NOVO SRBOHRVATSKO BERILO

Najnovejše Jurančičevo berilo' ni ne prva ne edina lastovka te vrste znanega ¦ kulturnega delavca, ki se je že zdavnaj afirmiral kot agilen posredovalec del hrvatske i in srbske literature in jezika. Pohvale, ki jih je že sprejel, so dobile s to knjigo \ novo potrdilo. Jurančičevo delo je nenadomestljivo, vsem, ki so vezani na njegove ^ tekste, pa bo v zadovoljstvo, če bodo ugotovili, da je potrebam zadoščeno. Učitelj in ; učenec sta dobila s to knjigo lepo možnost, da že v prvih začetkih učenja hrvatsko- ' srbskega jezika in slovstva dosežeta dober uspeh. ]
Pedagoške potrebe, ki so usmerjale kompozicijo Jurančičevega berila, so same ; po sebi vsilile vrsto zahtev, ki jim je bilo treba ostreči, da bi se dosegel enoten didaktičen učinek. Pisanost pisateljev in tekstov, časovni in vsebinski razpon med posameznimi odlomki, soseščino Dositeja Obradoviča, Davorina Trstenjaka in mladega.; Nikole Milićevića je treba pripisati skupnemu postulatu — informaciji osnovne ^ didaktične oblike. Težave so torej morale priti in se bolj ali manj pokazati, zlasti ' v izboru tekstov. t
Niti kulture niti literature na splošno ne moremo več proučevati ab ovo kot ; nekoč. Se manj bo to mogoče v prihodnosti. 2e danes se tudi na višjih pedagoških , zavodih poučuje samo najboljše v nacionalni literaturi; ni razlogov, da se ne bi tak ! kriterij razširil tudi na osnovne šole. Zato ni bilo potrebno v berilo sprejemati neka- ; terih vsebinsko ali literarno presplošnih člankov, čeprav imajo svojo zgodovinsko • in kulturno vrednost. i
Berilu je dodana slovnica srbohrvatskega jezika, fonetika in morfologija v glavnih potezah. Pravopisni del je interpretiran v duhu novega pravopisa, ki — i ksikor znano — še ni izšel. Čeprav je to svojevrstno protislovje, ga je vsilila narava i stvari same; od knjige, fci računa s tem, da jo bodo v prihodnje uporabljali kot ', normativni priročnik, pa moremo pričakovati tako rešitev, še posebej v sedanji 1 situaciji, ki jo narekujejo tudi tehnični in finančni problemi. ;
Kot v dosedanjih Jurančičevih berilih so tudi v tem teksti akcentuirani. Ne- ; ogibna potreba po tem'izvira iz raznoličnosti srbohrvatskih akcentov. Podana je zelo '
» Janko Jurančič, Srbohr^atsko berilo za V. in VI. razred osnovnih Sol. Ljubljana 1958.
151 i
srečno, da učenje ne bo zašlo na slepi tir. Akcenti so seveda obdelani v okviru književnih norm. Nekaj manjših pripomb bi bilo glede nedoslednosti v zvezi s preskakovanjem akcenta z enozložnih in dvozložnih besed na proklitike. Sem spada tudi to, da se je avtor držal starejših akcentov, med katerimi so posamezni v modernem jeziku vse nenavadnejši. Vendar je tak izbor v tako heterogenem akcentskem materialu mogoč.
Jurančičevo berilo ima gotovo svojo vrednost in je praktično uporabno, posebej še zaradi preciznosti v obravnavanju slovnice. Vatroslav Kalenič