Povzetki/Abstracts 227 Knjiga je vsebovalka domoljubja. » Navada je, pa tudi spodobi se, da vsak- do ve kaj povedati o svoji domovini, se pravi deželi in državi« (str. 65). Nadalje je tudi vsebovalka za človeka mnogih pomembnih življenjskih vodil. Vodil, kot so: »Govori malo, povej veliko!« (Str. 77.) Poudarjena misel je bila tudi značil- na za Krpanovo osebnost. V življenju bodi realist. Tudi osebnost Krpana je to bila. Krpanova osebnost, ki je črpala svojo moč, samozavest, modrost iz naveza- nosti na domači kraj. Za človeka je zelo pomembno, kako zori, raste, kako obli- kuje svoje značajske poteze. T udi Krpan je zorel in rasel pri soočenju z dvornimi krogi, z dvorno hierarhijo. Svoj ugled si pridobiva človekova osebnost s svojimi dejanji. Tudi osebnost Martina Krpana si je pridobivala svoj ugled s svojimi de- janji. Človekovi logiki sta lahko kmečka in akademska. Prva je lahko zelo pre- prosta, druga zelo zapletena spričo svoje perfekcionističnosti. Spletke so vselej nevarne. Tudi Krpan se je znašel med številnimi dvornimi spletkami. Cesarstvo je center moči, življenje tistih, ki krojijo življenje, sami pa žele priti na sam vrh oblastne piramide. To je le nekaj pomembnih poudarkov kakovosti, ki jih vsebuje avtorjevo delo. Upam, da sem bila v svojem prikazu dovolj prepričljiva, da je delo smotrno vzeti v roke za premišljeno strokovno branje. Kot že izpostavljeno, bi želela, da o njem še posebej razmišljajo učiteljice in učitelji družboslovja. Ter s svojimi raz- misleki dinamizirajo svoje ustvarjalno pedagoško delo. Alojzija Židan Frank Bünning, The transformation of Vocational Education and Training (VET) in the Baltic States – Survey of Reforms and Developments, Dordrecht, Springer, Bonn, UNESCO-UNEVOC – International Centre for Technical and Vocational Education and Training, 2006, Technical and Vocational Education and Training: Issues, Concerns and Prospects, letnik 4, 173 str. Knjiga Th e transformation of Vocational Education and Training (VET) in the Baltic States – Survey of Reforms and Developments je del zbirke z naslovom Technical and Vocational Education and Training: Issues, Concerns and Pros- pects, ki jo izdaja UNESCO-UNEVOC – Mednarodni center za tehnično in poklicno izobraževanje in usposabljanje v Bonnu v Nemčiji, le-ta pa dopolnju- je zbirko International Handbook of Technical and Vocational Education and Training. Obe zbirki se skupaj s številnimi drugimi publikacijami uvrščata v Mednarodno knjižnico poklicnega in tehničnega izobraževanja – International Library of Technical and Vocational Education. Knjiga Transformacija poklicnega izobraževanja in usposabljanja v baltskih državah – Pregled reform in razvoja se skuša soočati z mnogimi izzivi, ki jih je nekaterim državam prinesel vstop v Evropsko unijo. Litva, Latvija in Estonija so v EU pristopile istočasno kot Slovenija, 1. maja 2004, prav tako pa se skupaj Šolsko polje, letnik XXI, številka 1 –2 228 z njimi uvrščamo v skupino tranzicijskih držav, zato so njihove izkušnje za nas zanimive. Baltske države so (tako kot ostale) s pristopom v Unijo pričele sodelo- vati v kopenhagenskem procesu, v politiki evropskega poklicnega izobraževanja in usposabljanja (PIU) jim je bila posvečena posebna pozornost in v tej knjigi so reforme poklicnega in strokovnega izobraževanja (PSI) ter njegovih struktur kritično ovrednotene. Knjiga je razdeljena na štiri tematske sklope: 1. Evropska dimenzija poklic- nega izobraževanja in usposabljanja, 2. Poklicno izobraževanje in usposablja- nje v baltskih državah, 3. Izobraževanje učiteljev v poklicnem izobraževanju in usposabljanju v baltskih državah in 4. Mednarodno sodelovanje v programih vi- sokošolskega in podiplomskega poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Uvodni prispevek iz prvega sklopa avtorice Nore Butter z berlinske univer- ze Humboldt ( Visoko izobraževanje v Evropi na pragu 21. stoletja) vrednoti bo- lonjski proces predvsem skozi nemško izkušnjo. Proces je Nemčiji prinesel pred- vsem decentralizacijo visokošolskega prostora. Avtorica pa njegove pretežno negativne učinke povzame z ocenami: različne univerze so sprejele različne kon- cepte posameznih bolonjskih stopenj in njihovih diplom ter so posledično med- sebojno po zahtevnosti in usposobljenosti, ki jo nudijo, skorajda neprimerljive; študentje množično zaključujejo študij in se zaposlujejo po prvi stopnji; aka- demski prostor se je preveč zbirokratiziral; nedotaknjena ostajajo vprašanja po- učevanja in raziskovanja, fi nančni vidiki visokega šolstva ter podpiranje mlade generacije raziskovalcev … Posledično so obeti, da bi se iz tega vzpostavil pravi skupni evropski visokošolski prostor, zelo slabi. Drugi članek iz prvega sklopa, delo S. Budera in F. Bünninga ( Lizbona, Bru- ges, Kopenhagen: Mejniki na poti k evropskemu sektorju PIU – Kritična analiza trenutnega stanja), povleče vzporednice med kopenhagenskim procesom, proce- som, ki vodi k večji preglednosti in učinkovitosti PIU, ter bolonjskim procesom, poleg tega pa večkrat slišani razlagi koncepta kopenhagenske deklaracije doda kri- tično analizo dogajanja na področju celotne Evrope od leta 2002 naprej, kjer izpo- stavi predvsem: premajhno mobilnost v PIU, pomanjkanje kvalifi ciranih učiteljev in mentorjev (pri usposabljanju) ter nenaklonjenost vključevanju v vseživljenjsko učenje. Analizo v zaključku usmeri še v baltske države, za katere ugotavlja, da so kmalu po osamosvojitvi (leta 1990) spoznale, da so zaradi svoje majhnosti ter z njo povezane nujnosti po zagotavljanju mobilnosti delovne sile zavezane k moč- nemu sodelovanju tudi na področju PIU. Leta 1998 so Litva, Latvija in Estonija podpisale sporazum o tovrstnem sodelovanju in vzpostavitvi skupnega izobraže- valnega prostora na višji sekundarni stopnji izobraževanja in poklicnega izobra- ževanja vse do visoke stopnje. Zaradi razvoja svojega sistema v skladu z evropski- mi pričakovanji vse tri države razpolagajo z ugodnimi poklicnimi kvalifi kacijami, vendar pa se kljub reformam soočajo tudi z velikimi problemi in izzivi, sploh gle- de zadržkov za nadaljnji razvoj PIU ter trenutno prenizkega ugleda PIU, kar se v baltskih državah posebej odraža v pomanjkanju ustreznih kadrov. Povzetki/Abstracts 229 S temi in sorodnimi problemi PIU se v drugem sklopu spopadajo T. Annus, K. Jõgi in L. Tilmanis (v prispevku PIU v Estoniji, Procesi reforme in tendence), A. Lanka in E. Mūrenieks ( PIU v Latviji: Problemi in rešitve) ter R. Laužackas in E. Danilevičius ( PIU v Litvi: Procesi reforme in tendence). Na to se navezuje- jo prispevki tretjega sklopa: Položaj poklicnega izobraževanja učiteljev v Estoniji (R. Liivik), Reforma izobraževanja učiteljev v PIU v Latviji (M. Apsite) ter Ra- zvoj strategije poklicnega izobraževanja učiteljev v Litvi: Izzivi, realnost in rešitve (K. Pukelis in R. Laužackas). Glavne teme zgornjih prispevkov lahko strnemo takole: politične, gospodarske in socialne spremembe v vseh treh državah v za- dnjem desetletju in pol in njihov vpliv na PSI; slab ugled PSI, ki je delno pode- dovan iz sovjetskega obdobja in ga s težavo premagujejo; potreba po dodatnih analizah in študijah vseh dimenzij sistema PSI, da bi bili sprejeti ustrezni nadalj- nji ukrepi; razdrobljenost PSI na pristojnosti različnih ministrstev in negativne posledice le-tega; potreba po dodatnem usposabljanju učiteljev v PSI (ukvarja- jo se z zapuščino nekdanjega neustreznega izobraževanja oz. izobrazbenih zah- tev za učitelje – za prihodnost si zadajajo naloge vzpostaviti specialne didaktike predvsem tehničnih predmetov [v Litvi npr. 70 odstotkov učiteljev v PSI nima pedagoške izobrazbe]); zahteve po večji vpletenosti socialnih partnerjev v obli- kovanje PSI; izboljšanje poklicnega svetovanja; ustanavljanje raziskovalnih in- štitutov za PSI; potreba po razumevanju PSI širše od zgolj priprave na poklic; začetnemu PSI umanjkajo predvsem: dosleden, homogen, koherenten, centrali- ziran menedžment PSI in izkušnje z zakonitostmi tržne ekonomije … Zaključni del knjige se dotakne Internacionalizacije in sodelovanja v visokem šolstvu: multi-nacionalni magistrski program v PIU (G. Bellamy in F. Bünning). Z namenom razširjanja struktur PSI in podpore gospodarskemu napredku v baltskih državah je bil vzpostavljen mednarodni magistrski študijski program na področju PSI, študentje pa v štirih semestrih študirajo izmenoma v Nemči- ji in Angliji. G. Badley sklene razprave s prispevkom Razvijanje globalno kompetentnih univerzitetnih učiteljev, v katerem z željo po mednarodno kompetentnih uni- verzitetnih učiteljih navaja strah pred nevarnostmi »intelektualnega impe- rializma« in se pri tem zavzema za »etnografski pristop«, ki bi omejil vplive prevlade zahodnega razmišljanja in kulture ter tako preprečil evrocentrični kul- turni in akademski imperializem. Kaj se lahko kot tranzicijska država naučimo iz baltske izkušnje? Tudi pri nas je bil napredek uresničevanja kopenhagenskih smernic ocenjen in ovredno- ten v več dokumentih. Storili bi lahko več, kot smo, saj nas navsezadnje pre- teklost v poklicnem in strokovnem izobraževanju bremeni nekoliko manj kot baltske države. Predvsem je bil na področju evropskih procesov v PSI po izidu te knjige storjen še en pomemben korak: predhodnima maastrichtskemu (2004) in helsinškemu (2006) komunikeju o napredku uresničevanja kopenhagenskih smernic je novembra 2008 sledil še bruegeski komunike; na podlagi njegovih Šolsko polje, letnik XXI, številka 1 –2 230 priporočil in prednostnih nalog bomo lahko tako mi kot baltske države doda- tno sledili v Kopenhagnu zadanim nalogam. Morda se bomo tako za spozna- nje lažje soočali z izzivi, ki jih posodobitev poklicnega izobraževanja postavlja pred nas. V uvodu predstavljena nemška bolonjska izkušnja pa je za nas ravno tako za- nimiva tudi z vidika naših neuspehov in odprtih vprašanj slovenske visokošol- ske prenove. Zainteresirani bralci tako knjige kot celotne zbirke so bržkone oblikovalci javne politike izobraževanja, praktiki, raziskovalci, učitelji, izobraževalci učite- ljev, študentje ter sodelavci drugih področij, ki sooblikujejo in so zainteresirani za poklicno in tehnično izobraževanje. Ostali naslovi v zbirki so: Vocationalisation of Secondary Education Revisited (2005), Meeting Basic Learning Needs in the Informal Sector: Integrating Edu- cation and Training for Decent Work, Empowerment and Citizenship (2005) ter Training for Work in the Informal Micro-Enterprise Sector: Fresh Evidence fr om Sub-Sahara Afr ica (2006). Polona Kelava