Telefou št. 119. Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka T25 Din. DELAVSKA POLITIČEN DNEVNIK Izhaja vsak delavnik ob ll. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemaj«. Uprava: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje. Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani m po pošti 20'— Din, po raznašalcih izven Ljubljane 22'— Vm za inozemstvo mesečno 32'— Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Be-belo tiskana beseda stane V— Din. Malih oglasov trgovskega 'značaja, stane beseda 1'— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2'25 Din. Pri večjem številu objav popust. St. 34. V Ljubljani, četrtek n. februarja 1926. Leto I. Slovenija na bobnu. V pretečenem 'letu so izvršila iso dLšča v Sloveniji 48.000 eksekucij tako j« 'povedal Korošec v iparla menlu. (prozna številka, grozne posledice, iki jih je rodila 'davčna pr o o brenionjeinois t iin davčno izkoriščanje. Naglih korakov raste popolna pavperaizacija in naglih korakov drvi v gospodarsko katastrofo 'Slovenija Najhujše pa občuti vso to katastrofalno in v ničemer upravičeno propadanje gospodarskega življenja slovenski delavec. Višaj je danes hrezposelnost, skrajšani delovni čas neplačani dopusti običajen im splošen pojav med iinduis/trajskim delavstvom. Umevno je, da tudi delavcu aii vseeno, če počivajo tovarniški obrati, tla ran ni vseeno, ali so tukaj možnosti 'zaslužka in dela ali ne. Zato je na čimprejšnji rešitvi slovenskega goepodanslkega problema močno izaiteresiran tudi slovenski delavec. Tudi naš delavec se torej is skrbjo vprašuje: Zakaj preživlja Slovenija; tako opasno in težko krizo in kako more ‘Slovenija najučinkovitejše 'sodelovati pri upostavitvi sLo-venakega gospodarstva, da jse .prepreči popolna katastrofa. Enotno slovensko fronto pripo-ročajo meščanski krogi. Priporočajo, naj Slovenija enotno nastopi proti davčni preobremenitvi, upajoč, da ho z omiiljenjem davčnih ibreimen znova oživefla gospodarska in indu-atrijška delavnost. Jm vendar: Vprašanje slovenske industrije ni v svojem bistvu davčno vprašanje. To je isplošno 'gospodarsko in državno vprašanje. Zato je 'rešitev pred sicer neizbežno katastrofo možna le, če ise iz temelja dzpremeni ves gospodarski sistem v .državi. Dokler pa bodo gospodarsko politiko v državi narekovali vojaški oziri in vojaško-strategi čn e potrebe, toliko časa zmanjšanje da včih bremen ne bo pognalo tovarniških 'koles. Akutna in trajna kriza postav-ja na ■dnevni red vprašanje, če je po narodnostnem principu ' ustvarjena država življenja zmožna in za gospodarstveno življenje sposobna Posebej pa, če je Slovenija po svojem pretežnem delu indulstrijiska pokrajina našla Is-voje torišče iin svojo mesto v novi držami obliki. Dan as smo narod ekisekutov! Kot taki se smemo in moramo vprašati če mini strižejo ,volno Sn zadnje pri branke 55 našim pri voli jen jem in po naši krivdi. — Pred polomom ima mak pravico, da se vpraša, če je prišel polom zato, ker ni dobro in pamet in o gospodaril ailii pa zato, ker je na njegov polom vplivala višja sila, ki je tudi umen gospodar preprečiti ni mogel. Gospodarski :krogi_ nosijo na žalostni, pasivni bilanci svojo neopo-rečeno krivdo. .Svoj. čolnič iso zaupali meščanskim političnim strankam. Te politične stranke pa so 'zastopale Slovenijo 'brez gospodarskega programa brez gadpcdaitekoga načrta. Stranka rek o koristi, osebni dobički um islič- 1,0 je postavillo v ozadje reševanje borečih gospodarskih problemov. Pa in E?"*1* ^ E/d'rjeva!li, da rešujejo ve ri^ujajo konsoliidirajo drža- ’ toni pa je propadlo lastno f1] ' e nad temi strankami še T°^lra lastna streha. . °;™° Političnih drobtinic so glasovali vsi 0d klerikalcev do sa- Pašičevo kolebanje. — Proračunska debata. Belgrad, 11. febr. Vlada še ni de-misijonirala. Pašič išče izhoda. Radie je bil pozvan na odgovor. Kar so radikali povedali Radiču ne more biti bogve kako prijetno, ker je Radič prišel ob sapo, kar ni pri njem običajno. Včeraj se je vršila ministrska seja, katere se pa ni udeležil minister notranjih poslov Maksimovič, ki vodi hudo borbo proti Radiču. Radikalni prvaki so vsi proti Radiču. Pašiču se bo težko posrečilo' preprečiti demi-sijo njegove vlade. Belgrad, 11. februarja. Včerajšnja 'seja narodne skupščine, ki hi morala nadaljevati s proračunsko ■debato, se je razvila v pravcati 'spopad med radikali in muslimani. Muslimanski poslanec Šalih Bailjič j« z ostrimi besedami napadel mi- nistra ver Trifunoviča radi njegovega postopanja nap ram 'bosanskim muslimanom. Baljič je očital vladi v rezkih (besedah, da ogroža obstoj muslimanov v Bosni in Hercegovini. Minister Trifunovič se je zagovarjal, tla ta očitek ni utemeljen, ker on nima nič proti muslimanom in kot minister za vere ščiti enako vsa veroizpovedanja v državi. V proračunu se nahajajo primerne (postavke za venske potrebe muslimanov. Nato se je vršil 'besedni dvoboj med Salihom Baljičem in ministrom dr. Sukičem, ki je kot predsednik radikalov pobijal izvajanja poslanca Badjiiča. Ko je Baljič ponovil svoje očitke, je prišlo do burnih prizorov. Proračunska debata se bo jutri nadaljevala. Posredovanje male ntante v Temešvaru. Belgrad, 11. febr. Včeraj dopoldne je bila v veliki dvorani prefekture otvorjena konferenca zunanjih ministrov male antante. Program konference je obsežen, vendar mu je poglavitna točka določitev stališča male antante napram Madžarski. V podrobnem obsega gradivo, ki ga namerava sestanek obdelati šest točk. 1. Proučitev odnošajev do Madžarske v zvezi s ponarejevalno afero in določitev taktike male antante pred društvom narodov. 2. Razprav ao notranjih razmerah v mali antanti ter odnošaji male antante do drugih držav. 3. Diskusija o položaju, ki ga je otvorila konferenca v Locarriu. Po-krene se tudi vprašanje, da se sklenejo podobne varnostne pogodbe z drugimi državami. 4. Sprejem Nemčije v društvo narodov. 5. Sodelovanje Amerike v finančni vzpostavi Evrope. 6. Razgovor glede položaja, ki ga zavzema Češkoslovaška v mali antanti in glede njenih odnošajev napram Poljski, Nemčiji in Avstriji. Od rezultatov te konference je odvisen bodoči razvoj odnošajev v Srednji Evropi. Temešvar. 11. febr. Kar se tiče nastopa v vprašanju madžarske po-narejevalne afere, je temešvarska konferenca sklenila počakati, kako izpade preiskava, (dede splošnega položaja v Evropi je konferenca pretresala to vprašanje v zvezi s sporazumom v Locarnu. Izdelala je gotove smernice za mir med balkanskimi narodi. Nato je bila seja zaključena. Izdan je bil komunike, ki malo pove, kakor sploh ta konferenca. O glavnem vprašanju, priznanju Rusije, tudi previdno molče. Horthy in Bethien sta nepoboljšljiva. Budimpešta, 11. febr. Madžar--•ka vlada so jo postavila odčaio na s tali išče, olbein nešteto posestev in t o var miških olbrato v. Dvomimo, da bi tudi iseda j našlo meščansko stranke pravo in pravilno orijentacijo. Zahteva po Samoupravni ureditvi naše države, ki jo zastopajo kocijafcti že izza predvojnih časov se jo šele sedaj povsem pritajeno upala na dan. 'Simo narod eiklsetutov, smo narod obubožanih in upropaščetnih, vendar pa je prosjačenje za znižane davke neprimerno in nevredno. Smo enakopravni in kot taki vsaj do gospodarskega životarjenja upravičeni. Ekispanzivrnosti in brezohzrnnolsiti srbske buržuazije pa more 'le razredno orijentirani delavski razred napraviti konec. Tudi ta 'borba je v svojem bistvu borba dveh razredov in — delavskemu razredu pritiče zato glavna in prtva vloga. KLERIKALCI SE DOBRIKAJO ... Belgrad, 11. febr. Včeraj se je vršila seja davidovičevcev, spahovcev in slovenskih klerikalcev, na kateri so naši koroščevci skušali oprati svojega vodjo. Na tej seji so tajili svoj federalistični program, toda smejala sta se jim i Davidovič i Spaho. VTISI ALBERTA THOMASA V BELGRADU. Belgrad, 11. febr. Ravnatelj mednarodnega urada za delo Albert Thomas je včeraj posetil narodno skupščino, in prisostvoval proračunski debati. Nato je izrazil svoje zadovoljstvo o sprejemu in bivanju v Bel-gradu. Namen njegovega prihoda v Belgrad je bil, posredovati, da se konvencije društva narodov o zaščiti delavstva predlože nar. skupščini v zrnislu določb verzajske mirovne pogodbe. V to svrho se je posvetoval s Pašičem, Ninčičem in Simonovičem. Konferenca je imela uspeh. To vprašanje pride na dnevni red takoj, ko bo zaključena proračunska debata, ki se po skupščinskem poslovniku ne sme prekiniti. BIVŠI NEMŠKI KRONPR1NC IN RAZLASTITEV KNEZOV. Berlin, 11. febr. V včerajšnji seji državnega sveta nemškega državnega zbora je ugotovil dr. Rosenfeld, da so nedavno imeli nemški nacijo-nalci z bivšim prestoolnaslednikoni v Berlinu posvetovanje, na katerem so sklepali, kako naj nastopajo naci-jonalisti v razpravi o razlastitvi nemških knezov. Hohenzollernci hočejo torej še vedno komandirati Nemčiji, pri čemer jih podpirajo nemški fašisti. COOLIDGE SE BRANI POSREDOVATI PRI ŠTRAJKU. \Vashington, 10. febr. Delavstvo antracitu ih rudnikov v Zedinjenih državah š trojk a žo več mesecev. Z ozirom na to jo senat na(prosil predsednika CoOlidgeja, da Ipoisroduje nad 'rudniškimi podjetniki in delavstvom. Predsednik pa je posredovanje odklonil. KRVAVA DEMONSTRACIJA NEZAPOSLENIH. Varšava, 11. febr. V Kališevu na Poljskem se je zbrala včeraj več tisoč nezaposlenih delavcev broječa množica pred magistratnim poslopjem ter poslala k predsedniku depu-tacijo, ki je prosila za zvišanje podpore za nezaposlene. Predsednik zahtevi ni mogel ustreči, zaraditega se je množica razburila, naskočila poslopje, pretepla predsednika ter razbila velik del oprave. Policija je bila brez moči. Po prihodu vojaštva, ki’ je nastopilo s silo, je bilo ranjenih devet delavcev in več vojakov. Zvečer je bil zopet mir. Borza. Danes notlra Zagreb: Berlin 13.528 do 13.568, Italija 229—230.31 (228.48—229.68). London 277.01—278.21 (276.18—276.38), Ne\v-york 56.78—57.08 (56.70-56.75), Pariz 209.» (210,—212), Praga 168.38—139.38 (168-22 do 16922), Dunaj 79.97—8.037 (7.995—8.035), Curih 10.95—10.995 (10.9375—10.9775). Curlh. Belgrad 9.135 (9.145), Budimpešta 70.60 (72.60), Berlin 123-60 (123.60), Italija 20.95 (20.90), London 25.25 (25.25), New-york 519.30 (519), Pariz 19.04 (19.20), Praga 15.355 (15.365), Dunaj 73.05 (73.05), Carigrad 27.5, Bukarešta 2.245 (2.255), Sofija 3.65 (3.65), Atene 7-65 (7.75), Varšava 73.50 (70.50), Amsterdam 208.10 (208.12), Bruselj 23.60 (23-57), Kopenhagen 128.05 (127.75), Stockholm 139.15 (139.05). Oslo 105.55. Stresemann in Ninčič. Mussolinijevo nastopanje, predvsem pa njegove odredbe proti nemškim manjšinam v južni Tirolski, so izzvale v nemški .,av-nosti enodušen in učinkovit odpor. Pod vtisom teh činjenic je nastopil proti fašistov-skemu nasilju tudi zunanji minister Strese-mann v berlinskem državnem zboru. Vso evropsko javnost je presenetila Stesemannova odločnost in jasnost. Preko zavesti, da je nemški narod danes po svetu premaganec, je z vso jasnostjo povedal, da je nemški narod samostojen in upravičen braniti pravice nemških manjšin v Italiji. Kakšna razlika med Stresemannom in Ninčičem. „Zmagovita“ Jugoslavija se boji povedati tudi Mussolliniju, da imajo narodne manjšine v Italiji popolno pravico samostojnega kulturnega in gospodarskega napredka. Čemu zagotavlja Ninčič Mussolinija, da vlada med njim in našo državo prisrčno prijateljstvo? Ali ni očitno, da pri tem ne govori iskreno, ne pove resnice? Pa nam le bolj imponira nemška možatost, odločnost njihovega zunanjega ministra. Nismo nacijonalisti, in nismo za nacijo-nalistično reševanje narodnih sporov. Omenjamo to le, da vidi naš narod, in zlasti naša mladina, kako različen je ponos in kako različno pojmujejo dolžnosti naroda v Berlinu in v — Belgradu. Vladni program švedskih socijalistov. Sredi januarja je bil predložen švedskemu parlamentu delovni program švedskih socijalistov. Kakor znano, vodi v Švedski državne posle socija-listiena vlada. Ta vlada hoče, isodee po tem njenem delovnem programu, izvesti do kraja takozvano socijalizaeijo države. Da bo to delo našim sodrugom bolj razumljivo, moramo poudarjati, ■da je 'delavsko gibanje na Švedskem tako uplivno in odločujoče, da se preko njega ne more vladati, ter da je tudi državno uradništvo močno prepoje- i no demokratičnega in socijaluega du- ' na, tako, da ni od te strani pričakovati odpora proti dalekosežnim reformam, ki jih nameravajo izvesti tamošnji so-cijalisti v vsem javnem, političnem in '^gospodarskem življenju Švedske. .V gospodarskem pogledu se ta politika državnega socijalizma še bolj izvaja in sicer s tem, da se kompetenca in delokrog države in občin ibolj in bolj širi in dograjuje. Špirit in tobak in druge nujnejše živi jenske potrebščine s<> že postale državni monopol. Število državnih nastavijencev se je m tem povečalo za 30 odstotkov. Mezde, ki jih izplačujejo državne in njene večje občine svojim nastavijencem, so narastle od 120 milijonov v mirnem času na 310 milijonov švedskih kron v sedanjem času. Zlasti se je povečalo število nižjih državnih uradnikov — veliko število v državno službo sprejetih delavcev se na Švedskem navadno uvrsti v kategorijo nižjih državnih uradnikov in sicer za 61 odstotkov nasproti predvojnemu stanju. Koko v roki z dograditvijo demokratičnega upravnega aparata se izpopolnjuje in dograjuje švedsko ssocijal-no zavarovanje. Proti temu vodijo seveda švedske meščanske stranke, ki so se že močno protivile demokratizaciji državnega aparata, najljutejšo borbo. Vsled kapitalističnega se izvajanje so-eijalno zavarovalnega vladnega programa vrši po etapah in po hudih borbah, vendar pa trajno in dosledno. V svojem programu je sedaj vlada predložila parlamentu tri pomembne nove predloge, ki organično izpopolnjujejo in razširjajo obstoječo socijalno zavarovalno zakonodajo. Brezposelni delavci morajo za čas brezposelnosti prejemati redno in zadostno podporo iz državnih sredstev. Podpore, ki jih dobi delavec v slučaju obolelosti, se jporajo znatno zvišati. Pripominjamo, da na bolniško zavarovanje na Švedskem nima vlada nobene ingerence. Bolniški zavarovalni zavodi so tam avtonomni; člani sami jih vzdržujejo, sami določajo višino prispevkov in podpor. Vlada hoče sedaj poseči tudi na to polje ter z rednimi prispevki iz državnih fondov znatno podpreti te zavode. Nanovo se bo uvedllo zavarovanje za morske delavke. Tretji predlog pa predvideva popolno reorganizacijo in monopoliza-cijo nezgodnega zavarovanja. Kačuna-ti je, da bo parlament te zakone sprejel, čeprav ibodo celo naprednejše meščanske stranke, s katerimi mora vlada, ker nima še absolutne večine, računati, močno nasprotovale, zlasti glede predloga za podpiranje brezposelnih v oni izdatni meri, kakor to zahteva vladni predlog. Še hujša borba se bo pa vodila oko-lu zakona za definitivno in popdlno uveljavljenje osemurnega delovnika. Osemurni delovnik je bil že priznan s posebnim zakonom, in sicer z veljavo do konca leta 1926. Ni dvoma, da se bo veljavnost tega zakona podaljšala, vlada pa vendar želi, da se vzakoni osem-urni delovnik za vedno; poleg tega pa naj bi zakon določil, da pristopa Švedska brez pridržka Washingtonski konvenciji. Izgleda, da bo tudi ta zakon izglasovan, da pa 'bodo meščanske stranke zahtevale izpremembo zakona v toliko, da sicer pristopijo Wasbiug-tonski konvenciji, toda s pridržkom, da je konvencija za Švedsko obvezna le v slučaju d a priznajo to konvencijo tudi vse ostale važnejše industrijske države. Ob priliki debat za ta vladni predlog je izšlo natančno uradno poročilo o številu delavcev, ki delajo po osem ur dnevno. Iz tega poročila je razvidno, da se ni še povsod uveljavil osem-urnik, zlasti ne v poljedelstvu in pri hišnem delu, da je produkcijski uspeh pri delavcih, ki delajo samo osem ur dnevno, mnogo večji, nego je bil prej, ko so delali po 9 in 10 ur dnevno. Uvedba osemurnega delovnika ni škodovala švedski produkciji, nasprotno, povečala je produkcijsko silo in možnost švedskega delavca. V ostalem priznavajo to ua Švedskem tudi meščanske strapke same in njihove trgovske in industrij- ske zbornice, zato se tudi tam nobena stranka ne protivi splošni uvedbi 8-ur-nega dela. Le obvarovati se hočejo nekatere stranke tega, da bi one brez pridržka priznale omenjeno konvencijo, ostale države pa ne. Ta politika upravne demokratizacije in socijalno politične zakonodaje, je močno izboljšala socijalno stanje švedskega delavstva. Vsesplošno priznavajo — in sicer oparvičeno —, da ne živi nobeno drugo delavstvo na našem kontinentu tako ugodno kakor švedsko. Švedski delavec prebiva v zelo ugodnih stanovanjih z najmanj dvema sobama, kopalnico, z električno kuhinjo in centralno kurjavo. Ni prav nič nenavadnega, če se v Stockholmu delavec pripelje v7 gledališče z lastnim Ford avtom, ali pa da ima v svojem stanovanju telefon. Na tem splošnem izboljšanju socijalnega položaja švedskega delavca more tamošnja socijali-stična vlada mirno in sistematično in uspešno delati, saj je lansko leto proglasila razorožitev, ukinila vse izdatke za vojsko. S tem denarjem lahko gradi naprej svojo socijalno politično stavbo. Sovjeti in Švica. V Švici je obstojala do 9 .novembra 1918 sovjetska misija, katere švicarska vlada sicer ni oficijelno priznavala, vendar se pa z njo dejansko pogaja. 9. novembra 19.18 pa, ko je izbruhnil v Ziiriehu generalni štrajk in se razteg nil potem na vso deželo, je švicarski zvezni svet izdal nalog, da je prekinjena vsaka zveza s sovjetsko misijo, češ da ona tvori središče revolucijonarne gonje in misijo povabil, naj zapusti Švico. Temu povabilu je dal zvezni svet še krepko oznako; brez obotavljanja je velel naložiti osobje misije, 12 po številu, med temi načelnika misije Borsina (sedaj poslanik na Dunaju) in Angelika Balabonow, na avtomobile in prepeljati na mejo. Drastično ukinje-nje zvez se ni nikoli popravilo, temveč se radi umora ruskega zastopnika Wo-rovskega v Lausanne dne 10. maja 1923 celo poslabšalo. Morilec, Švicar Con ra-di in njogov pomapao Polunin sta bila pred poroto oproščena. V zvezi s tem dogodkom je Sovjetska vlada začela z diplomatsko akcijo proti Švici in zbli-žanje tako preprečila, da je na obeh straneh ustavljen vseljevalni potni promet. Sicer lahko vsak take diplomatske finese po svoje sodi, kakor hoče, glavni vzrok je (bilo vsekakor obstoječe fanatično sovraštvo meščanskih krogov, ki so sovražili in sovražijo še sedaj vse kar je le količkaj v zvezi z boljševizmom. Pojmljivo pa je, da je Sovjetska vlada čutila potrebo, Švici dejansko ponazoriti, da ima in bo imela zanjo ukinjanje diplomatskih zvez s tako veliko državo kot je Rusija, neprijetne posledice. Sklicanje razorožitvene komisije v Genovo je bilo sovjetom ugodna prilika, da Švici še nazorneje pokličejo v spomin cel problem. Kakor je znano, se je sovjetska Rusija izjavila, da se udeleži razorožitvene konference le pod tem pogojem, če ise ne vrši na švicarskih tleh. Ta izjava je sicer rodila nekaj neoficijelnih pogajanj, ki pa niso prišla do uspeha. Proti ukinjen ju ministrstva za socijalno politiko. Protest centralnega tajništva delavskih zbornic. Po novem načrtu zakona o centralni upravi se naj ukine ministrstvo za socijalno politiko, zaščita in zavarovanje delavcev se pa podredi ministrstvu za trgovino in obrt. Torej ovce naj se pomeče v stajo volkov. Na ta način hoče vlada zadati smrtni udarec socijalni politiki, ki je itak komaj životarila in vegetirala. Ta svoj načrt in odlok je vlada sprožila na pritisk kapitalističnega razreda in zdi se, da je vlada vnet eksponent tega razreda. Vlada je sigurno delala v veri, da se delavstvo ne bo moglo niti ne hotelo upirati. Vsled namere vlade in kapitalističnega razreda, da ise naj ubije še ono malo isocijalne politike, ki .je v naši državi in da ostane delavstvo brez zaščite, izpostavljeno ogabnemu izkoriščanju od podjetnikov, je se.kret.avi-jat delavskih komor vložil na pred-sedništvo vlade protest, prav tako narodni skupščini in poedlnim posslani-škim klubom. V protestu je sekretari-jat zahteval, da v imenu zakona, v imenu . obstoječe moči delavstva vlada s svojo namero odneha in naj ne ukine ministrstva za socijalno politiko. Naglašal je anahronizem zakonskega načrta po katerem naj se ukine ministrstvo za socijalno politiko, ostane pa ministrstvo za vere. Sekretarijat se s tem protestom obrača na vso kulturno javnost, da se bojuje proti propadanju naše države v socijalnem pogledu. Predvsem 'se pa sekretarijat obrača na delaVstvo in njihove organizacije, da najenergičnej-še protestirajo proti nameri, s katero bi se naj ukinilo ministrstvo za socijalno politiko in proti redukciji kreditov za socijalne ustanove. Le tako bo mogoče, da odbijemo napad uocijalnili reakcijonarcev na kulturne ustanove, ki jih imamo itak malo. Pravijo... Za zunanjega ministrajpri nas je Momčilo Ninčič, Diplomat je. strateg je in jezikav, kadar ni treba. Ko ga je okrcal, obrcal Mussolini, obetal napad, maščevanje, takrat je Ninčič 'zmagovito 'zatajil samega ise-be in zagotovili zvestobo, prijateljstvo Mussoliniju - Italijanu. 'Sedaj pa jo premagani Strese-mann v Nemčiji odgovoril Mussoli-niijadi. Zavrnil energično, ostro in jasno je 'domišljavca premagani na rod. Zmagoviti molče, se boje, otepajo z repom, premagani pa se bore za pravice svojih rojakov. Pa kaj za t(>- »'Korajžo pa snajd, pa figo v varžet, kadar ni eajt«, to je 'diplomacije naše — mak'sima. Ckaries Dickens: 34 Božična pesem v prozi. Posedejo okoli ognja in se pogovarjajo; dekleta in mati delajo še vedno. Bob jim pripoveduje o izredni ljubeznivosti nečaka gospoda Scroogeja, ki ga je videl le enkrat. Ko ga je danes srečal na ulici in videl, da je malo — „samo malo pobit, veste," de Bob, ga je vprašal, kaj ga je razžalostilo. „Tedaj,“ nadaljuje Bob, „sem mu povedal; on je namreč najuljudnejši gospod, o kojem ste kdaj slišali. ,Moje iskreno sožalje, gospod Crat-chif, je dejal, ,in moje iskreno sožalje vaši dobri ženi.1 A kako neki je on sploh vedel za to? „Za kaj, dragi moj?“ „No, da si ti dobra žena," odgovori Bob. „Vsakdo ve to!" se odreže Peter. „Dobro si povedal, dečko!" ga pohvali Bob. „Upatn, da! ,Moje iskreno sožalje/ je dejal ,vaši dobri ženi. Ce vam lahko na katerikoli način pomagam/ je dejal in mi dal svoj listek, ,tu je, kje stanujem. Prosim, pridite!’ A nisem bil," vzklikne Bob, „tako silno vesel radi tega, kar je zmožen on za nas storiti, marveč radi njegovega Ijubez-nivega nastopa. Zdelo se je v resnici, kakor bi bil poznal našega Drobnega Tima in čutil z nami." Prepričana sem, da je blaga duša!" pravi gospa Cratchitova. „Bila bi še bolj prepričana, draga moja," odvrne Bob, „če bi ga bila videla in z njim govorila. Jaz ne bi bil nič iznenaden — pazi, kaj pravim! — če bi preskrbel Petru boljšo službo. ,L,e poslušaj, Peter," ga opozori gospa Cratchitova. „In tedaj," zavpije ena izmed deklet, „si bo Peter poiskal nevesto in bo začel zase." „Bodi že tiho!" zareži Peter. „Se tudi lah.kjp zgodi," pravi Bob, „nekega dne, dasi je za to Še časa dovolj, moj dragi. Toda kakorkoli in kadarkoli se ločimo, sem prepričan, da ne bo nihče izmed nas pozabil ubogega Drobnega Tima ali te prve ločitve, ki je prišla nad nas!" „Nikdar, oče!" vzkliknejo vsi. „In vem," govori Bob dalje, „vem, dragi moji, če se spominjamo, kako potrpežljiv in kako mil je bil -— dasi je bil majhen, majhen otrok — se ne bomo zlahka med seboj sprli in s tem pozabili ubogega Drobnega Tima." „Ne, nikoli, oče!" vzkliknejo vsi. „Zclo sem srečen," de mali Bob, „zelo sem srečen!" Gospa Cratchitova ga poljubi in s Petrom si sežeta v roke. Duh Drobnega Tima, tvoje otroško bistvo je od Boga! ♦ „Prikazen,“ dee Scrooge, „nekaj mi pravi, da je prišel trenotek najine ločitve. Vem to, a ne vem kako. Povej mi, kdo je bil mož, ki sva ga videla ležati mrtvega!" Duh prihodnjega Božiča ga odnese kot prej dasi ob drugem času, kakor misli; sicer pa pri teh zadnjih vizijah ni bilo nobene prave zaporednosti, razen, da so bile vse v prihodnosu — v zbirališče trgovcev — a mu ne pokaže njega samega. Duh ne čaka, temveč vihra naravnost naprej, kot da hoče ugoditi zadnji Scroogejevi želji, dokler ga Scrooge ne prosi, da malo postoji. „Na tem dvorišču," pravi Scrooge, „skoz>' kojega hitiva, je že dolgo moja pisarna. Vidin1 hišo. Naj vidim, kaj bom v prihodnjih dneh!" Duh obstoji, roka kaže drugam. „Hiša je tam," pojasnjuje Scrooge. kažete proč?" Neizprosni prst se ne gane. Scrooge se požuri k oknu pisarne e : Še vedno je pisarna, toda ne njegova- l ' v^ ni ista in postava v naslonjaku ni njegova- nlvazen kaže kot prej. ... , Pridruži se ji spet, se čudi, zakaj m kam gre, jo spremlja, dokler ne prideta do zeleznih vrat. Ustavi se, da bi pogledal krog sebe, preden vstopi. Pokopališče. Tu torej počiva pod grudo nesrečnež, čigar ime naj bi zdaj izvedel. Kraj je lep! Obdan od hiš, obrastel s travo in plevelom, smrtjo rastlinstva, ne z življenjem — razrit po premnogih grobovih, nabrekel v svoji nenasitni požrešnosti. Lep prostor! (Dalge prA.) Kultura. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 26. uri. Četrtek, 11.: »Druga mladost«. C. Petek, 12.: Zaprto. Sobota, 13.: »Ani Cristie«. Premijera. !»▼. Opera. Začetek ob pol 2#. ari. Cetrbiik, 11.: »Zvedave ženske«. E. Petek, 12.: »Večni mornar«. Premijera. lav. Sobota, 13.: »Don Juan«. D. Soeijalistični list »Književna Republika« je priobčil prevod Cankarjeve »Hiša Marije Pomočnice« v hrvat-■skem jeziku. Delo, ki je izzvalo svoj-čas tako kruta izzivanja, razumeva Šele sedanjost, pohujšanje in lasciv-nost, ki so jo kritiki takrat predbaci-vaii delu, je izvodenela, in šele sedaj spoznavamo, kako čist je bil v svojih delih Cankar in s kakšno veličino in moralno zanositostjo je znal reševati najkočljivejše probleme. Prevod je sorazmerno dober. Prevajati Cankarja je pa težko. Zvezna knjigarna je izdala Borštnikov prevod 'Dostojewskijevega Idiota. Idiot je eno najmočnejših del tega velikega psihologa, on. sam ga je uvrščal med svoja najboljša dela. V tem času, ko se javnost v večini hrani s plehko literaturo ali pa se naslaja ob vsundu« nam je ta prevod dobrodošel, &:■ vzgibi je najskrlvnejše kotičke človeške duše in da človek enkrat pogleda v ase. Gospodarski mesečnik »Rassegna eeonomico commeeiale Italo-Jugosla-va« je v svoji letošnji prvi številki pfojavila obširen seznam naših večjih tvrdk in se sploh mnogo peča z gospodarskimi pridobninami Jugoslavije. Zanimiv je tudi članek o soc.ijal-nem delavskem zavarovanju v Jugoslaviji. Časopis je za vse gospodarske kroge potreben. Intendantsko mesto narodnega gle-dulišea v Sofiji je prevzel znani bolgarski učenjak etnograf in folklorist < prof. Armandow. »Edinost«, jubilejna številka, bro-š«-ana, je izšla in se. dolbi za ceno Din 15 pri zastopstvu »Edinosti« v Ljubljani, Kongresni trg 9, na vogalu Kfho »Matica«. 1. Daszinski: ®. sveta privatna lastnina! Taka društvena ureditev, kakršna je današnja — pravijo socijalisti — je krivična in nerazumna. En sam izvoljenec lahko poseduje tri, štiri in več veleposestev in bogve koliko obratov medtem pa imamo na tisoče in tisoče kmetov im delavcev, kateri ne posedujejo prav .nič. Ta poseduje celo vrsto tovarn, rudokopov, hiš, zaposluje na ti-- 6e delavcev, — na tisoče in tisoče delavcev ne posedu je razen svojih rok zopet nič. Kapitalistu ni treba celo leto delati, toda ako dela, tedaj dela tisto, kar mu je po volji. Ker tudi kadar on počiva, dela zanj, za njegovo srečo in za srečo njegove družine nešteto pridnih rok. A ti siromaki se morajo zato Ibo-riti z bedo, morajo stanovati v mračnih, zadušljivih sobah, propadati fizično in duševno. Otroci bogatih se lepo odgajajo, se uče mnoge in potrebne reči, kmečko in delavsko dete pa umre že mlado in če preživi, je seveda prepuščeno samo sebi. se potepa po ulicah in hodi še nedoraslo na težka dela. Zapuščeno zaide v slabe, pokvarjeno družbo. Vaško in delavsko dete siluži najmanj p0 18 mesecev pri vojakih, a mladi gospodič le 6 mesecev! In če se ta žrtvovani rod pritoži, da je današnja društvena ureditev krivična, tedaj mu gosposka odgovori: »To mora tako biti, ker je lastnina privatna in sveta stvar.« In doda, da je odnekdaj tako bilo in tako mora tudi ostati in kdor se proti temu upira, ia žali boga. Eden poseduje ogromna ^'mtjišča ali mnoge hiše, tovarne ali ■ Ravnice — a drugi nima nič! To ne more bit; skupna lastnina. Zakaj je pa ravno privatna lastnina »sveta«? Poglejmo, če je to resnica? Nekoč, v •starih časih ni bilo privatne lastnine; vsa zemlja in gozdovi, vsa ta lastnima, je bila najpreje od ene družine, a pozneje cele občine. Skupno se je obdelovalo polje, a plod zemlje: žito in drugo, se je razdelilo 'bratovsko med vsemi. Šele pozneje so se začeli voditi grabeži in vojske. S tem je šele nastala privatna lastnina in tedaj se je začelo razlikovati moje — od tvojega Na Hrvaškem je še veliko skupne lastnine in to največ pašnikov in gozdov kar navadno pripada celi občini ali posameznim vasem, a skupna 'gozdar- ' ska posestva pomenijo posebno zemljiško zajednico ali imovin.sko občino. Križem sveta. Kaj je človeku najljubše? V prvem letu vzljubi človeik dojiljo, v petem mater, v desetem počitnice, v šest-jenajstem prostost, v dvajsetem izvoljenko, v tridesetem ženo, v štiridesetem otroke, v šestdesetem svojo ko-modnost, samega sebe pa ljubi vse življenje. Sovjetski konzulat v Varšavi si je sezidal novo palačo, kjer bodo hranjene vse umetnine iz ibivše varšavske reprezentančne hiše ruskega čara. Albert Thomas se je te dni mudil v Kragujevacu. Stanoval je pri Dra-škoviču, ki se je nedavno zaročil z njegovo hčerko. V Kragujevcu si je ogledal tamošnje Delavnice in se razgo-varjal s posameznimi zaupniki. Amerika je čudna dežela, v njej je dosti sijaja, je pa v njej tudi strašno dosti tragike. Statistika nam odkriva ogromnega materijala, ki da misliti in preko katerega človek ne more kar tako preiti. Tehnika, ki se je zlasti v Ameriki razvila do neverjetne višine, zahteva sedaj od svojega ustvaritelja-človeka svoj neizprosni davek. V Zedinjenih državah je bilo v povojnem letu čez 100.000 smrtnih nesreč, povprečno jih pa je na leto čeiz 70.000. V zadnjem letu je odpadlo samo na avtomobile 18.000 smrtnih žrtev, torej približno 50 na dan. Poleg vseh teh nesreč Amerika doživlja tudi ogromno število samomorov, na leto čez 11.000. Samomorilcev je pa čez dve tretjini, ženske za tak korali najbrž nimajo poguma. Umorov je štela v (zadnjem letu skoro 10.000, 2315 je bilo^ izvršenili v mestih. Na vtsuk način tudi Amerika ni torej »obljubljena« dežela in ima dosti temnih strani. Originalen račun iz leta 1759. Slikar Jaques Casquin je predelaval in popravljal oltarje v nelki samostanski cerkvi. Ker se je zdel priorju račun prevelik, mu je velel, da naj podrobno navede vse delo. In slikar je napravil sledeči račun: Popravil in prepleskal deset božjih zapovedi 5 gld., nadangelju Gabrijelu pozlatil desno perutnico 2 gld., umil deklo pismarja Kajfeža 4 gld., Tobi-jevemu sinu napravil sandale 7 gld., Bileamovega osla osnažil 6 gld., pozlatil Sari uhane 2 gld., Oslovski čeljusti Samsanovi ustavil nove zobe 3 gld., Samaritankinemu vrču pritrdil ročaj 2 gld., izgubljenemu sinu zašil srajco 3 gld. Soprogo petrolejskega kralja Mackey v Cannes so nedavno ukrali v nekem hotelu. Neznani tatovi so ji odnesli raznih draguljev v vrednosti čez 200.000 frankov. Prireditve. Ježica pri Ljubljani. Krajevna politična organizacijza KDZ in KS ,J na Ježici naznanja, da sklicuje svoj redni letni občni zbor za nedeljo, dne 21. februarja, ob 3. uri popoldne, pri Pr. Kunstelnu v Stožicah št. 59. Dnevni red: 1. Poročilo funikcijonarjev; 2. volitev novega odbora; 3 slučajnosti. Novi člani dobrodošli, t lani naj se, točno in zanesljivo odzovejo. — Odbor. Veselični odsek »Ujedinjenja sa-vcza železničarjev Jugoslavije« v Ljubljani priredi na pustno nedeljo, dne 14. februarja 1926 v veliki dvorani »Narodnega doma« v Ljubljani iuter-naeijonalno meškarado s šaljivo pošto, vsrečolovom itd.. Igra godba na pihala. Začetek ob 18. uri. — Konec ob 3. uri zjutraj. — Vstopnina 10 Din. V spremstvu z damo 15 Din. Čisti dobiček je namenjen društveni knjižnici. Pijača in jedila v lastni režiji. — K obilni udeležbi vabi veselični odsek. Dnevne Delavska akademija. Danes, ob 7. uri zvečer, v dvorani Mestnega doma, predava sodr. Golouh. Pridite vsi! Vedna slabše. Stanovanjski zakon, ki je v izdatni meri ugodil zahtevam hišnih posestnikov, je rodil naravnost nezaslišane krivice. Na stotine deložacij so izvršili, vse deložacije pa nosijo zakonito upravičenost in brezsrčni gospodarji se lahko sklicujejo na zakon in zakonito veljavo. Sedaj tujci in domačini zopet lahko gledajo v Kolodvorski ulici, kako uničujeta dež in ujma težko kupljeno in z znojem prisluženo pohištvo ubogega delavca Žirovnika. Ubogi Žirovnik si je ob stradanju, pomanjkanju nabavil posteljo in omare, s težkim trudom ustvaril družinsko ognjišče, zakon stanovanjski in gospodar brezsrčni pa sta na mah uničila sicer bomo in revno Žirovnikovo življenje. Včasih so ljudje s pomilovanjem in usmiljenostjo gledali crkavati psa na cesti: danes hiti življenje mimo upropaščene družine, niti pomilovanja ne najdeš za bedno, nesrečno delo-žirano družino. Kdo se briga za to, kje prenočuje sedaj nesrečni Žirovnik; koga skrbi sedaj, kam je spravil svojo težko ibolano, na posteljo navezano ženo in kam je spravil svojega dveletnega otroka? Kaj ne peče vest brezsrčnega in surovega hišnega gospodarja, ko vidi, da je zgubil Žirovnik svoje zadnje imetje. Prav te dni pišejo o so-cijalnih nalogah in uspehih mestne občine. Mari je to moderna desinfekcija, da postavijo na dež pohištvo in da dež izpere tuberkulozne bacile? Delavci, poglejte, kako propada krvavo prisluženo imetje dalavca-trpina. Kdor vidi deložirano družino, ta bo moral v boj za stanovanjsko zaščito najemnikov. -Jetika zahteva v Ljubljani največ žrtev. Od vseh umrlih jih umre na jetiki 15 odstotkov. Jetika gospodari največ med proletarci, to zato, ker ravno proletarci pogrešajo zdravih, zračnih stanovanj in se morajo potikati v raznih drvarnicah, vagonih, kleteh, kamor nikoli ne posije življenje. Pri slabem zaslužku si proletarijat tudi ne more nabavljati take hrane, da 'bi telo moglo kljubovati bacilom. Poleg tega so delavnice, zlasti starejšega izvora, higiensko popolnoma neprikladne in ni čuda, da delavske družine hirajo z dneva v dan in da na cestah srečavamo izmozgane in obledele obraze delavskih otrok, mater in sinov. Kdaj pride čas, ko se bo v tem oziru država intenzivneje 'bavila z res »narodnim zdravjem«. Naše ceste in naši mostovi so čez-dalje bolj zanemarjeni, cestni odbori ne delujejo, ker ni kreditov, ne bo dolgo, ko ibodo naše ceste slične južnim cestam, koder se pogrezajo vozovi in ne morejo naprej, dokler se vreme ne izprevrže. Mostovi, zlasti leseni, ki leže že na preperelih legah, so pri nas nujno potrebni, d ase jih lotijo cestni odbori in jih zopet usposobijo za Teden in varen promet. V Mostah pri Kamniku se je avtomobilu kamniške živinske zadruge, kjer je bilo več ljudi, udrl most in le srečno naključje, da je avtomobil Obvisel na oporniku, se je zahvaliti, da se ni popolnoma razbil avtomobil in da ni bilo človeških žrtev. Članom bivšega občinskega soeija-lističnega kluba v Ljubljani. Od gospe Peričeve, vdove po pok. našem so-driigu Ljudevitu Periču sem prejel naslednje pismo: »Čislani gospod! Za iskreno sočustvovanje, za krasen venec in za častno udeležbo pri pogrebu mojega blagopokojnega moža, se vam in vsem članom vašega cenjenega kluba najprisrčnejše zahvaljujem. Z odličnim spoštovanjem Vaša udana Cirila Peričeva.« — To dajem vsem članom bivšega našega občinskega kluba na znanje. — Ivan Tokan. Za delavsko izobrazbo. Pri centralnem sekretarijatu Delavske zbornice v Belgradu se je ustanovil izobraževalni odsek, ki je otvoril novo, zelo obsežno knjižnico in ki pripravlja vrsto tečajev in predavanj, ki se bodo vršila v bližnji dolbi. Poleg navadnega znanja se bo predavalo zlasti o zgodovini delavskega gibanja, o ekonomiji, o so-cijologiji, o marksismu, o tehniki, novice. umetnosti in o različnih strujah in težnjah v delavskem gibanju. Poučevalo se ‘bo tudi knjigovodstvo ter tuje jezike. Predavali bodo večinoma naši sodrngi. Jezikovna borba v šoli. V neki šoli pri Črnomlju so se otroci 'sprli z učiteljico, vzrok spora je bil jezik, namreč debata, ali se sme govoriti v šoli nemško ali slovensko. Nek učenček je trdil, da se v šoli sme govoriti nemški, za kar ga je hotela učiteljica kaznovati. Tedaj so pa učenci navalili nanjo, jo obdelavali s knjigami in pestmi in je bil pouk prekinjen. Oblasti so baje odredile preiskavo. Sodna latinščina. Pred sodiščem nekje se je moral zagovarjati kore-njaški fant, ki pa je tako močno jecljal, da ga je bilo nemogoče razumeti. Samo pel je lahko in pa dobro je pel. Tožilo ga je pa dekle, ki je z njim zanosila in je bil »veseli« dogodek že pred vrati. Sodnik ga je izpraševal in izpraševal in niti imena ni mogel izvleči iz njega. »Bom pa zapel!« se je naenkrat odrezal korenjak v znani narodni melodiji. »Pa dajte!« mu je dovolil sodnik. V pristno domačem baritonu je zategnil: »Jaz sem Kranjčev Jurij...« »Zapisnikar pišite!« Zapisnikar je zapisal. »Torej Kranjčev Jurij, vi imate dekleta in imeli ste tudi razmerje z njim. Ali priznate to? Kako pa je bilo...« Sodnik .ie hotel podrobneje raacepiiti vprašanje, toda Kranjčičev Jurij je že zamahnil roko in v sredi dvorane zapel kot običajno na vaškem mostu. »Pod kvančkom sva se srečova, prav mil’ sva še spogledo-va... Zapisnikar je pisal in se režal, sodnik je brskal po aktu in se smejal. »Ampak vsa stvar ni tako malenkostna, vaše dekle bo čez 14 dni rodilo, rojstvo ni kar tako, kdo bo pa otroka redil...?« Kranjčičev Jurij je skomignil z rameni, kot bi mu bila še nekoliko nejasna vsa stvar, nazadnje pa prazniško in resno, pa kolikor možno forte, toda še vedno ganljivo zagrmel, kot je pri himnah treba. »Lepa naša domovina...« Železniška nezgoda v Radovljici. Omenili smo že v našem listu nesrečo, ki se je pripetila 26. januarja ~v Radovljici, kjer se je smrtno ponesrečila Kristina Žnidaršič iz Save pri Jaseni-cah. Ponesrečenka je bila po opravkih v Radovljici. Ker je imela doma važna opravila, se je odločila, da se vrne na .Jesenice z mešanim vlakom, ki vozi iz Ljubljane na Jesenice, ki se pa v Radovljici ne ustavi. Prihod vlaka je pričakovala na južnem koncu postaje. V trenutku, ko so vozili osebni vozovi mimo Žnidaršičeve, je poskusila skočiti na 4. osebni voz za službenim vozom, kar se ji pa ni posrečilo. Poskusila je skočiti na osebni voz, pri tem je prišla pod vlak, ki jo je povozil. Bila je v dveh urah mrtva. Potujočemu občinstvu naj bo ta tragična nezgoda svarilo, da ne skače iz vozečih vlakov in opusti tudi opasno in za-branjeno razvado vstopanja oziroma izstopanja iz vozov, dokler se ti še pomikajo. Železniški organi Imajo nalog, da vsako kršenje železniškega obratnega reda prijavljajo direkciji odnosno politični oblasti. Ljubeznjivost družabnico je okusil hlapec France Burgar. Vlegel se je na klop, bolela ga je namreč glava in čez nekaj časa trdno izaspal. V sobi je bila tudi njegova simpatija, pa simpatija je izprevrgla svojo simpatijo na njegovo denarnico in mu jo izsušila, odšla, preden se je zbudil. V barako na Dunajski cesti, in sicer na štadionu, je nekdo mimogrede »pogledal« in odnesel i,z nje mimogrede par oficirskih škornjev; — v Ljubljani imamo pač dosti blata, pa si jih je zaželel. Škornji so vredni 500 Din. Delavec Karel Galič je mirno korakal proti domu na Viču, kar ga ustavi na sredi pota znani razgrajač in pretepač K. Lotil se je delavca in mu zapretil, češ, da bo še danes crknil. Galič se je po naključju rešil njegovih rok in zbežal. K. zasleduje že itak policija. Zasledili in aretirali so »trgovca« V., o katerem smo poročali, da^je v Škofji Loki na spreten način izmaknil trgovcu Kovaču 58 bankovcev po 100 Din. Pokoril se bo v zaporu. Šport. Smuške tekme za prvenstvo Jugoslavije in Slovenije. V dne 7., 8. in 9. t. m. so se vršile, kakor smo že poročali, smuška tekmovanja v .prijazni Kranjski goni. Že v soboto je dospelo tjakaj mnogo izletnikov-smučarjev ter tekmovalcev. Na kolodvoru so domačini v pozdrav gostom zapeli nekaj pesmic, raz hiš pa izobesili zastave. Skratka, v Kranjski gori je vladalo navedene dni pestro življenje. Proga je Ibila dolga 30km ter razdeljena na 6 sektorjev, katere so nadzorovali oficirji in vojaki udeleženci smuškega točaja. Za tekmo je bilo vse preskrbljeno — obvezovališča, okrepčilnice, kopalnica itd. Sodelovala je tudi domača godba. Start seniorjev je bil ob 10. uri. Startalo je 21 seniorjev in 13 dam, odstopilo pa je med tekmovanjem 13 tekmovalcev iin tekmovalk. Čudno, da je bila udeležba tako mala, ko smo v zimi imeli primeroma veliko snega. Vendar stoji, da se smuški šport čimdalje širi ter kaže, da bo postal uacijo-nalni šport Slovencev. Želeti bi le Ibilo, da bi zanimanje za smučanje prodrlo tudi med delavske sloje, kajti ti so še najbolj potrebni zraka in zdravja. Prvenstvo je osvojil J. Janša (SK. Ilirija), ki se je plasiral kot prvi v času 3:07:55, slede: II. Janša Janko, 3 : 32 : 25.7, III. Šircelj H. (oba Ilirija) 3:34:53.7, IV. Oitzl M. (Skala, Jesenice) 3 :35 :29.5, V. Benkovič (Hašk) 3 :36 :16.4. V damskem tekmovanju na 6 km je zmagala gdč. Rabič Minca (Skala Jesenice) v času 43:41.9, 2. Bloudek Milči (Ilirija) 43:46, IIJ. Jesih Pavla (Skala Ljubljana) 48 : 32.6. Od Hrvatov se je udeležil tekem le 1 'in sicer iz Zagreba, medtem, ko so hrvaški smučarji prejšnja leta v večjem številu nastopali. Tudi doseženi časi niso prvovrstni, vendar povoljni. Vzrok temu leži v premali konkurenci rn^v slabi smuči (snegu). V skokih je dosegel I. mesto Zd. Švigelj (LSK), ki je skočil 10 m. V ponedeljek in torek so se pa vršile še vojaške kvalifikacijske in mladinske tekme. Nadaljevanje smuškega tekmovanja v Kranjski gori je prineslo sledeče rezultate: Častniki: I. ppor. Svetozar Cvetkovič 3 : 39 : 05, II. ppor. Ign. Kraljevič 3:43:16.2, pri podčastnikih se je placiral kot I. podnar. D. Rada- kovič 3 : 45 : 063, II. podnar. Fr. Petrič 3 :51 :34.9. Proga je bila dolga 30 km teren slab. Nova kolesarska društva. V Zgornjem Kašlju ;pri Zalogu se je ustanovilo koles, društvo »Zarja«, v Št. Vidu nad Ljubljano pa kol. društvo »Sava«. Kaj pa je z »Delavskim kolesarskim društvom« v Ljubljani!! Sledimo v tem oziru Mariboru! Celje. Halo! Ne slišite? Pred nekaj dnevi smo poročali o razmerah, ki vladajo v celjski cinkarni. V tem podjetju se dajejo delavstvu dopusti, kakor se gospodi poljubi, ne da bi se zaupniki o tem kaj obvestili, kaj še, da bi se ž njimi razpravljalo, khkor to predvideva pravilnik bratovske skladnice. V soboto 23. januarja, so spet odpu stili 22 delavcev na 3-tedenski dopust med njimi delavce, ki se nahajajo v najslabših gmotnih razmerah. Gospodje v tem podjetju delavstvu niti ,dan poprej ne povedo, kaj nameravajo in koga mislijo poslati na brezplačen dopust, to se pravi, koga mislijo obsoditi na tritedensko stradanje! V kopalnici se nabije sramotna obsodba na stradanje, ki naj služi obenem kot strašilo ostalemu delavstvu. Tako so postopali v bivši Avstriji s tistimi, ki so bili obsojeni na kakšno denarno globo. Razliko med tedanjim in sedanjim časoin si lahko vsak sam tolmači. Kje je brezposelna podpora, ki jo delavstvo plačuje za borzo dela? Kaj naj to delavstvo počne, ko nima sredstev, da bi se preživljalo? Ali naj začne ropat? Ali naj pobije svoje nedolžne otroke, ki .kričijo po kruhu, ki mu ga ne morejo dati. Družba, ki ni zmožna gospodarstva tako organizirati, da se nje člani lahko preživljajo, nima pravice do obstanka. Delavstvo ima občutek, kakor bi se hotel kdo nad njim maščevati, ker je pri volitvah v Delavsko zbornico prišlo premalo glasovnic v pisarno. Kajti to delavstvo je izpre-gledalo, zato tudi ni glasovalo za podjetniške liste, razen par podrejenih preddelavcev. Kako daleč se že zavedajo delavci svojega položaja in dolžnosti, nam kaže slučaj onega delavca, ki je izjavil, da se pusti rajši na glavnem trgu obesiti, kakor pa da bi ga s terorjem in uničenjem njegove eksistence prisilili, da pristane na njihov lažinacijonalizem. Tudi glede izplačevanja nezgodnih rent vlada velikanska nereduost, kar bomo pa še poročali, ko dobimo natančne informacije. Tujerodni krvosesi. Delavci se predobro spominjamo raznih narodnih fraz, ki se zlasti premlevajo za časa raznih volitev od strani meščanskih nacijonalnih strank zlasti prati tuje-rodccm in njihovemu kapitalu. In glejte, ravno pri teh meščansko nacijo-nalnili strankah in pri vseh naših oblastih uživajo baš tujerodni mnogo več zaščite, kakor pa revna slovenska para. Tako izrabljajo vsi brez izjeme slabo gospodarsko konjunkturo, da znižajo delavstvu že itak bore prijem-ke. Tvrdka Westen v Celju je dne 6. feibr. meni nič tebi nič, ne da bi delavcem kaj omenila, pri izplačilu odtrgala 50 Din na že itak skrajno slabem plačilu. Delavstvu se namigava, da se bo obrat moral skrčiti, in pri vsem tem nima naše slovensko delavstvo niti toliko pravice, da bi pri taki akciji soodločevalo. Kapitalisti nameravajo 'delavstvo spraviti na najnižji gospodarski nivo, da se tem težje izkopljejo iz položaja, v katerem se nahajajo. Vzeti mu hočejo vsako možnost organizacije in vsako možnost čitanja socijalističnih časopisov, ker mu trgajo plačo, s katero že sedaj ne more preživljati svoje družine. Delavci in delavke, zadnji čas je že, da se združite v eno mogočno strokovno organizacijo. Kje so sedaj tisti klerikalci, ki so se tepli za Vaše glasove pri volitvah v Delavsko zbornico? Zaman boste čakali, da bi se zbrigali za vas. Oni čakajo samo ugodnega trenutka, da vam padejo za hrbet, ko boste vodili borbo za boljši obstanek. Njiin je vera deveta briga, ravno tako kakor naei-jonalistom narodnost. Premislite samo koliko ste izgubili od tistega časa, ko vam je bila organizacija predraga, ko so vam bili prispevki preveliki. Naše delo mora biti tudi vedno trajno, ne samo ob volitvah, ne samo kadar vodimo mezdno gibanje, zmirom in vsak dan moramo biti na straži. Ge tega ne storite, boste izgubili vse, kar ste si ta leta priborili. Torej združite se, če se hočete ubraniti vampirjev. Ptuj. Borba za Delavsko eborpico je pri kraju. Zadovoljni smo z uspehom. Saj so naši sodrugi storili, kar so mogli, da so delavci vedeli, zakaj pri tej borbi gre, kako velikega pomena je, da združeno 'delavstvo pokaže kočno zopet svojo moč. Ptujsko delavstvo je bilo veselo tega dela, ker je vedelo, da ne dela le Za zibornico, nego da obenem pomaga konsolidirati naše organizacije. Zato bo nadaljevalo s svojim delom tudi sedaj, po končani bitki. Jačali bomo svoje organizacije, zlasti pa gledali, da razširimo med nami ' Delavsko Politiko«. »Delavska Politika« se nam je prikupila, vsi jo radi čitamo, to dokazuje obenem kako nam je bil tak list potreben. Delo za razširjenje našega dnevnika bomo sedaj dstematično vodili, in prepričani smo, da bomo tudi pri tem lepo uspeli. Vel8njeT~ Zadnjič se je v listu, ki iv. ha ja samo zato, da napada soci jalizem in socijalistično gibanje nekdo spravil na Delavsko zbornico in na tajnika te zbornice. Za tem znamenitim napadom tiči znameniti Martinček. Vendar moramo povedati, da je ravno sedaj, ko se izdeluje pravilnik bratovskih sklad-nic pravi čas, da se reši vprašanje rudarskega zavarovanja. Pa je ravno ta človek, ki tako rad piše o napakah drugih, pri seji glavne skupščine bratovskih skladnic stavil predloge, ki so ti tozadevnim delavskim zahtevam. Kako taksirati tako početje tega znamenitega dopisnika. Ta dopisnik dobro ve da delavci zahtevajo izplačevanje rezervnega deleža, ako poteče doba, pa je on menda uprav zato delal v tem pogledu težave s svojim predlogom. Pa še nekaj: Ljudje, ki stojijo za tem dopisnikom, n. pr. Pevec in Znoj sklicujejo sestanke, katere k sreči poseč a presneto malo ljudi, pa pripovedujeta m namigujeta na teh sestankih, da pri bratovskih skladnicah ni vse v redu; čenčajo to in ono. samo da vzbudijo sum med delavstvom. Ko vedo, da njihove laži ne more nihče kotrolirati in ovreči, pravijo celo. da ni z denarjem pri teh skladnicah vse v redu. In glej, baš ti ljudje sede v odboru skladnic, baš dni delajo red in so odgovorni za red. Kaka morala je to? Na odborovih sejah pravijo, da je vse v redu, okrog pa govorijo tiru gače. Komu služijo ti ljudje. Delavstvo ne bo tako neodkrito, očito sovražno in drugim svrham služeče početje dolgo trpelo. Tudi pravi ta dopisnik na drugi strani, da so odborniki krivi, da se ni pravočasno zvišalo prispevkov. Vsi vemo pa, da .se j'e znhtevalo, cla se vprašanje umu a zakonom, da se zavaruje vpokojenee in da so baš zastopniki naših organizacij izvršili vse delo v tem pravcu. Taka je resnica, in kdor drngo trdi, zavestno laže, zavestno služi nasprotnikom delavstva, zavestno pomaga kapitalistom. širite »Del. Politiko«! Priznano najsolidnejša domača tvrdka J0S. R0JINA, Ljubljana Aleksandrova cesta 3. Velika zaloga vsakovrstnega češkega in angleškega blaga in sukna. Bogata izbira vseh vrst izgotovljenih oblek, ra-glanov, površnikov, dežnih plaščev etc. po izredno nizkih cenah. Lastni krojaški atelije. Točna postrežba! :—: Solidne cene! 95 Proti gotovemu jamstvu daje tudi na ugodna mes. odplačila. Čevlje na obroke proti jamstvu dobite pri tvrdki M. Trebar, Ljubljana, sv. Petra cesta 6. 96 Za Zagorje in okolico išče uprava našega lista spretne raznašalce oz. kolporterje. Oglasiti se je pismeno na upravo »Delavske Politike" v Ljubljani. 23 berite: Lovro Kuhar a Povesti. Abditus: Predhodniki današnjega soeijalizma in komunizma. Zadružno koledar za leto 1926. „Pod lipo**, družinski mesečnik. »arota se,- Zadružna založba v Ljubljani. Aleksandrova 5 I■aaaiaiiaaiBiiiaiaaiiaiaaaiaa II Samopomoči je rešitev! Pristopite za člana občekorist. stavb, in kreditne zadruge .sum m Dom* Oglejte si njeno prvovrstno kolonijo ob Tržaški cesti v Ljubljani Delež Din 250*— Pristopnina Din 50'— Zitisio ji zadružne pisana s »Zidninf bubi" aiikuodpivi & S Pi^edLito za življenje ali predno zavaruješ svojo hišo, pohištvo, svoje polje, svojo delavnico »Splodno zavarovalno zadrugo** v Ljubljani ALEKSANDROVA CESTA STEV. 5 levo r. z. z o. z. ALEKSANDROVA CESTA STEV. 5 levo Glavni In odgovorni urednik: Rudolf Golouh. — Izdaja konzorcij ..Delavske Politike" (odgovoren Josip Pastorek) v Ljubljani. Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani. — Za tiskarno odgovoren Mihael Režanec.