašanj glede izseljevanja; 852 viprašanj. nanašajočih se y splošnem na potnike. Teh 1112 vprašanj je zahtevalo obširna dopisovanja. Razumljivo je, da ta vprašanja ne bi bila tako naglo rešena, ako ta urad ne bi bil v ozkem stiku z vladnimi uradi v Washingtonu.
Vse naše čitajoče občinstvo dobro ve, da jp Jugoslovanski odsek ameriškega Rdečega Križa do sedaj vedno dajal točne informacije po časopisih in posameznim društvom ter jim natanko tolmačil vse postave glede naseljevanja in izseljevanja. Temu uradu so vedno šli na roko vsi vladni uradi, ki so izjavili objave v posebnem oziru na naše razmere.
Razun splošnih slučajev in informacij splošnega značaja je ta urad v mnogih prilikah posredoval za posebne slučuje pri vladi in dobil tudi določbe za te posamezne slučaje. Tako se je Jugoslovanski odsek v zvezi s krajevno vrhovno upravo ameriškega Rdečega Križa zavzel za 1600 vr-nivših se prostovoljcev, skrbel za nje v času njihovega bivanja v New Yorku ter jim preskrbel stanovanja, hrano, kopelji, čisto perilo, brzojavil njihovim sorodnikom in prijateljem po domače, »nim pa, |ki niso dobili denarja, je preskrbel potne stroške do njihovega bodočega bivanja.
Konec no daje Tujejezična Po-ročcvalna Služba Ameriškega Rdečega Križa, kadar je to potrebno, vladi Združenih držav podatke o problemih In potrebah tujejezienih skupin v Združenih državah. Ker je ta urad v neposredni zvezi s tu je jezičnimi sku-
»	,	pin am i v Ameriki in dosledno
francoskega dvora, seveda v ma-LUtU pozua razmere v posameznih
"	'skupinah bolje kot katera druga
Prepovedan izvoz. Pilepoveda- organizacija, zato je v stanu daje izvažati nemške marke, čeho- j iati vladnim slovaške krone in rumunske leve. Kdor bo nesel čez mejo več tega denarja kot v vrednosti 2000 di-
narjev, se mu bo denar zaplenil, krivec pa bo zaprt. Naš državni proračun izkazuje
Farno približno HM) miljonov di-dolarjev primanjkljaja, kar bi bilo prav lepo, ako bi bilo res. Ampak naš finančni minister je ta ugodni uspeh privlekel menda za lase in bo treba marsikaj popraviti. .Tako je postavil v proračun davke v Sloveniji v dinarjih v tisti višini, kakor jih plačujemo sedaj v rokah. Tako bi se zemljiški, hišnorazredni in drugi
jati vladnim organom najtoč-neje in najzanesljiveje informa-
i cije.
A mer. Red Cross F. L. I. S. Jugoslav Section 1107 Broadway New York, N. Y.
Jugoslovanske luke in železnice. Praška "Narodni Politika" je prinesla zanimiv članek iz peresa dr. Otoka rja Ružičke z na-jslovom "Teret- Rieka- Solunj". Dr. Ružička piše: Ako ostane Reka Italijanom, bodisi izdobra, bodisi z^iiasilstvom, se bodo morali, ozreti Jugoslovani po drugem izhodu na morje. Iu tu pri-
davki povišali kar za 400 odstof- lajajo v poštev pobrežna mesta
kov. Tako pa vendar ne pojde!
dalmatinska in Solun v Egej-
skem
Izkazujejo rednih in izrednih do-	™>rju- To^a !u	tc'
hedkov: Hrvatska in Slavonija l>otl	zIastl, koJlkor w
jadranskem problemu ni razvil~a|2236 milijonov kron, Dalmacija tl("'e dalmatinskega nabrežja, pre-konkretnega in jasnega programa. 341 milijonov kron, Srbija 871 n»wrti velike pnrodne m pi|liti-Dne 25. aprila je jugoslovanska milijonov dinarjev, Bosna in ene QV'lre- Znano je, da JC bivša delegacija povabila našo vlado na Hercegovina 1953 milijonov monarhija gradila Iv dalmatins-razprave v Pallanzi, ki pa se niso k,-,.,,, Banat, Ba^ka in Baranja'Je v Bosm 1,1 prekinile po volji Slovanov, am- j 18$) milijonov kponn
pak sledi 3. liž.džapržecvNTcC ni pak vsled ministrske krize v Italiji. Zaradi tega je govornik zaliteT val pojasnila, ali namerava vlada nadaljevati prekinjena pogajanja, ali pa jih odložiti na nedoločen čas. — Nato je Salvemini govoril o jadranskem vprašanju in dejal, da mora vsaka stranka zavzeti jasno stališče. Ljudska stranka, čije zunanja politika, zlasti v jadranskem vprašanju, ni dovolj jasna, še ni pokazala svoje smernice. Nacionalisti naj zahtevajo od vlade, da pove svoje mišljenje, namesto da bi čakali, da se zatvori zbornica, kar bi pomenilo ljute časopisne polemike in razne ineidente. Od jadranskega vprašanja je odvisna vsa bodočnost italijanske zunanje politike. Govornik naglaša potrelx) italijansko-jugoslovanskega kompromisa, ne zato, da prepustimo Slovanom Dalmacijo, ampak zato, ker bi pameten kompromis moralično vezal o-be stranki, da ne gojita obojestranskega iredentizma. Preprečiti je treba, da se Italija in Jugoslavija ne oslabita vsled izdatkov za brodovje; zakaj Jadran mora biti nevtralizirano italijansko-slo-vansko morje. Italija mora biti prijateljica in desinteresirana posredovalka med vsemi balkanski^ mi in podonavskimi narodi in more le' preko teh popiirjenih držav prožiti Rusiji svojo roko. Kdor hoče Dalmacijo, spravlja Italijo v večen boj "s Slovaiii. Italija bi potem podedovala zloglasno avstrijsko politiko, ki bi imela za posledico, da se na ramena Julijske Benečije stvori nova Avstrija, nam sovražna, ki bi imela 25 milijonov prebivalcev, večinoma Nem-eev in Madžarov, kateri bi z vsemi silami delovali na to, da bi nas iz
Hercegovini, samo ozkotirne
___strategične proge ter je pri tem
jianieuoina zanemarjala trgovske PRISELJEVANJE^ IZSELJE koristi svojih slovanskih dežel.
VANJE IN POTNI LISTI. |Severna Dalmacija sploh nima
--železniške zveze z Bosno, aki ne
Med vsemi problemi, na kalcr mislimo na primitivno progo ži-re naleti priseljenih, ki ne zna ,ia Steinbeisa, ki je služila le za brati in ne razume dovolj angle-1 dovoz drv iz Bosne na sever, ali škega jezika, so vprašanja, ki sejna železniške proge iz Splita do nanašajo na zakone prišel jeva- j Šebeuika ter do Kaina in Sinja nja, izsesel je vanja in potni listi,1 tik pred be sens k o mejo. V svoji ki so s tem zvezani. Malo je dru- i vojpi stiski je monarhija sicer gih vprašanj, ki so nastala za ra-j spoznala kratkovidnost te politi-di nestalnih razmer po vojni, in ke ter se je zašelo graditi norici bi bila tolik^ važnosti kotjmalno progo, ki je imela spajati vprašanja, glede priseljevanja in Knin z južno Hrvatsko, to je z izseljevanja iz Združenih držav, Liko, toda <rb prevratu se je delo
Po sklenjenem premirju so bile tozadevne postave že mnogokrat izpremepjene, dopolnjene in popravljene; pogosto pa ni i mogoče raz videt i ka in načina te
ustavilo. Zdaj so Jugoslovani nastopili to zanikrno avstro-ogrsko dedščino ter bode .treba brez dvoma velikih finančnih žrtev in vz-]) rave ga vzro-1 trajnega napora, predno se hibe premembe. Te in škode bivše uprave popravijo.
premembe pa se ne izvršujejo sa- > Dalmatinsko obrežje je krasno.
mo zaradi mišljenja zakonoda- od pirode obdarovano s prelejji-
.. •__i?__- i______
jalcev te dežele, temveč tudi zaradi razmer, ki vladajo po celem svetu.
ml zalivi, kakoršni so Sibeuik. Split, Gruž pri Dubrovniku in Boka Kotorska. Toda zgraditev
V Združenih državah ni niti direktne in komodne zv©ze z za-
ene tujejezične skupine, ki se ne bi zanimala za vse nameravane
ledjem je zaradi goratega njegovega značaja za dogledno dobo
izpremembe glede naselniskih godba bodočnosti. Upajmo pa. da postav.. V ameriškem kongresu I bo vztrajnost' in energija srbsko
je bilo že predlaganih več sto zakonskih osnov, na podlagi katerih se "nameravajo na drastični način premeniti zakoni o priseljevanju. Dasiravno do sedaj ni bila sprejeta še nobena taka pred-
hrvatska kmalu premagala tudi te prirodne ovire, kajti to je v interesu vsega Slovanstva. Kajti ako se vzdrže Lahi v Albaniji, ako obdrže samo mali otok Sase-no v Valonskem zalivu, zapro s
loga, vendar pa se od časa do ča-!tem Jadransko morje, in jugoslo-sa uveljavljajo razne izpremem- venska trgovina in jugoslovau-be glede postopanja v tej stvari, i ski pomorski promet bosta po-Tujejezična poročevalna slu ž- stavljena pod sfalno grozečo koliba Ameriškega Rdečega Križa je trolo italijanskih topov.
paznini očesom pazila na vse te	---
izpremembe. ki so se uveljavile Ameriški Slovenci in Slovenke! od meseca do meseca, pa tudi od Spominjajte se pri rasaih prilikah tedna do tedna. Skozi zadnjih vojnih sirot na Slovenskem! Vsak pef mesecev od 1. februarja do!cent dobrodošel!
a

Študija.
Jezus. Marija!"
Komaj je zavil okoli ogla in mi je pogled objel gospodarska poslopja fcrčmarjeva, se mu je iz-vil iz prsi plašen vzklik, napol ggdušen od groze. Z obema rokama^ ie zgrabil za glavo, omamljeno od žganja. Naslonil se je ob vogel, da se zgrudi, ne od preve-Bke pijanosti, ne,.od strašne gro-od uničujočega spoznanja.
"Torej res! Nisp bile le sanje, težke in strašne. Iz pijanosti porojene."
Ni čutil več pijanosti; kakor bi ga bila udarila nevidna, železno-težka roka in bi pregnala v hipu iz glave vso težko omamieo. A v istem hipu mu je leglo na srce in na misli še težje breme, kljuvajoča, pekoča zavest:
"Hotel sem, zdaj je storjeno!'
Klakor bi okamnei, postal del zidu ,ki je slonel ob njem, je brez življenja strmel na streho skednja in hlevov- Gost, svinčenote-men dim se je valil iz nje; v širokem snopu je kipel iznad slemena, se poganjal više in više proti motnemu nočnemu nebu, se zibal v zraku sem in tja kakor stari jagnedi spodaj ob reki, ko jih maje jesenski veter. V višini je bledel, se redčil in redčil, se trgal in se izgubljal v mladohlad-ncm vzduhu, kakor bi ga pila žejna noč in foi ga srkalo v se s vin <V no, z dežjem grozeče ne'bo.
Hipoma se je zgenil, kakor pod bolestnim sunkom. Zaprl je oči, da ne bi videl. Zatisnil si je ošesa, da ne bi slišal, kako poka strešna opeka z naglim prasketanjem, da se mu je v prvem hipu zazdelo« kakor bi se vadilo na travniku za gUmn om in hlevi vojaštvo na strojnih puškah.
A dasi si je stiskal in mašil u-šesa, je jasno slišal, kako prasketa opeka, kako se*lomi in drobi na kosce, kako se kosci luščijo drug od drugega, kako drčijo po strehi, kako padajo pod kap, kakor pozimi cime, ledene sveče, če razposajen fanf udari s palico po njih vojaški vrsti.
Ker je videl z zaprtimi očmi vso grozo v še strašnejših barvah, je odprl oči in odtegnil roke od ušes. Z desnico se je uprl ob zid, da bi slonel varneje. Ker drhtel je po vsem telesu; komaj je čutil noge in zemljo pod seboj. Hladen pot je začutil na čelu.
"Ali ni moči pomagati? Ko bi-"
Ne! Glej, ie sili in kipi plamen skoz streho. S svetlimi jeziki sika kakor razjarjen gad skozi ra-rpokano opeko. Liže sem in tja, kakor bi iskal novo žrtev, da u-godi nikdar sitemu svojemu gladu- Srdito se zajeda v temnosivi stolp dftna, kakor bi ga hotel vž-gati, da zagori in zaplamti do neha.
"Gori!"
Ni bil on, hlapec Gregor, ki je »▼pit Saj ga je klic prestrašil, da so se mu kolena zašibila. A zaklieal ni on, dasi mu je klic "na pomoč trepetat v grlu in v vsaki ' žilici telesa, že odkar je stopil izza ogla in je gorje zagledal. Du-§il in pekel ga je, da je trepetal tudi od duševne bolesti, ne samo od groze in telesne slabosti. A Zakričati, izvpiti usodni klic: "Gori! Pomagajte!" — ni ga mogel! Nevidna roka ga je tiščala kakor s kleščami in ga davila; strašna groza in glasno očitajoča vest: "Tvoje delo je to, Gregor!'
V nadstropju, skoro tik nad njim, se je s plašno naglieo odprlo; s hruščem je treščilo o»b zid. Ženski glas, od groze nenaravno vreščeč, je zavpil v drugič:
"Gori!"
"Natakarica je!" — je pretreslo Gregorja. — 44 Če me ' vidi, sem izdan." \
Nevarnost, stoječa tako tik ob »jem, je naglo, kakor bi z roko zamahnil, razgnala svinčeno težo, ki mu je ležala na mislih in ga delala slabotnega in nezmožnega, da ni vedel, kaj hoče, kaj naj počne. Novih moči mu je silila v otrple ude. Tiho, kakor, senca, se je umaknil za vogel.
"Ali me je videla? A, nemo-*oče. (gledala je gotovo v ogenj-In vsa zbegana je: že glas jo razodeva."
Za hip je postal za voglom. Pol-mračno je bilo tam. A cesta pred njim je že vsa svetla. V zvonikr * je zdrknila ura in je pričela bi-i ti z gromkim glasom. Ozrl se je Proti cerkvi. Tudi zvonik, ki se je dvigal v noč kakor tekmec o-afromnemu stolpu dima, a miren
in dostojanstven, so že obsevali Sariri. Temne sence, bežnim, plašnim duhovom slične, so se podile čez resno, molčeče zidovje.
Naglo je spet zatisnil oči. Upal je, da se tako obrani pošastnih prikazni. A v resnici jih je videl le jasneje, ker jih je gledal z dušo.
Hipoma se je preplašil še bolj; vsega ga je prevzela grozeča misel: "Kaj stojim tukajf Da me opazijo! Kdo ve, ali me natakarica že ni'? Domov, preden.se zbu-de v vasi- A tiho in previdno!'
"Jezus,' saj cerkve nisem nameraval !"
Gdgroze se je pokrižal, s spake-dranim križem; ker roka je bila težka in je drhtela. A besed ni mogel izgovoriti ob svetem znamenju.
Kar najtiše je mogel v velikih okovanih čevljih, je-hitel skozi vas.	• -
Ni bilo daleč do koče krčmar-jeve, v kateri je zdaj začasno gostoval, stopetdeset • korakov morda. Vendar se mu je zdela kratka pot nocoj dolga, kakor še nikoli. Ves upehal se je na njej. Strah ga je izmučil. Ker jasno je slišal naglo, enakomerno prasketanje za seboj, kakor bi se spustila vsa opeka, ki jo je izročil jezi ognja, v 'beg za njim; in plamen je sikal, kakor 'bi segal z vročimi svojimi jeziki po njem. iza hiš pa so kakor temne pošasti, ki stegajo od vseh strani roke po svoji žrtvi, segale po njegovem srcu težke, zlokobne mi-
"Če kdo pogleda skoz okno in me vidi! Če kdo pribiti izza ogla in me spozna! Tedaj sem izgubljen ! — Nčf;ne! Obrnem se, zakrilim na ves glas: Gori! Pomagajte! — To me reši." .
A nikjer se ni odprlo'okno. Nikjer ni nihče prihitel! izza ogla, ves zbegan in plašen, ker ravnokar zlbujen iz sladkega sna. Vse je počivalo v miru in brezskrbno-sti, kakor bi vsi vedeli, da drži sam Bog ^pRo nad vasjo in se ni bati nobene nevarnosti in nesreče. Tudi glasu natalffarice ni bilo več slišati- -- "Gotovo je šla budit domačih. V prihodnjem hipu bo videl tucU krčrnar r Gori! To se bo začudil, oholi, *trdosrčni mož!
Skoro radost je začutil v srcu ob misli na bledo -grozo gostilni-čarjevo, ko zagleda velik del svojega premoženja v objemu divjih plamenov.
Že je oclprl duri v veži, nezaklenjene, samo priprte. Naglo jih je spet zaprl, z drhtečo roko potisnil čeznje težki zapah, da je zaropotal.
"Ali je kdo slišal?"
Za hip je postal, pridržal sapo. »Ne! Vse tiho zunaj.
Tema je bila v veži ,da se je skoro ustrašil. Iskal je kljuko v sobo. Roka mu je trepetala in u-darjala ob duri, kakor bi trkal.
Otipal jo je. Odprl je naste-žaj.
"Takoj v posteljo! Potuhnem se, da spim. Do jutra, do belega dne spim- — Kako morejo potem mene dolžiti? — Hitro se sle-
M.	t J
eem.
A roke so mu preveč trepetale. In čudno nerodne, malone trde so bile. Šiloma je strgal suknjo iii telovnik ter ju vrgel na edini, veliki in močni stol oib mizi.
V temi se ga je spet lotevala omotica, spet ga je prevzemala pijanost, ki se je za časa umaknila veliki grozi. Šumelo mu je v glavi; kakor kratki hipoma v sredi pretrgani in "Zlomljeni bliski, so mu švigale misli skozi zbegani spomin. Iz vsega napol blaznega vrvenja pa mu je vstajala vedno in vedno spet z nepremagljivo silo in trdovratnostj^, kakor bi ne marala nikoli več leči, zaspati in umreti, ena, povsem jasna, kakor ogenj tam zunaj, ki je bežal pred njim, a ga je gledal venomer tik pred 6eboj, visoko plamteea: "Kaj si storil. Gregor?"
Ravno se je vrgel na trdo, zanemarjeno ležišče, kar so se naglo in hrupno odprla v#žna vrata nasprotni strani ceste.
"Gori!" — zavpil močan moški glas.
Gregor je potegnil odejo čez glavo. A jasno je slišal glasno bežeče korake.
Spet, sredi vasi: "Gori!" Čuj. že se mešajo razni plašni glasovi, v gručah beze ljudje po cesti.
Tako ga je prevzelo klicanje, dflj je odejo odtegnil z glave in je napeto poslušal.
Čuj, Še bije plat zvona- Čudno votlo in tesno zvene klici zvonr v noč kakor proseč: "Pomagajte I"	* '
Ne, poslušni! Jezno zvene sem v sobo. kakor bi vprašali in očitali:
"(iregor. Gregor, kaj si storil?"
Gregorja je stresel mraz.
"Kaj če zgori cerkev! Zvonik je krit s skodlieami, lahko se vname. A tega nisem nameraval, Bog ve, da ne! In če zvonovi popadajo z zvonika in se zdrobijo! Bilo bi grozno!'
Zazelblo ga je v srce. Ker nenadoma se je domislil stare pripovedke, Bog ve, kdaj jo je slišal, Bog ve, kdaj jo je že pozabil. A zdaj je oživela v duši tako nenadoma, kakor bi jo čudež obdil v življenje.
O Tiudodeleu je pripovedovala ta zgodba, ki je šel in zažgal hišo božjo posvečeno cerkev. In zgorelo je, kar more ogenj razjesti in uničiti; še zvonovi, trdni, za stoletja zidani, so se razrahljali in razmajali.
V zvoniku pa so od vročine popokali zvonovi, z mnogimi močnimi in svetimi blagoslovi ma-ziljeni in posvečeni. Pogorela so mogočna hrastova bruna odrov in se zrušila. Tako so zvonovi popadali v globočino in se razbili in razdrobili. Vliti so morali nove; a ti niso Deli kakor prejšnji. (Dalje.),
Važno za vsakega člana!
Ako ste se preselili in preme-nili svoj naslov, naznanite to taj-niku(ici) krajevnega društva; ne naznanjate pa te premembe naravnost upravništvu 4' Glasila''. Na taka pisma se upravništvo ne bo oziralo.
Mno$» Sen« In mlad* dekleta trpe aa ti hotna od bolezni svojega spola. Tak« bolezni m ponavadi kažejo potom bolečin t krite, na strani, v ledjih ali spodnjem ftelu trebuha, večkratnem glavobolu, vročem in'hladnem spre* minjanju po telesu. ••
'everas
Regulator
(Severov Regulator) je pravilno zdravilo za odstranjen je teh bolečin in za popravo nerodnosti vsled katerih trpo Cene in det leta. To zdravilo Je bilo •nana in* rabljeno mnogo let z najbolj* ilm uspehom. Dobita ga pri vadem lekarju. Bodite previdni, da dobite sigurno "Severjevega", Cena S1.S5 in 60 davka.
W. P. SEVFRA CO. C tU Art WAPIDS, IOWA
Mojim pacientom:
Tem potom naznanjam, dm sem pripravljen sedaj sprejemati paciente v obeh svojih pisarnah in eictfr:
Ob pendeljkih in petkih na it*. 242 East 72 Str., New York. Telephone: Rhinelander 2065.	•
Ure: Od 10. dopoldne do 8. zvečer. Ostale dn! na it. 2399 Silver St. (Ridgewood), Brooklyn, N.Y. ^ Telephone: Evergreen 1448.
Ure: Od 10. dopoldne do 8. zvečer. Ob nedeljah po dogovoru. ^	DR. JOSEF M. PLEŠE.
POOBLASTILA 2A STARI KRAJ, ,
PROŠNJE IN IZJAVE, za dobavo potnih listov iz stare domovine v Ameriko izdeluje pri gene-ral-konzulatu 8HS registrirani sloven ski javni notar
IVAN ZUPAN, 1951 W. 22. Place,	Chicago, 111.
PiSite za pojasnila, i •
Zastave, bandera, regalije in zlate znake za druatva ter člane K. S. K. J.
izdeluje	?
EMIL BACHMAN 2107 S. Hamlin Ave. i. Chicago, 111.
Za podjetne in brihtne ljudi.
Mnogo naših uojakov se je pred leti i vso resnostjo-' oprijelo učenja angleščine; sedaj žanjejo, kar so sejali. Drugi, stari naselnici pa vedo isto kot tedaj, ko so prišli v to deželo. Brez truda ne boste znali angleščine in tudi ne — brez l^njig. AngleSko-slovenski besednjak vam bo odprl vrata do več tisoč angleških besed. Naročite si ga in ga tudi rabite. Drtbi se na sledeči naslov: Dr. F. J. Kern 6202 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio.
Tam naročite lahko Zormano-ve pesmi, ki bodo ugajale posebno mlajšim, in nežnemu spolu. Cena besednjaku je $5, Zormanovim pesni a m pa $1.25. Obe knjigi z enim naročilom vam pošljemo za (Advertis.)
mmmm
MOLITVENIM.
V ZALOGI IMAM:
"Rajski Glasovi", v platno vez.....................$0.90
"Rajski Glasovi", v u sne je vez........ ............$1.90
"Skrbi za dušb", v platno vezano................$1.00*
' 'Sveta ura'V v platno vezano....................$1.00 .
"Sveta ura", v usnje vezano.......................$2.00
Naročilu priložite denar ali pa Money Order.
MATH PEZDIR, Box 772 CITY HALL STAT., New York, N. Y.
POZOR gg. TAJNIKI KRAJEVNIH DRUŠTEV!
Kadar potrebujete nova druitvene pravila, lično izdelana pisma,
kuverte, vabila in vstopnice za vetelice, ali kake druge tiskovine, obrnite se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, sa
NARODNO TISKARNO, 2146-50 Bine Island Are., Chicago, III.
Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnost glede cene, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člane in Članice, izdelane v malem žepnem formata in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolnifike podpore in drugih izdatkov, ter pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolnifike liste, večje in manjše in posebne
pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila Članov po skladih, ali razredih.	*
Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorinavedenih tiskovin na ogled brezplačno!
OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K. Jednote".
J
GROZDJE!
GROZDJE!
GROZDJE!
iiiiiiiifliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii' First National Bank
Chisholm. Minn.
GLAVNICA IN PREOSTANEK $100.000.00. SKUPNO IMETJE $1,800.-
j /;-s - oo&oo/'
POSESTVO NA PRODAJ. ' Varčevanje' je tajnostt k „ ,	. ; uspehu. Ako denete na stran
Prpdam iz proste roke svoje le-	k . d . ^
po posestvo v vasi Sipek, fara	J *>,, J v
Dragatuš, okraj Črnomelj na Do-	nega zasluzkase lahko po-
lenjskem.	rocite, si lahko postavite
Več še poizve pri lastniku	udobno ^domovanje (hišo),
Peter Mušic	lahko daste svojim otrokom 113 Stat« Str. Joliet, 111.
Rojakom naznanjava, da bova imela na razpolago Michigan in California grozdje. Prodajala ga bova na debelo, to je na kare po najnižji ceni, kar se jih bo dalo dobiti. Za vte informacije obrnite se na podpisana:
MLADIC & VERDERBAR, 1334 W. 18th St., CHICAGO, ILL.
11 11 11 (1 II 11 S S 11
THE DOLLAR SAVINGS BANK	|
BRIDGEPORT, OHIO.	|
GLAVNICA $50,000.00.	S
PREBITEK $50,000.00."	S
11
Pod nadzorstvom države Ohio, ki je tudi naša vlagateljica.	rxi Plačujemo po 4% obre*ti pri hranilnih vlogah.
(Advertisment.36, 37. 38.)
Nc čakajte!
«
Posebno pozornost dajemo Inozemskemu oddelku.
So!™ konlnflaikopri-;i000000000BBHB0nmraHISIBIlS
skrbite srečne in neodvisne
dneve na stara leta. • Pomnite! Ako stopite v trgovsko zvezo s Prvo Na-Prostor na vseh boljših parni- rodno Banko (First National kih je več tednov naprej razpro- Bank) v Chisholmu, Minn., dan, zato ne čakajte do zadnjega sj boste s tem pridobili pri-tedna, ako ste namsnjeni potova- jatelja, ki se bo vedno skrb-a V ^ vašo korist je, nQ zanimal za yaš ffnančni
da se odločite za ta ali om nave- __» ± \r___
deru parnik in si prostor na njem | ^Pf1Viam bo Jahkojn
za-arate. Mislite v naprej.
IZ STAREGA KRAJA
je prišlo že mnogo oseb, katerim sem jaz izdelal proinje na podlagi katerih jim je bilo mogoče dobiti potrebno dovoljenje za potovanje v Ameriko. Kdor želi poslati svojcem v stari domovini take' prošnje, naj se zaopno obrne na mene in jaz mu bodem zadevo povoljno uredil. TUDI V VSEH DRUGTH NOTARSKIH ZADEVAH, BODISI V AMERIKI ALI V STAREM KRAJU, se poslužujte moje pisarne. Delo povoljno, cene nirke.
HEW YORK — DUBROVKIK — TRST.
28. sept.—Italia. 28. sept.—Columbia. 7.. okt.—Argentina. 3. nov.—President Wilson.
NEW YORK—GENOA. 6. okt.—Regina d' Italia. 30. okt.—Re d'.Italia. 6. nov.—Pesaro.
NEW YORK—HAVRE ALI CHERBOURG.
23.	sept.—Rochambeau.
24.	sept.—La Payette. 30. sept.—Mauretanki.
1. okt.—La Savoie<
6.	okt.—La France.
7.	okt.—Imperator. 12. okt.—La Tonraine. 12. okt.—Aquitania.
Navedeni vozni red je podvr-žeA slučajnim spremembam. Pišite po cenik za posamezne parnike in razrede.
POTNI LISTI:—Potnikom preskrbam potne liste in drugo, kar rabijo za potovanje.
IZ STAREGA KRAJA: je do sedaj prišlo v Ameriko že več slovenskih naseljencev, za katere sem jaz izdelal potrebne listine in katerim sem jaz poslal karte. Ako želite tudi Vi dobiti sem svoje sorodnike, mi pišite za tozadevna pojasnila.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na
Leo Zakrajšek
71-9111 Ave., New York,N.Y.
tudi. vedno rad pomagal. Vaš domačin-rojak zaposlen v naši banki je g. Jakob Osbolt. On je pri nas v uradu, da Vam postreže, radi tega se zaupno obrnite nanj.
Banka; odprta vsak dan od 9. ure dop. do 3. ure pop. Ob sobotah in ob plačilnih dnevih tudi zvečer od 7. do 8. ure.
uiiitiiiimmiiiiiiiitfimiiifiiijiiiimiiiiiii!
Kila umori 7000 Ijodij na leto.
Sedem tisoi oseb umrje na leto zn— kilo,—tako se glasijo namreč mrtvaški listi, čemu? Ker so nesreŽoiki sami sebe zanemarili« ali se pa niso dosti ozirali na oteklino na obolelem delu telesa vrfled utrgaofs. ali kile. Kazko je pa z Vami?' Ali se tudi Vi »apemarjate s tem, da nosite le kako obvezo, ali kaj drugega? Taka obvezna je samo za silo, podobna slabi opori pri veliki steni, da se ne poruši. Taka obveza ne more tako delovati, kakor kaka rpehantfna priprava. Ce se preveč stisnete z obvezo, ustavlja to cirkulacijo krvi; taka obveza drgne tudi oslabele mišice, ki potrebujejo največ prehrane.
'Veda in umetnost je pa iznašla način, ki vsemu temu odpomaga. Vsakdo, ki nosi sedaj kako obvezo, ali pas zoper kilo naj bi enkrat ZASTONJ poskusil;, takoavano PLAPAO metodo, ki je najbolj umetna, logična in ušpešna pri domaie-mu zdravljenju kile. Ta na«n je ie ave-* tovno znan.
PLAPAO BLAZINICA, kadar ne jo tesno k telesu pritisne, se n« premakne ■ prostora, vsled tega tudi bolnika nič ne teži. Ta blazinica je mehka kot ia-n»et, lahka pri noinji in po ceni. Rabite je lahko med delom, ali počitkom. Nima nič jermenov, privez, ali trakov.
Učite se torej kako Je mogoče ustavljati naravnim potom odprtino utrganja (kile) da Vas isto ne bo vedno teiilo. Pošljite svoje ime in naslov še danes na naslov: PLAPAO CO., Block 3267, ,St. Louis, Mo., da Vam pošiljamo ZASTONJ na poskušnjo Plapao iif vb« potrebna navodila.
ANTON ZBA5NIK, javni notar,
soba 102 BakeweU Bldg., Pittsburgh, Pa.
vogal Diamond and Grant 8ts., (nasproti Courts), ali pa zvečer na domu, 5633 Butler Street..

Prava železničarska ura!
Te pozlačena, krasno engravirana, ima 21 kamnov in je garantirana za 25 let, dobite jo za $10.75. Ponudba le za kratko dobo.
Le enkrat se vam ponn-mrchtflfr	di prilika za tako ponnd-
bO, kakor je ta. Pomislite, 7.a $10.75 dobite pravo že-lezničarsko uro, vredna $25.00. tira, katere 1 sliko vidite tu, je pozlačena, A* k™81*0 engravirana, trpe-^žna, ima 21 kamnov prvega reda in kolesje švicarskega modela, garantirana za 25 let. Te ure so svetovno znane za najboljše in drže pravi <»as do minute. Sprevodniki in strojevodje na železnicah imajo jte ure in vlaki odhajajo in prihajajo po času teh ur. Kdor koli želi dobro uro in biti z njo zadovoljen, mu svetujemo, naj ei kupi veno teh in ne bo mu n$<lar Zal. Te ure se prodajajo po zelo visoko ceni, toda'nii hočemo prepričati publiko o najboljši kakovosti naših ur za nizke cene, zato smi se odločili, da |ih bomo za kratko dobo proda-lU s-a malo svoto $10.75. Ce t njo ne boste zadovoljni, nam jo lahko pošljete nazaj in mi' vam pa-vrnemo svoto.
ZASTONJ: Kdor izreže ta oglas in nam ga pošlje zaeno z naročilom, mu damo POPOLNOMA ZASTONJ krdsen privesek za ruo (fob in kra-vatn'o igld.
NE POŠILJATE DENARJA NAPREJ. Izre-Zite ta oglas in ga nam pošljite zaeno s svoto 25c 'za pošiljanje in poštne stroške.« Za pošiljatev plačate, kadar -jo prejmete na 'vaš dom. Požurite se h iročilom. prodno bodo šle teni uram eene kviško. Pišito talu>j na:
VARIETY SALES COMPANY,
(Dept. 207 H.)
1016 Milwaukee Ave.,	Chicago, 111.
^WWVWWVWWWWWWWtf^WW^WWWWWWWAWft

MHP^HPiliWMHlPMPifHiWv
Spisal A. M. Dorto jevikl
(Nadaljevanje.)
M o j Bog, da mora biti taka kazen nad človekom!" Sedel je na svoji postelji ter si vneto, nabijal ves nos s tobakom, ki ga je jemal iz papirnatega zavitka, da se je mogel izkihati bolj krepko in točno. Kihal je v karirano bomba/.-vo rutieo, ki je bila njegova osebna, že stokrat oprana in do skrajnosti pobledela last, pri čemer je nekako posebno mrdal njegov mali nos, zlagal se v mehke, neštete gubice, in so se prikazovale škrbine starib, počrnelih zob, obenem z rdečimi, slinastimi dlesni. Ko se je izkihal, je nemudoma razgrnil rutico, ogle« dal si pozorno, na njej v izobilju nakopičeno mokroto in jo razma-zal naglo po svoji rjavi erarni halji, tako da je ostala vsa mokrota na halji, rutica pa je bila kvečjemu Se malo vlažna. Tako je delal ves teden. To boječe skopo štedenje lastne rutice na škodo rrarni halji ni vzbudilo med bolniki nikakega protesta, čeprav je 'bilo mogoče, da dobi kasneje kdo izmed njih tisto ha I jo. Toda naš preprosti narod je jako zanikern in čudno brez studa. Mene je tistikrat kar streslo in 7. mržnjo in radovednostjo obenem sem nehote začel ogledo-
Prevel Vladimir Levstik. -
l|tlllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUUIIIIIIIIIIIIHIUf?
ti posebnega pomilovanja, niti bogvekako razdraženih opazk. Molče so pomagali nesrečnežu in mu postregli, v/lasti ako ni mogel izhajati brez pomoči. Rano-eelniki so vedeli že sami, da izročajo šibanea izkušenim in veščim rokam.
Pomoč je obstojala navadno v pogostem iu nujno potrebnem menjavanju obkladkov, rjuh ali srajc, namočenih v mrzlo vodo, s katerimi so pokrivali razmesarjeni hrbet, posebno ako kazno-vanec sam ni imel več moči, da bi pazil nase, poleg tega pa v spretnem izdiranju iveri iz ran, v katerih pogostoma ostanejo kosci palic, zlomljenih na hrbtu. Ta operacija je navadnolzelo neprijetna bolniku. Vobče pa me je pri kaznovancih vselej presenečala njih nenavadna ^anovif-
da so zdravniki v naj bo kdorkoli/ ar li ne, potrebuje svežega zraka ravnotako kakor vsak bolan človek, če je tudi najvišjega stanu. /Bolniki v ;dnfgife dvtttapah, re-konvalescenti naprimer, so smeli hoditi prosto po koridorih. gi bati se mnogq in dilHiti ne samo Jtastruplj^n ar»k; kajypften je bil v naši dvorani, zatohel in zmerom brez izjeme napolnjen z dušečimi izhlapinami. In-'čudno in .gnusno si je zdaj predstavljati, Iv koliki meri se je moral otrovati ta že itak zastrupljen . zrak pri nas, pomoči ko so princi i posodo, spričo gorkote, ki je^vladala y| sobi, in izvestnih boleli, pri ka

»ost v prenašanju bolečin. Videl sem jih dovolj, in včasih strašno razbite, a skoraj niti enega izmed' njih nisem slišal ječati. Samo obraz se ves izpremeni in po-bledi; oči gore, pogled je raztresen rn nemiren in ustnice se tre-so tako, tla jih siromak včasih nalašč razgrizf skoraj do krvi.
Vojaček, ki je prišel k nam, je bil triindvajsetleten faitf, krepke, miš i čast fc Vast i, lepega »bra-
vati haljo, *ki sem jo bil prav-j/a< visok, vitek in temne kože. kar nadel. Šele takrat sem zapa- J Njegov hrbet je bil čisto razbit.
Oil vratu do pava je bilo vse njegovo telo slečeno; čez rame je bil ogrnjen z mokro rjuho, od katere je trepetal po vseh udih kakor v mrzlici. Poldrugo uro je hodil po sobi semintja.* Zagledal sem se v njegov obraz zdefe se je, da v tem trenotku ne premišlja ničesar. Gledal je čudno in divje z nestalnim pogledom, ki se o črv id no ni mogel oprijeti niče-
zil, da je že zdavnaj dražila mojo pozornost s svojim močnim duhom; zdaj pa, ko se je bila segrela na meni, je smrdela zmerom bolj po raznih zdravilih, o-bližih, in kakor se mi je zdelo, tudi po nekakem gnoju, kar ni bilo nič čudnega; saj je leta in leta 11 eprestano odevala rame bolnikov. Morda so katerikrat umili platneno podložko, ki jo je
imela na hrbtu; z gotovostjo ne sar s pozornostjo. Zdelo se mi je,
-----—«« Kilo tu gje(|a venomer na moj čaj.
Čaj je bil vroč; para se je valila
morem reci. Zato pa je bila ta podložka prepojena zdaj z vsemi mogočnimi neprijetnimi sokovi, z mokroto obkladkov, muš-jih o bliže v in drugih okusnih reči. Vrhtit**a so jako pogostoma prihajali v arestantsko bolnico pravkar kaznovani s šibami; njihove ranjene hrbte so lečili z obkladki, in zato je bilo ,nemo-goče, da se halja, ki je prišla ne-IKKiredno na mokro srajco, ne bi nokvarila; in vse tisto je ostalo na njej. In vsa leta, ki ^sem jih preživel v ostrogu, kadarkoli se mi je primerilo, da sem prišel v Imlnico— in4 to je bilo pogostoma — sem vsakokrat z veliko ne-zaupnostjo oblačil haljo. Posebno malo so mi ugajale velike in vrlo debele uši, ki so se našle včasih po tej obleki. Arestanti so jih morili z naslado, in kadar je počila olhsojena zver pod debelim, okornim arestantskim nohtom, si kar po lovčevem licu lahko presodil stopnjo njegovega zadovoljstva. Jako nepriljubljene so bile pri nas tudi stenice; ob dolgih, morečih zimskih večerih se je dvignila včasih vsa dvorana na njihovo pokonča vanje. In dasi je bilo v dvorani razen težkega zraka na zunaj vse po možnosti snažno, vendar daleko niso gojili pri nas tiste notranje, takojvkoč spodnje snage. Bolniki so se navadili tega, kakor da bi soloh moralo biti; sicer pa tudi uredba sama po sebi ni navajala k posebno snažnemu ravnanju. Toda o tem kasneje. . .
Komaj mi je Čekunov prinesel čaj — mimogrede povedano, na vedi, ki so jo nosili v -dvorano po enkrat na dan v Skupno razpolaga ji je, in ki se je zatorej kmalu izpridila v našem zraku— že so se precej šumno odprla vrata: s fnomnoženo eskorto so privedli sibanega vojačka v dvorano. Takrat sem prvič videl ši-banegr. človeka. Kasneje so večkrat vodili take reveže k nam; nekaterega so morali celo prinesti, če je huda kazen presegala njegove moči. Bolnikom je bil prihod takega tovariša vselej v veliko raztresenje. Sprejemali so jih običajno s posebno strogir-izrazom lic in celo z nekakšno napeto resnobnostjo. Sicer pa je sprejem delomfe tudi zavisel od veliko ti pregreška in potemtakem od števila zadobljenih udar-eev. Kdor je bil zelo nudo šiban in po svojem ugledu velik hudodelec, je užival več spoštovanja in pozornosti kakor S ubegel novi neek, na primer ta, ki so ga privedli tisti dan. V tem kakor
iz easice, 011 pa,.revež, je prezebal in drgetal, da so mu šklepetali zobje. Ponudil sem mu piti. Molče in kratko se je obrnil k meni, vzel čašico, izpil jo stoje in brez sladkorja, pri čemer se mu je zelo mudilo, in si prizadeval še prav posebno, ne pogledati name. Ko je izpil vse, je molče' postavil čašico nazaj ter jel iznova begati po dvorani semin-tja, ne da bi mi pokimal z glavo. Toda niemu zdaj ni bilo do besed in do kimanja! Kar pa se tiče arestantov, so se izprva kdo-vezakaj ogibali vsakega razgovora s kaznovanim novincem; najprej so mu sicer pomagali, nato pa se namenoma niso več menili zani, nemara v želji, dati mu kolikor mogoče miru in ne mučiti ga z nikakim izpraševanjem in sočustvovanjem. In zdelo ,se je, da je stem tudi on popolnoma zadovoljen.
Medtem se je stemnilo; prižgali so nočno luč. Nekateri arestanti so imeli tudi svoje lastne svečnike, a ti so bili zelo redki. Naposled, že po večernem zdravniškem posetu, je vstopil stražni podčastnik in preštel vse bolnike ; v dvorano so prinesli nočno posodo in jo nato zaklenili. . . Z začudenjem sem izvedel, da o-stane ta posoda vso noč v sobi, dočim je bilo pravo stranišče takoj zunaj na hodniku, komaj dva koraka od naših vrat. Toda veljavni hišni red je zahteval, da bodi tako. Podnevi so arestanta še pustili iz dvorane, četudi ne dalje kakor za minuto, ponoči pa pod nobenim pogojem. Arestant-ske sobe niso bile podobne navadnim in bolni arestarit je moral celo v bolezni še trpeti svojo kazen. Kdo je napravil prvi take predpise, mi ni znano; vem samo da s pravim redom niso imeli nikdar niti najmanjše sličnosti in da se vsa brezkoristnist formali zma ni* kazala nikjer gorostasne-ie .kakor v tem slučaju. Razume, se, da ta red ni prihajal od zdravnikov, ponavljam: arestanti se niso mogli nahvaliti s svojimi doktorji; spoštovali so jih kakor rodne očete. Vsakdo je čutil njih prijazno ravnanje ter slišal od il^ih dobro besedo; arestant pa zavržen od vseh, je cenil to, kajti videl je pristnost in odkritosrčnost te dobre besede in te prijaznosti. Tudi če jene bi bilo; od zdravnikov je ne bi bil nihče zahteval, ako bi bili ravnali drugače, bolj surovo in nečloveško; vidi.se torej! da so bili dobri iz v onem slučaju pa nisi slišal ni-(resničnega človekoljubja. Razu-
® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ®
terih je človek prisilj^-hoditi na
potrebo. .	sem* jfravkar de-
jal, da je. arestant tudi v, bolezni trpel svojo kazen, je jasno, da nisem hotel reči: ta red je bil postavljen samo in izključno zaradi kazni. Gotovo bi bilo to z-moje strani brezumno obrekovanje. Bolnih ni treba več kaznovati. Če pa je tako, se razume po sebi, da je prejkone kaka stroga, kruta neizogibnost primorala načel-stvo k ukrepu*, ki je tolikanj kvaren v svojih posledicah. Kakšna neki? In io je ray/i* neprijetno, da z ničemer drugnn ni mogoče pojasniti neizogibnosti tega in povrhu še mnogih drugih u-krepov, ki so nerazumljivi, da je nemogoče — ne le razložiti jih— nego sploh slutiti kaka Smiselno razlago. S čim se da pojasniti taka brezkoristna okvntftost ? Ali morda s tem, da bi se arestant la hko nalašč naredil bolnega, prišel v bolnico, prekanil zdravnike, šel ponoči na stranišče ih u-šel poti zaščito teme? Resno dokazovati vso neskladnost takega ugibanja je skoraj nemogoče. Kam naj zbeži? Kako naj zbeži? V čem naj zbeži? Podnevi puste posameznika ven; tako bi bila lahko tudi ponoči. Pri vratih stoji stražnik z nabjto puško. Stranišče je doslovno dva koraka od stražnika, toda ne glede 11a to, tja spremlja .bol nega stražnikov namestnik in-ves čas ne obrne tiči od njega. Okno je tam samo-eno. zimsko, z dvema šipama in z železno mrežo. Pod oknom, na dvorišču, tik pod okni arestantskih sob, hodi ravnotako vso noč straža. Da uide skozi okno, bi moral iziti okvir in mrežo. Rdo mu bo dovolil to? A recimo, da
_ • stražnikovega nai lka, tako da ta ne bo dial glasu od sebe in da nihče ničesar ne sliši. Oe dopustimo tudi to možnost, okvir in mrežo mora vendarle izbiti. Zdaj pa pomislite, da sipe tik poleg stražnika sobni čuvaj, deset korakov dalje, pri drugi arestantski sobi, pa stoji zopet stražnik s puško, poleg nje-ea pa namestnik in drugI čuvaji. In kam naj beži noži mi v nogavicah, v brezpetnikih, v bolniški halji in čepici? Če pa je tako, če j etako malo nevarnosti — v res. niči ni sploh nobene — čemu ta-U3no trpinčenje bolnikov morebiti v poslednjih dnevih in urah njihovega življenja, bolnikov, ki jim je sveži zrak še potrebnejši nego zdravimJ^Čemu?. Tega nisem mogel nikdar razumeti. . : (Dalje sledi.)
SIFKARTE
®®®® PATENTI®®®!
* Pilite po mojo knjigo i« pojss-' nils o iznajdbah in pstentih. Ks-) two vam pošljem
) ZASTONJ
v Imam 30 letno skušnjo kot od-
' vetnik za pstente, torej vse vaše
® potrebe glede patenta ae točno iz-vrše. Moj urad je le par kora-(S\ kov od Glavnega Patentnega ura-^ da in jaz lahko twin o vrtim to (2) delo. Pošljite mi vale iznajdbe z« X pregled. (S) Pišite mi še danes v vašem je- (•) ziku:	X
• A. M. WILSON, •
Registered Patent Attorney, l®
^ 315 Victor Bid«., Washington,D C. ^ ®®®®®®®®®®®®®
Začimbe, zelišča in najraznovrst-nejša
domača zdravila
katera priporoča msgr. Kneipp, imam vedno v zalogi.
Pišite po brezplačni cenik.
MATH. PEZDIR
P. O. Box 772, City Hall Station NEW YORK CITY.
za DUBROVNIK TRST, HAVRE in HAMBURG prodajemo p o najpovoljnenih cenah za najsigurneje brzoparnike. DOPREMAMO osebe iz starega kraja z malimi
stroški in brez zavlačenja. POŠILJAMO, denar v domovino, ter izdajemo čeke na dolarje, ali krone, katere izplačujejo razni denarni zavodi v starem kraju. ZAVARUJEMO hiše proti požaru, osebe na življenje
in ponesrečbe.	*
NAS ODVETNIŠKI in javni notarski oddelek prevzema tožbe, tirjatve, prevode, uknjižbe in vse v to stroko spadajoče posle tukaj in v domovini. PKODAJEMO hiše, lote ter farme pod ugodnimi pogoji.
Za dobro postrežbo jamči.
JOHN A. LAJEVICH & CO.
1137 West 18th Street, Chicago, 111.
Phone: Canal 4116.
ilillllllilililllililllillllilliililllllliElill
MATIJA, SKEN DER
JAVNI NOTAR
Za Ameriko in Stari Kraj
5227 Butler St Pittsburgh, Pa.
Sprejema Tožbe, dela Pooblastila, Kupne pogodbe, Polne Liste (PASOŠE) ; Iztirja dolgove tukaj in t starem krajo. Izvriuje VSA ▼ Notarsko stroko spadajoče dela te polnih 10 let na istem
Telefon: Canal 6027.
FRANK GRILL'S. DAIRY
Prva slov. hrvatska mlekarna
1818 W. 22. St. Chicago, 111. Se priporoča nažim gospodinjam. Mleko raavažam na dom.
®®®®®®®® ®®®®®®®®® ®®®®®®®®® ■ DENAR V JUGOSLAVIJO i
pošiljamo hitro, točno in po ceni. Potrdila lastnoročno podpisana po naslovniku dobimo tekom najkrajšega ča^a. Prodajemo .
PAROBRODNE LISTKE (sif karte)
za vse prore ZA in IZ Evrope po izvirni ceni. Našim potnikom preskrbimo	•
POTNE LISTE (pose) -
kakor tudi izdelujemo vse potrebne potne listine ter izvršujemo
'	NOTARSKE POSLE
vsake vrste pravilno in točno. Izdelujemo prošnje ali izjave, ki so potrebne za dopremo oseb iz domovine v Ameriko. Jemljemo denar na
OBRESTNEE Vl^OGE
ter plačujemo po 4% obresti. Otvorite vaš račun danes. Izplačujemo tudi največje vloge vlagateljem nazaj brez odpovedi.	/ V
NEMETH STATE BANK,
Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke!
Bolj kakor kdaj preje, j« tedaj potreben ta opomin, kajti T»lf<) večje množine denarja med ljudstvom delajo ipekulantje velike dobičke a onimi, ki jisa sredo na limaniee.
Nai denarni ssvod je sanealjiv in-poznan med narodom po avoji nljudni le hitri po«tre*bi.
Ml plačujem^ ea hranilo« alvr*
kijih pripiiemo k glavnici ako jih ne dvignete.
Naia banka je pod nadzorstvom vlade Združenih dri* v Ib članica federalnega rezervnega sistema.
Pri potiljanju denarje v Jugoslavijo bodite previdni. Brezvestni meietarji nastavljajo sedaj kronam visoke cene. ker se hočejo okoristiti s nevednostjo ljudstva
za nasvet in cene, kadar Šalite poslati 4our ? staro
Povpraiajte nas domovino f . ,
Ako imate doma Liberty Bondt, izpostavljene nevarnostim ognje in tatov, prinesite jih k .nam ter Vam jih bodemo shranili brezplačno.
Poslopje, kjer so naii nradi, je naia lastnina. Odprto vaak dan izvee ajidelj in praznikov od 9. dop. do s. pop.
THE JOLIET NATIONAL BANK
JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.00	Prebitek $360,000.00
10 E. 22nd St.
New York, N. Y.
®®®®®®®® ®®®®®®®®® ®®®®®®®®®
Najnovejša novost.
"PRAVE SGWARTZWALDER URE, KI KUKAJO".
AfPORTIRANE IZ EVROPE.«
Ravnokar smo prejeli is Evrope prvo vaino pošiljate v (po vojni) pravih ur iz Schwartzwalda, ki kukajo. Te ure so zelo dobro znane in tudi ■ priljubljne pri vseh evropejskih na-seljenikih v Ameriki in ki so jih ie teiko pričakovali. Te ure so zelo krasnega izdelka in močno ter trpežno izdelane kakor vam jih prdsteavlja ta slika v oglasu. So precej velike vrste in merijo po 20 palcev na visoko, 13 palcev na fciroko, obraz kazala meri 5 palcev v premeru. Številke in kazala so narejena is slonov koesti in imajo po dva teinika na verigah. Kolesje je vedno najboljše v teh urah Ura bije na vsako uro in pol ure. ter vselej se prikaže pri Kjjinjih vratih kukavica in zakuka v svoji lahki melodiji svoj prekrasni "knku".
Te ure so zdaj dobre akvizacijs za vsakega lastnika, ker to je prva in menda tudi zadnja poiiljatev teh ur iz Evrope, ki so bile izdelane Še pred svetovno vojno, ker vsako nadaljno izdelovanje teh ur je vstavljeno vsled vojne. Ako želite okrasiti svoje sta-; novanje ne glede na to, kako fina ali pa siromašna je vaia hišna oprava. bo ta ura odičila vaš dom. Ker imamo le malo število teh ur na razpolago in vi jih sploh ne morete dobiti nikjer drugje kot pri nas, ker mi smo edini zastopnik teh ur v vseh druienih državah, je zelo vaino. da si takoj naročite uro. Poleg v^ike draginje pri uvaianju in viao-kega davka vam ielimo ustreči in prodati eno teh nr po posebni ceni za SIS.95. Pri tem je všteto tudi. zavijanje.
_	Ne'pošiljajte nam denarja v naprej.
Samo izrezite ta oglas in- ga pošljite s priloženo svoto $2.00, ostalo pa bodete plačali potem, ko sprejmte uro na dom. Hitite in naročite
VARIETY SALES COMPANY
Dept. 301 H.
1016 Milwaukee Ave.	CHICAGO. ILL.
V
Cemu se ozirate po drugih bankah?
Ka lahko denar pošljete skoiz NAS in ste zagotovljeni, da bodo vaši sorodniki in prijatelji prejeli denar že v
ŠTIRIH TEDNIH
od dneva, ko ga pošljete.
Mi imamo posebne zveze in udobnosti z največjimi bankami v vasi domovini; vsled tega vas zagotavljamo ne le samo najbolj točne postrežbe, ampak tudi najnižje cene.
Denar pošiljamo po kablju, čekih in denarnih nakaznicah. Mi vam brez kakih posebnih stroškov preskrbimo
DANES VELJA K 100—$0.95; K 1000—$9.40
Izvirno potrdilo prejemnika.
naložimo denar za vas V vsako hranilnico ▼ veti domovini. Prodajemo parobrodne karte do: Trsta, Dubrovnika, Hamburga, Havre, Gdanskega, Konstance i t. d. po najnižjih cenah iz Združenih drže v do cilja.
Naš pfcrobrodni oddelek V am preskrbi polne liste za Evropo in za potnike is Evrope.
COMMERCIAL p A yi/
^^^^^^ & savings DMnrv
1935-39 MILWAUKEE AVENUE, CHICAGO, ILLINOIS
TELEFON ARM IT AGE 1012
STATE
ODPRTO DNEVNO od 9—6. Ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah od 8:30 do 8:30. Ob nedeljah od 10—12 ure.
AKO ŽELITE DOBITI DRU2INO, sorodnike, ali zaročenko iz stare domovine v Ameriko, direktnim potom in po ceni, ako hočete
POSLATI DENARJE HITRO in po najnižji dnevni ceni, ako hočete	. ;
POTOVATI. V KRAJ po najkrajši črti, ugodno in zadovoljno, obrnite se na
133 Second Ave.,
EMIL KISS, bankirja,
New York, N. Y.
Prodajem direktne iifkerte 'iz domovine do vsakega mesta v Ameriki. Izdelujem vse sp)se javnega notarja za dopremanje dity-žin- — Potnikom v stari krej nabavljam potne liste (pose) tuk^j, računajoč jim« edino konzularno pristojbino.