KAZALO UVODNIK.................................................................................................4 Ajda Strajnar POEZIJA...................................................................................................5 MATEJ VELKAVRH ALIAS PETEJ AMON...............................................................................6 strah NEŽA HROVAT................................................................................................................................7 ANA ZEMLJIC.................................................................................................................................8 Matematika Najprej sama JURE VOGLAR..............................................................................................................................10 Virusni casi ALJA PUŠIC...................................................................................................................................11 Prostocasne aktivnosti NIKOLAJ HORVAT.......................................................................................................................12 Naj umrejo LEA PEKLAR.................................................................................................................................13 Sprehod AGNES KOJC.................................................................................................................................14 Ženska SARA PERUŠ..................................................................................................................................16 1) NIK ŠKORJANC............................................................................................................................17 Dan ll. Izpolnite: PROZA.....................................................................................................19 DOMINIK LENARCIC.................................................................................................................20 Kisle dežne kaplje VLASTA CRCINOVIC KROFIC.................................................................................................23 Kava in krof DENIS REŽONJA..........................................................................................................................25 Kronike pomladne države prolog: Preizkušnja NOEMI COP...................................................................................................................................31 Monolog ob razhodu AGNES KOJC.................................................................................................................................32 Bolecina metuljev EVA KURNIK.................................................................................................................................34 Zlato listje v snegu (odlomek) MARINA BAJIC.............................................................................................................................36 Something Shiny KRITIŠKI PREMISLEKI, CLANKI, INTERVJU.............................39 ANA AMBROŽ..............................................................................................................................40 Morje – preteklost, sedanjost in prihodnost (Veronika Simoniti, 2019: Ivana pred morjem. Ljubljana: Cankarjeva založba) TJAŠA MIHOLIC..........................................................................................................................42 Srca v igri Zbornik leposlovnih del mladih slovenskih avtoric_jev LGBTQ+ ANA HELBL..................................................................................................................................43 Elementi detektivke in kriminalke v romanu Jezero avtorja Tadeja Goloba SARA ŠKERGET..........................................................................................................................51 Novotvorjenke, nastale v casu pandemije koronavirusa AJDA STRAJNAR........................................................................................................................59 Intervju s knjižno blogerko Tjašo Miholic TJAŠA MIHOLIC.........................................................................................................................61 Besedilo s spletnega bloga tjasinabeseda (Dolores Hunsky, Vanesa Erjavec, 2021: Kosmatinke. Maribor: Kulturni center.) ZAHVALA...............................................................................................63 UVODNIK Ajda Strajnar Za nami je veliko leto. Leto preizkušenj, izzivov, novosti, jeze in veselja. Je leto, ko mineva 20 let od izdaje Slovenskega pravopisa, edinega normativnega prirocnika slovenskega jezika, in leto, ko naj bi nas Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. sto­letja, ki je oktobra izšel pri Založbi ZRC, spomnil na obdobje drznosti ter kljubovanja, na cas reformacije, ko se je v prvih slovenskih knjigah oblikoval slovenski knjižni jezik. Ce je ta slovar okno v preteklost in nov Pravopis 8.0 ogledalo sedanjosti, naj bodo novi prispevki kazatelj tega, da znamo ustvarjati in se razvijati. Cetudi smo bili lani neizmerno veseli, da smo oddelcno revijo Liter jezika uspešno prestavili na splet in vzpostavili novo spletno stran, smo letos še bolj veseli, da vam lahko zbirko prispevkov ponovno ponudimo tudi v tiskani obliki. Nahajamo se v casu, ko mora marsikateri dotik nadomestiti beseda. Naj bo vsaka premišljena in dobronamerna, skupaj pa naj tvorijo svet, kjer bo vsakdo nekdo. Uvodnik POEZIJA MATEJ VELKAVRH ALIAS PETEJ AMON strah ko se sredi noci zbudim iz more tla vrtincijo se pod mano loteva se me strah mojih davnih prednikov srce nabija kot noro more more faster faster more more faster faster more more more more more more more more hit me Jules vstanem pljunem v korito si zvijem cik skadim na balkonu potem pa grem nazaj v posteljo poslušat dihanje ob sebi Poezija NEŽA HROVAT poklanjam se prelivajocim se odtenkom najtemnejše bolecine in najsvetlejše radosti v ekspanziji njiju seme zabrsti dokler pomanjkanje enega ne ugasne modrosti takrat vse mine Poezija ANA ZEMLJIC Matematika Jaz sem abscisa. Ležim vodoravno in cakam. Da me prebodejo nicle. Ti si ordinata. Z vso silo me sekaš v izhodišcu. V neskoncnosti te ne zanimam vec. Sva premici življenja. Neskoncnega hrepenenja. Realno se nimava rada. Danes sva tu. Jutri naju ni. Danes sva midva. Jutri si ti. Poezija Najprej sama Nocem biti poslušna in vdana in nocem njegove roke na moji zadnjici in opolzkih komentarjev in ne bom dovolila, da ostanem izkljucno rebro, iztrgano iz njegovih prsi. Nisem nastala iz njega, nisem stranski produkt, slucaj, napaka v sistemu. Nocem biti njegova, nocem ženina in bele obleke, hocem nebesa, poezijo in greh – zahtevam pravico, da sem srecna. Najprej sama. Poezija JURE VOGLAR Virusni casi Zaprti smo v domove. Ves cas se je ustavil. Za tiste kopljejo grobove, ki jih je covid že zadavil. Vsa zabava se je prepovedala, a na delo mora clovek it. Je tu logika odpovedala? Ne, to so privilegiji elit. Maske so padle, ceprav jih nositi moramo kar vsi. Elite so nas vedno kradle. Svobodni so le macki in pa psi. Živimo v casih »diktature virusa«; majhne nadloge, trdovratne. Ljudi zapušca volja vsa; Vi pa delite jim kovance blatne. Poezija ALJA PUŠIC Prostocasne aktivnosti In surovost njegovih korakov, ki mi doni v glavi, dokler ne zaprem okna. Obcutim ga kot neprijetnost, ki je podobna obcutku bruhanja ter dosmrtnega žgeckanja. Boleca nezmožnost upravljanja s solzami in priznanje brezizhodnosti. Zvije me, kot da sem v kamen ujeta z Laokoontovo skupino. V krcu, v katerem se vec ne prilegam starim tirom, saj so moja ramena naenkrat preširoka, da bi lahko bila med materjo in ocetom na starem družinskem portretu. Vse pred zdaj se poruši samo zaradi postavljenega rekorda – petih zaporednih noci za skupno deset ur spanca. In ce bi uspelo bolje, bi želela še bolje, še bolje, še bolje. A ce bo najbolje, takrat mi ne bo vec mar. Teptati osebnost, se cimbolj zmanjšati – to sta aktivnosti, ki ju pocnem v prostem casu. Poezija NIKOLAJ HORVAT Naj umrejo Ne znajdem se vec v svetu, kjer so otroci napaka. Moje oci se utapljajo, ko zrem pare, ki se držijo za roke, a hodijo vsak v svojo stran. Nocem vec sveta, kjer voditelji dvigajo naroda prapor, s katerim narod zasencijo. Ne upam si vec priznati ljubezni. Ne drznem vec podati kritike, saj za vse velja prosti govor, le tisti, ki govorijo, morajo biti tiho. In tisti, ki vidijo, naj so slepi, tisti, ki še živijo, naj umrejo. Vendar po njihovi lastni želji in nacinu – seveda. Tudi spol si bomo sami izbrali, in ce nam barva kože ni všec, jo pac zamenjamo. Ne diham vec isto, v zraku je prevec nesmisla. Ostaja samo še vonj po nihilizmu. Ampak ne, itak, vsem je v bistvu mar. Poezija LEA PEKLAR Sprehod Gledala v nebo, Kako se oblaki med sabo lovijo. Opazila nemalo stvari, Med njimi Cevelj, krila, zajca in krokodila. Prepoznavala oblike, kot da bi pila, A v resnici svojega notranjega otroka sem budila. Pa tudi domišljijo, Da se med turobnimi mislimi srcne iskre ne izgubijo. Danes luna cisto mila, Tudi ona se za hip je skrila. Veter razpihal bo oblake, Z neba odnesel vse grdobe, spake. Dobro dene mrzel veter In rahle hoje kilometer, Potem ko izmucen od sedenja In neproduktivnega strmenja Preživiš vecino dneva. Rahla in cutna dejanja, So korak do pravega sebe, Mala otroška kobacanja, Ostanejo vedno del tebe. Male dnevne zmage, Kot na primer meni sprehod tale. Poezija AGNES KOJC Ženska Sem ženska, ki pleše z volkovi, a se hkrati objema z metulji. Sem ženska, ki raje zavije navzgor namesto navzdol, ker ve, da do raja ne vodi ravnina. Sem ženska, ki se utaplja v rekah besed, v travnikih sanj, v postelji vrtnic, v skrivnostnih odtenkih meglic. Sem ženska, ki vlada svojemu ognju in gospodari svojim strastem, ker jih hrani le za bisere v pesku. Sem ženska, ki v plesu z življenjem poda roko modrosti, a pusti, da ji Duh vodi korake. Sem ženska, ki obožuje poljube, tiste drobne in tiste viharne dotike, a jih cuva samo zanj, ki ga ljubi njena duša. Sem ženska, ki nosi belino z enakim ponosom, kot nosi crnino, ker zna uživati zmage in božati rane. Sem ženska, ki ji pomeni najvec na svetu, ce vidi, da se njen moški ponosno nasmehne, potem ko je koncno le našel samega sebe. Sem ženska, ki je najbolj srecna na svetu, ce vidi, da srce ozdravi in sama v sebi le zase prižge žgoco, goreco iskro Ljubezni, ki jo na koncu preda v srca še drugim. Poezija Poezija SARA PERUŠ 1) Danes te opazujem, ko sediš na roza vintage kavcu, ki sva ga dobila v dar. Gledaš skozi okno, zatopljen v daljave in sanjaš o morju. Na sebi imaš laneno srajco in tvoji lasje razmršeni plavajo v vetru. V tvojih oceh se iskri svoboda, ki jo neprestano išceš. V tvoji glavi se tkejo misli o ljubezni in poeziji. Danes te opazujem, ko sediš na roza vintage kavcu, ki sva ga dobila v dar, in se sprašujem, kako naj te imam še rajši. Poezija NIK ŠKORJANC Dan ll. komaj cakaš da vidiš kam te ponese življenje na valu stran od kopnega v napacno smer stran od mene strah me je strah valov ki se oddaljujejo od kopnega in na obzorju izginejo ostanem le jaz le moje oci ki zrejo v prihodnost ki je kar naenkrat izginila Poezija Izpolnite: 1. Po alinejah opiši svoje pocutje: – srecen (Opazi me, misli o meni, topi me, v mene prinaša custva.), – prestrašen (Kaj bo, ko bo namensko pozabil*a?), – zmeden (Ali to pomeni? Ali jaz pomenim? Imam pomen?), – evforicen (Opazi me, misli o meni, topi me, v mene prinaša custva.). Hvala za izpolnjen vprašalnik! Vaše odgovore bomo uporabili v socialnem eksperimentu Biti zaljubljen, ki ga izvaja Univerza v Mariboru. Poezija PROZA DOMINIK LENARCIC Kisle dežne kaplje Skozi vetrobran zrem v košcek sivega neba, uklešcen med neboticnike. Vcerajšnja porocila so za danes napovedala mocne plohe. Pogledam po neskoncni ulici. Odriniti moram, drugace bom spet pozno prišel na poštni urad. Sodelavec me je enkrat v šali vprašal, ce zanalašc zamujam na delo. Ne vem, mogoce pa res. Mogoce se skušam sabotirati. Ne smem se. Potrebujem to službo. Moram odplacati tisti vražji kredit. Na ulici že vidim, kako ljudje grejo po jutranjih opravkih. Se jim bom kar pridružil. Obrnem kl­juc. Zaspana toyota zacne mehanicno godrnjati. Top zvok. Zgleda, da je na vetrobran padla debela dežna kaplja. Avto se še vedno upira. Naenkrat zaslišim neko cvrcanje. Kot da bi nekdo pekel jajca. Pobliže pogledam mokro sled. Steklo se je zacelo topiti. Nad sledjo kaplje je videti temen pramen dima. "Kaj neki." Zdaj pade druga kaplja. In tretja. In še cetrta. Kdo zliva kislino na moj avto?! Prešine me, da to mogoce ni prava kislina. Plohe so se zacele. Brcajoc se skušam skobacati iz avta. Kaplje padajo vse hitreje. Zdaj se je zacel topiti celoten vetrobran. Koncno odprem vrata. Nogo položim na plocnik. Odrinem se in zbežim nazaj v blok. Zdaj, ko sem pod streho, zacutim ostro bolecino v svoji rami. Kaplja je naredila luknjo na mojem plašcu in pustila svetlordec zmazek. Skeli. Zunaj zaslišim krike. Okno v mojem stanovanju gleda na cesto spodaj. Na ulici je nastal kaos. Ljudje v pan­iki tecejo sem ter tja in išcejo streho. Kricijo. Nek moški se v mukah sesede na asfalt. Ob pogledu na njegov obraz se mi obrne. Pogledam svoj avto. Vetrobran je ena sama cvrceca gmota. Barva se je zacela topiti s strehe. Zaskeli me v rami. Nato mi zazvoni telefon. Na zaslonu se izpiše ime mojega šefa. "Halo?" "Warren, kje za vraga si ti?" "Gospod, žal mi je, a danes ne morem priti v službo." "Kako ne moreš? Kaj te je prijelo?" "Gospod, a ne vidite, kaj se zunaj dogaja?!" "Ne vem, o cem govoriš, Warren." Bolecina postane neznosna. "Kako da ne veste?! Ste slepi?! Poglejte skozi okno! Dobesedno kisel d." "Ne boš ti tako govoril z mano, mladenic! Pridi takoj sem!" "Ne morem." "Bi rad ostal brez službe?" Ob vprašanju otrpnem. Moj šef ve, kam udariti. Nekaj mu zajecljam v odgovor. "Seveda noceš. Kam pa boš šel?" Za trenutek umolkne. Cmok v grlu mi ne dovoli govoriti. "Warren, dam ti eno uro, da se naslikaš tukaj. Ce te do takrat ne bo, boš letel. Ra­zumeš?" "J-ja, gospod." "Briga me, ce pada dež, sneg, toca ali kislina, od tebe zahtevam, da prihajaš tocno na delo." Spet umolkne. "Se vidiva, Warren." Konec pogovora. Slabo mi je. Potrkam na sosedova vrata in pri tem brzdam bolecino. Upam, da ima stari Johnston še tisto vojaško celado. "John, si tam?" Ne dobim odziva. Vseeno vstopim. Starca najdem pred širokim oknom. Prikovan je na svoje mesto. "John?" Še vedno zre skozi okno. Pristopim k njemu. "Hej, John!" Svojega ostarelega soseda narahlo stresem. Koncno se zbudi iz transa in me pogleda. "John, imaš mogoce še tisto celado?" Starec me vpraša: "Kaj pa boš z njo?" "Moram v službo." "Si nor? Zunaj je apokalipsa, ti greš pa v akcijo?" "Ne smem ostati brez dohodkov. Ne smem." Moje besede ga utišajo. Vem, da razume moj položaj. Vem tudi, da ne bo dolgo ugo­varjal. "Prvi predal. Ni ti je treba vracati." To rece, nato pa se spet obrne k oknu. V bližji omari najdem sivo-zeleno celado. Tiho se zahvalim svojem sosedu. On še naprej zre skozi okno. Nad stopnicami ugotovim, da v svoji rami ne cutim vec bolecine. Ali je to dober ali slab znak, ne vem. Pocasi se zacnem spušcati. Vsaka posamezna stopnica mi s svojim jecanjem skuša dopovedati, da je to slaba ideja. Njihova opozorila me ne ganejo. Moram v službo. Zdaj stojim pred vrati stanovanja. Na glavo si poveznem sosedovo celado. Svoje telo pokrijem z najdebelejšim plašcem, ki ga imam. Na roke dam smucarske rokavice. Vdihnem, stopim skozi vrata … in izdihnem. Stojim na pragu. Balkon nad mojo glavo me varuje pred dežjem. Nasproti mene leži padli moški. Bolje, da mu ne zrem v obraz. Iz zavetja lahko preucim stanje svoje toyote. Kislina je popolnoma odplaknila crno barvo s strehe. Vetrobran še zmeraj cvrci. Nic zato, bom pa med vožnjo gledal skozi okno. Vidim, da je dež stopil še moje gume. Bom pa vozil po platišcih. Pa kaj. Nujno moram priti v službo. Skušam zbrati pogum. Par korakov pa bom pri avtu. Vrata bom moral odpreti hitro in previdno, kljuka je cisto pokrita s kislino. Moje roke in noge so pripravljene. Postavim se v štartno pozicijo. Cas je za najkrajši šprint mojega življenja. Nek žvižg zmoti mojo koncentracijo. Mimo mene gre mož. Na sebi nima nobene zašcitne obleke, samo klobuk in tanek plašc. Od njiju ni dosti ostalo, dež je razparal tkanino in se dotaknil kože. Iz njegovih ran se kadi. Vonj je neznosen. Tudi sam pogled je neznosen. A mož kljub temu pokoncno hodi in si žvižga. Naenkrat zacne prepevati pesem B. J. Thomasa: "Raindrops keep falling on my head but that doesn't mean my eyes will soon be turning red crying's not for me 'cause i'm never gonna stop the rain by complaining." Zrem za njim. Mož in njegova melodija izginjata v neskoncni ulici. Proza Proza Proza VLASTA CRCINOVIC KROFIC Kava in krof Na Sloveniki se oklepam volana. Druga, tretja, cetrta in spet tretja. Sem v koloni, umešcena med tovornjake tujih registracij. Po prehitevalnem pasu se kolona premika s podobno hitrostjo, zato prehitevanje odmislim, ker bi na svoji poti do cilja pridobila le nekaj minut. Tolažim se, da bom pospešila v Savinjski dolini, ko se bo promet malo razredcil. Nenadoma slišim za sabo sirene. Koloni vozil se pocasi razmikata, ko med njima drvi­jo policisti, gasilci in nekaj minut za tem še reševalna vozila. Vkljucijo se prometne informacije: »Pri Tepanjah je zaradi prometne nesrece nastal zastoj. Oba vozna pasa sta zaprta. Kolona je dolga dober kilometer. Obvoz je mogoc prek Slovenske Bistrice.« Skozi Slovensko Bistrico potrebujem vec kot pol ure. Na sreco vecina zavije proti Poljcanam, zato se promet razredci in spet sem v svojem ritmu, druga, tretja, cetrta. Kakšna sreca, dobro sem se odlocila, ker sem zavila skozi center Slovenske Bistrice, mi roji po glavi. V tretji prestavi se vzpenjam proti Vrholam. Na avtobusni postaji opazim mladenica z dvignjenim palcem. V delcku sekunde obudim spomine na svo­ja štoparska študentska leta. Nic ne razmišljam, ampak podzavestno ustavim. Fant pritece in se zavali na sopotnikov sedež: »Hvala. Na filofaksu imam izpit. Ne vem, kje je avtobus. Že zdavnaj bi moral priti,« pojasnjuje. Prikimam in pospešim, druga, tretja, cetrta: 70, 80, 90 in spet 80, 70. Med vožnjo se ne pogovarjam, ker hocem ostati zbrana. Kolesa požirajo kilometre. Pri Slovenskih Konjicah se pojavi jesenska megla, ki postaja iz minute v minuto gostejša. Vkljucim meglenke, katerih svetloba je ne predre, zato se z nosom premaknem proti šipi. Drobci megle se lepijo na vetrobran. Brisalci niso v veliko pomoc. Ker je pošla voda v rezer­voarju, ostajajo na steklu umazani kolobarji in vidljivost se še dodatno zmanjša. Ovin­kom proti Frankolovemu se pridruži vlažna cesta, polna odpadlega pisanega listja. Vozim v drugi prestavi. Hitrost zmanjšam na 30. Kljub temu vozim slalom, ki ne sledi ovinkasti cesti. V trenutku nepazljivosti me zanese na bankino na levo stran cestišca. Vzporedno s cesto se vije potok Tesnica, ki je po jesenskem deževju poln kalne vode. Ne smem pristati v potoku. Sem marioneta, ki jo upravlja nevidna sila, ki šepeta: ne dotikaj se zavore, nežno dodaj plin, volan obrni v nasprotno smer. Spet sem na svoji strani ceste. »Cool rally,« se oglasi sopotnik, »sem naju videl v potoku.« Molcim, pri sebi pa preklinjam. Vem, imam pritisk preko dvesto. Cutim, kako se kri preliva v lica. Pecejo me, kot da bi se jih dotaknila žerjavica. V zatilju cutim divje utripanje žile. Kaj ce omedlim? Ostani zbrana, si prigovarjam. V naslednjem levem ovinku se prilepi za moj zadek terenec. Njegove visoke luci odsevajo v vzvratnem ogledalu in me slepijo. Hocem se ga znebiti, zato vkljucim desni smerokaz, kar bi naj pomenilo, da me lahko prehiti, on pa nic. Sledi mi vztrajno in pocasi. Cestišce bolj tipam kot vidim. V zadnjem trenutku opazim kolesarja. Uma­knem se mu v levo in ga obvozim, a spet se zacne slalom v ritmu polke: skok v levo, malo v desno, pol obrata in po sredini cestišca. Cas se razstavi na prafaktorje. Na sreco ni nasprotnega prometa. Oblivata me pot in vrocica. Želodec se krci in dviga kislino v usta. Pred ocmi mi plešejo temne pege. Tresem se kot list v vetru. Volana se oklepam krcevito in ga vedno težje obracam. »Babica, tako ne bo šlo,« se oglasi študent. »Ustavite. Bom jaz vozil.« Kot v pravljici se pred mano zariše postajališce, kjer zamenjava vlogi. Z gumijastimi nogami in solzami na robu trepalnic se opotecem do sopotnikovega sedeža. Zrušim se nanj in zaprem oci, študent pa se bori z meglo 40, 50, 60. Na trojanskem klancu se megla razredci in soncni žarki pozlatijo travnike in gozdove. »Izpit sem zamudil,« ugotovi mladenic, jaz pa ga povabim na kavo in krofe. Maribor, 7. 10. 2021 Proza Proza DENIS REŽONJA Kronike pomladne države prolog: Preizkušnja »Na generala cakaš?« je po dolgi tišini spregovoril sedec mož v vojaški uniformi. Moški v temni jakni, s prekrižanimi rokami naslonjen ob steno nasproti, je svoj po­gled odvrnil od tal ter se zazrl vanj. »Da.« »Torej si tukaj za sprejem?« »Tako.« »Tudi jaz.« Uprizoril je prijazen nasmešek, nato se je s pogledom vrnil k tlom. »Jaz sem Stefan, mimogrede,« je nenadoma vstal mož v uniformi in iztegnil roko. »Pod poveljem majorja Temnikarja. Bataljon Snežni smodnik.« »Lazarus,« se je z globokim glasom predstavil moški v jakni, medtem ko je krepko sprejel tovariševo dlan. »Bataljon Morana, povelje majorja Pepevnika.« »Me veseli.« »Enako.« Cakalnico je ponovno oblegla tišina. »Kako je šla dvomesecna preizkušnja?« jo je kmalu prekinil Stefan. »Ni bila ravno macji kašelj, moram priznati.« »Hah. Tudi jaz. Celo priprave na talstvo in mucenje so pustile poseben vtis na mo­jem telesu. Še vedno cakam, da mi zrastejo nohti, kjer so mi jih izpulili.« »Potem si še na dobrem,« se je nasmehnil Lazarus. »Jaz ne morem pricakovati, da mi nazaj zraste modrostni zob.« Vojaka sta se zarežala. »So pa nekateri prestali še dosti hujše stvari,« je dodal Stefan. »Pri nas nekateri sploh niso preživeli.« »A celo tako?« »Ocitno so bili zelo odloceni priti v Fantome, a žal njihovo telo in um nista vzdrža­la.« »Svaka cast, da so tako vztrajali. Pri nas so se tisti, ki niso zmogli, vdali in se poslo­vili od svojih sanj o Fantomih. Ne vem, zakaj se potem sploh prijavljajo na takšno preizkušnjo, ce niso dovolj trdni zanjo. Saj so sami vedeli, da bodo morali postaviti na kocko svoje življenje.« »To je res.« »Morali bi pricakovati, da bo urjenje tukaj pa že zares visoka stopnja težavnosti. Pre­izkušnja za Fantome ne more biti kar neko navadno vojaško urjenje.« »Tako,« je pritrdil Lazarus. Za nekaj trenutkov sta utihnila. Stefan je kmalu zopet spregovoril: »In? Si pripravl­jen na Neronov preizkus?« »Ce po pravici povem,« se je nasmehnil Lazarus, »si niti malo ne znam predstavljati, kaj me caka. Tako da ne vem, na kaj sploh biti pripravljen.« »Hah. Tudi jaz. So mi pa rekli, da ima general Neron veliko vec na zalogi kot pa kakšna dvomesecna preizkušnja.« »Sem tudi sam slišal tako.« »Baje ima svojevrstne ekstreme,« se je namuznil Stefan. »In v bistvu že nestrpno pricakujem, da jih izkusim.«. Lazarus je prikimal in pri tem znova izrazil vljuden nasmešek. Iznenada so se na koncu cakalnice odprla vrata, skozi katera je stopil možakar višje­ga cina. Njegovo uniformo sta plemenitili sijoci se medalji casti in hrabrosti. »Tukaj za sprejem, gospoda?« »Da, generalpodpolkovnik,« sta enotno izkazala salut. »Potem pa kar naprej. General vaju pricakuje,« je strogo rekel možakar ter se napotil iz cakalnice. Stefan in Lazarus sta vstopila v širok zatemnjen prostor, prežeman z blagim hladom ter vonjem po cigaretnem dimu in pepelu. Nekaj korakov pred njima je stala pisalna miza, po kateri so bili sistematicno razvršceni: razprti kartoteki in dnevnik; pepel­nik, iz katerega se je rahlo kadilo ter verižica z obeskom vojaške identifikacijske plošcice, na kateri je bila vgravirana šifra »SIGMA«. V kotu pisarne je stal visok in krepak mož v crni obleki. S prekrižanimi rokami je nepremicno srepel v zasneženo oporišce skozi edino razgrnjeno okno v sobi. »Oprostita vonju, gospoda,« se je oglasil. Njegov glas je bil globok in resnoben. »Generalpodpolkovnik ima precej slabo navado, ki ga bo nek dan stala pljuc.« Obr­nil se je k vojakoma ter pocasi stopil do svoje mize. »Malce temno je tukaj. Naj vaju ne moti.« Usedel se je in si približal kartoteki na mizi ter ju v dolgi tišini pregledoval, med­tem ko sta Stefan in Lazarus opazovala njegovo pocetje vsak na svoji strani na sredi velike pisarne. »Narednik Lazarus?« je Neron vzpostavil globok ocesni stik z moškim v jakni. Gen­eralove oci so bile nenavadnega pigmenta – ognjeno rdece. Zanetile so hladen in mrk pogled. Lazarus se je znašel v njihovem odsevu. V njem se je prebudil znan temacen obcutek. »Da, general.« »In narednik Stefan,« je Neron pogledal v moža v uniformi. »Da, general.« Mirno je odprl svoj dnevnik in naredil nekaj zapiskov, nato je vstal in prekrižal roke: »Civilizacija propada. Tukaj sta, narednika, ker sta se jo odlocila pobrati na noge skozi vojno. Vojna je kaos, ki ga ustvarja cloveštvo, ko je sámo v kaosu. Je pot, nuj­na za prehod v napredek in v novi mir. V Fantomih bosta spoznala najtemnejšo silo, ki jo vsak posameznik skriva globoko v sebi. Spoznala bosta popolno svobodo, ki jo vsak posameznik skriva globoko v sebi. Spoznala bosta notranji kaos. Poskrbel bom, da se ga bosta dotaknila in ga potegnila na plan. To bo vajino najpomembnejše orož­je za vsako oviro, ki vama bo kadarkoli stala nasproti.« Neron je za trenutek utihnil in s pocasnim tempom bliže stopil k vojakoma. »Preden pa prebudim to skrito moc v vaju, se bosta morala soociti še z zadnjo preizkušnjo za vstop v mojo elitno skupino. Seveda to že vesta.« »Da, general,« sta enotno pritrdila. »Zagotovo vesta tudi, da moj sprejemni test ni preprost. Ce mislita, da sta pripravlje­na nanj, se strinjata tudi z njegovim tveganjem.« Neron je zopet umolknil in le gledal v vojaka. »General,« se je nenadoma oglasil Stefan. V njegovem tonu je bilo zaznati rahlo negotovost, ki jo je skušal prikriti. Neron ga je nekaj trenutkov le resnobno opazoval. »Da, narednik Stefan? Vas morda kaj zanima?« »Da,« je rahlo pogoltnil Stefan. »Vprašal bi – ce smem – kaj natanko je to tveganje? Mislim, slišal sem zanj, a nikoli …« »Z razlogom,« ga je hladno prekinil Neron. »Potek moje preizkušnje ostaja tajnost. Nobenemu kandidatu ne dovolim, da ga omenja po tem, ko ga doživi.« Za trenutek je utihnil ter premeril oba vojaka. »Že sam sprejem tveganja je tveganje. Hocem, da mi pokažeta, kako se soocita z necim, na kar nista nikakor pripravljena. Takšna pre­izkušnja ne bi bila smiselna, ce bi vedela, kaj vaju caka,« je resnobno razložil. »Se ne strinjata?« »Da, general,« sta rekla v eno. »Tveganje je kljucnega pomena v tej preizkušnji. Kako ga bosta prenesla, mi bo dalo jasen odgovor, ce sodita v Fantome,« je umirjeno nadaljeval general. »Ampak to je seveda vajina odlocitev. Sedaj imata zadnjo priložnost, da se pobereta od tu, ce sta dobila pomisleke. Dajem vama popolnoma svobodno odlocitev še tik pred zacetkom preizkušnje.« Lazarus je za hip pogledal proti Stefanu. Na obrazu in telesu svojega tovariša je zaz­nal vecjo mero negotovosti. »Torej! Narednik Stefan. In narednik Lazarus. Lahko pricnemo?« »Da, general,« sta hrabro odgovorila, toda Lazarus je vedel, da Stefanov odgovor ni bil povsem iskren. »Odlicno,« se je hladno nasmehnil Neron. »Sedaj bosta sedla vsak na svoj stol,« jima je pokazal sedeža za njima. »Zastavil vama bom tri vprašanja. Po tretjem bom vedel, ce sta pravi material za mojo ekipo, in bomo zakljucili.« Lazarus in Stefan sta se zmedeno spogledala. V Stefanovih oceh je bilo celo videti olajšanje. Samo vprašanja? je pomislil Lazarus. »Je kaj narobe, narednika?« »Ne, general,« sta odgovorila in se odpravila do svojih stolov. Obrnjena proti Nero­nu sta se usedla dalec drug od drugega – Lazarus je s prekrižanimi rokami sedel na skrajni levi strani pisarne, Stefan pa, z rokami položenimi na naslonjali, na skrajni desni strani. »Pa mi povejta, gospoda: zakaj sta se odlocila priti v Fantome?« Lazarus in Stefan sta zopet izrazila rahlo zmedenost. »Oprostite gospod,« je spregovoril Stefan. »Je to vprašanje že del preizkušnje?« Neron ga je srepo premeril. Lazarus je opazil, da ima general na svoji obleki pripet obesek jantarjevega kamna. V njem je bil utrjen droben fosil crnega škorpijona. »Seveda,« je mirno pritrdil Neron. »Saj smo se strinjali, da lahko pricnemo.« Za tre­nutek je v prostoru zastala tišina. »Pa lahko kar vi zacnete, narednik Stefan, ce ste se že prvi odzvali. Povejte mi, kaj vas je pripeljalo sem.« Stefan je rahlo pogoltnil in se za kratek cas zamislil, medtem ko je Neron hladno strmel vanj s svojimi nelagodnimi rdecimi ocmi. »Za Fantome sem se odlocil, ker se hocem kot vojak izboljšati na vseh podrocjih, izuriti se hocem fizicno in mentalno do najvišje stopnje, doseci hocem svoj najvišji potencial ter se izuciti v vrsti neustrašnih elitnih borcev. Moj cilj je prebuditi na­jmocnejšo silo v sebi – morda ravno tisto, ki ste jo prej omenili.« Po Stefanovem odgovoru je tišina obdala prostor. General je še vedno zrl vanj. »Narednik Lazarus?« se je nenadoma obrnil proti možu v jakni. »Zakaj ste tukaj vi?« Lazarus se je za nekaj trenutkov posvetil tlom. Ko se je soocil s srepim pogledom generala, je rekel z globokim glasom: »Sem me je pripeljala smrt.« Stefan ga je premeril z interesom in tudi na Neronovem obrazu je bilo opaziti zanimanje. »Smrt?« »Tako.« »Mi lahko razložite podrobneje, narednik?« Lazarus je nekaj trenutkov resnoben ohranil tišino, nato je spregovoril: »Doloce­ni ljudje so mi povzrocili gorje in v meni prebudili absolutno jezo in sovraštvo. V Fantomih verjamem, da bom pridobil popoln nadzor nad tema custvoma in ju znal izkoristiti v svoj namen. Ko se dokoncno izurim, bom tako povsem pripravljen na mašcevanje, kajti ne nameravam dovoliti ljudem, ki so prekleli moje življenje, iz­makniti se svoji pravicni usodi.« »Hm. Zaradi teh ljudi torej trpi ...« »Ne,« ga je odlocno prekinil Lazarus. »Povzrocili so mi bolecino in na zacetku sem zaradi nje doživljal tudi trpljenje, toda ne vec. Trpljenje sem se naucil nadzorovati. Pretvoril sem ga v vojaške sposobnosti. Ostali pa sta bolecini – jeza in sovraštvo – in ti noceta ponikniti, ampak me ne mucita, temvec samo bivata v meni in rasteta v moc. To moc pa hocem še bolje izlušciti v Fantomih.« »Hm,« se je hladno nasmehnil Neron. »Bolecina in trpljenje vam ne pomenita isto.« »Seveda ne. To sta dve popolnoma razlicni stanji uma. Bolecina je neizogibna in lahko vecno zaznamuje, toda trpljenje je ustvarjeno po lastni volji in je tako povsem nepotrebno. Zato zakaj mu dovoliti nadzor in zakaj ne bolecine vzeti v svoj prid.« General je nekaj casa le srepo opazoval Lazarusa. »Gremo kar na naslednjo vprašanje,« je nenadoma rekel. »Koliko ljudi sta ubila?« Ozrl se je proti Stefanu: »Spet lahko zacnete vi, narednik.« Tega je vedno bolj preganjala negotovost, kar je bilo videti na njegovem obrazu. »Mislim, da … No, ne vem tocno. Najverjetneje okoli petnajst, dvajset. Mogoce malo manj. Med njimi zagotovo ni bilo civilistov. Samo nasprotnikove vojaške sile. No, ce sem iskren, nikoli nisem prešteval …« »Kaj pravite vi, Lazarus?« Brez potrebe po premlevanju je hladno odgovoril: »Oseminštirideset.« Pisarna se je predala tišini in Neron se je poglobil v krajši razmislek, nato je vprašal: »Od podrejenih sem slišal, da vas tovariši klicejo Senca. Je res tako, narednik Lazarus?« »Da, general.« Stefan je osuplo zastrmel v Lazarusa. »Bi mi razložili, od kod izvira ta vzdevek?« je Neron vprašal moža v jakni. Lazarus je po nekaj trenutkih tišine pricel pojasnjevati: »Moja strategija bojevanja temelji na skritosti. Moje napadalne taktike se tako nanašajo na neopaznost, tihost in na bliskovitost. Sovražnika znam presenetiti na njegovem lastnem teritoriju, brez da bi se ta zavedal moje prisotnosti, in ga v istem trenutku popolnoma neslišno likvidi­rati. Zaradi tega pravijo, da sem kakor sovražnikova ...« »Senca?« ga je nenadoma prekinil Stefan in se spogledal z njim. »Ti si Senca?« Neron ga je srepo prešinil: »Torej ste tudi vi že slišali za ta vzdevek, narednik Ste­fan?« »Da, general,« se je zazrl v Nerona. »Ocitno mi bo vec o vas povedal vaš tovariš, narednik Lazarus,« se je hladno nas­mehnil general. »Ce vas ne moti.« »Seveda ne,« je resnobno odvrnil Lazarus. »Potem pa nadaljujte, prosim, narednik Stefan.« Vojak je nekaj trenutkov rabil za poseg po spominu, nato je spregovoril: »V mojem bataljonu je veliko govora o Senci. Oziroma veliko se govori o akciji Moraninega bataljona v južnejšem obmocju Ledenije, kjer je v gozdu blizu ene izmed vasi batal­jon zasledil vecji kamp sovražnika. Ponoci je Morana v skriti napad na taborišce poslala le enega izmed svojih vojakov, ki je sam usmrtil triindvajset oboroženih stražarjev brez vzbujanja kakršnekoli pozornosti. Tako je naredil pot bataljonu, da je ta lahko brez težav obkolil in zajel taborišce. Preživeli ujetniki so porocali, da so njihovi tovariši tako iznenada zaceli izginjati drug za drugim brez vednosti kaj in od kod prihaja nevarnost oziroma brez gotovosti, da nevarnost sploh obstaja, da so se pocutili, kot da jih preganja njihova lastna senca.« »Tudi mojo pisarno so dosegle govorice o akciji Morane,« je pripomnil Neron. »In izgleda, da so vec kot samo govorice. Ste res bili vi tisti, narednik Lazarus, ki mu je uspelo samemu pospraviti celotno taborišce sovražnika?« »Eliminiral sem le del sovražnikove straže z izvedbo svoje strategije in tako odi­gral vlogo znotraj svoje ekipe. Preostali v bataljonu imajo enake zasluge za zajetje taborišca kakor jaz.« »Triindvajset nasprotnikov je vec kot le del straže. Vaš instinkt za ubijanje je izje­men, narednik. Kako dolgo se že urite v vojski?« »Deset mesecev.« Stefan je osupel. »Manj kot eno leto urjenja in ste napredovali že v Moranin bataljon ter prišli do tako visoke številke ubojev, narednik?« se je srepo nasmehnil Neron. »Zares izjemno,« je dodal in prostor prepustil krajši tišini. »Torej, pocasi bomo zakljucili. Caka vaju samo še zadnje vprašanje. Najprej pa …« Stopil je nazaj do svoje mize in se usedel. »Sezita pod svoja sedeža.« Stefan in Lazarus sta se preseneceno spogledala, nato sta pocasi potipala pod svoja stola. »Kaj za …?« je sam pri sebi zmomljal Stefan, ko se je dotaknil trdega kovinskega predmeta. Potegnil ga je izpod sedeža. Tudi Lazarus. V rokah sta si z zacudenjem ogledovala težka srebrna revolverja. Iz predala je svojega povlekel še Neron in ga položil na svojo mizo. »No tako, narednika,« je rekel in naredil zapis v svoj dnevnik. »Vstanita, prosim.« Ubogala sta ga. »Vajini orožji sta nabiti. Z njimi bosta odgovorila na moje zadnje vprašanje.« Stefana je oblila polt. Lazarusov obraz je ostal miren in resnoben. »Vprašanje se glasi: sta za Fantome pripravljena žrtvovati tudi svojega lastnega tovariša?« Molk je ubijal prostor. Vojaka se nista znala odzvati. »General, je to …« »Nikar ne govorite, narednik Stefan,« je hladno rekel Neron in oba vojaka srepo premeril s svojimi ognjenimi ocmi. »Na zadnje vprašanje mi bosta morala odgovoriti z dejanjem.« »Ampak, to je …« »Narednik. Moja preizkušnja je bila popolnoma prostovoljna odlocitev. Dal sem vam priložnost, da se njenemu tveganju izognete. Ampak zdaj vec ni poti nazaj,« je gen­eral rekel v zelo mracnem in hladnem tonu. »Narednika. Sedaj imata na voljo le dve izbiri.« V roke je vzel svoj revolver in tudi sam vstal. »Pokažita mi, kateri od vaju je dovolj sposoben za Fantome ali pa danes nobeden od vaju ne bo zapustil te sobe živ.« Smrtna tišina je zajela prostor, tesnobni hlad je preplavil telesi narednikov in še uboge delce svetlobe, ki so pronicali skozi edino razgrnjeno okno, je zadušil mrak pisarne. »Lazarus,« je izdavil Stefan ves iz sebe. Njegov tovariš se je bridko a sprijaznjen sam s sabo zazrl v njegove prestrašene oci. * Po steni je bila razpršena kri. Na tleh je ležalo truplo. Tema, hlad in tišina so še ved­no mucili pisarno. In vonj po dimu je bil še zmeraj navzoc. General je s svoje mize pobral verižico z obeskom vojaške identifikacijske plošcice. Stopil je do vojaka in mu jo izrocil: »Dobrodošli v Fantomih, narednik. Tvoje ime je sedaj izbrisano. Od danes naprej si le šifra – SIGMA49.« Proza Proza Proza Proza Proza Proza NOEMI COP Monolog ob razhodu Odvisnost je prasica. Ne, odvisnost je kurba. Ker te poteši. Za trenutek. Potem je mimo. Ti pa drago placaš. Vedno znova. Tisti mesec, ko nisva bila skupaj, je bil težek. Res. Z vsakim dnem je v meni, v mojem želodcu nastajala vecja in vecja luknja. Jaz sem to luknjo polnila s hrano. Žrla sem in se basala. Ampak vsak dan, vsako uro, vsako minuto sem razmišljala o tebi, samo o tebi. Želela sem si te. Med svojimi prsti sem te pogrešala. Pogrešala sem te med svojimi ustnicami. Pogrešala sem te v svojem telesu. Vse, kar sem si želela, je bil tvoj vonj, ki bi mi napolnil pljuca, vsak moj organ, sleherno celico mojega telesa, ki je želela biti prepojena s tvojo esenco. Strah je tisti, ki naju je locil. Strah, da me boš ubil. Da me bo moja ljubezen do tebe stala življenja. Po tolikih brezskrbnih letih s teboj, ko me je ta odvisnost, ta kurba, gnala naprej, me za trenutek potešila, me drago stala ... Po tolikih letih me je prvic postalo strah, kam vse to vodi? Najina locitev je bila neizbežna. Še vedno je neizbež­na. Na vsak nacin se je otepam, pa oba veva, da bo prišel dan, ko bova zares prišla do razpotja. Tega dne se bojim. Res. Ko pomislim, da se nikoli vec ne bom prepustila skušnjavi, ki mi jo predstavljaš, me preplavi tak otožen obcutek. Tak obcutek, ki ga imaš ob izgubi najboljšega prijatelja ... Veš, po tistem mesecu, ko sem te vzela nazaj … Takrat sem mnoge razocarala. Mnoge sem izneverila. Mnoge najbližje, ki sem jih skupaj s sabo prepricevala, da mi bo uspelo živeti brez tebe. Pa mi ni. Ampak prišel bo dan, ko bom cisto zares morala nehati kaditi. Proza AGNES KOJC Bolecina metuljev Pocasi se usedem na hladno hrapavo površino klopce, ki sameva pod mogocnim hras­tom sredi parka. Utrujeno iztegnem noge in vdihnem svež, skoraj že jesenski zrak, ki ima tu in tam že ostre robove. Komaj se premagam, da ne zajocem – cudi me, da še sploh zmorem potociti kakšno solzo glede na to, da sem v zadnjih dneh prelila veliko te dragocene tekocine, ki nastaja v solznih kanalih in na nek skrivnosten, a odrešujoc nacin cisti globine našega telesa in tiste koticke duše, ki postanejo prestupeni, da bi še zmogli urejenega sobivanja s preostalimi deli jaza. Nisem povsem prepricana, kaj me je privedlo do tega, da sedaj sedim tukaj, vsa strta, nemocna in prestrašena. Vem le, da so zadnja leta – predvsem pa letošnje poletje – zame pomenili vec prelomov in spreminjanja, ki so mi vsakic odtrgali kak košcek nedolžnega zrenja v svet. Oklep užalošcene otopelosti mi nenadoma razrahlja pritisk necesa mehkega na moje koleno. Beli metuljcek. Priletel je k meni. Ocarana nad njegovo zaupljivostjo in previdna, da ga s svojimi hitrimi gibi ne bi splašila, si ga ogledam. Bil je cisto bel in na drobnih tipalkah je imel nekaj cvetnega prahu. Morda je isti, ki sem ga videvala že vse poletje. Ob njegovi nežnosti in krhkosti se mi zdi, da lupina okrog mene koncno zacne pokati. Nenadoma si v drobni sekundi drznem poklekniti pred razlogi svoje žalosti. Spremem­be, me prešine. Spremembe me lomijo. Zdi se mi, da sem zgolj nemocen opazovalec svojega življenja, ki samovoljno šofira v svojo smer, kot da bi ga usmerjal avtopilot. Zdi se mi, da se enako dogaja tudi s svetom. Vse se spreminja. Družba zapušca dolgo obdobje znanega in se podaja v obmocje nepoznanega, sooca se z necim, cesar si nis­mo znali nikoli predstavljati. Epidemije. Stiske. Napetosti. Nemiri. Nasprotovanja. To se je dogajalo našim prednikom stoletja nazaj. Nam se ne bi moglo, smo mislili. Pa se. In to še kako zares. Zdi se, da smo kot gosenica v bubi, ki jo boli, ko si v podobi metulja utira pot v novo življenjsko obdobje. Preobražamo se. Na boljše? Na slabše? Bog ve. In tudi moje življenje … Zavzdihnem in bolecina me spet prestreli kot pištolin metek. Konec študentskega življenja. Konec varne cone udobja zibelke. Magisterij. Iskanje službe. Želja po novem zacetku s tabo. Spremembe v meni. Spremembe v tebi. Zrasla sem. Nisem vec ista. Nedolžnost in naivnost majhne deklice sta odšli. Sem sladkejša ali grenkejša? Mislim, da sem vsakega nekaj. Vse naekrat butne z mene kot iz vulkana in zdi se mi, da metuljcek to zacuti, saj mu krila nežno vztrepetajo. A ne odleti. Ne še. Najprej mi mora predati še eno lekcijo bolecine metuljev. Vsi smo bube, me prešine. Vsakega boli, ko se mu trgajo vezi v ovojih in postaja premajhen zanjo. To je sprememba. Trganje ovoja tistega, kar smo že prerasli, tistega, kar nam ne more vec nuditi dobrih pogojev za naprej. Seveda so dobre in slabe spremembe. A tudi metulji so beli, crni, modri, rumeni, rjavi. Noben ni enak. Kot tudi spremembe niso enake. Pomembno je, da jim pustimo, da so takšne, kot so. Da pustimo sebi, da smo v njih takšni, kot smo. Da trezno in mirno prestanemo bolecino in sprejmemo svojo krhkost v lastni negotovosti. Vedno so tukaj zato, da nas potisnejo na novo planjavo, novo polje, nov ocean in novo pušcavo. Zato, da lahko gremo od tam naprej. Vendar pa … Sonce bo še vedno zašlo in vzšlo. Letni casi se bodo še vedno menjavali v istem ciklu. Tudi ce se zunaj vse spremeni. Nenadoma te zagledam pred seboj. Takšnega, kot si bil, ko sem se zaljubila vate. V tisti modri majici. Z enakim igrivim nasmeškom na obrazu. In z enako skrivnostnostjo v oceh. Najino svetlo bistvo je ostalo enako, kljub temu da sva oba odrasla, oba zrelejša, slajša in grenkejša. Ko te v duhu poljubim in vse v meni zapoje od obcutka varnosti ter izpopolnjenosti, spoznam, da je to tisto, kar se ne spreminja. Ljubezen ostane. Povezanost ostane. Izkušnje in spoznanja ostanejo. Modrost ostane. Clovek v svojem jedru ostane. Tudi, ce je spremenjen iz gosenice v metulja. Jaz ostanem. Ti ostaneš. Nove verzije s starimi odtenki in z lepšimi potezami. Zrelejše. Skupaj ali narazen, ni pomembno. Ker sva v sebi še vedno ista. Ko me ta misel objame, se sprostim. Žalost izgine v ognju, ki prasketa v meni. V ognju spre­memb. Ki bo požgal staro in zanetil novo. Nasmehnem se. Ti in metuljcek izgineta. Ti se skriješ v moje srce, kjer si vedno na varnem ne glede na tisoc in eno spremembo, ki nas bo požgala, preoblikovala, raztrgala in zacelila. Metuljcek pa odleti visoko v nebo, odkoder je bil poslan. Belina njegovih kril se zlije z zlato soncno svetlobo v en sam lesk. Kot da bi želela reci varni ste. Ljubljeni ste. Ne glede na vse. Proza Proza EVA KURNIK Zlato listje v snegu (odlomek) 35. Ocetova pripoved Želela je slišati razlago. Morala jo je. Potrebovala je resnico. Kar mu je seveda nam­eravala povedati. Nežno. »Vati11 Ocka. , te lahko nekaj ...« »Vprašaš? Daj.« »To je tvoj brat.« »Ja. Ja?« »Kaj pa njegova žena? Je to ženska, o kateri si mi pripovedoval?« Pokimal je. »Kaj bi rada izvedela?« »Vse. Zakaj ji nisi povedal? Ne razumem.« »Prevec me sprašuješ. Kaj te res zanima?« »Zanima me, kaj sploh hoceš. Od nje, od brata ... Zakaj si molcal, zakaj jima nisi ...« »... Vsega povedal? Odkrito povedano, še sam ne vem.« »Kaj boš storil?« »Ne vem! Erika, ne vem, razumeš? Prvic v življenju nicesar ne vem.« Ni vedel ali ni hotel povedati? Erika je zacutila, da bi morala ukrepati. Ce ni šlo zlepa … »Kaj je s to Amelijo, a potuje v casu?« »Ne šali se, Kind22 OtrOk. . Zdaj res nisem razpoložen za to.« »Saj se ne. Si videl njeno pricesko? Misli, da je Emmy Göring33 Emma Johanna Henny ‘Emny’ Göring, roj. Sonnemann (1893–1973): druga žena nemškega rajhsmaršala Hermanna Göringa. ?« »Ne. Nikoli vec ne reci tega. Vsaj pred mano ne.« Zvenel je, kot da sta na pogrebu. Um Himmels willen44 Za božjo voljo. ! »Vati, kaj ti je?« Maks se je sesedel v naslonjac. Glavo si je podprl z rokami. Za trenutek je bilo videti, kot da se je vse breme sveta znašlo na njegovih ramenih. Nato se je zravnal in pogledal navzgor, njegov pogled se je na kratko srecal z Mijinim. Kar prestrašila se je. Še nikoli ga ni videla v takšnem stanju. Tako nemocnega. Cemu je bil tak? Zaradi žalosti? Krivde? Ni vedela. Zavedala se je le, da otroci ne bi smeli placevati dve desetletji starih napak. Erika ne bi smela placevati zanje. Sploh za tiste, ki jih ni zagrešil njen oce, ne. »Erika. Pusti ocetu kakšno minutko. To ni majhna stvar.« Erika se je zasukala k njej. »Cakaj, veš kaj o tem? Že ves cas? To ni res! Vati, zakaj moram vedno vse izvedeti zadnja? Nisem vec otrok, a z mano ravnaš kot ...« »Ker gre za tvoj odnos s Petrom.« Odnos, ki je v zadnjih morda tednih napredoval že do neslutene stopnje, o cemer sam ni vedel nicesar. »Za razlog, zaradi katerega nisem hotel, da se zbližata. Sedi, Schätzchen55 Srcek. .« Proza Proza MARINA BAJIC Something Shiny Oliver wanted so badly to cry. He had been scavenging food all morning and just as he found a piece of what looked like moldy bread, a patient and determined seagull swooped down and snatched it straight out of his hands. Pulling his oversized coat around him tightly, he pinched himself, trying to stop the tears bursting to the surface. The wind picked up, carrying the fallen leaves down the cobbled street. Edith wasn’t having much luck either. She had been tasked with picking up small parts they could later sell on the black market, but so far, she had only managed to scavenge one old cog and one of those tiny springs they don’t make anymore. Pulling herself off her scabbed knees, she straightened up and wiped her face, leaving behind an ashen smudge. They met up in one of the back alleyways. Edith opened her palms and showed him the cog and the spring. Oliver was completely empty-handed. They looked at each other. Oliver raised an eyebrow. What do we do now? Edith held up the two parts. We look for more of these. They didn’t split up this time. Together, they wound their way through the streets of the Worker’s District, passing people who were on their way to—or returning from work—making their way down to the Docks. They descended the concrete steps onto the concrete walk­way along the concrete dock, where sailors and traders were soaking up the five rays of sunshine that managed to break through the clouds. The wind was blowing Edith’s long hair across her face. They stopped and Oliver handed Edith the coat. She ada­mantly pushed it away. You’re cold too. Oliver shook his head. I’ve been wearing it all morning. Now it’s your turn. Slowly and very reluctantly, she took it and pushed her frail arms through the sleeves; the coat hung on her like a dress. They reached the lowest point of the Docks. It was a tiny alleyway that led to the oval sewer gate. The gate was made out of iron bars so water could steadily pour through, but no one except for maintenance could enter. Edith and Oliver crouched down to where the sewage cascaded into the ocean, covering their faces with masks they had made out of scrap fabric, with crushed basil leaves they had stolen from one of the many medicine shops and had them sewn into the fabric by a guy they knew. The crushed basil leaves masked some of the smell from the sewer, but theirs were wearing off. They had been too scared to venture and try and steal more, so they’d have to suffer the repugnant smell breaking through the mask. Nothing. As they watched the waste make its way through the iron bars, they couldn’t spot a single piece worth stealing. The murky, greenish-brown waters always made Edith’s stomach churn. They crouched and watched. It was all so hopeless. They looked at each other again. Oliver’s eyes glistened. What do we do now? Once again Edith extended her palm with the cog and the tiny spring, which had left crevices in her rough skin from being clutched too tightly. We can try and sell these two and see what we get. Oliver shook his head. Not much. Edith nodded. We can try. They pushed themselves onto their feet and were off. They zigzagged between the sailors, their heads in clouds of cigar smoke, ducked under the cargo of the loud merchants swearing in several different languages, until they made it back up to the streets of the Worker’s District. They slowed their pace a bit to catch their breaths. The wind was carrying trash across the cobbled streets, but nothing they could use. It started to rain. They ducked into a familiar alley, under the slope of one of the roofs. Edith unfurled her coat and let Oliver in. Together they huddled, relying on each other for warmth, as Rockwell City was being washed away in the cold rain. They watched the water carry down various objects of different sizes, when suddenly Oliver spot­ted something shiny being carried away by the tide. Before his shivering body could react, the glimmering object was carried into a nearby hole. Oliver untangled himself from Edith and crawled over to check what it was. The hole was small, a dent made into the side of the building, possibly the fault of a bullet missing its target. He had to press himself to the wet ground, feeling the cold water soak through to his stomach, but he could at least see inside the hole. He pushed himself onto his knees and looked at Edith, eyes gleaming. Something shiny’s in there. Edith cocked her head to the side. Can you reach it? Oliver shook his head. No. But you can. Edith crawled over to him. The rain was beating down on them as Edith pushed the coat into Oliver’s hands. He immediately unfurled it over her head, giving her some cover from the downpour. She laid down on her stomach and peered into the hole. The mysterious object sat there, gleaming in the darkness. The hole was indeed too small for Oliver’s clumsy fingers, but Edith’s thin ones skillfully reached into the shadows until they felt the smooth surface of the object. They clutched to it with all their might, slowly pulling it out. As soon as the action was complete, Edith and Oliver retreated into the shadows like alley cats. They observed the object. It was smooth, round and shiny, covered by a layer of dirt from the tiny hole. Edith extended out her hand and let the rain do its job. Even though the item was now clean, they didn’t recognize what it was. They had never seen anything like it before. Was it rich people money? Was it a rich people button? Was it a rich people buckle? They had no clue. One thing they were absolutely sure of was that it must be worth a lot. They looked at each other. Edith smiled. We could sell this in the Relic District and get some food. Oliver nodded eagerly. We could sell it for a lot of money and buy an­other coat. Edith frowned. The Relic District scares me. Someone might try and steal it. Oliver patted her on the back. I’ll cling to it real tight so no one will see it. Edith smiled once more. Let’s go then! They headed off to the Relic District. The thing could bring them money. It could not. They could become rich. They could not. Edith and Oliver didn’t know. They were happy. Proza Proza Proza KRITIŠKI PREMISLEKI, CLANKI, INTERVJU ANA AMBROŽ Morje – preteklost, sedanjost in prihodnost (Veronika Simoniti, 2019: Ivana pred morjem. Ljubljana: Cankarjeva založba) Veronika Simonit, pisateljica, prevajalka in lektorica, je izdala svoj drugi roman Ivana pred morjem, ki je bil leta 2020 nagrajen s kresnikom. Vojna, odtujenost, nenacrtova­na nosecnost, splav, ljubezenska zgodba, osamljenost in šibkost – vse to in še vec se prepleta v odlicno zasnovanih zgodbah iz razlicnih casov in prostorov med razlicnimi generacijami ene družine. Naslov romana je smiselno vezan na vsebino, ceprav le-to kot bralci uvidimo šele med branjem. Morje je navdih, simbol in metafora pripovedovalke, ki nas popelje v svojo zgodbo in zgodbo svoje družine – babice Ivane in dedka Adrijana ter njune hcerke Pine. Zgodovinski roman, v katerem je v ospredju ljubezenska in družinska zgodba, ali bolje receno temacna skrivnost babice Ivane, se pricne z vrnitvijo neimenovane pri­povedovalke v slovensko Primorje. Pripovedovalka se vrne v staro družinsko hišo, saj jo mora ocistiti in pripraviti na prodajo. V hiši pripovedovalka najde Ivanina stara pisma, ki jih je skozi življenje shranjevala – a za koga? Komu so pisma namenjena? Med pismi je shranjena tudi fotografija iz leta 1943, na njej sta noseca babica Ivana in pripovedovalkina mati Pina. Vse do tega trenutka je pripovedovalka verjela, da je bila njena mati edinka. Kaj se je torej zgodilo z otrokom v trebuhu? Kakšne skrivnosti so bile zamolcane v družini? Pripovedovalka nam z branjem pisem odkriva zgodbo in skrivnosti življenja pred, med in po vojni. Sporocilo se izcisti šele na koncu romana – medcloveške vezi v prepletenih zgodbah in razlicnih casih so trdne in jih niti skriv­nosti ne morejo skrhati. Zgodba romana ves cas sega v preteklost, v cas druge svetovne vojne, a avtorica z drobci hkrati reflektira tudi svet, v katerem živimo danes. Pripoved v romanu je ra­zbita, fragmentirana in avtorica hitro menjuje prizore ter dogajanje, kar je mestoma lahko motece, vendar romanu doprinese tisto višjo vrednost. Ivana je zanimiv lik, ki se skozi zgodbo razvija, spreminja in ki jo spreminja družba, družbena dogajanja in življenje samo. Jezik v romanu je poseben in zgodbo razpleta na subtilen, pocasen in kompleksen nacin. Med branjem romana imamo obcutek, da je sama zgodba postavljena v ozadje in da je poeticen jezik tisti, ki je v ospredju in je pomembnejši od snovi. Slog pisanja je izredno tekoc in estetiziran, premišljene bogate metafore ter izbrani simboli pa na bralca ucinkujejo tako, da ne želi, da se pripoved konca. Pripovedovalka se ves cas sprašuje o svojem ravnanju – ali je prav, da prebira pisma? Ne bi morale skrivnosti ostati skrivnosti? A obenem pripovedovalka cuti potrebo, da zgodbo pove in tako ohrani spomine na preteklost. Roman je kompleksen, a vsebinsko odlicno zasnovan in jezikovno izpiljen ter zato vsekakor vreden branja. Kritiški premisleki, clanki, intervju Kritiški premisleki, clanki, intervju TJAŠA MIHOLIC Srca v igri Zbornik leposlovnih del mladih slovenskih avtoric_jev LGBTQ+ Tom Veber, avtor, ki je bil v Litru jezika objavljen že veckrat, je izbral in uredil zbornik leposlovnih del mladih slovenskih avtoric_jev LGBTQ+, ki je izšel pri MKC Maribor. V spremni besedi je izrazil svojo misel »Zakaj še v 21. stoletju pravzaprav potrebu­jemo publikacijo s predznakom LGBTQ+?«. In zakaj? Biti del LGBTQ+ skupnosti še vedno ni nekaj vsakdanjega, saj so pripadnice_ki izpostavljeni družbenim normam vecine in s tem povezanimi predsodki ter homofobijo. Namen publikacije je vsaj za centimeter premakniti skupnost LGBTQ+ z odstavnega pasu marginalnosti proti avto­cesti enakih možnosti. V zborniku je predstavljenih enaindvajset avtoric_jev, ki v svoja dela vkljucujejo teme LGBTQ+. Izbrani so avtorice_ji, ki so si že ustvarili ime v slovenskem in tujem lit­erarnem prostoru kot tudi avtorice_ji, ki so svojo literarno pot šele zaceli. Ustvarjal­ke_ci so predstavljeni s fotografijo, verzom in kratkim življenjepisom, temu pa sledi literarno delo. Dela govorijo o vsakdanjih temah, še pomembneje pa je, da obravnavajo zanemarjene teme. Skupna jim je torej tema LGBTQ+, ki pa je v nekaterih delih povsem prikrita, v drugih zelo razgaljena. Ker gre za vec mladih avtorjev, najdemo veliko razlicnih stilov pisanja, vendar prav nobeden ne razocara. V zborniku je vec poezije, mene pa so na­jbolj prepricala prav prozna dela, ki so kratka, vendar še kako veliko povedo. Branje vseh del je prijetno in te lahko ponese v globoko razmišljanje, skozi dela pa lahko zaz­naš tudi kritiko tradicionalne družbe. Pritegnil me je že sam naslov publikacije Srca v igri, ki se skriva v eni izmed objavljenih pesmi. So ženske. So zgodbe. So srca v igri; ljubezni. V igri so srca mladih avtoric_jev, ki svoje misli izlivajo na papir, in srca vseh nas, ki izlite besede sprejemamo vase. Publikacija je pomemben korak za preseganje družbenih norm vecine in vkljucevan­je LGBTQ+ skupnosti v vsakdanjik literature. In mogoce kmalu vec ne bo potreben predznak LGBTQ+, ampak bo tudi ta skupnost vecinsko sprejeta in dodana v vsak­danjik. Kritiški premisleki, clanki, intervju ANA HELBL Elementi detektivke in kriminalke v romanu Jezero avtorja Tadeja Goloba11 Prispevek je nastal na podlagi seminarske naloge v okviru seminarja pri predmetu Izbrana poglavja iz književnosti 2019/2020 (Dvopredmetnega nepedagoškega študijskega programa druge stopnje) pod mentorstvom izr. prof. dr. Blanke Bošnjak. 0 UVOD V prispevku predstavljam teoreticno podlago in žanrske prvine detektivskega in krim­inalnega romana, prav tako pa tudi znacilnosti, v katerih se le-ta razlikujeta ali sta si v njih podobna in ju zato danes nekateri enacijo. Prispevek umešca avtorja in delo v literarnozgodovinski kontekst ter na podlagi literarnih likov, njihovih dejanj in karak­terizacij, motivov in idej analizira ter izpostavlja žanrske prvine žanrov detektivskega in kriminalnega romana v romanu Jezero avtorja Tadeja Goloba. 1 LITERARNOZGODOVINSKA UMESTITEV AVTORJA IN DELA Tadej Golob se je rodil leta 1967 v Mariboru. Po poklicu je novinar, kolumnist, v zad­njih letih pa tudi pisatelj, ki je nase opozoril z romanom Svinjske nogice, za katerega je leta 2010 prejel tudi kresnika. Avtor je svojo poklicno pot zacel kot novinar, znan je predvsem po obsežnih in odmevnih intervjujih v reviji Playboy, kolumnah, alpin­isticnih zapisih in tudi alpinisticnih dosežkih, saj se je med drugim povzpel tudi na Everest, po tej odpravi pa je skupaj z Davom Karnicarjem in Urbanom Golobom leta 2000 napisal knjigo Z Everesta. S to knjigo se je tudi pricela njegova pisateljska pot. Golobova knjižna dela so precej raznovrstna, saj je napisal vec del za otroke in mladi­no, takšni sta zgodba za otroke Kam je izginila Brina? (2013) in mladinski pustolovs­ki roman Zlati zob (2010), znan pa je tudi po biografijah znanih Slovencev, kot so Zoran Predin, Milena Zupancic, Alenka Bratušek, Peter Ceferin, Peter Vilfan in Goran Dragic. Piše tudi romane za odrasle, kot sta Svinjske nogice in Ali boma ye!, najbolj prepoznaven pa je postal s kriminalnim romanom Jezero (2016). Po njegovem prvem kriminalnem romanu je bila posneta tudi istoimenska televizijs­ka serija, ki se je na TV Slovenija zacela predvajati decembra 2019, sestavlja pa jo 6 delov oziroma epizod. Vendar pa Jezero ni zadnja Golobova kriminalka, sledijo ji Leninov park (2018), Dolina rož (2019) in Virus (2020), v katerih zgodba prav tako sledi inšpektorju Tarasu Birsi. Jezero je kriminalni roman avtorja Tadeja Goloba, ki je izšel leta 2016 pri Založbi Goga. Zgodba sledi inšpektorju Policijske uprave Ljubljana Tarasu Birsi, moškemu v srednjih letih, ki se na novoletni vecer z ženo vraca s smucanja na Voglu. Tako v snež­nem metežu naleti na dva policista in žensko, ki je v Bohinjskem jezeru našla nepre­poznavno truplo ženske. Zgodba se odvija na vec lokacijah po Sloveniji, v glavnem pa dogajanje poteka v bližini Bohinjskega jezera in v Ljubljani ter spremlja tako preiska­vo treh umorov kot tudi zasebno življenje inšpektorja Birse. (Teran Košir 2019, Splet.) 2 TEORETICNI PREGLED DETEKTIVKE IN KRIMINALKE KOT ŽANROV Prvo klasicno detektivsko zgodbo je v 19. stoletju izoblikoval Edgar Alain Poe. Ta vrsta je postala najbolj popularna ob koncu 19. stoletja, ko je doživela razcvet z Doy­lovimi zgodbami o Sherlocku Holmesu. Popularna je bila tudi v prvih desetletjih 20. stoletja. Skozi cas so se postopoma spreminjale znacajske lastnosti detektiva, kar je vplivalo na nastanek t. i. trde detektivke, razlicice detektivske zgodbe. Postopoma se je vkljucevala tudi ljubezenska tematika. Najuspešnejši preobrat je detektivka doživela v t. i. zlatem obdobju kriminalke med letoma 1920 in 1940, ko se je pozornost pisateljev preusmerila v socialno motivacijo okolja, kar je predvsem dobro uspevalo ženskim avtoricam. Ena izmed takšnih avtoric je bila Agatha Christie, ki je s svojim detektivom Herculom Poirotom uvedla nove znacajske lastnosti detektiva, kot so emocionalnost, obcasna iracionalnost, druga nacionalnost (Hercul Poirot je bil namrec Belgijec), za­nimanje za gospodinjstvo, ekscentricnost (Zupan Sosic 2017: 243). Na Slovenskem se kot zacetek kriminalke pojavijo Poštne nakaznice avtorja Jakoba Alešovca leta 1874. Po prvi svetovni vojni je opazen roman Neznani storilec avtorice Ljube Prenner iz leta 1939, literarna zgodovina po drugi svetovni vojni pa kriminalki ni bila naklonjena, saj naj bi šlo »malomešcanski« žanr. Pri nas se razvoj kriminalke zares zacne šele v sedemdesetih letih 20. stoletja, ko se predvaja televizijska serija Vitomila Zupana Vest in plocevina. Ob koncu stoletja izstopajo romani, ki z žanrskim sinkretizmom prepletajo tudi druge romaneskne žanre (Zupan Sosic 2017: 243). Kriminalka se je razvila iz detektivke, zato je prevzela tudi nekaj njenih znacilnosti, kar pa vcasih onemogoca razlikovanje med njima. Dandanes to razlocevanje še do­datno zaplete sodobna kriminalka, ki s sinkretizmom romanesknih struktur omogoca prepletanje žanrov (Zupan Sosic 2017: 242–243). Danes sta izraza detektivka in kriminalka že kar sinonimna, nekateri literarni kritiki ju celo enacijo. Kljub temu so med njima razlike, ki so predvsem vsebinske narave. V nadaljevanju bomo opisali najbolj znacilne lastnosti detektivke in kriminalke. 2.1 Detektivka Detektivka se osredotoca na razkritje in razrešitev zlocina oziroma kriminalnega de­janja, tukaj gre za zgodbo razkritja (Zupan Sosic 2001: 44). Cilj detektivke je jasno in nedvoumno ugotoviti krivdo za zlocin, pri tem pa se pripovedovalec ne osredotoca toliko na motive za zlocin, saj je potem krivda bolj nejasna in nedolocljiva. Praviloma vsaka detektivka vsebuje tudi kriminalno zgodbo. Pri tem detektiv rekonstruira zlocin, kot je ta bil izveden (Pregelj 2007: 58). Vsebinsko in strukturno dolocilo detektivke je uganka, ki je tudi temelj detekcijske naracije oziroma razkrinkovalne pripovedi. Ta je stalnica v detektivkah in kriminalkah ter razvija razmerje med razlicnimi enakovredno verjetnimi, a kontradiktornimi ra­zlagami s pomocjo suspenza in anticipacije (Zupan Sosic 2017: 366). Napetost, ki jo opazimo pri tej vrsti naracije, izhaja iz odnosa med zacetnim predmetom preiskave in osrednjo skrivnostjo. Detektivka se torej osredotoca na zlocin in razrešitev le-tega, že samo ime pa pove, da je osrednji lik detektiv, zato se zgodba nanj tudi osredotoca. Zgodbo pripoveduje detektiv oziroma je pripovedovana z njegove perspektive, v klasicnih detektivkah pa lahko veckrat zasledimo, da je pripovedovalec nekdo, ki je detektivu blizu, na primer njegov prijatelj (v Doylovih zgodbah o Sherlocku Holmesu je pripovedovalec Wat­son), kar omogoca nekakšno distanciranje od detektiva in njegove genialnosti. Vsaka detektivka vsebuje kriminalno zgodbo, prav tako je detektivka nadrejeni pojem, zato kriminalko obravnavamo kot zvrst detektivke. V klasicni detektivki se po razrešitvi umora ponovno vzpostavi red, ki je bil z zlocinom porušen, to je tudi cilj klasicne detektivke. Klasicni detektiv se redko zaplete v intimne odnose, prav tako pa ohranja emocionalno distanco do žrtve. Zlocinec v klasicni detektivki je redko kaj vec kot posameznik, ki zaradi specificnega motiva zagreši zlocin. 2.2 Kriminalka Pri kriminalki je v ospredju zlocin, gre za zgodbo zlocinca, torej gre tukaj za drugacno osvetlitev zlocina kot pri detektivki (Zupan Sosic 2001: 44). Lik kriminalca je v krim­inalki vedno povezan z likom detektiva, zato tudi ne more biti deležen enake pozorno­sti kot detektiv v detektivki. Predstavlja detektivovo nasprotje, hkrati pa detektivu ni­koli ni zares enak (Pregelj 2007: 81). Pri kriminalki zlocinca spoznamo že na zacetku, zato pa so toliko bolj poudarjene kazen, psihološka ocena zlocinca in moralna ocena njegovega okolja (Zupan Sosic 2001: 44). Klasicna kriminalka in detektivka imata vec podobnosti kot razlik. Obe vsebujeta detektivsko shemo truplo-detektiv-zlocinec, druge skupne lastnosti pa so še detektiv in njegov zaupnik, navidezno nerešljiv umor in potrditev osumljenca. Skupna jima je tudi detekcijska naracija oziroma razkrinkovalna pripoved, obe pa vsebujeta raz­krinkavanje dokazov, dejstev, okolišcin, po katerih detektiv sklepa o zlocincu (Zupan Sosic 2017: 244). Tako kot detektivka ima tudi kriminalka za osnovno strukturno eno­to uganko, a se kriminalka bolj posveca povzrociteljem zlocina in kazni. Sodobna kriminalka se ukvarja tudi z iskanjem lastnih narativnih znakov, saj se poleg tega, da se sprašuje, kdo je storilec, sprašuje tudi, kaj je kriminalka, s tem pa se rahl­jajo trdna žanrska pravila (Zupan Sosic 2017: 335). Alojzija Zupan Sosic (2017) navaja, da med klasicno detektivko in kriminalko sicer lahko locujemo, a svetuje, da pri sodobni kriminalki locevanje odmislimo zaradi žanrske hibridnosti, ki se v takšnih delih pojavlja. Ce je klasicna kriminalka veljala za trivialno literaturo, je sodobna kriminalka prekršila kar nekaj žanrskih konvencij: pol­jubno je spreminjala shemo truplo-detektiv-zlocinec, identitetno uganko zlocinca je spremenila v skrivnost pripovedovalca ali same pripovedi in tako naprej. Zlocin je še vedno glavni vzvod za pripoved, poleg vseh žanrskih razpok pa je sodobno kriminalko najbolj oplemenitil sinkretizem žanrskih struktur. Sodobna kriminalka je namrec zmes detektivke, kriminalke, trde kriminalke in tudi drugih romanesknih žanrov (npr. psi­hološkega, ljubezenskega, družbenokriticnega ipd.). 2.3 Trda detektivka Omenila sem že nastanek t. i. trde detektivke (angl. hard boiled detective story), ki se je razvila v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja. Razlika med klasicno in trdo detek­tivsko zgodbo se kaže v nacinu uveljavljanja vzorca, saj se trda detektivska zgodba po navadi konca s soocenjem zlocinca in detektiva, slednji je v dogajanje vpleten, pogosto pa tudi sam kaznuje zlocinca. V klasicni zgodbi aretacija zlocinca ni tako pomembna kot razjasnitev zlocina. Razlike so vidne predvsem v znacajskih lastnostnih detektiva, saj detektiv v tej vrsti detektivke ni nadpovprecno inteligenten ali intuitiven, kot lahko v klasicni detektivki opazujemo to pri npr. Sherlocku Holmesu. Detektiv v trdi detek­tivski zgodbi je lahko do konca prav tako zmeden kot bralec, je pa vztrajen. Praviloma nima pomocnika, medtem ko je ta v klasicni zgodbi prisoten, pogosto je celo pripo­vedovalec (npr. Watson v zgodbah o Sherlocku Holmesu). Cilj klasicne detektivske zgodbe je ponovno vzpostaviti red z razkritjem in razrešitvijo zlocina, trda detektivka pa podaja kriminalna dejanja, na katera detektiv naleti ob odkrivanju zlocina. Ta krim­inalna dejanja so znak, da kriminal obstaja, red, ki je bil porušen, se nikoli ponovno ne vzpostavi. Trda detektivka dodaja tudi lik ženske izdajalke, pojavlja se spolnost kot skušnjava, predmet ugodja in izdajstvo. Tudi sam detektiv nosi vlogo zapeljiv­ca ali zapeljanca. Trda detektivka spodbuja k mocnim custvom ob zlocinih, zlocinec je veckrat pokvarjen, zloben, perverzen. Detektiv v trdi zgodbi zavraca družbene in eticne vrednote, je cinicen, grob, a vseeno casten in sentimentalen, vec mu pomeni poštenost kot bogastvo in slava. Sooca se s svetom, ki je resnicno pokvarjen, sovražen. Tukaj so stranski liki zavezniki detektiva ali pa njegovi nasprotniki. Slovensko kriminalko devetdesetih let glede na nacin razreševanja identitetne uganke delimo na klasicno in sodobno kriminalko. »Neklasicna« sodobna kriminalka se od klasicne razlikuje predvsem v suspenzu, saj v prvi detektiv ne išce vec samo »kl­jucev«, zato se problem identitete z zgodbene ravni prenaša na raven pripovednih postopkov – sodobna kriminalka se ne sprašuje le, »kdo je zlocinec«, pac pa tudi, »kaj je kriminalka«. Poseben položaj sodobne slovenske kriminalke ob koncu stoletja je odsev sinkretizma romanesknih struktur, ki dopušca mešanje razlicnih tipov romanov med seboj – takšna žanrska hibridnost je posodobljeno kriminalko literarizirala, njene elemente pa vnesla še v nekatere druge vrste romanov (Zupan Sosic 2001: 41–42). 3 LITERARNOTEORETICNA ANALIZA IN INTERPRETACIJA ROMANA JEZERO (2016) Zgodba romana Jezero sledi inšpektorju Policijske uprave Ljubljana Tarasu Birsi. Ta se v zacetku romana na silvestrski vecer z ženo vraca s smucanja na Voglu, pri tem pa sredi snežnega meteža naleti na dva policista in žensko, ki je v jezeru našla truplo mlade ženske brez glave. Inšpektor tako sprva s svojo ekipo preiskuje umor ženske, kasneje pa pride še do dveh umorov. Vseskozi se zdi, da so umori med seboj povezani. Skozi dogajanje lahko spremljamo tako preiskavo zlocina oziroma umora kot tudi zasebno življenje inšpektorja Tarasa Birse, ki pa se skozi zgodbo nekako prepleta z njegovim poklicnim življenjem. Z razvijanjem zgodbe se vanjo vkljucuje vedno vec likov, vecina jih ima bolj obstranske vloge, pojavljajo se kot morebitne price. Zgodbo pripoveduje tretjeosebni pripovedovalec, ki pa vecinoma pripoveduje s per­spektive Tarasa Birse, osrednjega lika romana. Tu in tam zaide h kateremu izmed drugih likov, na primer k Tini, novi clanici Tarasove ekipe, ali k Brajcu, Tarasovemu sodelavcu. Kljub temu se hitro vrne nazaj v perspektivo osrednjega lika. Taras Birsa je osrednji lik tega romana. Je moški srednjih let z družino, ženo pediatrin­jo, ki je tudi solastnica zasebne klinike, in dvema hcerkama. Njegov zakon je dober, vendar pa se zdi, da ga muci kriza srednjih let, saj ga razžirajo spomini, sploh pa veckrat pokaže obžalovanje, da je nehal plezati. Tukaj lahko potegnemo vzporednice z avtorjem romana, ki je prav tako alpinist, povzpel se je na dva osemtisocaka. Prav tako se Taras spominja svojih vzponov, kolegov, ki so že umrli. Tarasovi ekipi se v zacetku pridruži Tina, mlado dekle s koncanim študijem psihologije in racunalništva. Od zac­etka Taras nad njo ni navdušen, vendar pa se skozi zgodbo njun odnos spreminja, kar privede do razmerja. Prihod Tine ga tudi nekako spodbudi, da zacne razmišljati o svoji preteklosti, zakaj je opustil alpinizem, o svojem življenju nasploh. Tina Lanc je mlado dekle, ki je pravkar zakljucilo študij. Je zagnana in pametna, a vseeno nekoliko naivna. Na delo inšpektorja velikokrat gleda kot na delo preiskovalca ali forenzika v ameriških televizijskih serijah, sicer pa o njej ne izvemo dosti. Poleg Tarasa in Tine se v romanu pojavljajo še Alenka (Tarasova žena, solastnica za­sebne klinike), Pavle Brajc in Zoran Osterc (Tarasova sodelavca), Rajko Prelc (Alen­kin sodelavec, kirurg) in njegova žena Karin, skupina ostalih ljubljanskih zdravnikov, štirje študenti in dekan Biotehniške fakultete, Mihelic (direktor vodilnega farmacevts­kega podjetja v Sloveniji), skupina mladih, ki praznike preživlja na vikendu v bližini Bohinjskega jezera, prebivalci vasi v okolici jezera in tako naprej. Roman Jezero bi lahko uvrstili med trde detektivske zgodbe, saj se znacilnosti le-te pri Golobu pogosto pojavljajo. Taras Birsa je skorajda utelešenje vseh lastnosti, ki jih lahko pripišemo detektivu iz trde zgodbe. Njegov znacaj je sicer miren, a tudi impulziven, cinicen, grob, je zmes poloma in uspeha. Zanimiv je njegov odnos do nadrejenih, v romanu lahko zasledimo družbeno kritiko, ko opazujemo npr. direktorja Generalne policijske uprave (GPU) Kristana, ki se loteva samo stvari, ki mu prinesejo medijsko pozornost, tudi nacin na­predovanja in kdo na policijski postaji in na GPU napreduje. Taras je uspešen inšpek­tor, veckrat v zgodbi lahko zasledimo, da je najboljši na Policijski upravi Ljubljana, ce ne kar v vsej Sloveniji. Taras daje prednost poštenosti in casti, ne pa bogastvu in slavi. A bi se kljub temu o njegovi casti in poštenosti lahko razglabljalo glede na to, da svojo ženo veckrat prevara s sodelavko. Trda detektivska zgodba se zakljuci s soocenjem zlocinca in detektiva, tudi v romanu se Taras sreca s Karin, resnicno morilko, zgodba pa se zakljuci z njeno smrtjo, saj zastrupi samo sebe. Detektiv v trdi zgodbi je pogosto sam vpleten v dogajanje, v ro­manu se to kaže skozi Tarasove zasebne odnose z osebami, ki se v romanu pojavljajo. Alenka prijateljuje s skupino zdravnikov, ki silvestrujejo v bližini Bohinjskega jezera, Taras pa z njimi nima posebnega odnosa, pravzaprav mu gredo nekako na živce. Kar­in, morilka, je žena Alenkinega sodelavca Rajka Prelca, ta pa je znan po aferah z mla­jšimi ženskami, tudi svojimi študentkami. Preden je Alenka spoznala Tarasa, je tudi sama preživela eno noc z njim. To Tarasa osebno vkljuci v zlocin, ceprav do konca ne ve, kaj se je v resnici zgodilo. Znacilnost detektivke je, da zlocinec ni znan že od zac­etka, kar jo pogosto tudi razlikuje od kriminalke, ena izmed znacilnosti trde zgodbe pa je tudi, da je detektiv veckrat zmeden do samega konca. Taras se lovi med razlicnimi motivi, razlogi za umor (od poslovnih motivov do trideset let starih zgodb in zamer), k cemur pripomore tudi veliko število stranskih likov. Pogosta znacilnost klasicne detektivke je pomocnik detektiva, v tem se tudi razlikuje od trde detektivke. Taras v romanu sicer ima sodelavce, svojo ekipo, s katero prei­skuje umore, a se zdi, kot da vsi ostali razen Tine ne prispevajo kaj dosti k razrešitvi zlocina. Ce bi že koga lahko razumeli kot pomocnika iz klasicne detektivske zgodbe, bi to lahko bila Tina, a ona že zavzema vlogo ženske, zaradi katere zgodba prinaša tudi ljubezensko tematiko. V trdi detektivski zgodbi lahko opazujemo neke intimne odnose, spolnost, prinaša pa tudi vlogo ženske, ki je veckrat tudi izdajalka. V roma­nu Jezero ima takšno vlogo torej Tina, s katero se Taras zaplete v intimno razmerje, vendar pa ne moremo govoriti o vlogi izdajalke. Ravno nasprotno, ko na policijsko postajo pride odvetnik fanta, nad katerim se je znesel Taras, ga Tina ne izda, ampak se postavi na njegovo stran, ceprav zaradi tega laže svojemu nadrejenemu in odvetniku. Ob razrešitvi zlocina se v klasicni detektivski zgodbi ponovno vzpostavi red, ki je bil z zlocinom porušen. V trdi detektivski zgodbi tega ni, kriminal še vedno obstaja, se pa po navadi razrešijo prestopki, ki jih detektiv sreca ob razreševanju zlocina. Tudi v tem romanu lahko opazujemo razlicne prestopke, kot so krivolov na Bohinjskem jezeru, uživanje drog itd. Kljub temu svet tece naprej, kriminal ni v celoti odpravljen, še naprej obstaja, trda zgodba pa se od klasicne detektivke, ki ima za cilj ponovno vzpostavitev reda, razlikuje v tem, da se porušen red tukaj nikoli ne vzpostavi popolnoma. V trdi zgodbi lahko stranske osebe delimo na zaveznike detektiva in njegove sovražni­ke, ki ga želijo utišati oziroma uniciti. Kot zaveznike lahko štejemo predvsem Tarasove sodelavce, kot sovražnike pa mladega fanta iz vplivne družine, ki mu Taras veckrat potisne glavo v sneg. Ta gre celo tako dalec, da zgodbo preda novinarjem, Tarasa pa v intervjuju na TV Slovenija s posnetki in pricanji v kot stisne voditelj. Eden takih je tudi Mihelic, direktor farmacevtskega podjetja, ki se glede Tarasa pritoži njegovim nadrejenim. Ceprav smo nanizali kar nekaj znacilnosti trde detektivke, pa lahko v primeru tega romana govorimo tudi o sodobni kriminalki, ki pa je, kot že receno, zmes detek­tivke, trde detektivke, kriminalke in drugih romanesknih žanrov. V tem primeru lahko opazujemo tudi elemente ljubezenskega romana, ki vplivajo na vprašanja eksistence osrednjega lika, in elemente družbenokriticnosti. Prav tako lahko opazimo alteracije v shemi truplo-detektiv-zlocinec, saj se v zacetku pojavi truplo, a se kasneje pojavita še dve trupli, vsa trupla pa niso povezana med sabo, dve imata skupnega morilca, eno pa se v zgodbo vkljuci nakljucno. 4 SKLEP Ceprav dandanes marsikateri literarni kritik enaci pojma detektivka in kriminalka ozi­roma sta pogosto ta dva pojma sinonimno rabljena in je med njima velikokrat težko ra­zlocevati, se kljub mnogim skupnim znacilnostim in podobnostim med njima vseeno pojavljajo razlike. Kot že receno, v romanu zelo izstopajo znacilnosti trde detektivke, a lahko na podlagi nekaterih znacilnosti govorimo tudi o sodobni kriminalki, ceprav Alojzija Zupan Sosic v primeru sodobne kriminalke locevanje kar odsvetuje. Glede na vzporednice bi torej v primeru romana Jezero lahko govorili o trdi detektivs­ki zgodbi, saj se v njem kaže veliko znacilnosti te vrste detektivskega romana. Taras Birsa ima osebnostne lastnosti detektiva, ki ga najdemo v trdi detektivki, saj se skozi zgodbo gradi njegov karakter in se ga opisuje glede na situacije, v katerih se detektiv znajde, je impulziven, nekako poseben, kot da ne spada popolnoma v družbo, v katero je postavljen, pogosto je družbenokriticen. Pojavlja se tudi ljubezenska tematika, na koncu pa se detektiv oziroma v tem primeru inšpektor tudi sooci z zlocincem oziroma morilko. Detektiv nima pomocnika in do zadnjega ne on ne bralec ne vesta, kdo je morilec. Kljub vsem znacilnostim trde detektivke, ki se v Golobovem romanu pojavljajo, lah­ko govorimo tudi o sodobni kriminalki, saj je roman zmes vseh prej naštetih žanrov kriminalnega romana, vkljucuje pa tudi elemente drugih romanesknih žanrov. Ceprav lahko v romanu najdemo tudi znacilnosti drugih žanrov, vseeno najbolj prevladujejo znacilnosti trde detektivke. Roman tako povezuje odkrivanje zlocina in zasebno živl­jenje detektiva, kar pa lahko pogosto opazujemo tudi v sodobnih kriminalnih filmih in nanizankah oziroma serijah. 5 VIRI IN LITERATURA Tadej Golob, 2016: Jezero. Novo mesto: Založba Goga. Barbara Pregelj, 2007: Zgledno omledno: trivialno v slovenski postmoderni književno­sti. Ljubljana: Slavisticno društvo Slovenije (Slavisticna knjižnica, 12). Dostopno na: https://www.jezikinslovstvo.com/. Splet. Založba Goga: Intervjuji s strokovnjaki, ki so pomagali pri nastajanju knjige. Dostopno na: https://www.goga.si/ Alenka Teran Košir, 2019: Knjižni umor, ki mu je spremenil življenje. Dostopno na: https://siol.net/ Alojzija Zupan Sosic, 2001: Kriminalkina uganka. Slavisticna revija 49/1-2. 41–53. Dostopno na. https://srl.si. Alojzija Zupan Sosic, 2017: Teorija pripovedi. Maribor: Založba Litera. Kritiški premisleki, clanki, intervju Kritiški premisleki, clanki, intervju Kritiški premisleki, clanki, intervju Kritiški premisleki, clanki, intervju Kritiški premisleki, clanki, intervju Kritiški premisleki, clanki, intervju Kritiški premisleki, clanki, intervju Kritiški premisleki, clanki, intervju SARA ŠKERGET Novotvorjenke, nastale v casu pandemije koronavirusa 0 UVOD Med posledice izbruha pandemije novega koronavirusa sodi tudi nastanek novega besedja v slovenšcini. Zato na kratko predstavljam podstran Fran razlicica covid-19 (7.1), ki s številnimi nasveti in pojasnili nudi pomoc in oporo jezikovnim uporabni­kom. Poleg novonastalih besed in izrazov vsebuje tudi že obstojece besede, katerih raba je zaradi pandemije mocno narasla. Nenazadnje tukaj najdemo tudi nasvete, ki ponujajo odgovor na številne jezikovne dileme t. i. koronaobdobja. V nadaljevanju so predstavljeni primeri sistemskih in nesistemskih novotvorjenk, ki sem jih zbirala od septembra do sredine novembra 2020. V vecini gre za okazionalizme oz. priložnos­tnice, ki jih je moc zaslediti predvsem na družbenih omrežjih. Z njihovo pomocjo so uporabniki v glavnem izražali svoje stiske in pocutje ob trenutnih razmerah. Med novonastalimi besedami je najvec podrednih medponskih zloženk s sestavino koro­na, ki poimenujejo dogajanja v tem koronaletu. Med iskanjem sem naletela tudi na nekatere sestavljenke v povezavi s pandemijo, a so te precej redke in vcasih tudi na­pacno pisane narazen (npr. super korona zakon, post karantena). Med nesistemskimi novotvorjenkami je najvec sklopov. Mocno je naraslo tudi število e-tvorjenk, katerih tvorbeni postopek je v slovenšcini že precej ustaljen. Redkeje se pojavljajo kratice in dvozacetnice. Nazadnje so navedeni primeri grafoderivatov, ki se pojavljajo predvsem v raznih oglasih in sloganih, katerih namen je spodbujati ljudi, da ravnajo odgovorno in v skladu s trenutnimi ukrepi. 1 NASTANEK NOVEGA BESEDJA OB IZBRUHU PANDEMIJE KORONAVI­RUSA V casu izbruha pandemije koronavirusa so zaradi potrebe po komunikaciji nastale številne nove besede. Pojavljale so se predvsem na razlicnih ravneh komunikacije z državljani: na ravni zdravstvenih priporocil Nacionalnega inštituta za javno zdravje; na ravni gospodarsko-politicnih odlocitev, ki jih je sporocal pooblašcen vladni govo­rec, in na ravni javnega obvešcanja s strani razlicnih medijev. Prav tako so Slovenci in Slovenke svoje stiske ob trenutnih razmerah s številnimi priložnostnicami in neolo­gizmi izrazili na družbenih omrežjih. Na teh mestih se pojavljajo predvsem tvorjenke, ki so nastale zaradi poimenovalnih potreb, in tvorjenke z visoko ekspresivno vrednos­tjo, ki so ustvarjene za enkratno rabo (Stramljic Breznik, 2020). O hitri prilagoditvi na spremembe v jeziku prica nastanek podstrani Fran razlicica covid-19 (7.1) na spletnem portalu Fran.si. Zajema vec sklopov besedja (Stramljic Breznik, 2020): - novo besedje iz Sprotnega slovarja z besedjem, ki je ob pojavu pandemije nas­talo ali pridobilo nove pomene (npr. asimptomaticen, brezsticni, covid-19, (socialna) distanca, samoizolacija, prekuževati, samoosamitev …); - sodobno besedje, ki mu je zaradi pandemije mocno narasla raba (npr. antigen, antivirusen, bolnišnica, bris, cepivo, dezinificirati, dihalen, prenašalec, epidemiolog, inkubacija …); - v pomenskem polju zbrana imena še drugih bolezni (npr. Aspergerjev/asperger­jev sindrom, borelioza, kapavica, influenca, jetika, kašelj, Alzheimerjeva/alzheimerje­va bolezen …); - jezikovne nasvete, ki vsebujejo odgovore na najpogostejša vprašanja in dileme, naslovljene na Jezikovno svetovalnico, Terminološko svetovalnico ali neposredno na Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša po elektronski pošti ali telefonu (npr. Zapis »koronavirusa« oz. »korona virusa« skupaj ali narazen in pomen samostalnika »ko­rona«; Kako pisati in sklanjati izraze »koronavirus« in bolezen »covid-19« ali »koro­navirusna bolezen 2019«; Spol kratice »covid-19«; Omejevanje socialnih stikov (kot terminološka besedna zveza) …). 2 LEKSEM KORONA V SSKJ 2 IN SPROTNEM SLOVARJU SLOVENSKE­GA JEZIKA Slovar slovenskega knjižnega jezika 2 za leksem korona navaja dva terminološka pomena: koróna -e ž (..) 1. glasb. polkrožec s piko, ki oznacuje nedoloceno podaljšanje tona ali pavze: napisati korono nad noto 2. astron. plast Sonceve atmosfere, ki prehaja v medplanetarni prostor: kromosfera in korona. Sprotni slovar slovenskega jezika vsebuje aktualno pomensko rabo: koróna samostalnik ženskega spola 1. koronavirus, zlasti zelo nalezljiv SARS-CoV-2, ali bolezen, za katero je znacilno vnetje zgornjih dihal, v težji obliki pljuc, ki jo ta virus povzroca 1.1 kot pridevnik ki je v zvezi s tem virusom ali z gospodarskimi, družbenimi, zdravstvenimi posledicami epidemije bolezni, ki jo povzroca ta virus SINONIMI: koron­ski. 3 SISTEMSKE IN NESISTEMSKE TVORJENKE Z besedotvornega vidika so besede lahko tvorjene ali netvorjene. Tvorjenke so besede, sestavljene iz besedotvorne podstave in obrazila in so pretvorbena varianta strukturne ali funkcijske skladenjske enote (A. Vidovic Muha, 2011: 23). Nove besede lahko tvorimo na ravni v jezikoslovju opisanih in predvidljivih tvorbeno-pretvorbenih post­opkov ter na ravni sistemsko nepredvidljivih besedotvornih vzorcev. Tradicionalni besedotvorni postopki v slovenski besedotvorni teoriji so izpeljevanje, sestavljanje, zlaganje in sklapljanje (Stramljic Breznik, 2006: 29). Rezultat novih, nepredvidljivih tvorbenih vzorcev so nesistemske tvorjenke, ki jim ni mogoce dolociti skladenjske podstave oz. jih morfemizirati na besedotvorno podstavo in obrazilo. Med nesistemske tvorjenke uvršcamo sklope, saj jim ne moremo dolociti števila predmetnopomenskih besed in slovnicnega razmerja med njimi. Zanje je znacilno, da vse sestavine njihove skladenjske podstave postanejo sestavine njihove besedotvorne podstave. Sklapljanje lahko poteka na ravni besedne zveze, stavka in krnov (sklapljanje krna in cele besede, sklapljanje dveh krnov ali sklapljanje krna s prekrivanjem). V skupino nesistemskih tvorjenk prištevamo tudi neinicialne kratice, okrnjenke, e-tvorjenke, dvozacetnice in grafoderivate. Slednji imajo s tvorjenkami skupno novo pomenskost, a se od njih raz­likujejo v nacinu, po katerem jo vzpostavijo, tj. s pomocjo graficnih sestavin (Voršic, Stramljic Breznik, 2010: 108-110). 4 OKAZIONALIZMI ALI PRILOŽNOSTNICE Toporišic (2000: 130) je glede na jezikovno rabo locil splošno sprejete besede, ki so poznane vecini govorcev dolocenega jezika, in priložnostne besede. Slednje so sicer razumljive vecini govorcev jezika, a se ne ustalijo v splošni jezikovni rabi. V slovenskem jeziku se za okazionalizme ali priložnostnice pojavlja tudi izraz enk­ratnica. Od neologizmov jih locuje prav enkratna pojavnost, ki je pogosto vezana na tocno doloceno situacijo. Za njihovo razumevanje je namrec potrebno poznavanje družbenih, kulturnih in politicnih okolišcin, v katerih so nastale. Prav tako imajo vi­soko ekspresivno vrednost, saj imajo bodisi pozitivno bodisi negativno konotacijo. Nekatere so tvorjene po ustaljenih tvorbenih vzorcih, druge so tvorjene po neobicajnih tvorbenih metodah (Voršic, 2013: 50-53). 5 SISTEMSKE TVORJENKE Med sistemskimi tvorjenkami v povezavi s koronavirusom je najvec podrednih med­ponskih zloženk s sestavino korona. V manjšem številu se pojavljajo še nekatere iz­peljanke in sestavljenke, tematsko povezane s pandemijo. Ob tem se pojavlja dilema o njihovem zapisu, na katero so opozorila že številna vprašanja, naslovljena na Jezikov­no svetovalnico. Glede na Slovenski pravopis 2001 jezikoslovci po zgledu angoravol­na dajejo prednost zapisu skupaj (koronavirus pred korona virus) (Stramljic Breznik, 2020). Spodnji primeri so zapisani po zgledu vira, pri cemer se pri vecini novotvor­jenk pojavlja zapis skupaj. Podredne medponske zloženke Letošnje razmere so prinesle spremembe na raznih podrocjih vsakdanjega življenja. Pojavitev številnih pravil in prepovedi je mocno vplivala na posameznikova opravila in dejavnosti, povezane tako s prostim casom kot z delom in izobraževanjem. Vecina podrednih medponskih zloženk s sestavino korona se dotika prav teh podrocij in z njimi povezanih sprememb. Tako smo dobili koronabonton, koronašport, koronave­denje in mnoge druge. Negativna custva pa izražajo številne priložnostnice z visoko ekspresivno vrednostjo, kot sta na primer koronaosel in koronastrah. Še nekaj primerov: Koronavlada, koronanevarnost, koronameja, koronastandard, koronazabava, korona­matura, koronašola, koronapoletje, koronakronika, koronavodnik, korona laž, korona akcija, koronaoglasi, koronakuhanje, koronadelo, korona sanje, koronaglasba, koro­nakoncert, koronagledališce, koronastrah, koronaparlament, koronaturizem, koro­naporocila, koronašala, koronahumor, koronarahljanje itd. Izpeljanke Redkeje se pojavljajo nekatere izpeljanke, kot so na primer manjšalnica koronica ter samostalnika koronar in virusar, uporabljena v pravljicah, katerih namen je pojasn­iti trenutno situacijo našim najmlajšim. Zanimiva sta izraza, ki oznacujeta t. i. nove koronapozdrave: komolcanje in nogovanje. Pojavlja se tudi pridevnik karanteniran, ki oznacuje lastnost osebe, ki ji je bila odrejena karantena. Zaradi stisk, ki jih prinašajo trenutne razmere, se je povecala nevarnost za nastanek koronikov oziroma oseb, ki so v tem casu postale kronicni alkoholiki. Sestavljenke Na družbenih omrežjih je moc zaslediti tudi nekatere sestavljenke, kot je na primer anti-maskar, ki oznacuje osebo, ki ne upošteva ali podpira zakona o nošenju zašcit­nih mask. Pojavljajo se še naslednje novotvorjenke: post karantena, anti-koronavirus, super korona zakon, nekoronski in po-korona (akcija). V nekaterih primerih sestavl­jenk se pojavljata nenormativni zapis z vezajem (npr. anti-maskar, anti-koronavirus, po-korona) in zapis narazen (npr. post karantena, super korona zakon). 6 NESISTEMSKE NOVOTVORJENKE Vecina besed je priložnostnic oziroma okazionalizmov s pogosto negativno konotacijo. Veliko jih je nastalo v povezavi z izražanjem neodobravanja nad politicnimi razmera­mi v casu pandemije. Pojavljajo se številni sklopi in e-tvorjenke. Slednje so nastale v povezavi z delom in izobraževanjem, ki v trenutnih razmerah potekata na daljavo. Redkejše so dvozacetnice in kratice. Zasledila sem tudi nekaj grafoderivatov, med kat­erimi so najpogostejši taki, ki vkljucujejo slike, znake ali simbole. Nekaj je tudi prim­erov kombinacij razlicnih tipov. Grafoderivati se pojavljajo predvsem v oglaševanju in sloganih razlicnih organizacij, ki naslovnike spodbujajo, naj ravnajo odgovorno in v skladu s pravili. Sklopi - Sklopi celih besed: biciklmitingaš (iz bicikl + mitingaš), ki oznacuje protestnike na kolesih, in ostanidoma (iz ostani + doma). - Sklopi iz sistemsko nepredvidljivih krnov: kornateg (iz korona + nateg), plan­demija (iz planska + pandemija), koronacitnice (iz korona + pocitnice), infodemija (iz informacijska + pandemija). - Prekrivanka: covidiot (iz covid + idiot), ki oznacuje osebo, ki ne upošteva ukrepov zoper širjenje koronavirusa. - Sklopi krna s prekrivanjem: covinek (iz covid + ovinek), pandemama (iz pan­demijska + mama). Dvozacetnica Pojavlja se dvozacetnica OstaniZdrav, ki oznacuje aplikacijo, nastalo v sklopu ukrepov zoper širjenje koronavirusa. Kratice Najpogostejši kratici v povezavi s koronavirusom sta SARS-CoV-2 (iz angl. Severe Acute Respiratory Syndrome Coronavirus 2) in COVID-19 (iz angl. Corona Virus Disease). Pri prvi inicialni kratici je nepredvidljiva krajšava dela -CoV-, saj je zloženka krajšana na zacetni zlog in zacetnico druge sestavine zloženke. E-tvorjenke Zaradi izobraževanja in dela na daljavo se je povecalo število t. i. e-tvorjenk: e-ucen­je, e-izobraževanje, e-seminar, e-knjižnica, e-preizkus (znanja), e-informativni (dan), e-pogovor. Poraja se vprašanje o nesistemskosti teh tvorjenk. Ceprav nastajajo po novem in ne­sistemskem tvorbenem vzorcu, je le-ta zaradi svoje produktivnosti v slovenšcini že precej ustaljen. Ta nacin tvorjenja besed se je namrec v slovenšcini po vzoru anglešcine pojavil z razvojem t. i. novih tehnologij. Gre za tvorjenke z enoglasovnim krnom, ki jih, zaradi prevladujocega morfema e, imenujemo tudi e-tvorjenke. Podstava mor­fema e- je pridevnik elektronski, ki se najpogosteje pojavlja v pomenu internetni. K pogostosti nastajanja e-tvorjenk prispevata tudi tvorbena družljivost morfema e- z zelo razlicnimi besedami in podstavnimi samostalniki s prenesenim pomenom (Logar, 2004: 122-130). V zgornjih primerih so torej nova zgolj poimenovanja dejavnosti, ki so se zaradi izbruha pandemije preselile v virtualno okolje; njihov tvorbeni vzorec pa je v slovenšcini že ustaljen. Grafoderivati - Vkljucevanje slike: Namesto crke o je uporabljena slika virusa. Namesto crke o je uporabljena slika virusa. Namesto crke o je uporabljen emotikon. - Vkljucevanje znakov in simbolov: Namesto pridevnikov pozitiven in negativen sta uporabljena simbola. - Kombinacije razlicnih tipov: Nenavadno zaporedje crk in kombinacije tiska. Zapis skupaj, kombinacija velikih in malih crk ter nenormativna raba velike zacetnice. 7 SKLEP V prispevku je predstavljeno nastajanje novih besed v casu pandemije koronavirusa. Primeri sistemskih in nesistemskih novotvorjenk so vzeti predvsem z raznih družbenih omrežij in drugih spletnih strani. Skupno jim je, da še niso zajeti na podstrani Fran razlicica covid-19 (7.1). To pomeni, da gre v vecini primerov za okazionalizme, kat­erih raba je vezana na dano situacijo. Prav tako imajo visoko ekspresivno vrednost, saj jezikovni uporabniki z njimi izražajo vecinoma negativna obcutja v zvezi s trenutnimi razmerami. Na podlagi zbranih primerov vidimo, da so najštevilnejše novotvorjenke podredne medponske zloženke s sestavino korona, ki so v skladu s Slovenskim pravo­pisom 2001 vecinsko pisane skupaj. Drugih vrst sistemskih novotvorjenk je bistveno manj. Pojavljajo se še nekateresestavljenke in izpeljanke. Med nesistemskimi novot­vorjenkami so najštevilnejši sklopi in z novimi morfemskimi sestavinami zapolnjeni modeli e-tvorjenk. Število slednjih ne preseneca, saj se je vecina naših dejavnosti in srecanj letos preselila v virtualno okolje. Koronaleto je prineslo številne spremembe, tudi na jezikovni ravni. 8 VIRI IN LITERATURA Fran, razlicica covid-19 (7.1), https://fran.si/o-portalu?page=Covid_19_2020, dostop 22. 12. 2020. Fran, slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 2020, razlicica 8.0, https://fran.si/, dostop 21. 12. 2020. Nataša Logar, 2004: Nove tehnologije in nekateri nesistemski besedotvorni postopki. Simpozij Obdobja 22: Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem: clenitev jezikovne resnicnosti. Ur. Erika Kržišnik. Ljubljana: Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. 121–132. Irena Stramljic Breznik, 2006: Besedotvorje: skripta. Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. Irena Stramljic Breznik, 2020: Pandemija koronavirusa – zunajjezikovni dejavnik jezikovne ustvarjalnosti. Prispevek na konferenci Miedzynarodowa konferencja nau­kowa Slowotwórstwo w przestrzeni komunikacyjnej, Warszawa, 8-10 wrzesnia 2020 roku. Oddano v tisk. Jože Toporišic, 2000: Slovenska slovnica. Cetrta, prenovljena in razširjena izdaja. Maribor: Založba Obzorja. Ada Vidovic Muha, 2011: Slovensko skladenjsko besedotvorje. Druga razširjena in dopolnjena izdaja. Ljubljana: ZZFF. Ines Voršic, Irena Stramljic Breznik, 2010: Sistemske in nesistemske novotvorjenke v tiskanih oglasih. Jezikoslovni zapiski, letn. 16, št.1, s. 107-120. Ines Voršic, 2013: Sistemska in nesistemska leksikalna tvorba v novejšem besedju slovenskega jezika: doktorska disertacija. Maribor: Filozofska fakulteta. Kritiški premisleki, clanki, intervju Kritiški premisleki, clanki, intervju Kritiški premisleki, clanki, intervju Kritiški premisleki, clanki, intervju Kritiški premisleki, clanki, intervju Kritiški premisleki, clanki, intervju Kritiški premisleki, clanki, intervju Kritiški premisleki, clanki, intervju AJDA STRAJNAR Intervju s knjižno blogerko Tjašo Miholic V Sloveniji deluje vedno vec knjižnih blogov, ki si prizadevajo, da bi branje prib­ližali širokemu krogu ljudi in pri njih vneli zanimanje za knjige. Da se približajo tako mladim kot starejšim, se poslužujejo spletnih platform, saj tako lažje navežejo stik in delijo svoje ideje. Ena izmed njih je tudi Tjaša Miholic, študentka Filozofske fakultete, smer Slovenski jezik in književnost, katere knjižni blog Tjašina beseda lahko najdete na spletu in na spletni platformi Instagram. (nisem prepricana, ali je knjižni blog, ker so tudi igrice in serije, to veš ti najbolje) Bomo rekli kar knjižni blog, saj najvec pišem o knjigah. Po kakšnem kljucu izbiraš knjige/serije/igre? Knjige izbiram po platnici (ups) in naslovu. Vem, da pravijo, naj ne sodimo knjige po platnici, vendar bodimo iskreni, to je tisto prvo, kar nas sploh pritegne, da knjigo pogledamo. Potem preberem še kratki, ampak mora biti res kratki, povzetek, ki me mora navdušiti za knjigo, da bi jo prebrala. Spadam med ''mood-readerje'', torej tiste, ki zbirajo knjige glede na trenutno pocutje. Prav zato imam doma veliko neprebranih knjig, ki tam stojijo že vec let, saj vem, da jih (nekoc) želim prebrati, vendar do tega še ni prišlo. Najraje berem kriminalke, trilerje, vendar sem jih prebrala že veliko, zato me redko­kateri še navduši. Zelo rada berem tudi romance, za katere bi rekla, da so moj ''guilty pleasure''. Pri serijah in igrah pa gre bolj za izbiro ''na prvi pogled'', saj gledam in igram to, kar mi pade v oci oz. me pritegne, ne glede na žanr. Imaš tudi sama idejo za knjigo ali scenarij? Uff. Idej je veliko, vendar še ni prišlo do tega, da bi katero zapisala. Odkrito pove­dano nimam casa, da bi raziskovala in premišljevala ter se posvetila pisanju knjige. Mogoce pa kdaj. Ce bi morala svoje življenje zamenjati za življenje lika v eni izmed knjig/serij/filmov, katerega bi izbrala? Z veseljem bi odpotovala v svet Harryja Potterja in obiskovala Bradavicarko. Harry Potter zame predstavlja neko udobje, kamor se lahko zatecem kadarkoli. Zanimivo pa je, da razen Harryja Potterja ne berem fantazije oz. t. i. težke fantazije, kjer je dogajanje prestavljeno v popolnoma nov svet. Fantazija ni moj žanr in ne predstavl­jam si, da bi se popolnoma predala nekem novem svetu, kot sem to storila s Harry­jem Potterjem. Ce bi te postavili pred 50.000 ljudi, kako bi jih v dveh stavkih prepricala, da naj preberejo/pogledajo to knjigo/… ''Ta knjiga ti bo spremenila življenje.'' Mene to sicer ne bi prepricalo, mogoce pa bi koga drugega (smeh). Zakaj Tjašina beseda? Vemo, da imajo nekateri filmi zelo malo, ce ne kar nic, dialoga. Je knjiga vseeno glavni medij, s katerim se ukvarjaš? Ker sem slovenistka, bom kar kopirala pomen iz SSKJ. beséda -e ž, rod. mn. stil. besedí (..) izražanje misli z govorjenjem: beseda mu gre, tece gladko; beseda se mu zatika; ob­ticati sredi besede; skociti, vpasti komu v besedo / v besedi je vsakomur kos; z bese­do je ne boš ugnal / po besedah spoznati koga po nacinu govorjenja; po izgovarjavi; vznes. bojevati se za kaj z besedo in s peresom; svoboda besede // knjiž. sposobnost za to izražanje: beseda loci cloveka od živali / dar besede govorjenja, govora Na blogu omenjaš videoigre. Kaj pa namizne igre, igre s kartami? Obožujem namizne igre, vendar o njih ne pišem, saj se mi ne zdi, da bi to pritegni­lo bralce. Se mi pa zdi, da so videoigre prihodnost, saj te že dolgo ne igrajo samo fantje, ampak tudi punce. Prav tako je veliko, ampak res veliko, razlicnih tipov iger, od strelskih pa do detektivskih, strateških, dirkaških, avanturnih … Letošnje leto pa bodo igricarska podjetja zacela ustvarjati igre, ki bodo opozarjale na ohranjanje pla­neta, kar se mi zdi super napredek. Si razmišljala tudi o vlogih? Mi je že veckrat preletelo misli, ampak zaenkrat ne. Bom raje ostala pri pisanju. Se zgleduješ po katerih tujih blogerjih? Berem samo slovenske blogerje, je pa res, da gledam tuje booktuberje (youtuberji, ki govorijo o knjigah). Tam dobim tudi veliko idej za nove knjige in tudi kakšne ideje za clanke, ki jih napišem in objavim na blogu. Kritiški premisleki, clanki, intervju Kritiški premisleki, clanki, intervju TJAŠA MIHOLIC Besedilo s spletnega bloga tjasinabeseda (Dolores Hunsky, Vanesa Erjavec, 2021: Kosmatinke. Maribor: Kulturni center.) Kosmatinke – to so tiste majhne kosmate živalce, ki nam na sto razlicnih nacinov olepšavajo življenje. Vcasih se iz njih smejemo, vcasih se na njih kregamo, pa vendar njim nic ni mar. Vse kar potrebujejo je hrana, obcasno pa te porabijo kot stol ali grizal­no vreco. Vse to in še vec sta v knjigi Kosmatinke odlicno prikazali Dolores in Vanesa, ki sta knjigo prav tako posvetili svojima dvema kosmatinkama. Na prvi pogled mogoce res izgleda kot knjiga za otroke, saj tako zastavljena in ilus­trirana, kar pa seveda ne pomeni, da je primerna (le) za mlajše. Gre za rimane pesmi (mogoce celo bolj pripoved), ki pa so mnogo vec kot samo to. Za slog bi lahko celo rekla, da je prefinjen, saj so pesmi napisane res premišljeno in unikatno. Sestavljena je resda iz posameznih pesmi, vendar so te odlicno povezane tako, da predstavijo življenje mack in njihovih lastnikov – ki je vcasih prav res podložniško (ce veste, kaj mislim). Poleg vseh macjih prigod, pa knjiga vsebuje tudi znanstvenikov dnevnik, kjer so prika­zane in razložene anatomske lastnosti mack, s katerimi lahko svojo kosmatinko še bolj spoznate. Prav ta del mi je bil posebno zanimiv, saj ne samo, da sem se naucila stvari, ki jih o macki še nisem vedela, sem tudi zelo uživala ob gledanju (branju?) prepletanja ilustracij in besedila, ki sta ga avtorici res super izvedli. Knjigo je ilustrirala Vanesa Erjavec in svoje delo je opravila vec kot odlicno. Ilustracije te prav potegnejo k podrobnejšemu ogledovanju in velikokrat smejanju pri samem sebi. Vsi lastniki mack se lahko najdemo kot v pesmih tako v ilustracijah, saj vemo, da so še kako resnicne. Prav zato bi jo res priporocila vsem lastnikom in ljubiteljem mack. Vemo kako naporne so lahko, vendar si ne moremo kaj, da jih ne bi imeli radi. Kosmatinke so ctivo za (zelo) lahko branje, takšno, ki ga zakljuci takoj, vendar ti v spominu ostane še dolgo. Primerna je za ponovno (in ponovno, in ponovno …) prebi­ranje in seveda primerjanje izkušenj lastnikov mack. Kritiški premisleki, clanki, intervju Narisala: Eva Škerget ZAHVALA Uredništvo literarno-jezikoslovne revije Liter jezika se zahvaljuje vsem avtorjem le­poslovnih, strokovnih ali porocevalskih prispevkov, kritik, esejisticnih refleksij in ilu­stracij, vsem donatorjem, to je Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Slavisticnemu društvu Maribor, Študentskemu svetu FF UM, in tudi ostalim, ki so pomagali pri oblikovanju, tisku in promociji revije. Pri vecini prispevkov smo si vzeli pravico, da smo vnesli potrebne lekture, upoštevali pa smo tudi željo avtorja, kjer je bilo to posebej zahtevano. Zahvala