SLEDILNI POSKUS NA KRAŠKEM RAZVODJU MED IDRIJCO, VIPAVO IN LJUBLJANICO WATER TRACING TEST ON THE KARST WATERSHED AMONG IDRIJCA, VIPAVA AND LJUBLJANICA PETER HABIC Acta carsologica, XVI (1987), 105-118, Ljubljana, 1987 Izvleček UDK 556.34.04(234.422.1-16) Habič Peter: Sledilni poskus na kraškem razvodju med Idrijco, Vipavo in Ljub- ljanico Na visokem krasu v NW delu Dinaridov (Slovenija, Jugoslavija) je z barvanjem ponikalnic na Vodicah in v črnem Vrhu nad Idrijo potrjena poglavitna zveza z iz- viri Podroteje in Divjega jezera in manj izrazita s Hubljem in Vipavo, bifurkacija na jadransko-črnomorskem razvodju pa ni zanesljivo dokazana. Izsledki so pomembni za varovanje kraških vodnih virov, hitrosti podzemeljskih tokov so razmeroma nizke, od 20 do 60 m/h. Abstract UDC 556.34.04 (234.422.1-16) Habič Peter: Water tracing test on the karst watershed among Idrijca, Vipava and Ljubljanica In the High karst of the NW Dinarids part (Slovenia, Yugoslavia) the main con- nection with Podroteja spring and Divje jezero and less distinctive with Hubelj and Vipava has been proved by the sinking streams water tracing on Vodice and črni Vrh. The bifurcation between Adriatic - Black Sea watershed has not been surely established. The results are important for karst water resources protection. The underground streams speed being relatively low, from 20 to 60 m/h. Naslov - Address dr. Peter HABIC, znanstveni svetnik Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU 66230 Postojna, Titov trg 2 Jugoslavija UVOD V severozahodnem delu Dinarskega krasa se stikajo med dolinama Idrijce in Vipave ter med Notranjskim podoljem in Postojnsko kotlino različne zgrad- bene enote, ki jim pripadajo visoke kraške planote Hrušice, Nanosa in Trnov- skega gozda. Pretežni del tega brezvodnega kraškega površja sega v višine med 800 in 1300 m, izviri na obrobju pa so v višinah med 100 in 300 m. Bogate padavine, ki dosegajo v dolgoletnem povprečku od 1500 do 3000 mm, v celoti podzemeljsko odtekajo z okrog 300 km2 redko naseljenega kraškega površja v izvire Idrijce in Vipave ter z njima proti Jadranskemu morju in v izvire Ljubljanice ter z njo proti Črnemu morju. V severnem dolomitnem razvodnem predelu med Idrijco in Ljubljanico je več manjših ponikalnic. S predhodnimi sledenji je dokazano, da odtekajo hkrati proti Ljubljanici in proti Idrijci. V tem predelu torej zaradi značilne kraške bifurkacije ni mogoče natančo določiti niti površinskega niti podzemeljskega razvodja med Jadranskim in Črnim morjem. V osrednjem in južnem razvod- nem predelu obravnavanega visokega krasa pa z izjemo ponikalnice na Vodicah nad Colom ni nobenih površinskih voda. Na Vodicah se zbira voda z ozkega pasu eocenskega fliša, ki je razgaljen med apnenci in dolomiti hrušiškega nariva in trnovskega pokrova. Potok ponika v apnence trnovskega pokrova in ponuja redko priložnost za določitev smeri in hitrosti odtoka iz tega razvodnega predela. Preučevanje zaledja kraških izvirov postaja vse pomembnejše še posebno pri izvirih, ki so zajeti za cskrbo. Na obrobju visokega krasa med Idrijco in Vipavo so že zajeti izviri Podroteje, Vipave in Hublja. Njihovo hidrografsko za- ledje pa doslej še ni dovolj raziskano, narašča pa potreba po učinkovitem za- varovanju pomembnih virov pitne vode. V okviru večletnega programa hidrogeoloških raziskav vodnih virov na Idrijskem, ki jih financirajo Občinska raziskovalna skupnost Idrija, Zveza vod- nih skupnosti Slovenije in Območna vodna skupnost Soče, je Inštitut za raz- iskovanje krasa ZRC SAZU izvedel leta 1982 kombiniran sledilni poskus z obar- vanjem ponikalnice na Vodicah in v Črnem Vrhu. Izsledki so zanimivi, ker je ugotovljeno raztekanje vode v Idrijco in v Vipavo in nakazana kraška bifurka- cija tudi v osrednjem delu visokega krasa. PREGLED PREDHODNIH RAZISKAV Z geološkim kartiranjem širšega območja in s podrobnim preučevanjem idrijskega rudišča (S. B u ser, 1965; I. M 1 a k a r, 1969; L. P 1 a cer, 1973; L. P 1 a cer, J. Car, 1974) je pojasnjena tudi zapletena narivna zgradba visokega krasa med Idrijco in Vipavo. Kredni, jurski in zgornje triasni apnenci 107 Acta carsologica XVI, (1987) in dolomiti so v Trnovskem gozdu narinjeni na eocenski fliš. Nepropustna flišna podlaga je razgaljena v Vipavski dolini, pa tudi v globoko zarezanih dolinah Idrijce pri Divjem jezeru ter Nikove in Kanomlje. Ozek pas fliša obkroža vzhod- no obrobje trnovskega nariva med Colom, Vodicami in Lomi, pod njim pa leže kredni apnenci hrušiškega nariva, ki mu pripada vzhodni del Črnovrške pla- note in celotna Hrušica z Nanosom. Razpoložljivi geološki in hidrogeološki po- datki še ne zadoščajo za natančnejšo opredelitev zaledja poglavitnih kraških izvirov Vipave, Hublja, Divjega jezera, Podroteje in Ljubljanice. V zaledju izvi- rov so bile opravljene zanimive speleološke raziskave, zlasti na Črnovrški planoti (F. Habe, F. Hribar, P. Štefančič, 1955; J. Gantar, R. Sav- ni k, 1959) in v Divjem jezeru (P. Kri vic, T. Praprotni k , 1975). Geomorfološko in hidrološko problematiko visokega krasa med Idrijco in Vi- pavo smo preučevali tudi po letu 1963 (P. Habič, 1964; 1965; 1966; 1970; 1972; 1980). Nekaj novih spoznanj o hidrogeologiji tega območja so prispevale študije Geološkega zavoda (Z. Men c e j , 1972) in idrijskih geologov (L. P 1 a - cer, J. čar, 1974) ter skupine raziskovalcev v okviru 3. mednarodnega simpozija o sledenju podzemeljskih voda v porečju Ljubljanice (R. Go spod a - r i č, P. Habič, 1976). Takratno sledenje je prispevalo pomembno spozna- nje o raztekanju ali bifurkaciji podzemeljskih voda z Logaško-rovtarske planote in hotenskih ponikalnic v porečje Idrijce in Ljubljanice ter s tem hkrati v ja- dransko in črnomorsko porečje (H. Ho t z 1, V. M a urin, J. Z o t 1, 1976). S tem se je tudi razširilo dokazano zaledje Podroteje in Divjega jezera precej proti vzhodu. Nerazjasnjeno pa je ostalo razvodje v osrednjem delu visokega krasa. Ker se vode v visokem krasu raztekajo na vse strani, ni mogoče določiti razvodnice le na podlagi geološke zgradbe. S tektonskimi premiki po narivanju je razlomljena in razmaknjena tudi navidez nepropustna flišna podlaga, zato je mogoče le z barvanjem ugotoviti smer odtoka iz določenega predela. V ta namen smo izbrali ponikalnico na Vodicah in enega od potokov, ki ponikajo v dolomitnem pokrovu Črnovrške planote (sl. 1). PRIPRAVE NA SLEDENJE V pripravah na kombinirani sledilni poskus so bile od jeseni 1981 do jeseni 1982 opazovane vodne razmere v celotnem zaledju. Opravljene so bile tudi enkrat mesečno kemične analize 16 ponikalnic in izvirov. Merjeni so bili pre- toki, temperature, pH, prevodnost, trdote in vsebnost ter poraba kisika. Nekaj rezultatov teh analiz je podanih v tabeli 1 in na sliki 2, kjer smo primerjali celokupno trdoto ter razmerje Ca/Mg v izbranih izvirih in ponorih. Na območju Črnovrške planote je več manjših občasnih ponikalnic. Nji- hove hidrografske lastnosti pa niso najbolj ugodne za zanesljivo sledenje, ker jih je mogoče barvati le ob visoki vodi, za kar pa so potrebne večje količine sledil. Med stalnimi in hkrati najbolj onesnaženimi je Črnovrški potok, ki smo ga izbrali za sledenje tudi zaradi ugodnega položaja. 108 P. Habič, Sledilni poskus na kraškem razvodju med Idrijco, Vipavo in Ljubljanico C] D --• ....... 1 2 3 8 Sl. l. Sledilni poskus na Vodicah in v črnem Vrhu nad Idrijo 1 - kvartarne kotline 2 - površje na eocenskem flišu 3 - ponikalnica 4 kraški izvir 5 kraško bifurkacijsko območje 6 obrobje kotlin 7 - rob kraške planote 8 - dokazane zveze, poglavitne, stranske Črnovrški potok Fig. l. Water tracing test on Vodice and črni Vrh above Idrija 1 quaternary basins 2 surface on Eocene flysch 3 sinking stream 4 karst spring 5 karst bifurcation area 6 margin of the basins 7 edge of karst plateau 8 - proved connections, main, secundary Izvira ob dolomitnem vznozJu v zatrepu nad vasjo Črni Vrh. Po geološki zgradbi sodeč se vode iz višjega kraškega dolomitnega zaledja prelivajo na površje zaradi manj prepustne podlage ob narivni ploskvi z zdrobljeno in milo- nitizirano kamnino med tretjim in četrtim idrijskim pokrovom. Obseg zaledja ni znan. Voda izvira na več mestih iz delno razširjenih razpok, ki jih ponekod prekriva pobočni drobir. Izviri so v višini med 695 in 700 m. Zajeti so za vodo- vod in po regulirani strugi odteka le nezajeta voda. Pod naseljem je struga ::;peljana po nasipu, nekakšnem vršaju proti severu do najnižjega dela ravnice, kjer struga ob višjem dolomitnem bregu ostro zavije proti vzhodu. Prav na 109 Acta carsologica XVI, (1987) ovinku se voda tudi začenja izgubljati v strugi na višini okrog 680 m. Pri višjih vodah teče potok še naprej do ponikev v bližini sedanje bencinske črpalke, kjer je ob ponoru zgrajena čistilna naprava. Vanjo je speljana kanalizacija hotela Bor, pa tudi naselja Črni Vrh. Stvarnega pretoka Črnovrškega potoka nismo mogli določiti, saj se vodne razmere spreminjajo vzdolž struge, zato jih ni mogoče stalno meriti in opazo- vati na istem mestu. Pretok je ocenjen od nekaj desetink litra na sekundo do preko 100 1/s. Pri visokih vodah niso upoštevane vode iz območja Trebč in Za- dloga, ki se občasno stekajo v ta potok. Temperature izvirne vode so razmeroma stalne in se gibljejo med 7 in 11 ° C. Majhne spremembe so zabeležene tudi pri drugih kemičnih in fizikalnih lastnostih, prevodnost se giblje med 350 in 400 µS/cm, karbonatna trdota med 190 in 225 mg/1, razmeroma velik je delež Mg od 90 do 115 mg/1, razmerje Ca/Mg pa okrog 1 (sl. 2). Zadovoljiv je delež kisika, stopnja onesnaženosti se spreminja, tako da poraba kisika znatno niha. Izvirna voda je kemično in tudi drugače ugodna za neposredno oskrbo, neugodne pa so odpadne vode, ki ogrožajo kvaliteto podzemeljske kraške vode v zaledju Podroteje. Ca+lllg (Ca C03J mg/t RAZMERJE Ca/Mg IN CELOKUPNA TRDOTA 12. 11. 1981 - 5. 11. 1982 i Q II: ~ ... ~ e 1 i5 o ~ ~ ~ o ijj u 230 220 ✓.---- f \ ČRNI VRH 210 1 + 1 200 1 1 + 1 ++ 1 190 \ + J '- ./ PODROTEJA 180 (;, l ;\*y;\ DIVJE 170 --- -- -- ----- --foo \JEZRO -- - ...... /• . '-- 160 1 ° 1 / \ \ o 150 / \ VODICE 1 *\':'.., 140 \. / "-.... / ---130 ------- ----- 120 110 100 0,9 1 2 3 4 s 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 RAZIIIERJE-Ca/lllg • RELATION Ca/1119 Sl. 2. Razmerje Ca/Mg in celokupna trdota voda na Vodicah in v Črnem Vrhu ter v izvirih Podroteja in Divje jezero Fig. 2. The rate Ca/Mg and total water hardness on Vodice and črni Vrh and in the springs Podroteja and Divje jezero 110 ·, 1 :O 1 ~ '" g S,• [f) " TABELA 1: Pregled fizikalno kemičnih lastnosti ponikalnic in izvirov 1§ 8. Trdote 'O o 28. 10. 1982 Pretok Tv pH Ca Mg Celokup. v, :s- Karb. Nekarb. '" v, - ---------- !s-• •c 1,Scm-1 caco, 1-1 ::, mg '" :s- "' '" Hotenka (1) 60 9,6 8,1 408 245 3 122 126 248 V,< :s- (1) Žejski potok (2) 20 9,5 8,1 361 203 13 155 61 216 3 Pikeljca (3) 15 9,2 8,1 339 190 10 116 84 200 "' '" N Šebalkove ponikve (4) 2 10,6 8,0 430 255 -3 138 114 252 < o Potok za Godovičem (5) 3 11,1 8,1 554 306 26 160 120 280 &. '" ,_. Lome (6) 2 10,1 8,0 223 ,_. 123 -1 102 20 122 3 ,_. Vodice (7) 0,02 m 3/s 8,2 8,1 260 140 5 131 14 145 (D p. Potok nad črnim vrhom (8) 10 8,0 8,1 349 188 98 101 199 ... 11 p. Zadlog (9) 2 8,9 8,1 476 270 7 140 137 277 2: () o Potok pri Habeč. br. (10) 4 8,6 8,0 366 213 4 109 108 217 . Potok pri Koševniku (11) 10 9,7 8,1 364 210 7 107 110 217 s 'O Idrijca pred Divjim jezerom (12) 1,96 m 3/s 316 '" 9,5 8,0 183 -2 101 80 181 < o Divje jezero (13) 2,98 m 3/s 8,6 8,1 243 162 5 111 56 167 s· Podroteja (14) 2,31 m 3/s 9,3 8,0 306 167 7 112 62 174 .s'. Zala pred sotočjem (15) 0,338 m 3/s 9,8 8,0 360 210 12 118 104 222 '" O' Zala pred kanjonom (16) C. 9,6 8,0 361 206 8 118 96 214 '" 8. () ( ) oznake na sliki 1 .o Acta carsologica XVI, (1987) Vodiški potok Vodiški potok zbira vodo z 0,5 km2 velike krpe krednega apnenca in z okrog 1 km2 obsežne zaplate eocenskega fliša. Ta izdanja kot podlaga trnovskega nariva. Tu je flišna podlaga najvišje dvignjena, visi pa proti severozahodu, kamor naj bi bile usmerjene tudi podzemeljske vode (L. P 1 a cer, J. Car, 1974). V flišu je nastala izrazita globel, nekakšna slepa dolina. Obdajajo jo apneniški hrbti z višinami med 1000 in 1200 m. Voda s flišnih in kraških bregov okrog Vodic se steka po naplavljeni ravnici v dnu globeli do požiralnikov na severozahodnem obrobju. Le nekaj metrov nad požiralniki je razmeroma širok dolinski preval, ki se nadaljuje z nizom suhih kraških globeli od Široke doline, Kanjega dola in Mrzlega loga do Malega Polja. Površinsko in kraško zaledje ponikalnice na Vodicah je omejeno po re- liefnih in geoloških razmerah na okrog 1,5 km2 površja v višini med 915 in 1240 m. Pretoki niso stalno opazovani, po občasnih meritvah so ocenjeni naj- nižji na 21/s, najvišji preko 300 l /s. Temperature so značilne za površinske vode v tej nadmorski višini. Potok pozimi zamrzne, pa tudi sneg na Vodicah precej časa leži, sicer pa dosežejo temperature vode tudi 15° C. Prevodnost niha med 250 in 370 µS/cm, karbonatov je med 120 in 165 mg/1, razmeroma malo je Mg, le od 8 do 22 mg/1, tako da znaša razmerje Ca/Mg od 7 do 18. KOMBINIRANI SLEDILNI POSKUS S sodelavci Hidrometeorološkega zavoda SRS M. Kolbeznom, M. Zupa- novo in N. Trišičem smo pregledali izvirno in ponorno območje v zadnjih dneh oktobra in ugotovili ugodne hidrološke razmere za izvedbo sledilnega poskusa. Dne 28. 10. 1982 je bilo vse pripravljeno za obarvanje ponikalnic na Vodicah in v Črnem Vrhu. V opazovalno mrežo smo zajeli izvire Divje jezero, Podroteja, za kontrolo pa smo zajeli tudi Idrijco pred Divjim jezerom. Da bi ugotovili morebitno raztekanje vode v druge obrobne izvire, smo opazovali tudi Vipavo, Hubelj in Ljubljanico v Močilniku pri Vrhniki. Pred zlitjem barve v ponore so bili vzeti vzorci voda ponikalnic in navedenih izvirov. Sodelavci HMZ so opra- vili hidrološke meritve in pri Divjem jezeru postavili začasni vodomer. Ugoto- vili so naslednje pretoke: Vodice 201/s, črni Vrh 151/s, Podroteja 2,31 m 3/s, Divje jezero 2,98, Vipava 5,23, Hubelj 2,82 in Idrijca pred Divjim jezerom 1,96 m 3/s. Barvanje ponikalnice na Vodicah Za obarvanje ponikalnice na Vodicah smo izbrali fluorescenčno organsko barvilo uranin, skupno 20 kg. Barvilo smo predhodno raztopili v 100 1 v bližnji šupi ob ponikvah na Vodicah, ker je bilo vreme zelo vetrovno. Barvilo smo vlili v potok okrog 100 m pred požiralniki, kjer je bilo okrog 20 1/s pretoka. Dne 28. 10. 1982 med 15.15 in 15.35 uro je vsa barva odtekla s površja v pod- zemlje. 112 P. Habič, Sledilni poskus na kraškem razvodju med Idrijco, Vipavo in Ljubljanico Barvanje ponikalnice v Črnem Vrhu Črnovrški potok s pretokom 15 1/s je izginjal v strugi takoj po zavoju proti vzhodu pri počitniški hišici, preden je dosegel prvi znani požiralnik v dolomit- nem bregu. Struga potoka je bila od konca vrtnega zidu pri omenjeni hiši že suha. V 1001 vode smo raztopili 10 kg rodamina in ga ob počasnem mešanju sproti odlivali v strugo, kar je trajalo od 17.15 do 18. ure 28. 10. 1982. Barva je delno zastajala v plitvih tolmunih in se usedala po rastlinju in kamnih, po- vsem jo je spral s površja šele naslednji dež. ZAJEMANJE VZORCEV V IZVIRIH Opazovalci iz Idrije, Vipave, Ajdovščine in Vrhnike so zajemali vzorce vode v navedenih izvirih od 29. 10. do 27. 11. 1982. Idrijco nad Divjim jezerom, Divje jezero in Podrotejo je zajemal tov. Fabjan iz Komunalnega podjetja Idrija tri- krat dnevno. V Vipavi je dvakrat dnevno zajemala vzorce v izviru Pod farov- žem gospodinja D. Robba, Hubelj je prav tako dvakrat dnevno zajemal vojak D. Ružič, Močilnik pri Vrhniki pa enkrat dnevno upokojenec J. Tršar. Opazo- valci so bili zelo vestni in zanesljivi in so točno beležili vse potrebne podatke. Uvedena je bila tedenska kontrola opazovanja. Pobrani vzorci so bili prepeljani v Ljubljano za analize, tedensko pa so bili odvzeti tudi vzorci vode za kemično analizo, ki je bila opravljena v labo- ratoriju Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni. Za opravljene analize se mag. Janji Kogovšek in Marjanu Luzarju najlepše zahvaljujem. Ko so po 27. 11. 1982 ugotovili v Ljubljani le sledove barvila v vzorcih, so bila opazovanja in vzorčevanja zaključena. Petkrat so bili odvzeti tudi vzorci v idrijskem rudniku ter enkrat slepi vzorci v vseh površinskih vodah v zaledju Podroteje. Skupno so bili tako zajeti in analizirani 404 vzorci, od tega je bilo obarvanih z uraninom 154, z rodaminom pa 120. HIDROLOŠKE RAZMERE PRED IN MED SLEDENJEM Vodne razmere so bile ob koncu oktobra razmeroma ugodne za izvedbo kombiniranega sledilnega poskusa. Prvi jesenski dež je že v začetku oktobra napolnil izpraznjene podzemeljske vodne kanale in tako so po zadnjem višku 25. 10. 1982 vode enakomerno upadale vse tja do 9. 11., ko je ponovni dež dvignil gladino v izvirih in povečal pretoke. Višek padavin je bil v noči od 13. na 14. 10., ko so izredno narastle vode zlasti v Vipavski dolini. Hubelj je izviral iz naj- višjih votlin, aktiven pa je bil tudi Lijak. Po tem nalivu so vode enakomerno upadale, ob manjšem deževju proti koncu novembra pa so spet nekoliko na- rastle. Vodne razmere med barvanjem so prikazane na hidrogramih Hublja, Podroteje in Divjega jezera (sl. 3). 8 Acta carsologica 113 H cm 250 DIVJE JEZERO 200 ~\ l"\ (\ ·,.,., I v \ __ '-_1 ,. 150 ..... .._ . ..._ __ 100 mg/m3 2 o.s 0.10 0,05 0,010 0,005 mg/m3 1 0,5 0,10 0,05 0,010 0,005 mg/m3 0,05 DIVJE JEZERO URANINE DIVJE JEZERO RHODAMINE HUBELJ RHODAMINE A l'l'V"\,J'I\[ ~-, _., -\. --~\ ~rvti \ oro 1 0010 • ····- o:oos , l , / 1 , , 1 , , '., ~ , , ~ , 1 \ , , , 1 , , , , 1 , , , , 1 1 mg;m 3 HUBELJ URANINE 0,010i • • • o,oos 1 1 1 1 t t 1 1 1 1 t 1 1 1 1 1 1 1 1 , 1 l. 1 , 1 1 t • 1 1 1 1 1 , VIPAVA mg;m UAANINE 0,010i 0,005 • • • • ••• • 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 " 1 1 1 1 1 1 1 30 5 10 15 · 20 25 30 X XI H IDRIJCA /' \ \ ,, ;-·"\ ........... -.............. _,__ ......... ___ , PODROTEJA URANINE PODROTEJ4 RHODAMINE IDRIJCA · ,~., ~ IDRIJCA URANINE l . ~/'-'\ •• A ,.,A_JIV . A i\A i • . • • . M •ji llljiiiijlllijliii(illi[ill.ff' V. MOČJLNIK URANINE i . . . 1 j 111 i l ji !_1lj1111ji111j11ilji111 j ( 30 5 10 15 20. 25 30 X XI Sl. 3. Koncentracija in časovni razpored uranina in rodamina v izvirih Podroteja, Divje jezero, Idrijca, Hubelj, Vipava in V. Močilnik po sledenju na Vodicah in v črnem Vrhu Fig. 3. Concentration and temporal distribution of Uranine and Rhodamine in the springs Podroteja, Divje jezero, Idrijca, Hubelj, Vipava and V. Močilnik after tracing test on Vodice and črni Vrh P. Habič, Sledilni poskus na kraškem razvodju med Idrijco, Vipavo in Ljubljanico 11 REZULTATI KOMBINIRANEGA SLEDENJA Vzorce opazovanih izvirov je analizirala inž. Martina Zupan, sodelavka HMZ SRS, po ustaljeni metodologiji (glej 3. SUWT, 1976). Rezultati so grafično prikazani na sliki 3 in v tabeli 2. TABELA 2: Podatki o sledenju na Vodicah in v Črnem Vrhu Vodice (915 m), 28. 10. 1982, 15.30, uranin 20 kg, Q 20 1/s Izviri Pojav sledila H Q D T v (m) m'/s km h m/h Divje jezero 11. 11. 16h 302 2,98 11,9 336 35 Podroteja 11. 11. 7h 295 2,31 12,4 327 39 Idrijca pred Divjim jezerom 10. 11. 17h 310 1,96 11,0 313 35 Hubelj 6. 11. 17h 220 2,82 13,5 217 62 Vipava 6. 11. 17h 98 5,23 10,0 217 46 Ljubljanica (11.-17. 11) 290 18,5 340 54 Črni Vrh (680 m), 28. 10., 18.00, rodamin 10 kg, Q 15 1/s Izviri Pojav sledila H Q D T v (m) m'ls km h m/h Divje jezero 10. 11. 7h 302 2,98 6,1 300 20 Podroteja 10. 11. 7h 295 2,31 6,5 300 22 Idrijca pred Divjim jezerom 10. 11. 7h 310 1,96 5,8 300 19 Hubelj 13. 11. 7h 220 2,82 10,0 372 27 UGOTOVLJENE ZVEZE VODIŠKEGA POTOKA Nedvoumno je dokazana zveza ponikalnice na Vodicah z izviri Podroteje in Divjega jezera. Prvi so oddaljeni od ponora 12,4 km, drugi pa 11,9 km, vi- šinska razlika znaša 620 m. Za to pot z navideznim strmcem od 45 do 50 %o je potrebovala obarvana voda 327-336 ur, to je polnih 14 dni. Navidezna hitrost podzemeljskega toka znaša potemtakem komaj 35-39 m/h. V Divjem jezeru se je pojavila barva že tri dni prej, to je 8. 11. ob 16.30, vendar je v vzorcih na- slednjih dveh dni ni bilo zaznati. V tem času se je namreč izdatno povečal pretok. Domnevamo, da je dež najprej izpodrinil iz podzemlja neobarvano vodo in barva je šele sledila vrhu vodnega vala. Barvni val se je v Podroteji in Div- jem jezeru pojavil istočasno, ne glede na majhno razliko v oddaljenosti obeh izvirov. Zanimivo pa je, da v Podroteji barve ni bilo zaslediti že ob prvem pojavu v Divjem jezeru. 8* 115 12 Acta carsologlca XVI, (1987) Na razlike v hidromehanizmu ozJega zaledja obeh izvirov opozarjajo tudi razlike v koncentracijah, saj so zabeležene koncentracije v Podroteji znatno manjše od onih v Divjem jezeru, To se sklada s hitrejšim in bolj neposrednim odtokom kraških podzemeljskih voda iz skupnega zaledja skozi Divje jezero. V Podroteji so se očitno mešale obarvane vode z neobarvanimi iz drugega dela kraškega zaledja. Določena izoliranost vodnih poti v ožjem zaledju Podroteje in Divjega jezera se odraža bolj v časovnem razporedu kot v različni koncen- traciji sekundarnih barvnih valov ob koncu novembra, ko so pretoki ponovno narastli. Podobne razlike so tudi v obarvanosti z rodaminom, ki predstavlja hidrološko zvezo obeh izvirov s ponikalnico v Črnem Vrhu. Manj izrazita je podzemeljska vodna povezanost ponikalnice na Vodicah s Hubljem in Vipavo ter nezanesljiva z izviri Ljubljanice v Močilniku. V vseh treh izvirih je sicer ugotovljena barva v zelo nizkih koncentracijah. V Hublju so se pojavili sledovi uranina že dva dni prej kot v Divjem jezeru (16. 11. ob 17. uri do 8. 11. ob 7. uri). Ko pa so pretoki narastli, se je barva pojavljala le v posameznih vzorcih in ne več sklenjeno. Zanimivo je, da se je na podoben način in prav v istem času pojavila sled barve tudi v izvirih Vipave. Ta sklad- nost omogoča, da ugotovljene sledi v Hublju in Vipavi dejansko povezujemo z barvanjem ponikalnice na Vodicah. Glede na podobno izdatnost vseh treh velikih kraških izvirov Vipave, Hublja in Podroteje z Divjim jezerom lahko po rezultatih sledenja od 28. 10. do 27. 11. 1982 ugotovimo, da odteka pretežni del podzemeljskih voda iz ob- močja Vodic proti Idrijci, manjši del pa odteka hkrati tudi v izvire Vipave in Hublja. Prav tako smemo računati z delnim odtekanjem podzemeljskih voda iz območja Vodic tudi v izvire Ljubljanice, saj se je v Močilniku trikrat pojavil uranin v dnevnih vzorcih in to 11. ter 16. in 17. 11., kar se sklada s potekom ;:isrednjega vodnega in barvnega vala. Vodice že po svoji hidrogeološki legi pripadajo zaledju Podroteje in Divjega jezera, so pa očitno na pomembnem hidrografskem razvodju, ki je bilo s tem barvanjem prvič vsaj nakazano. Kljub temu ostajajo dvomi v izvor uranina v sosednjih kraških izvirih. K pomislekom nas navaja nesklenjeno pojavljanje uranina v izvirih Podro- teje in v Idrijci nad Divjim jezerom že v času pred prvim pojavom barvila v Divjem jezeru in pravim barvnim valom v Podroteji sami. Pri iskanju vzrokov in razlage za ta pojav smo ugotovili, da so bile pred letom dni barvane ponikal- nice na Vojskem prav tako z uraninom in rodaminom in da se je barva dalj časa pojavljala v izvirih ob Idrijci. V poročilu HMZ SRS o tedanjem barvanju (J. Car, 1982) je omenjeno dolgotrajno iztekanje sledil v obe smeri proti Idrijci in Kanomljici. V raztegnjeni opazovalni dobi, od 5. 11. 1981 do 3. 2. 1982, je bil ugotovljen razmeroma majhen delež povrnjene snovi v izvirih, le 5 O/o oziroma 13 O/o. Čeprav so kontrolne analize 22. in 23. 4. 1982 bile v vseh pri- merih negativne, pa prisotnosti barvila v zaledju Idrijce še ni mogoče povsem izključiti. Očitno enkratni slepi vzorci še niso dovolj zanesljivi, ker se tudi sicer ob višku barvnega vala pojavlja barvilo v izvirih nesklenjeno. Takšna zakonitost občasnega iztekanja sledil je značilna zlasti za manjše ponikalnice z večjo višinsko razliko in značilno razpoklinsko mrežo prevodnikov v hetero- genih in nezalitih kraških hidrografskih conah. 116 P. Habič, Sledilni poskus na kraškem razvodju med Idrijco, Vipavo in Ljubljanico 13 Upravičeno torej dvomimo, ali izvira uranin enako kot rodamin v Idrijci iz obarvanih ponikalnic na Vojskem, ali iz Vodic oziroma Črnega Vrha. Pred- časnega pojava sledov uranina v Podroteji pa zaenkrat še ne znamo pojasniti. Morda so to sledovi starejšega sledilnega poskusa, ki ga je prav tako opravil HMZ na hotenjskih ponikalnicah, o čemer pa nimamo poročil. UGOTOVLJENE ZVEZE ČRNOVRŠKEGA POTOKA Podobne hidrološke zveze, kot z uraninom iz Vodic, so ugotovljene tudi z rodaminom iz Črnega Vrha. Začetek barvnega vala je v Divjem jezeru zabe- ležen 10. 11. ob 7. uri, višek pa še istega dne ob 16.30. Sklenjen in enakomeren barvni val je nato trajal do 14. 11., z manjšimi presledki pa še tja do 27. 11., nakar se je koncentracija rodamina v Divjem jezeru zelo znižala. Izviri Divjega jezera in Podroteje so od požiralnika Črnovrškega potoka oddaljeni 6,1 in 6,5 km, višinska razlika pa znaša 380 m in strmec 55 do 60 %o. Za to pot je barva potrebovala 300 ur, kar da navidezno hitrost okrog 20 m/h. Ti podatki odražajo navidezno neskladnost, da se bližnje ponikalnice z večjim strmcem počasneje pretakajo od bolj oddaljenih. Takšne razmere pa si moremo pojasniti z vodnim valom, ki je sledil obdobju počasnega upadanja pretokov in zmanjšanja hitrosti podzemeljskih tokov. Vodni val je očitno pospešil odtok obarvane vode iz skupnega zaledja, zato se je rodamin pojavil le dan poprej kot uranin iz 12 km oddaljenih Vodic. Nerazumljiva je izredno visoka koncentracija rodamina v Idrijci dne 10. 11. ob 17. uri, ki se sklada z viškom tega barvila v Divjem jezeru in Podroteji, slednjega celo znatno presega. Pojava ne moremo razložiti z ostankom sledila v Idrijci po barvanju ponikalnic na Vojskem, pa tudi ne z morebitno zamenjavo steklenic med vzorčevanjem ali analizo. Pojav ostaja nepojasnjen, ker ni znan ustrezen izvir ob Idrijci nad Divjim jezerom; obstaja pa možnost, da se kraška voda neposredno preliva v površinsko Idrijco in zato tudi uranin v Idrijci nad Divjim jezerom lahko izvira iz Vodic in z Vojskega. SKLEP Po predhodnih geoloških, morfoloških in hidroloških preučitvah visokega krasa med Idrijco in Vipavo ter Ljubljanico je bil dne 28. 10. 1982 izveden kombiniran sledilni poskus z barvanjem ponikalnice na Vodicah z 20 kg ura- nina in v Črnem Vrhu nad Idrijo z 10 kg rodamina. Po enomesečnem opazo- vanju 6 do 18 km oddaljenih izvirov Podroteje, Divjega jezera, Idrijce pred Divjim jezerom, Hublja, Vipave in Ljubljanice v Močilniku pri Vrhniki so bile ugotovljene zanesljive zveze ponikalnice na Vodicah z Divjim jezerom in Podro- tejo, šibkejše zveze pa s Hubljem in Vipavo ter dvomljive z Idrijco in Ljub- ljanico. Zanesljivo je dokazana tudi zveza ponikalnice v Črnem Vrhu z Divjim je- zerom in Podrotejo, manj izrazita s Hubljem in nezanesljiva z Idrijco. Poleg tega je uspešno izveden sledilni poskus nakazal nekatere posebnosti pretakanja 117 14 Acta carsologica XVI, (1987) vode v zaledju omenjenih izvirov. Navidezne hitrosti iz bližnjih požiralnikov v dolomitu so manjše od tistih iz oddaljenejših ponikalnic na stiku fliša in apnenca. Hitrejši so tudi stranski dotoki z Vodic proti Hublju in Vipavi od glavnih proti Podroteji. Sledovi barvila v površinski Idrijci nad Divjim jezerom opozarjajo na po- trebne daljše sklenjene kontrole sledil pred poskusom. Nezanesljivi sporadični pojavi sledil so lahko posledica sunkovitega pretakanja in neenakomernega me- šanja ob deževnih valovih, ali pa so drugotnega izvora zaradi onesnaževanja oziroma prejšnjega sledenja. Za razjasnitev teh vprašanj bodo potrebne še sistematične raziskave v vseh obravnavanih izvirih. Z nadaljnjim študijem in poskusi naj bi izpopolnili sedanje izsledke in jih uporabili pri praktični zaščiti vodnih virov. VIRI IN LITERATURA Buser, S., 1965: Geološke razmere v Trnovskem gozdu. Geografski vestnik, 37, 123-135, Ljubljana. čar, J., 1982: Raziskave vodnih virov Vojskarske planote. Fazno poročilo za 1981-82. RPC Idrija, Atelje za projektiranje. Rokopis, Idrija. G o s p o dar i č , R., H a bič , P., 1976: Underground Water Tracing. Investigations in Slovenia 1972-1975. Institute for Karst Research, Ljubljana. H a b e , F., Hrib ar, F., š te f a n č i č , P., 1955: Habečkov brezen. Acta carso- logica, SAZU I, 1955, 25-39. Habič, P., 1966: Hidrografski problemi visokega krasa med Idrijco in Vipavo. Geo- grafski obzornik, XIII, 3-4, 104-108. H a b i č , P., 1968: Kraški svet med Idrijco in Vipavo. SAZU, Inštitut za geografijo, 11, 1-243, Ljubljana. Habič, P., 1970: Hidrogeološke značilnosti visokega krasa v odvisnosti od geo- morfološkega razvoja. Prvi kolokvij o geologiji Dinaridov, 2, 125-133, Ljubljana. Ha b i č, P., 1972: Hidrografske značilnosti Divjega jezera in njegovega kraškega zaledja. Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, zvez. 30, 7-14. Habič, P., 1980: Kraško zaledje in možnosti zaščite vodnih virov na Goriškem. Arhiv IZRK, rokopis, Postojna. Hotzl, H., V. Maurin, J. G. Zotl, 1976: Results of the Injection of Lycopo- dium Spores. Underground Water Tracing, Investigations in Slovenia 1972-1975. Institute Karst Research, 167-181, Ljubljana. Kri vic, P., A. Praprotni k, 1975: Nove raziskave sifonov v porečju Ljublja- nice. Naše jame, 17 (1974), 123-135, Ljubljana. M 1 a kar, J., 1969: Krovna zgradba Idrijsko-žirovskega ozemlja. Geologija, 12, 5-72, Ljubljana. M en c e j , Z., 1972: Padavinsko zaledje kraških izvirov pri Podroteji in Divjega je- zera. Geološki zavod Ljubljana. Rokopis, arhiv K-II-30 d/c-1/138. P 1 a cer, L., 1973: Rekonstrukcija krovne zgradbe idrijsko žirovskega ozemlja. Geo- logija, 16, 317-334, Ljubljana. P 1 a cer, L., čar, J., 1974: Problem podzemeljske razvodnice Trnovskega gozda, Križne gore in črnovrške planote. Acta carsologica, VI, 79-93, Ljubljana. Savni k, R., G a n tar , J., 1959: Kraško podzemlje na Idrijskem. Acta carsologica, SAZU, II, 107-155. 118 P. Habič, Sledilni poJkus na kraškem razvodju med Idrijco, Vlpavo in Ljub].ianic'.) WATER TRACING TEST ON THE KARST WATERSHED AMONG IDRIJCA, VIPAVA AND LJUBLJANICA Summary 15 In NW part of Dinaric karst (Slovenia, Yugoslavia) different structure units are jointed between the valleys of Idrijca and Vipava and Notranjsko podolje and Po- stojna basin. The high karst Plateaus Nanos, Hrušica and Trnovski gozd belong to them. From about 300 km2 of the surface abundant precipitations, from 1500 to 3000 mm per year, are draining off undergroundly to karst springs of Idrijca and Vipava, be- longing to Adriatic water basin and to Ljubljanica, belonging to Black Sea water basin. On the watershed area there are few smaller sinking streams only, flowing off Triassic dolomite and Eocene flysh into Jurassic and Cretaceous limestones. As the waters in karstified limestones discharge irrespective of overthrust structure units, there was not possible to prove neither by geological (L. Placer, J. čar, 1974) nor by geomorphological-hydrographical method (P. Habič, 1966-1980) the back- ground of particular springs. By water tracing on Vodice (20 kg of Uranine) and near Črni Vrh above Idrija (10 kg of Rhodamine) in October 1982 the discharge of the underground waters into 10-13 km distant springs of Podroteja and Divje jezero near Idrijca and to Vipava and Hubelj springs has been proved. There is the possibi- lity of flowing off from Vodice towards Ljubljanica (18,5 km) too, while the wider area of karst bifurcation on Adriatic-Black Sea watershed, which was proved for the first tirne between Idrijca and Ljubljanica (Hiitzl, V. Maurin, J. Ziitl, 1976) by water tracing on Vodice which has shown the connections between Ljubljanica and Vipava too, has to be established by additional water tracings. The sporadic appearance of used tracers in Idrijca and other observed spring has to be checked, as this could be either the result of peculiar karst discharge in high karst or showing secundary origin of the tracers (pollution, previous tracing etc.). Because of injection of dyes into sprins where karst and superficial waters are mixed, they could not be measured quantitatively and it was impossible to find out the share of returned tracers. The differences in the velocity of discharge are interesting, as the waters from the neigh- bour background flows one to two times slower (20 m/h) than this from more distant ones (40-60 m/h). The reasons can be in geological setting, dolomite nappe, or in hydrology, the rainfall pulse. The stated connections and velocities are important for protection of rich water sources background. 119