Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. Številka hu. JOLIET. ILLINOIS, 23. NOVEMBRA 1917. LETNIK XXYI Britanci zlomastili Hindenbiirgovo linijo. London poroča zmago tretje armade na zapadni fronti, med St. Quentinom in reko Scarpe. Nemške postojanke predrte pet milj daleč. V dveh dneh nad 8,000 Nemcev ujetih* Berlin in Rim poročata prestanek ljlitega bojevanja na laški fronti. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on November 22, 1917, as required by the act of October 6. 1917. Laška fronta. Rim, 19. nov. — Snoči je bilo živahno topniško bojevanje med Gardskim Jezerom iri reko Astico. Na Asiaški visoki planoti je sovražnik namerjal silno streljanje na naše Postojanke pri Monte Tonberecaru in Monte Badenecche, ne da bi sledil pe-, hotni napad. Naši oddelki v novem ofenzivnem bojevanju so vzeli nazaj Prednje dele zakopov ter ujeli šest častnikov in 202 moža. Južno od Quera napadajo sovražne eete v velikem številu naše linije pri Monte Monfenera in Monte Tomba. Na planjavah je pazljivost naših čet "stavila sovražnika od obnove poskusa. prekoračiti reko Piave. Med našimi četami zaslužijo sledeče, da jih zopet posebej omenimo zaradi hrabrosti, ki so jo pokazale med temi zadnjimi -dnevi: Bersaglierski bataljoni v fagarskem pasu ter granotierske catanijske brigade pri zensonskem Zrakoplovstvo. Sovražne čete so bile ponovno bom-bardovane tekom dneva po naših zrakoplovih in ponoči vkljub močnemu !! vetru po naših zrakoplovnicah pri Pri-•"olanski krnici, severozapadno od Su-Segane in pri Tezze di Livinza. True translation filed with the postmaster at Joliet, III., on November 22, as required by the act of October 6. 1917. Nemško poročilo. Berlin, 19. nov. — Severovzhodno 0d Asiaga je sovražnik ponavljal svoje brezuspešne in drage napade v pridobitev izgubljenih višin. Med rekama Trenta in Piave so v zadnjih dneh (tevtonski) zavezniki pridobili nadaljnjih uspehov v težavnem pogorskem b°jevanju. V pripravljenih in prirodno močnih Postojankah so Italijani poskušali obdržati vsako ped zemlje. Pognali so ,vCŽih krdel proti našim prednjim če-a niso bili kos nepremagljivi o-t pozivni moči naše pehote. Korak za Orakom boreč se trdovratno, se je s°vražnik umikal. V posebno obupnih ?P°padih smo z naskokom vzeli Quero 111 Monte Cornelle, ki se razteza proti &everozapadu, in sovražnik je bil prehoden iz svojih močno pripravljenih Postojank na Monte Tomba. Nemške Poskočne čete in drugi bosensko-her-fc!jcS0vinski pešpdik so se posebno od-Jl »ovali v tem bojevanju. Enajststo '•ilijanov smo ujeli. Ob dolnji reki Piave je topniški dvor boj zdajpazdaj narastel do velike sitnosti. » True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on. November 22, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Avstrijsko poročilo. Dunaj, 17. nov. (Zakesnelo.) — Ob dolnji reki Piave so se morali pozve-dovalni oddelki na zapadnem bregu reke umekniti pred močnimi protinapadi. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on November 22, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Ljuta borba v gorah. Rim, 20. nov. — Borba se je začela na fronti Monte Tomba-Monte Monfenera v soboto zvečer in se nadaljuje ljuto. Sovražnik je štirikrat prekinil bombardovanje našilj ppstojank na pobočju gore Monfenera, da požene svoja mnoštva proti njim. Vsakikrat so jih naše čete z neprehvalno hrabrostjo pognale nazaj. V Melettskem okraju, vzhodno od Asiaga, so naši oddelki včeraj nadaljevali krajevna ofenzivna podjetja, ki so nam v nedeljo in ponedeljek skupaj pridobila 306 ujetnikov, vštevši osem častnikov, pet strojnih pušek in več sto pušek. Na fronti ob reki Piave, na otočku pred Folino, smo uplenili tri strojne puške in več pušek. Zrakoplovstvo. Naši bombardujoči zrakoplovi so ponovno in izdatno bombardovali sovražne kolone na kretanju ob cesti v dolnji Pjavfski dolini,, blizu Quera'k Med nočjo so zrakoplovnice spustile več bomb na sovražna prenočišča pri Torre di Mosto Livenza in v soseščini mostu črez reko Motta di Livenzo, ki je bil poškodovan. Dva sovražna stroja sta bila zbita. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on November 22, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Avstro-nemški napadi odbiti. Rim, 21. nov. — Pehotni boji v odseku Monte Tomba-Monte Monfenera, glavnih točkah na severni pogorski fronti, niso bili obnovljeni včeraj, naznanja vojni urad. Trije silni avstro-nemški napadi so bili odbiti pri Monte Pertica, severozapadno od Monte Grappa. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on November 22, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Berlin priznava neuspehe. Amsterdam, 21. nov. — Vojni poročevalec berlinskega "Lokal Anzeiger-ja" pravi, da se tevtonsko združeno kretanje v zajetje italijanskega levega krila ob strani sedaj vrši vpričo mnogo močnejše italijanske bojne moči. "Frankfurter Zeitung" zatrjuje, da so Italijani, ojačeni s topovi in pehoto, pripravili močno obrambo ob dolnji reki Piave. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on November 22, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Makedonska fronta. Berlin, 20. nov. — V Makedoniji, na zapadnem bregu reke Vardar, so bolgarske čete prodrle v francoske zakope in ujele nekaj mož. Rim, 20. nov. — Ob dolnji reki Vo-juza je za ranega dne v nedeljo sovražnik z vso močjo napadel predmo"-stje Giflik-Idris. Pp ostrem boju je bil prisiljen k umeknitvi, zapustivši v naših rokah enega častnifca in nekaj True translation filed with the postmaster at Joliet, II!.. on November 22, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Spopadi v mnoštvih. Berlin, 20. nov. — Močni italijanski protinapadi proti postojankam, ki smo jih osvojili na severnem slemenu gore Tomba, so vedli včeraj do obupnega bojevanja. Streljanje z našimi topovi in strojnimi puškami je izredčilo vrste sovražnika, ki je naskakoval v tesnih mnoštvih, in naša pehota ga je prepodila nazaj v njegove prejšnje postojanke. Močno streljanje se nadaljuje v tem bojnem odseku. Ob dolnji reki Piave ni bilo nič novega izporočiti. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on November 22, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Rusko-rumunska fronta. Berlin, 19. nov. — Na rusko-gališki fronti ni bilo nobenih velikih vojaških podjetij. Berlin, 20. nov. — Nobenih bojnih podjetij ni bilo na vzhodni fronti. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on November 22, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Francoska fronta. Pariz, 19. nov. — Na desnem bregu reke Meuse se je topniško bojevanje živahno nadaljevalo med nočjo, posebno na fronti Chaumskega gozda. Sovražen napad proti eni naših utrdeb severovzhodno od Griča 344 je bil brezuspešen. Neka druga prizadeva proti malim stražiščem jugovzhodno od Malancourta na leve mbregu je bila tudi odbita po našem streljanju. I Noč je bila primeroma pokojna drugod. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on November 22, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Nemško poročilo. Berlin, 20. nov. — Armadna skupina princa Rupprechta: Topniški dvoboj v jFlandriji je znatno narastel včeraj popoldne od Houthoiškega gozda do Zandvoorda in se nadaljeval vso noč z nezmanjšano silnostjo. Močno in pogubno streljanje je bilo namerjeno e translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on November 22, 1917, as required by the act of October 6, 1917 GUVERNER McCALL VODI LEXINGTONSKE MILIŠKE VOJAKE. 1 n'iT i nK'r McCa" (lrŽaVC Ma"achusetts (c,ruKi 0d leve) vodi v Lexington« vedno za službo pripravljene miliške de ,> ,ta 1917- "a bojno I>oljc Pri Lexingtonu, kjer se je poslovil od njih, ko so odšli v taborišče narodne arm«v 1 oslavljanjc jc bilo 4jajočih sinov in bratov. pomina vredno za vse pričujoče. Vsi meščanje so prišli, da se poslovijo od svojih od- AMERIŠKA TAKTIKA: S PEHOTO NAPREJ! Brez priprav z velikimi topovi naj pehota v mnoštvih udarja na Nemce. IZVOZ NA RUSKO USTAVLJEN. Združenih Držav rušivec "Chauncey" se potopil vsled trčenja. I True translation filed with>the postmaster at Joliet, 111., on November 22, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Ameriška taktika. Washington, D. C., 21. nov. — Zahtevajoč sestavo vrhovnega vojnega sveta vseh aliirancev, je predsednik Wilson mislil ne le na večjo izravnavo pomočkov in večjo edinost bojevanja, marveč tudi na nov načrt vojskovanja proti nemškim četam na zapadni fronti. Po nasvetu generalnega štaba ar-madnega je predsednik kot vrhovni poveljnik pripravljen, zahtevati korenito izpremembo taktike. Predvsem je predlagano, opustiti glavno zanašanje na velike topove in strašno udariti s pehoto^ na nemške linije. Proti velikim topovom. Predsedniku so svetovali njegovi glavni vojaški svetovavci, da se mora vojna dobiti na zapadni fronti, da ne bo nikdar dobljena z velikimi topovi, ampak da bo dobljena z izdatno uporabo ogromnih mnoštev pehote, s pomočjo premekljivih topov kalibra ne nad štiri palce. Sedaj, ko je novica iz Francije naznanila veliko zmago po britanskih četah predvsem vsled ogromnega pehotnega navala, ne razkrivamo vojaške tajnosti, koristne za sovražnika, če govorimo o novih taktičnih predlogih. \ Koliko imel ameriški vojaški nazor opraviti s feldmaršal-Haigovim nepričakovanim pehotnem kretanjem brez zaščite po velikih topovih, ni znano tukaj. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on November 22, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Z. D. rušivec pogreznjen. Washington, D. C., 20. nov. — Pomorski department je danes naznanil potop ameriškega rušivca "Chauncey" vsled trčenja v vojnem pasu včeraj za-rana z morebitno izgubo 21 mornarjev. Nadaljnje podrobnosti niso navede-dene v kratkem poročilu na department od podadmirala Simsa. "Chauncey" je bila mala ladja stare vrste samo 420 ton. Washington, D. C., 21. nov. — Lajt-nant-poveljnik Walter E. Reno, poveljujoči častnik; njegova dva mlajša častnika, poročnik Charles F. Wedder-burn in ladijski praporščak Harry G. Skinner ml. ter osemnajst mornarjev je bilo izgubljenih ob potopu ameriške torpedovke "Chauncey" vsled trčenja v vojnem pasu v ponedeljek zarana ob 1. uri, kakor je pomorskemu de-partmentu danes naznanil podadmiral Sims. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on November 22, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Izvozi na Rusko ustavljeni. Washington, D. C., 20. nov. — Uradno odpošiljanje zalog ne bo dovoljeno iz Združenih Držav v Rusijo, dokler se položaj v tej deželi ne razjasni. Predno dovoli izvoz blaga, ki je že v ladjenicah, hoče ameriška ladja vedeti, v čegave roke pride blago po svojem prihodu. Izvažanje bo ustavljeno, dokler se ne ustanovi stalna vlada, katero Združene Države lahko pripoznajo. Če boljševiki pridobijo nadzorstvo in bi zasledovali svoj program za sklenitev miru z Nemčijo, bo prepoved stanovitna. Podaljšana državljanska vojna bi tudi učinkovala, da bi se prepoved vzdržala, ker bi se Združene Države potem bale, da bi blago prihajalo v roke stranke boljševikov. proti krajema Poelcappelle in Pas-schendaele. Topniško bojevanje je bilo tudi obnovljeno v Artois, na obeh straneh reke Scarpe in blizu Bulle-courta in Queanta. Sovražni pozve-dovalni oddelki so bili odbiti v bojevanju od moža do moža. Armadna skupina nemškega prestolonaslednika: Severno od" Soissonsa in na vzhodnem bregu reke Meuse (ver-dunska fronta) je znatno naraslo streljanje, ko je neki francoski bataljon podjel napad proti Chaumskemu gozdu. Bil je odbit s težkimi izgubami. Nekaj mož smo ujeli. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on November 22, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Razbili Hindenburgovo linijo. Britanski vojni glavni stan na Francoskem, 21. nov. — Hindenburgova linija je bila zlomljena v takem raz-tegu, da je mogoče konjiško bojevanje. Britanske čete na konjih, sodelujoče s "tanks", prodirajo proti Bourlonskemu gozdu, zapadno od Cambraia. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on November 22, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Dnevno naznanilo. Britanski vojni glavni stan na Francoskem, 21. nov. — Prodiranje britanske armade proti Nemcem se je nadaljevalo danes popoldne. Kraji Mas-nieres, Marcoing, Ribecourt, Havrin-court, Graincourt in Flesquieres so /si bili za britanskimi prodirajočimi linijami. je bilo po ranih poročilih ujetih več nego 8,000 Nemcev, vštevši 180 častnikov. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on November 22, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Palestinska fronta. London, 20. nov. — Gen. Allenby poroča, da so naše jezdarske čete zasedle Beit Urel-Tahto, dvanajst milj severozapadno od Jeruzalema, v nedeljo. Včeraj je naša pehota, prodirajoča v Judejske višave, dospela do linije petnajst milj zapadno od Jeruzalema. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on November 22, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Vzhodnoafriška fronta. London, 20. nov. — Nadaljujoč zasledovanje na visoki planoti Makonde, smo zasedli Lutšemi v soboto vpričo znatnega odpora in uplenili nekaj pušek. V nedeljo smo zasedli veliko sovražno taborišče, severozapadno od misijonske postaje Kitangari, in ujeli 376 Nemcev in Askarov. Ostali ne-prijatelji so bili pognani v Kitangari-ško dolino. Portugalci se bližajo Nevali od juga. True translation filed with the post-naster at Joliet, 111., on November 22, 1917, as required by the act of October (\ 1917. Nad £,000 ujetnikov. London, 21. nov. — Britanci so v zadnjih dveh dneh najhuje udarjale "Hindenburgovo linijo", kakor še ni-klar med vojno na zapadni fronti. Pridobili so vso prvo linijo zakopov na fronti dvaintridesetih, milj od St. Quentina do reke Scarpe; ponekod so pognali sovražnika do njegovega zadnjega omrežja podpornih zakopov. Nemci so bili prepodeni dve milji daleč ob vsej liniji. Ponekod sO bila njh stalna branišča predrta nad pet inij daleč. Zakopi in utrdbe, dosedaj siratrane za nepremagljive, so Bri-tairi zavzeli. Andrew Bonar Law je naznanil v zbo-nici prostakov danes popoldne, da True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on November 22, 1917, as required by the act of October 6, 1917. 80,000 obešenih? London, 1. nov. (po pošti).—Osem-desettisoč oseb je bilo obešenih v Av-stro-Ogrski izza pričetka vojne zaradi političnega ali plemenskega nasprotovanja vladi, snovanja miru in separa-tiške (razdružljive) propagande, po tukajšnjih cenitvah. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on November 22, 1917, as required by the act of October 6, 1917. U-čolni poraženi. London, 19. nov. — Združene britanske in ameriške pomorske prizade-ve so porazile grožnjo podmorskih čolnov. To je bilo naznanjeno v prvega ministra Lloyd George-a nagovoru pred zbornico prostakov danes. Besede, v katerih je to izrazil, so bile: "Nič več se ne bojim podmorskih čolnov." NA ROŠKEM SE VEDNO ZMEDE. Nemčija odklonila pogajanje za mir z novo vlado ruskih upornikov. ■ UKRAJINCI ZA NEODVISNOST. Veliki knez Nikolaj zopet nastopa. Kot poveljnik kazakov. True translation filed with the ospt-master at Joliet, 111., on November 22, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Noče miru z ruskimi uporniki. Petrograd, nedelja, 18. nov. — Nemčija je odklonila pogajanje za mir z novo vlado vojakov in delavcev v Odgovoru na dotičen predlog, kakor poročajo tukajšnji časopisi, ki objavljajo to novico kot izhajajočo iz dobro poučenega vira. Rečeno je, da je cesar Vilhelm naznanil v svojem odgovoru, da bi se pogajal samo z zakonitim naslednikom carske vlade ali z ustavodajno skup-, ščino. V tej zvezi pravi "Volja Naroda", da je doznala, da si vlada vojakov in delavcev v slučaju, da ne prejme odgovorov od vojskujočih se do dne 23. novembra, pridržuje pravico, skleniti mir na svoj lastni račun, nakar zavzame Rusija, če se bo vojna nadaljevala, nevtralno stališče. True translation filed with the postmaster at Joliet, III., on November 22, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Poslali pozdrav Nemcem. Stockholm, 19. nov. — "Bratovske pozdrave" so poslali pred kratkim pe-trograjski boljševiki nemškim večinskim in manjšinskim socialistom. Naznanilo, katero je bilo izdano in poslano po boljševiškem "zastopstvu zunanjih stvari", obsega številne ozire na kapitaliste in izdajnike proletarijat-ske stvari, razglaša boljševiški program glede miru brez prisvojitev ali odškodnin in poziva proletarijat, naj se dvigne povsod, da napravi konec dolgi borbi, ki sicer preti. Naznanilo izjavlja nadalje: "Boljševiško zastopstvo zunanjih zunanjih stvari je prejelo od francoskih, avstrijskih in nemških sociali-ških strank zagotovila, da se ruski proletarijat lahko zanaša, na mogočno podporo." True translation filed with the postmaster at Joliet, III., on November 22, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Veliki knez Nikolaj. Pariz, 20. nov. — Veliki knez Nikolaj Nikolajevič je dobil poveljstvo nad generala Kaledina kazaki po načrtu, ki ga je predlagal ta general, za obnovo monarhije na Ruskem, kakor pravi brzojavka iz Dunaja prek Geneve, natisnjena danes v "L' Information". Veliki knez, je rečeno, je dospel v Kaledinov glavni stan v Harkovu in ponudil svoje usluge. General "je dal velikemu knezu poveljstvo nad kazaki in obljubil, obnoviti monarhijo in proglasiti velikega kneza vladarjem", po dunajski brzojavki. Veliki knez Nikolaj je bratranec prejšnjega carja, kateri ga je izprva imenoval vrhovnim poveljnikom ruskih armad. Bil je baje prijet dne 2. junija 1917 po izgredih carskih pristašev v Tiflisu. , True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on November 22, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Neodvisnost Ukrajine. Petrograd, 20. nov. (Zakesnelo.) — Vojaški' načelnik Kijevskega okrožja in začasni guverner s svojima štaboma sta odstopila iz svoje službe. Ukrajinski komisarji so bili imenovani za njune naslednike, in ti sopotrdili neodvisnost Ukrajine. 360,000 ukrajinskih vojakov je bilo baje odpoklicanih s fronte. To pomeni, kakor pravijo tukaj, resno oslabitev armade in morebitno odprtje fronte sovražniku. Moskovsko mestno dumo je razpustil revolucijonarni vojni odbor. Moskovski župan Rudenev se baje skriva, ker so mu zapretili s prijetjem. Oklo-pen železniški vlak, namenjen v Petrograd, je bil ustavljen po oddelku mornarjev in poslan nazaj v Moskvo. \ IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 21. nov. — V nedeljo se prične naša cerkvena veselica, naš fair, ki se bo nadaljeval vsak večer prihodnjega tedna do četrtka. Na Thanks giving day ali Zahvalni dan, ki ga bo demo obhajali v četrtek, dne 29. no vembra, bo zaključen naš fair. Naši župljani so ponosni na svojo cerkev. Zato bodo gotovo vsi radi pomagali da doseže naša cerkvena veselica kar največji uspeh. Vsakdo naj sklene "Vsaj en večer moram iti na cerkveni fair!" — in uspeh bode gotov, kajti iz malega raste veliko in v združenju je moč! Na kontestu so Mr. Math. Golobič in Mr. Jos. Slapničar ter Miss Fran ces Čulik in Miss Mayme Stefanich Pomagajte jim k zmagi! — G. John Struizel, oče g. Johna D Strutzel, slovenskega trgovca z avtomobili, se je nedavno vrnil s počitnic Potoval je dva meseca in pol po Iowi, South Dakoti in Minnesoti ter je ob iskal mnogo svojih starih prijateljev, naših rojakov, ki so se priselili že davno v Ameriko in so zdaj imoviti farmarji, trgovci in podjetniki. Tako je obiskal v Davenportu, Ia., svojega svaka Joe Suhorepca; v Lyonsu, Ia., svaka Ma tijo Smrekarja; v Riggsu, Ia., g. Johna Skalo, g. Steve Štukla, gg. Jos. in Jakoba Butala itd. Vse, katere je obiskal, pozdravlja tudi tem potom. — Iz mesta Racine, Wis., sta prišla v Joliet včeraj rojaka Matija Radež in John Sekola, ki se naselita tukaj, ako najdeta primerno delo kot izučena "moulderja". John Sekola je bratič g. Michaela Sekola, Indiana street — Bratje Srbi so zelo požrtvovalni. Na nedeljski slavnosti povodom posvetitve dvojih novih zastav, srbske in ameriške so nabrali med sabo v Ster-novi dvorani nič manj nego $883 za srbske sirote v stari domovini. — Gospodinje, varčujte! Z umnim varčevanjem v gospodinjstvu pripomorete Stricu Samu k zmagi v vojni. — Ker se je dopisov in drugega čti-va nakopičilo v tej št. A. S., zato nam nedostaje prostora za razne manj važne jolietske novice, katerih pa prinesemo prihodnjič več. — Ob priliki ženitovanj, krstov, pogrebov in drugih slučajih, ko potrebujete avtomobil, se oglasite pri meni, Iti imam 7 passenger limousine-avto-mobil za vse potrebe. Chicago tel. 2575, N. W. Phone 344 — A. Nema-nich, Joliet. Adv. 3. Imaš samo enega sodnika od ka terega se ne da prizivati. 4. Imaš samo eno obsodbo slišati, katera bo "Pridite vi blagodarni", ali pa "Poberite se vi prokleti". 5. Imaš samo en večni kraj za iti, in če ta ni veseli, potem boš za vekomaj nesrečen. Vspored sv. misijona: Misijon se začne v ponedeljek dne 26.\nov. ob 9. uri z levitno sv. mašo. Vsak dan, časa sv. misijona, sv. maša je ob 5. uri zjutraj s kratko pridigo (izvzemši nedeljo dne 2. dec. ko bo ob 6. uri); zadnja sv. maša in pridiga ob 8. uri (izvzemši četrtek, dne 29. nov. ko bo peta z leviti ob 9. uri). Križev pot ob 2. uri popoldne. Rožni venec, glavna misijonska pridiga in blagoslov s presv. Rešnjim Telesom ob 8. zvečer. Spoved vsaki dan ob 3. do 6. uri popoldne, zvečer in zjutraj od 7. ure dalje. Sv. obhajilo je pri prvi in zadnji sv. maši. Stanovski poduki za žene v četrtek ob 2. uri popoldne po križevim potom; za može v četrtek ob 8. zvečer; za o-troke v petek ob 2. popoldne; za dekleta v petek ob 7:30 zvečer v cerkveni dvorani; za fante v soboto ob 7:30 uri zvečer v cerkveni dvorani. V soboto zvečer je posvetitev župnije in mladine k Materi Božji. V nedeljo dne 2. dec. sv. maše so ob 6., 8. in 10. s pridigo. Prva in ta zadnja sv. maša na ta dan je peta in pri prvi se izpostavi presv. Rešnje Telo ko bo 13-urna pobožnost v zahvalo večnemu Bogu za vseh sprejetih dobrot in milosti, in ostane izpostavljeno celi dan za molitev vernikom. Sv. ura je nedeljo ob 2. popoldne. Sklep misijona v nedeljo, dne 2. dec. ob 8. uri zvečer, ko bo rožni venec, misijonska pridiga, litanije vseh svetnikov, procesija, blagoslov z Najsvetejšim in papežev blagoslov, ki je združen s popolnim odpustkom in slednjič je Te Deum ali zahvalna pesem. Misijonske rečij in spominki so na prodaj celi čas misijona in se blago-lovijo po vsakem sv. opravilu. S tem poprosim vse Slovence tega mesta, da bi v svoji gorečnosti pripravili vse naše mlačne kristijane k temu misijonu in da bi rešili njih dušo. (Rev.) J. Perše, župnik. Camp Kearny, Cal, 10. nov. 1917. — Velecenjeni Amerikanski Slovenec! Ko sem Vam zadnjič pisal dopis, nisem vedel, da bom že kmalu moral odriniti v Kansas, a nenadoma je prišlo povelje, da moramo odriniti v Califor-nijo. Od 69. kompanije nas je odšlo 57 mož. Dne 26. oktobra smo se odpeljali iz Campa Funston ob 11. uri dopoldne en cel vlak. Iz naše kompanije so bili večinoma Mehikanci, potem 5 Amerikancev in en Slovenec. Celo dopoldne smo se vozili čez planjave in še celo noč. Drugo jutro smo ugledali gorovje pri Denverju, Colo. Ko smo se odpeljali iz Denverja, smo srečali vlak, ki je bil 5 ur za nami. Potem smo >e obrnili proti severu skozi Laramie, Wyoming, črez visoke planjave. Drugi dan smo že drčali navzdol po dolini črez Green River v Utah do Salt Lake City in Ogden. Potem črez veliko puščavo v Nevado. Četrti dan smo šele zagledali Pacific. Vsega skupaj smo bili na potu 4 dni in 5 noči, preden smo prišli v Camp Kearny, Cal., kjer so nas pride-IIII Co. G. 157. Inf. 1. Colo. Tukaj imamo lepo vreme, dočim je v Kansasu bilo mraz. Za Slovenca jaz tukaj ne vem nobenega. Oglasite se, californijski Slovenci! Ker se je dopis že precej zavlekel, bom končal to slabo (Oho!) pisanje in pozdravim vse Slovence širom Združenih Držav, posebno tiste, ki so v vojaški službi. Tebi, A. S., pa obilo naročnikov. F. Lampreht. Op. ur. Sprejmite naš odzdrav jp pišite še večkrat! Kansas City, Kans.,.19. nov. 1917. — Nekaj časa nazaj sem naznanil tukajšnjim Slovencem o misijonu, kateri se bo vršil v naši župniji sv. Družine v Kansas City, Kans., dne 26. nov. d dne 3. dec. t. 1. Tako, trajal bo celi teden in vodil ga bo Rev. Frančišek J. Ažbe iz Waukegan, 111., ki j« že vajen dati sv. misijone, ki je lansko leto tudi vspešno vodil slovenski misijon v Lorain, Ohio. Na to smo tudi veseli, ko smo mogli zadobiti tega velečastitega gospoda in misijonarja. Zato upamo, da tukajšnji Slovenci bodo tudi dobro obiskali ta sv. misijon, kateri mogoče bo zadnji za marsikaterega. 1. Kristijan spomni se, da imaš samo eno dušo; in če to izgubiš, izgubiš vse. 2. In da je samo ena smrt; in če je' slaba, slabo je vse. moren delavec in njegovo delo je bilo plemenito in slavno za Boga in domovino. Zadnji čas je začel veliko akcijo za združenje vseh Jugoslovanov in njih osvoboditev. Želel je doživeti kmalu oni presrečni dan, po katerem je toliko hrepenel vse življenje, dan ko bo Slovenec in Slovan svoboden gospod na svoji zemlji, rešen tevton skega jarma, ki ga žuli že nad tisoč let. Pa Vsemogočni ga je poklical v boljše življenje tam, kjer je za vse enaka pravica, kjer ni nehvaležnosti, kot na tem svetu, katero je tako zelo zlasti zadnja leta okušal Dr. Krek. Preganjali so ga in še celo zaprli v ječo, njega, apostola Slovanstva, grdi vladni privrženci in zagrizenci. "Umrl je mož, kje tak je še med nami?" tako vzklikam ob prerani smrti najboljšega sina Slovenije. Le žaluj, predraga domovina, le plakajte, Slovenije zvesta srca, ker ste izgubila najboljšega svojega zagovornika in svetovalca. Dr. Krekovemu spominu večna slava, mir in pokoj njegovi duši! P. S. Pokojni g. Dr. Krek se je rodil pred nekaj več ko 50. leti pri Sv. Gregorju na Kranjskem, v okraju Ribniškem, kot sin ljudskošolskega učitelja. Oče mu je bil Gorenjec, a mati So-dražanka. Pozdrav vsem čitateljem tega lista in Vam, g. urednik. Marija Toleni. Tioga, Wis., 18. nov. — Ker ni bilo že dolgo od tukaj nikakega poročila v našem priljubljenem polutedniku, sem se namenila nekoliko sporočiti tukajšnje razmere. Predvsem naj omenim, da smo dobili tu na Tiogi v naši bližini novo zadružno sirarno, ki obratuje že par mesecev. Upati je, da bo dobro napredo-ala. Tudi naši rojaki v par milj oddaljenem Gormansu si stavijo svojo sirarno, ker mislijo začeti na spomlad poslovati. To je lepo in hvalevredno, da Slovenci napredujejo in da ne ostajajo za Nemci, da le-ti spoznajo in sprevidijo, da Slovenci so podjetni, pridni in razumni. Letošnje leto je bila' še dobra letina za vse drugo, le koruzi je škodovala zmrzal, da ni dozorela. Je bilo res neprijetno mrzlo vreme septembra in oktobra, ker nam je bil jte parkrat sne-žec pobelil zemljo, a je tudi izginil. November je pa lep in prijeten dose-daj, imamo pravo indijansko poletje, da lahko delamo na prostem; saj je pa tudi vedno dovelj dela. Globoko me je užalostila vest o prerani smrti Dr. Janeza Ev. Kreka, to tem bolj, ker mi je znano, kaj je bi! Dr. Krek sloven-kemu narodu, kaj je bil moji mili, a nesrečni ljubljeni domovini Sloveniji, našemu kmetu in proletarcu. Kot moj bratranec mi je bil osebno znan že izza mladih let in vedno iskreno vdan. Ko je zahajal ob počitnicah na dom mojih starišev tam daleč pod romantično veliko goro v Ribniškem okraju na Kranjskem, že tam sem spoznavala njegovo zlato srce, ki je gorelo v ljubezni za ubogi in teptani naš rod, za bedne in stiskane naše kmete, žuljene od mačehe vlade. Kako srčno je želel pomagati do pravice svojemu narodu, kolikokrat je delal načrte za bodočnost že kot dijak, da bi zamogel kaj storiti za zatirane Slovence in Slovane sploh. In ko je nastopil v javnosti kot duhoven in poslanec, kteremu zavednemu Slovencu ni znano, koliko je storil za drago o črtnjavo! Ni je vasi, ne vasice v sta rem krajti, kjer prebivajo Slovenci, da se ne bi s hvaležnostjo spominjali Dr. Kreka. Saj je bil on ustanovitelj, duša in voditelj slavne Slovenske Ljudske Stranke. Ustanovil je nebroj posojilnic in zadrug za kmete in delavce in veliko druzega koristnega, kar je v prid celokupnemu narodu Slovencev in sploh Slovanov. Tudi pisatelj je bil pokojni Dr. Krek. Komu niso znani njegovi lepi spisi, krasne povesti in igre, pa tudi pesmice. In ko je nepozabni Dr. Lampe za vedno zatisnil oči, je Dr. Krek nadaljeval veliko delo njegovo, ko je pisal Zgodbe sv. pisma in tisto slavno dokončal. Bil je neu- Cleveland, O., 12. nov. — Cenjeni g. urednik! Ker že dolgo njsem videl dopisa iz "šestega mesta", zatorej sem se jaz namenil malo sporočiti in zato prosim za malo prostora v mi priljubljenem listu. Gotovo si boste ali si mislite, da smo že pomrli, ali pa da nas je že Stric Sam poklical v armado ali pa da nas je zadela kakšna nesreča, ko se noben ne oglasi s kakšnim dopisom! Resnica je, da res ljudje mrjo eden za drugim in dan za dnem. In tudi je res, da naši slovenski fantje "ajnri-kajo" počasi v armado Uncle Sama eden za drugim, ali kakor je že eden rekel: "uni za unim". Da pa nesreča nikoli ne počiva, to tudi pregovor pravi. Vendar pa nas je pri vseh teh nezgodah še precej, ki nas ne pomori vsaka slana. Čeravno smo utrujeni od čezmernega dela in trpljenja, da si v potu svojega obraza služimo kruh, vendar smo veseli, da nam ljubi Bog zdravje da. Pride pa tudi do vesele družbe včasih; primeri se tudi, da je treba katerikrat klobuk malo prizdig-niti, da se glava "zlufta". Živemu človeku se vse prigodi, mrtvemu pa jama, pravi pregovor. Veste, g. urednik, tudi sneg smo že dobili na ogled; ker so bili pa precej pri dobri volji gori, so ga pa več dali, meneč, ko je vse tako drago, da vsaj za kako korist, ali da ga bomo bogve kako veseli. Pa ni nič kaj za rabo. I seveda, sneg je le sneg. Da pa je sneg otrokom v veselje, i to se razume. Marsikatera "snow ball" je bila narejena. Teden, ko so Vsi svetniki, smo imeli jako viharno, nestanovitno vreme: dež z grmenjem, tako da je bilo kar strah, tako je pokalo; dežja pa tudi toliko, da bi se po "stritih" plavalo. "Dalje, kakor Vam je znano, smo imeli veliko bitko tukaj v Ohiu, in res pravcata bitka je bila. Da pa ne boste skrbeli, kakšna je bila vendar ta vojska, Vam pa kar naravnost povem: su-haška ali temperenska. Suliači so jo pa napovedali, da mora biti dežela popolnoma suha (bone dry). Vse moči so napeli, kar so jih imeli, da zmagajo, kakor Italijani, pa vse zastonj. Mokra-ši imajo le moč; seveda, pivo je le pivo, "ice cream" je pa ajs krim. Ampak dva dni je pa le bilo "dry", ker so hoteli suhači goljufati: glasove so skrili in do zadnjega časa se niso hoteli podati. In res bi nas kmalu užu-gali s svojim satanskim namenom. V resnici je bilo za bati se, da se ne posuši država: čez en milijon volivcev stati si nasproti in pa tako malo večino 3000 glasov dobiti! Dve leti nazaj so imeli mokraši 55,(XX) glasov večine. Torej velika izguba v dveh letih, In za drugo leto je zopet napovedan boj suhačev, da poskusijo srečo. Čudtio pri tem je le to: ako bo "odo prebije in "ice creamom", ali delati je drugače! Delati, suhači! Odkod se je zanesla ta suhaška svo- jat v Ameriko, mi je še uganka. Ker ima namen svobodo zatirati, zato je treba vsepovsodi paziti, da se suša ne zanese v deželo, ker s sušo ni nikomur nič pomaganega, akoravno kateri pravi, da je. Svoboda naj bo vsem, pa ne samo bogatinom, ampak tudi siromakom delavcem. In če se količkaj pogleda, kdo vodi prohibicijo drugi kot milijonarji bogatini in s tem zatirajo ubozega delavca in še svobodo kradejo siromaku! Ako pogledamo na zaj samo 25 let, koliko je bilo osušenih držav, ali pa danes poglejmo! Kolikor več bogatašev in milijonarjev, toliko bolj in več zatiranja siromakov. Ako to ni res, se bo še vsaki lahko prepričal, pa kmalu! Zatorej se je treba že odsedaj pripravljati zopet na drugi su haški napad in da se ga z vso močjo odbije, da bojo tihi! Tukaj se je izrazil govornik iz države Michigan na shodu mokrašev, da država Michigan ne bi bila nikoli su ha, ko bi se bolj zanimali za nevarnost suše, ko jim je pretila. Rekel je med drugim: "Čez 30,000 volivcev ni volilo in se zanimalo, zdaj se pa pomagati ne da. Zatorej pazite!" To vest sem čital v ameriškem Plan Dealerju. In zato Vas prosim, g. urednik, da mi ne boste zamerili, ko se toliko bavim in pišem od te neumne suše. Jaz hočem le malo opisati položaj in ljudem po državah, ki še niso suhi, priporočiti, da naj se varjejo in poženo "to suho zalego" proč. In svobodo siromaku delavcu v vseh rečeh in povsod, to je moja želja! Zato naj zadostuje o tem zasedaj. Kar se pa tiče delavskega položaja, je pa še precej povoljen, ker po večini "šape" so zaposlene z vojnimi pripravami in zato precej "ronajo". In vkljub temu še vedno ljudi brez dela. Tudi se precej zasluži. Ali kaj, ko s to draginjo ne moreš naprej! Za dolar se ne dobi nič skoro; veliko reči je še, ko se za denar ne dobi, kot premog ne za nobeno ceno. Kaj bo, ako bo še kaj časa to gorje naroda, vojska trajala, ko že zdaj pomanjkuje in stradajo. Pa le zakaj ta nesreča? Omenim tudi, da se je pojavilo precej tatov kar na splošno, pa kadar je in kar dobe, vse jim prav pride. Tudi drzni so, da ni za misliti, tako da je že kar strah, ko se vedno sliši nove tatvine in napade na ljudi po ulicah in tudi spretni žepni tatovi so, da kar izgine iz žepa, ako je kaj notri. Na društvenem polju sml tudi precej preskrbljeni. In kljub draginji prirejajo društva svoje letne veselice in zabavne večere, iz enega ali druzega vzroka, da se nudi prilika malo se razvedriti društvenikom, kakor tudi družim ljudem. Dve društvi sta imeli tudi razvitje zastave to leto, niso pa dali zastave blagoslovit. Kot povečini smo vsi katoličani Slovenci, seveda so eni bolj kot drugi in nekaterim je vera že deveta briga, s tem hočejo pokazati svojo "lojalnost". Dobro. Ko pa kateri od društva umre, hoče biti pa vsak po cerkveno pokopan. Zastava pa v cerkev ne sme, če ni blagoslovljena, potem je pa le vsega ta ubogi f.. kriv. Tisto se prvo pogleda, kdo je kriv, da zastave niso blagoslovljene, to je prvo. In sploh društvene zastave bi morale biti vse blagoslovljene, potem ne bi bilo prepira. Zastava pa ni kriva, ako je ne dajo društveniki. blagoslovit, kakor tudi duhovnik ne. Ker se je pa moj dopis precej zavlekel, pa prosim, g. urednik, imejte usmiljenje in ne vrzite ga v tisti neusmiljeni koš. Vas pozdravljam, kakor tudi vse naročnike in čitatelje Ani. Slov. J. Z. pri nasprotnikih. Toda on ni odnehal, polagoma se je začelo število pristašev "Rimskega Katolika" večati, dr. Mahnič je dobil vplivnega in vztrajnega zaveznika v ljubljanskem knezu in škofu dr. Jakobu Missia. Leta 1892. se je že vršil v Ljubljani I. slovenski katoliški shod, ki je proglasil katoliška načela za temelj zasebnemu in javnemu življenju v državi, deželi in občini, zanesel mlado gibanje tudi med ljudske množice in s tem neposredno povzročil katoliški preporod slovenskega naroda. Po prvem katoliškem shodu se je začelo po Slovenskem živahno gibanje. Začel se je boj proti nazadujoči narodno-napredni stranki v občinah, ob deželnozborskih in državnozbor-skih volitvah, ustanavljala so s^ politična in izobraževalna društva, posojilnice, konsumna društva in vsake vrste zadruge, snovala se strokovna društva. Prva pri tem delu je bila duhovščina, pomagali ji so nekateri učitelji, odvetniki, dijaki, najbolj pa ljudstvo, ki je zaupno sledilo svoji duhovščini na poti boja in organizovanja. Nad vsemi neštevilnimi delavci, ki so kakor mravlje pridno znašali gradivo pa je stal — dr. Krek, miren in zaupajoč v moč katoliške ideje, hvalil drzne, izpodbujal omahljive, vedno sam v prvih vrstah v podiranju slabega in vstvarjanju dobrega. Ko pa so bili ustanovljeni posamezni organizmi, so se strnili v mogočne skupine. Leta 1897. se je ustanovila "Slov. kršč. socialna zveza", leta 1905. "Slov. dijaška zveza" in leta 1909. najmlajša hčerka S. K. S. Z., zveza Orlov. Poleg strogo izobraževalnih organizacij so se razvile tudi Gospodarska in Zadružna zveza ter politična organizacija Slovenske Ljdske Stranke, vse nastale iz krščansko-socialnega gibanja pod u nim vodstvom — drja. Kreka in nje govih sotrudnikov. (Dalje prih.) II Sibirska zima. Žane: "Ali je že kaj ponehal mraz tam v Minnesoti?" Mike: "Kaj še! Danes zjutraj zbrale so se tri ženice na nekem kornerju v Duluthu, hoteče se pogovarjati. Kaj misliq Zane? — Sirote se niso mogle ničesar pomeniti, ker jim je vsled hude za ponosno stavbo ljudske izobrazbe, | zime celo — glas zamrznil." J|Q m ESD □ o loninamn#ii samm zonesasm Zdravilo zoper kašelj. Kedar potrebujete zdravilo zoper kašelj, tedaj potrebujete dobrega. Nikoli se neboste zmotili, če zahtevate dobro preiskušeno in učinkovito zdravilo, znano kot Severa's Balsam for Lungs Mr. W. Kolodziej, Chester, W. Va., nam je pisal: "Jaz priporočam vsakemu, da kupi Seve-rova zdravila, ker so dobra, posebno Severov Balzam za pljuča. BoljSihni. Moji otroci so imeli hud kašelj in poskusili smo razna zdravila, toda vse je bilo zastonj. Ko smo pa kupili Severov Balzam za pljuča je kaSelj zginil po par po-pitkih." uma mag 00 bb (Severov Balzam za pljuča). Ne rečite samo: "Želim nekaj za moj kašelj." Navadite se zahtevati zdravilo po njegovem polnem imenu, da se izognete nadomestitev. Zadnjih 57 let je Severov Balzam za pljuča uspešno zdravil kašelj in prehlade in take bolezni, katerih prvi pojavi so kašelj, kot na pr. kašelj pri influenoi, vnetju sapnika, oslovskem kašlju, hripavosti in vnetju grla. Isti je izvrsten za odrasle in otroke. Cena 25 in 60 centov. — V lekarnah vsepovsod. Severa's Cold and Grip Tablata (Severove Tablete zoper prehlade in hripo) so znane, da pregenejo prehlad v najkrajšem času. Severova družinska zdravila so naprodaj v lekarnah vsepovsod. Zahtevajte "Severova" ponji-hovem polnem imenu. Če jih ne morete dobiti v domači lekarni, naročite jih naravnost od W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa iiJSflnniiMifliMMBSBnii a!£!«QaBEflma#K£!BBc nnnoflO -ss ' REV. JANEZU EV. KREKU V SPOMIN. (Dalje.) Dr. Janez Ev. Krek je bil rojen leta 1865. pri Sv. Gregorju 'v Ribniškem okraju na Dolenjskem, kjer je njegov oče, rodom Gorenjec, učiteljeval, a njegova mati je bila rodom Sodražan-ka. (Glej dopis iz Tioge, Wis., na tej strani.) Nadarjenega sina -o poslali starši v Ljubljano študirat. Gimnazijske študije je dovršil 1. 1884. Njegovi sošolci v gimnaziji so bili med drugimi sledeči: Dr. Josip Kržišnik, nadarjen pesnik in ljubljenec Levstikov, sedaj dekan v Ilirski Bistrici; pesnik Fran Ge-strin, umrl kot gimnazijski učitelj v Ljubljani 1. 1893.; župnik in pisatelj Peter Bohinec; profesor Miha Markič, bivši pesnik in zdaj molčeč filozof; Franz Goltsch, sin slovenskih staršev in — nemški pesnik itd. Gimnazijca Kreka se pisec teh podatkov dobro spominja: četrtošolce nas je kot sed-mošolec učil češkega jezika in navduševal za slovansko stvar. Ni bil med odličnjaki v gimnazijskih razredih, ali prvi odličnjak je postal kmalu potem, ko je dovršil še bogoslovske študije in stopil na oder življenja: igral je eno največjih ulog — ulogo ustanovitelja Slovenske Ljudske Stranke in prvo-boritelja jugoslovanske misli, in le žal, da je ulogo že doigral. * * ♦ Leta 1888. je nastopil v Gorici dr. A. Mahnič z "Rimskim Katolikom", ki je začel z vso brezobzirnostjo boj proti pojavom protiverskega gibanja na Slovenskem in kazal na večna načela krščanstva. Zadel je na odpor pri konservativcih, na jezo in posmeh A. Nemanich, St. A. Nemanich, Jr. Chicago Phone 1575 A. Nemanich & Son B^IsTIEC Real Estate Insurance Loans Renting Y lastnem domu 1002 N. Chicago Si., Joliet, 111. Sprejemamo vloge in jih obrestujemo po =3%= in jamčimo absolutno varnost. Kupujemo in prodajamo zemljišča v mestu in na deželi. Zavarujemo hiše in pohištva proti ognju, nevihti (tornado) ali drugi poškodbi. Kupujemo in prodajamo, ali posojujemo denar na Steel Stock*. Pošiljamo denar na vse kraje sveta po dnevnem kurzu. Posojujemo denat na zemljišča in hiše. Izvršujejo terjatve in poslujemo kot administratorji, varuhi, ko»-zervatorji ter v vseh enakih zadevah. | Večina zobozdravnikov zahteva previsoke svote za popravo zob, toda naše geslo je: Bolje zobovje za manje stroške. Zobe Vam pregledamo zastonj. 22 Karat zlate krona in ridgework vsak cob $5.00 Plate« nnjboljie vr«ta( iz gumija in kovine , in višja Zobe izderemo brci bolečin z "Vitalized Air". £ Ženska strežnica vedno prisotna. Vse del« jamfciio. %-- i ritppftwq zobozdravnik | 15 u kku w 3 d'Arcy Bldg. 2 nadstropja i Vogel Chicago in VanBuren ceste. Joliet, 1"' , Odprto vlaki dan ivečar in ob nadeljah do poldna. J s I \ t j v I ' ii ti s 1 k o o t č j p h P s j 1< j' C n ■•s j.Č k k P v g j' i ti k p II k si g ' s; P: Si t; v: .'It C g S rt ri k j; k. b b: ii pi k. č< Z d; v< n. si se 's c di te v< Pi si la tu vi sr b« ol "j le ja St »ij sk O va od Rc ki 2; in va šu r jo N da sPa Uršula je stala pri oknu svoje so-in podpirala z rokama svoj bledi °braz. Nobena žilica ni zadrhtela na njenem obrazu. Kakor da je mrtva, |e njene blede oči 'so žarele kakor žr-Javica iti zrle neprestano v zvonik vasi Stenjevec, ki je molel kakor črn steber iz sivega polmraka. Glej! Na ste-njevskem zvoniku se posveti. Žena 1 skoči kakor zver, ko jo zadene kroglja. Obraz ji zardi. Zavpije, da je odmevalo po vse kraju: "Na noge, evo jih t" Na gradu poči top. Odmevalo je od gore. V kratkem času pride v vas gospod Konjski s petdesetimi konjeniki. Mesec je stal visoko na nebu. Od Zagreba sem se je čulo zamolklo šu-nienje. To je bil ban, to je bila bano-ya vojska. Težko dihajoč nasloni Ursula uho k oknu, zatem se pa obrne k ^Hto in zakliče jezno: uješ-li, Dora Arlandova! Prihajali da nam vzamejo grad. Čuješ-li? Nc dopusti tega! Pomagaj!" Četa Konjskega stopi za mejo. Se-se začuje topot. V vas pridirjata ! * banska huzarja; v desni držita sa-'oSi'ja in vam zapoveduje, da '* Plemenita gospa, izročite ta grad, ste — — .......... se ga razbojniško polastili, in vse imetje in orožje sub poena notae infidelitatis: (Če ne se bo ravnalo z vami kot z nevernico.) Ako ga ne izročite, ga napade ban s sabljo in suligo, s puško in topovi, cum brachio regni. (V imenu kralja samega.)" "Plemeniti gospod iz Meketinca," odvrne Uršula porogljivo, "povejte vi svojemu banu, naj le pride sam po grad. Pričakujem ga pri dobri večerji, i njega i njegov brachium. (Oboroženo desnico.)" Poslanec se vrne. Četrt ure preteče. Naenkrat zatrobijo trobente in zaropotajo bobni. Banova vojska se približa vasi. Iz daljave so se bliščale v mesečini dolge vrste sulic in pušk in od vseh strani so se čula kratka povelja četovodij. Čez nekaj časa posede vojska ravni prostor med Savo in grajskim bregom. Zagrebčani vdero v se-lo z zastavo bankih huzarjev, a njim nasproti zdirja Konjski s svojo četo. Sablje se krešejo, poči nekoliko samokresov, začuje se nekoliko krikov. —Konjski se umakne na cesto za grad. V trenotku se navalijo v brzem diru tri trume huzarjev pod Gašperjem A-lapičem in četo bakaških svobodnih kmetov na konjih, ter zasedejo cesto na severu in dno klanca pri Savi. Ivanj ski bombardirji postavijo na bregu Save štiri topove in jih namerijo proti gradu, tiri čete razbojnikov in dve stotniji nemških mušketirjev se razvr-ste pod brdom nasproti grajskemu vhodu, proti zapadnemu rebru divnega grajskega brega pa leti z brzimi koraki četa Uskokov. Za razbojniki je stal na konju ban Peter s čelado na glavi, zraven njega pa Ivan Alapič z bansko zastavo. Ban zamahne s sabljo, Alapič dvigne zastavo in zapove: "Palite topove!" Sedaj poči en top, sedaj drugi, tretji, četrti, strel za strelom se bliska, grom zagrmi za gromom, od gore odmeva, beli dim se dviga med hrastovimi vejami in 'se vlega v črno globino klanca. Kroglja za krogljo prasne ob grajski zid, da se drobi kamenje kakor toča. In zopet zamahne ban s sabljo in zakliče z močnim glasom: "Dve četi razbojnikov naprej! Naskok! Na grajska vrata! Mušketirji na levo!" Bobni zaropočejo. Četa zavriska, da je kar bobnelo. Z brzini korakom stp-pata prvi dve četi v breg. Maliaje s sabljo ju vodi kapitan Vlašič. Sedaj so na pol brega. Nič. "Naprej!" zakliče kapitan. In sli so dalje. Nič. "Naprej!" Sedaj so pod zidom. Obstoje Sedaj — šest strelov zagrmi iz grada, grozen krik zadrhti po zraku, in pod belini dimom se zvali petdeset krvavih trupel. A med gromom in krikom zakriči iz grada ženski glas: "Sj, banski junaki, so jabolka sladka?" Prvi naskok je bil odbit. Vlašič se umakne s svojimi ostanki k banu. "Tristo gromov!" zaškriplje ban Peter in potegne za uzdo konja. "Gospod Petričevič, pohitite brzo na cesto proti zapadu. Ko zatrobi trobenta, naj naskočijo Uskoki, svobodni kmetje naj razjahajo konje in naj skušajo priti na severno stran brega." Častnik brzo odhiti s poveljem. "Kapitan!" zakliče ban vodji mušketirjev, "vi se priplazite na jugu po bregu do zidu in streljajte iz mušket!" Kapitan odide na mesto. Mine nekaj minut. Ban zamahne s sabljo, trobentač zraven njega zatrobi, da odmeva od gore. "Naskok od vseh strani!" zagrmi ban, "topovi naj streljajo! Pešci na prej! Udri v imenu božjem!" Grmi, bobni, nastane krik, treska, prasketa, bliska se. Razbojniki letajo, skačejo, plezajo kakor vragi. "Viva banus! (Živijo ban!) Naprej!" V dolini ropoče boben, trobenta poje. "Naprej, junaki," kriči Vlašič, a z druge strani kriče Uskoki: "Oj! Oj! Ol Udri!" Žrela topov sipajo peklen ski dež, mašketirji pogodijo kleče v oteski vsako glatfo na zidu. "Udri, razbojnik!" zagrmi glas, a grada se bliska, poka in bobni. Grom, blisk, krik, škripanje, Jezus, Marija! Naprej! Kletev, strel, vzdih — a naprej preko kupa ranjenih bratov, preko krvavih grmov, udri, udri! Vzkipela je kri, pobesnel mozeg, a sredi belega dima, sredi ognjenih bliskov stoji ban kakor črn, mramornat kip. Glej, zopet so razbojniki pod zidom t Kroglje trgajo, puščice žvižgajo. "Ne dajmo se!" zakriči hripav ženski glas. Vrste padajo kakor snopje. Glej, ta se ranjen oprijema hrastovega debla, oni kriči in se zvija vznak leže, ta se sklone in poklekne, oni se zagrabi za srce, se zasuče na peti in telebi z obrazom na zemljo. Kaj zato I Naprej 1 Zivio ban! Topovi pokajo veselo, muškete prasketajo, zidovje pokal Glej, glej Sedaj so prislonili lestvo, vzpenjajo se na zid, na čelu Vlašič. Ravno hoče vsaditi zastavo. Nad njim se zabliska sekira. Gorje I Sabov zamahne in mu razkolje glavo. Celi kupi kamenja se vsujejo z zidu, vrela voda šumi. A tu Iz vratic se navali četa na mušketirje. Zasajajo jim sulice med rebra, zemlje jim zmanjka pod nogami, mušketir za mušketirjem se zvali po strmini v Savo. In Uskoki? Po trebuhu se plazijo z nožem med zobmi in samokresom v roki. Grom in peklo! Izza grma jih vgrizne kača, izza grmovja prične pa-liti Elija Gregorič dvocevke. Polovica razbojnikov pade, a še se bijejo vragi. Kri vdari banu v glavo. Iztrga trobentaču trobento, zatrobi, da mu hočejo počiti prsa, iztrga Alapiču zastavo in zakriči: Naskok! Naskok! Udri! Topovi!" Kaj je to? Topovi molče. Na konju pridirja Gašper ranjen. "Strela božja!" zakliče. "Z gore so nam pobili iz zasede bombardirje, izgubili smo topove." Naskok!" zakriči ban brez zavesti. Vivat banus!" zaori še enkrat vojska. "Vivat Hening!" se oglasi krik iz gorskega klanca. "Pomoč, pomoč!" Iz črne soteske se vali neznana vojska. "Alapič!" zadrhti ban, "glej! Kdo 'so ti vragi?" "Progleti Ambrož! zajel nas je," zakliče Petričevič, ki prileti brez sape. Sablje žvenkečejo, ljudje vpijejo, Ambrož seka. Banovci se umikajo. Tudi Uskoki beže. Za njimi lete štajerski konjeniki — vodi jih Stepko — mlatijo, bijejo, mrcvarijo in pometajo pred seboj. Uskoki se umaknejo v mline pri Savi, odkoder sipajo smrt na moštvo, a mlini se vnamejo. "Vivat Hening!" zavpije junaški glas za vasjo. Milič in njegov tovariš župnik sta obšla pod klancem goro in peljeta novo četo od Stenjevca. "Nazaj!" zakliče ban, "v Zagreb," in spodbode konja. Zastonj. Odrezan je povratek. Od vseh strani ga objemlja smrtni pas. Njegova vojska je stisnjena v gručo pod klancem, ne moreš se ganiti, ne moreš sekali, roka je pri roki, konj pri konju, človek pri človeku, konj potepta s kopitom pešca, besen pešec prebode konja, nad teboj je nemilostno nebo, okoli tebe smrt, pod teboj krvava zemlja, a z grada se siplje svinec v gnječo, da glava poka, da se krešejo kosti, da se peni kri. In ban? Če ga vjamejo! Zazebe ga okoli srca. V njihovih rokah, njim v za-smeh! In osveta? Samo v svobodi je mogoča osveta. Pa zapazi na gričku cerkvico svetega aMrtina. Da. Raz-jaha neopažen konja, zvije zastavo in se zmuzne proti cerkvi. A za seboj začuje konjsko kopito. Obrne se nazaj. Preganja ga stari konjenik — Ambrož. Ban potegne sabljo, a v trenutku mu jo izbije Ambrož iz roke. Stoj domine ban, ujel sem te," reče Ambrož mirno. "Podban bana?" "Poštenjak razbojnika." Razjaše konja. V tem trenotku se začuje, kakor da se bliža krdelo vojakov. "Pojdiva v cerkev," reče Ambrož, 'zasužnjili vas bodo." Prime bana za rame in ga vede v cerkev. Pod razpelom je brlela slaba svetilka. Peter je stal bled in nem. "Evo," prične Ambrož; "advokat je dobil pravdo proti banu, ki je pogazil pravo, zakon, pogazil svojo dano besedo. Glej to zastavo," krikne in iztrga Petru zastavo, "omadeževana, blatna je; ta znak nezvestobe in krivice, ki je Vodil kri proti lastni krvi, naj ne vihra več pred slavno hrvaško vojsko." Prime zastavo na obeh koncih, prelomi drog na kolenu, odtrga rumeno svilo in jo vrže pred oltar. Ban zarohni od togote: "Prokleti, daj mi meč, da se spopri-meva." "Ti nisi meča vreden." "Zabliskal se bo še moj m,eč nad tvojo glavo," reče ban ponosno. •Tako mi govori Peter Erdedi sedaj," reče starec, "ko ga imam v svojih pesteh, ko mi ni treba storiti druzega, kakor migniti, in moje besne čete ga raztrgajo. A nečem tega. Moja roka se ne dotakne človeka brez o-rožja, se ne dotakne hrvaškega bana. Obvaroval sem svoj rod pred krivico, in to mi je zadosti. Druzega ne potrebujem. Idi, beži! Pred cerkvijo stoji moj konj. Oddirjaj po tem klancu proti Zagrebu. Tu ti ne preti pogin" Peter stopi proti vratom. "Ban Peter," ga ustavi Ambrož, "še nekaj. Čuj me!" "Kaj želite, gospod Gregorijanec?" vpraša ban hladno. Evo, sama sva tu, ban, dva krepka moža pred razpetim Bogom. Se ti ne zdi, da iz ran božjih teče iznova kri? Oh, meni se zdi. Pod temi bregovi teče kri našega naipda, dragocena kri, ki bi jo moral štediti za našo mater — za našo domovino, ki preži nanjo od vseh strani divja zverjad. Ah, brat je ubil brata. Ban! Se ne pozna na bledih obrazih krvavih mrtvecev, da smo Kaj novo pleme, da nismo zaslužili te lepe domovine? Se ti ne zdi, da smo zaslužili bič, ki ga nam plete usoda? Sužnji smo, večni tuji sužnji, ker smo sužnji svoje strasti, svoje lakomnosti. Listal sem po starodavnih knjigah — gledal zgodovino našega naroda, pisa na je s krvjo, nadahnjena s sovra štvom; hodil med svojim narodom in poslušal udarce njegovega srca. Strast in sovraštvo I Imeli 'smo krono, sami smo jo strgali z glave, ker ni mogel biti vsak kralj. Plakal sem, srce mi je krvavelo pri teh spominih, srce krvavi tudi sedaj, ker, povejte mi, smo li dandanes boljši? Smo li vredni, da nas ščiti sreča in mir s svojimi krili? Čut imam za pravico; če vidim, da jo kdo gazi, pobesnim tudi jaz. S sabljo, s silo so postali narodi silni, slavni, a niso postali srečni. Ban," nadaljuje starec, "vi ste bogat, umen, dičnega pokolenja, železne volje, vi ste Erdedi, vi ste knez, ban — a pozabite nekaj časa vse to, pozabite sebe, pomnite, da ste sin nesrečne matere — Hrvaške. To si zapomnite tu pred Odreše-nikom sveta, sredi krvave noči vas rotim jaz, siv starec, krenite na drugo pot, pozabite rodbinsko korist, dvignite zastavo pravice, zberite okoli sebe vsa plemenita srca hrvaška, končajte grozno, krvavo zgodovino in peljite nas v boj za svobodo in srečo naše de-dovine. Rotim vas!" reče starec Ambrož ganjen, prime bana za roko in solza mu^atrepeta na sivi trepalnici. A Peter mu odmakne roko in odvrne hladno: "Da, jaz sem Erdedi, jaz sem ban! Čitajte vi stare knjige, domine Ambro-si, jaz pišem novo knjigo 's svojo sabljo, a v nji bo tudi en list, kjer bo či-talo potomstvo krvave črke "Osveta Ambrožu Gregorijancu". !"Le pišite;," reče Ambrož mirno, "zvršite svojo osveto; a zapomnite si, pride nov rod, vaše pero, ta junaška sablja, bo rjavela nad vašim pepelom, in kmetske noge bodo gazile po vašem grobu. Veličanstvo pada v prah, o-blast mine, a spomine devajo vnuki na tehtnico. Kdo ve, bo li več tehtal Peter ali Ambrož! Slušajte me---" "Nočem," se obrne ban oholo, "nikoli! Z Bogom! Do svidenja--" "Na bojišču pravice! Bežite ban! Čas je že." Ban gre iz cerkve in zdirja na konju po klancu, Ambrož pa krene peš v grad. * * * Na gradu Susjedu žvenketajo zlate čaše. Vojskovodje slave zmago, vino se peni, rdeče, kakor kmečka kri. V gradu stoji Uršula pred Dorino sliko, razgaljena prsa se ji dvigajo burno, kruta lica ji gore. Dora, Dora," vzklikne, "hvala ti, svetnica moja!" Vrata se odpro. Vstopi Ambrož. Uršula pohiti k njemu in mu stisne roko. 'Hvala vam, domine Ambrosi," reče, "stokrat hvala. Svoja sem. Tega vam ne bom nikdar pozabila. Terjajte od mene, kar vam je drago, pripravljena sem storiti vse po vaši volji." "Resnica?" vpraša Ambrož resno. "Pri Bogu!" reče žena in dvigne tri prste. "Dobro--" pripomni podban, a v tem vstopijo Uršulini zetje. * * * Po temnem klancu dirja na konju ban, na konju svojega sovražnika, premagan, brez meča, brez zastave. Po klancu žubori potok: Sramota! In ban dirja dalje. Kraj pota štrli temna skala kakor kak velikan; zdi se mu, da se mu roga: Sramota! Ban se zavije tesneje v plašč in leti dalje. V dolini se zibljejo v mesečini sre-broliste vrbe kakor nočni duhovi in šepečejo: Sramota! A ban drvi dalje, dalje. Z neba se ozira nanj bledi, grozni mesec in v nepremičnih črtah bereš: Sramota! Sramota! Sramota! se oglaša svet, a v banovo srce se vgnezdi kača osvete. » * * Na gričku kraj Susjeda sedi človek, sam sredi tihe noči in zre v dolino na krvavo bojno polje — Matija Gubec, Srpo zre in se vprašuje: "Čigava je ta kri, ki se blišči na travi kakor nočna rosa? Naša." "Čigava so ona bleda trupla, ki se igra nočni veter z njih krvavimi lasmi, ki se jim lesketa mesečina v steklenih očeh? Naša." Čigavo je ono črno pogorišče, kjer je zakopana pod pepelom sreča enega celega življenja? Naše." "Čigav je oni krvavi meč, ki se blišči v travi? Naš." "A čigavo je vse to prokletstvo? Naše." In zaplaka človek z grenkimi solza mi, krene z glavo kakor blazen in nasloni lice na svoje pesti, stisne jih in ne vidi nič, ne čuti nič, a ko zakroka krokar, leteč čez njegovo glavo, se mož vzdrami, skoči na noge kakor divji, pobere iz trave krvavi meč, zamahne ž njim proti mesecu in krikne s krohotom: "Ej, črni krokar! Tudi srce tirjaš od nas? Nikoli! Nikdar!" (Dalje prih.) Phone 4857. MAT. OMOTA ft Slovenski krojač ft Izdelujem obleke, vrhne suknje, popravljam, čistim in gladim moške in ženske obleke. 201 Jackson St., Marko Belaich, DALMATINSKI BILLIARDS AND POOL ROOM Mehke pijače in smodke. 205 Indiana St. :: Joliet, Illinois. Bratje Slovenci in Hrvati! Posetite brate Dalmatince v moji poslovnici, kjer najdete mnogo zdrave zabave, razvedrila in okrepčila. VSI DOBRODOŠLI! Andrej Stirn SLOVENSKI ČREVLJAR. Popravljam moške, ženske in otroške ČEVLJE. 1011 N. Chicago Str., Joliet, Illinois. SifiHifiElfiHHiH SSSS HSBSSBiB Bi _ . _ ... S ffl Hi Hi TRGOVEC Z ZLATNINO SffiHHilSffi BHiSSfi BffiBifiBlfiBSfiB Električni poizkusi v poljedelstvu. Na nekem posestvu pri Pragi se že dalj časa vrše poizkusi z električnim ožarjanjem enega dela polja. Poka zalo se je, da je dala ožarjana njiva polovico več pridelka nego sosedna neožarjana, ki je bila sicer popolnoma enako gnojena in obdelana, kakor pr va. Ožarjanje se vrši s pomočjo žične mreže, skozi katero je napeljan mo čno napet električni tok. Mreža je na peljana več metrov visoko nad zemljo, tako da ne ovira dela. Ožarjanje se vrši le po nekaj ur na dan in samo ob hladnejšem suhem vremenu. Joliet, Illinois. JOHN MARTIN, SODNIK (Justice of the Peace) Kadar imate kaj posla na sodišču ali vložite tožbo zoper koga, ali hočete iz-tirjati dolg, oglasite se pri meni, ker z mano lahko govorite v materinem jeziku. Uradne ure: jutro od 8.—12. Popol-od 1:30—5. Zvečer po dogoveru. Urad imam na: 321 JEFFERSON STREET, (nasproti Court House), Joliet. Ills, Valentin Fajnik, Jr. Billiard Parlor Tržim fine smodke in vse vrste duhan. DOBRODOŠLI! 120 MOEN AVE., ROCKDALE, ILL Kdor je žejen ali lačen se lahko pri meni okrepča. Frank Bambich 1107^2 N. Hickory St., Joliet. S 11 S The Will County National Bank of Joliet, Illinois. M5 II Hi H ffi Se priporoča rojakom, če potrebujejo kak kos zlatnine, bodisi uro, verižico, prstane ali sploh kar spada v zlatnin- jjj sko trgovino. 151 s 'rodajem vse vrste URE in ZLATNINO. Primeni dobite vsako reč 20 odtto ceneje kot kerkoli drugje. Prodajem samo jamče-no blago. Popravljam vse vrste amerikanske in starokraj-ske ure in zlatnino za vsako delo SLOVENCI in HRVATI po celi Ameriln. Ako rabite dobro Uro ali drugo reč, pišite meni kaj bi radi pa vam poi(jem ceno. Vsaka reč vas košta 20 od sto ceneje, kot bi plačali drugje. JOS. SPOLARICH 901 N. Hickory St JOLIET, ILL WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši CEMENT, Al NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG. Chicago telefon 50 N. W. telefon 215 Metropolitan Drug Store N. Chicago & Jacksoa St* Slovanska lekarna + JOHNSONOVI + "BELLADONNA" OBLttl ai Ol* B laim K nana m. REVHAHZHtf SLABOSTIH y ČLEMCH HROUOSTI PLJUČNIH IN PRSNIH I BOLESTI . KOLKU DRAŽENJU r ŽIVOTU BOLESTIH . ČLENKIH VNETJU OPRSNB NEVRAUajl PR0TWU PREHLXJENJU OTRPLOSTI IBhC BOLESTIH < SLABOTNEH KRfflJ BOUSTO . KAfcJU Prejema raznovrstne denarne ter pošilja denar na v»e dele Kapital in preostanek 9300,001,ML C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsefe* HENRY WEBER, kaiir. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les Če boš kupoval od nas, iti bom« lej postregli z najnižjimi tržnimi w nami. Mi imamo v zalogi vsakemir nega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki In trdi les, lath, cederne stebre, desk If šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplainei iM blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mi If bomo zadovoljili in ti prihranili d« W. J. LYONS Naš office in Lumber Yard na vegta DES PLAINES IN CLINTON STA Garnsey, Wood & Lennon ADVOKATL Joliet National Bank Bldg. Oba tel 891. JOLIET, ILL, John Grahek ...Gostilničar... 999 Točim vedno sveže pivo, fino fornijsko vino, dobro žganje in najboljše smodke. 503 CASS STREET, JOLIET, ILLS. Harye STENSKI PAPIR Richardson 5 let garantirana barva, galon $1.85. Calcimine vseh barv, 40 in 45c zavoj. Varniži, stains, olje, trepetin, ščetke, tudi steklo in drugo blago ceneje kot drugje v Jolietu. Blago pripeljemo na vaš dom. Prodajam tudi trdi in mehki pceaa«% TELEFON 7612. 1012 N. Broadway JOLIET, I U. Chicago tel 3399. N. W. tel. 1257. Louis Wise 200 Jackson Street JOLIET, ILL. gostilničar TINO, ŽGANJE IN SMODKE. Sobe v najem in Lunch Room. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. trvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na lete.....$2.00 Za Združene države za pol \eta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj »e pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo na ročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. ' Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 189,9. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. to nam Slovencem čez vse velja." — In zopet je narodov modri učitelj učil narod: "Vrli Slovenci, ne pozabite, da ste sini matere Slave; naj Vam bo drago materno blago: sveta vera in pa beseda materna! Prava vera bodi Vam luč, materni jezik bodi Vam ključ do zveličanske narodne omike." Amerikanski Slovenec je nositelj in razširjevatelj naukov sv. vere in ljubezni do mile materinščine. To je bil in bo. Amerikanski Slovenec je list, ki bi ga morali čitati v vsaki pošteni slovenski družini v Ameriki, zlasti tam, kjer nimajo slovenske cerkve in šole, kajti naš list je tistih eden, ki delujejo kot "prižnica našega časa" in "šola za odrasle". Poleg bakcilov, katere preganja moderrfe zdravniška veda, imamo še hujše in bolj strupene, ki pa ne zastrupljajo človeških teles, ampak človeško pamet, in to so protikrščanski časopisi in listi. Tistih se varujte, ki vas pod pretvezo lažisvobode in laži-napredka zvajajo na krivo pot in v duševno zmedo. Amerikanski Slovenec je najboljši naš družinski list, ker vedno ubira pošteno pot ter vodi mlade in stare 1 pravi sreči. Zato pa vsi na delo, da dobi Ameri kanski Slovenec kar največ naročni kov in požrtvovalnih sotrudnikov! Vsem našim cenj. naročnikom, so-trudnikom in prijateljem, ki so nas podpirali dosedaj, pa se prisrčno za hvaljujemo, proseč jih obenem njih nadaljnje blagohotne pomoči. Pozdravljeni vsi! In zlasti pozdravljen častitljivi sta rosta slovenskih časnikarjev — Mon-signor" Jos. F. Buh, ki ga Bog živi! XXVI. NEDELJA PO BINKOŠTIH. Advertising rates sent on application. 25. 26. 27. 28. 29. 30. t nov. Nedelja /Katarina, d. muč. " Pondeljek Konrad, škof. dec. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Virgil, škof. Eberhart, škof. Saturnin, muč. Andrej, apostol. Eligij, škof. OB SKLEPU 26. LETNIKA AMER. SLOVENCA. S pričujočo številko sklepa Amerikanski Slovenec 26. leto svojega častnega obstanka. Kakor dosedaj, tako se bomo trudili tudi zanaprej vestno in pošteno, da postrežemo cenjenim naročnikom v vsakem oziru kar najbolje. Ne bomo preveč obetali, a storili bodemo, kar se da sploh .storiti v naših skromnih razmerah. « Amerikanski Slovenec naj bo v vsaki slovenski katoliški hiši dober in zvest prijatelj, razumen svetovalec ter prijeten in zabaven družabnik. "Povej mi, s kom občuješ, in povem ti, kdo si", pravi pregovor. Isto velja tudi za časopisje. Kakršne liste človek či-ta, takšnega mišljenja, takih nazorov je. Zato je neobhodno potrebno, da širimo med ljudstvo dobre časopise, ki vneto in neustrašeno delujejo za blagor slovenskega naroda v Ameriki. In kaj bi bil po ogromni naši novi domovini razkropljeni slovenski narod brez vere? Šibek trs, katerega bi kmalu izrul vrtinčasti vihar,, da bi se mnogo prezgodaj izbrisalo -lovensko ime iz knjige narodov, ki so se zatekli pod zvezdnato zastavo. Z vero ter našimi cerkvami in šolami stoji in pade slovensko ljudstvo v Ameriki. Zato je tudi stal Amerikanski Slovenec vedno na braniku svete vere ter je odločno ^odbijal vse napade na ta najdražji zaklad slovenskega naroda. Apostol slovenski Antpn Martin Slomšek je klical narodu: "Najčistejših čustev človeških in najlepših eno je naklonjenost do jezika maternega, čigar mili glasovi so zemljane k zavesti spravili. Spomin na zibel otroških dni, na ljubljeno domačijo nam je milo tolažilo na potu življenja našega in ljubezen do svojega naroda more in mora biti eden najdragocenejših biserov v čednostnem vencu vsakega moja," — In zopet: '>Med vsemi jeziki mora Slovencem naš materni jezik najljubši biti!" — "Beseda materna je vseh dobrot največja dobrota." — Anton Martin Slomšek je bil, ki je prvi odločno zaklical vsem zunanjim in notranjim sovražnikom naroda: "Pustite Slovencem dve reči, ki sta nam draeri kot svetle oči, katoliško vero in pa besedo materno. Pade naša prava vera, pade tudi naša sreča, smo trdi Slo venci, bomo tudi zvesti kristijani. In In zagledajo Sina človekovega priti v oblakih neba z veliko močjo in veličanstvom. Jezus Kristus je imel toliko sočutja do ljudi, da je zapustil Svoj tron, da postane naš ZVeličar. Prišel je na svet ponižen in reven. Ko pride pa drugič bo prišel pa z vso slavo. Vsi ljudje, dobri in slabi, kralji in ljudstvo, predniki in podložniki, učitelji in učenci, stariši in otroci, spovedniki in spove-danci, duhovniki in prosto ljudstvo, vsi bodo morali priti k sodbi. Vsi Ga bodo videli priti in nikdo ne bo mogel dvomiti, da stoji pred onim, ki ima o-blast soditi. Spremljalo pa Ga bo znamenje svetega križa, dokaz, da nas je odrešil, da je vmrl za nas. Njegova modrost bo našla vse, kar je bilo skrivnega pri nas. On je jagnje Božje, ki odjemlje grehe sveta. Zato se ne bo nikdo mogel pritožiti, da ni usmiljeno z njim ravnal. Tedaj bo nastal strah. Pravični bodo trdno stali, hudobni pa bodo trepetali v velikem strahu. Tedaj bo nastopila prva priča proti nam, naša vest. Kakšne besede bo izrekel naš jezik, da nas opraviči za pregrešne misli, besede, želje in dela. Druga priča zoper nas bo presveto srce Jezusovo samo. Kje bomo našli kak izgovor, ko bomo videli, da nismo marali zajemati iz studenca milosti in blagoslova, brezmejne ljubezni in u-smiljenja. Kaj bomo rekli, ko nastopijo proti nam take priče? "Gospod," bomo morda rekli, "res, da sem zelo grešil, pripoznam, prosim te pa, da pomisliš^ da sem bil mlad in moji stariši so me slabo vzredili. Ni čuda, da sem zrastel tak, kakoršen sem." "Kako pa sedaj," bo Gospod odgovoril, "ko vidiš, da je slaba vzgoja začetek slabega življenja in vendar nisi storil ničesar za svoje otroke. Pri-tožuješ se čez svoje stariše, ko se tvoji otroci veliko ložje pritožijo čez tebe. Stran z izgovorom." "Še enkrat, o Gospod, pripoznam vojo krivdo! Toda pomisli, da sem malo poznal Tvojih postav in grešil era, ker nisem vedel." "Da grešil si, "ker nisi vedel in zato si grešil, ker se nisi dal poučiti. Hodil nisi ne h krščanskem nauku ne k pridigam. Nalašč si hodil po 'temi, da si lahko spovedi slabo opravljal in se nisi maral pripraviti na smrt." "O, Gospod," bo zopet duša prosila, "moji grehi so številni in veliki, toda ne pozabi, da je človeška volja slaba, meso pa §e slabše." "Vem," bo rekel Gospodv "zato bi bil moral pa rabiti milosti. Pripoznaš, , vendar si pa iskal grešnih priložnosti, mesto da bi bežal pred njimi. Zakaj se nisi okrepčaval s svetimi zakramenti; zakaj ti je bila molitev vedno težka. Obnašal si se, kakor velikan, kateri ne potrebuje pomoči, sedaj se pa izgovarjaš s slabostjo." "O, Gospod, slab sem bil, a ne slabši, kakor tisoče drugih." "Ali nisi nikoli slišal, da je pot, katera pelje v pogubljenje, široka?" "Res, Gospod, vse moje opravičevanje je slabo. Nekaj pa imam, kar bo držalo v Tvojih očeh. Tvojemu namestniku na zemlji sem se spovedal vseh grehov." "Kje pa je bilo tvoje kesanje? Ali si se samo zato spovedal, da si zopet grešil in grešil samo zato, da si se spovedal. Tvoje spovedi te tožijo." "Gospod Jezus Kristus, sodnik živih in mrtvih, vem da se ne morem o-pravičiti. Pusti mi pa eno upanje. Četudi so moji grehi rudeči, kakor škr-lat, Tvoje svete rane so še bolj rudeče K njim se zatekam v varstvo." "Moje rane so krvavele iz ljubezni do tebe celo tvoje življenje. Na rnilijone lju di je našlo v njih zavetje, ti si je pa zavrgel." Pred takim sodnikom in pričami ne bo nikak izgovor veljal. Ustnice bo do obstale, predno ga bodo izgovorile. Sodbo, katero bo izrekel sodnik, ne bo mogoče zavreči. Človeštvo bo lo čeno na dve strani. Naš Zveličar sam nam je povedal, kaj bo rekel hudob nim: "Poberite se spred Mene, vi pro-kleti v večni ogenj, ki je pripravljen hudiču in njegovim angeljem." Poberite se — tako daleč, kakor so nebesa od zemlje. Od mene — svojega Stvarnika in Odrešenika. Nikoli več me ne bote videli, nikoli več gledali Mojega o-bličja. Poberite se spred Mene, od nebes, angeljev, svetnikov >n Prebla-žene matere. Vi prokleti. Gospod, naj ne pride Tvoje prokletstvo na nas. Poberite se spred mene vi prokleti! Kam? V peklenski ogenj — v kazen, strah, muko, v" izgubo največje dobrote. Pravičnim bo sodnik rekel: "Pridi te." Pridite, da ne bote več ločeni. "Oblagodarjeni Mojega Očeta." Pridite v svojo čast in veselje. "Posedite" — pridite in vzemite v last večno kraljestvo, katerega držav ljani so sveti, katerega postava je mir in veselje, katero bo trajalo na veke in katerega kralj je Bog. To so nepreklicljive sodnikove besede. Če bi kdo hotel zavreči sodbo, bi se moral pritožiti na višjega sodnika, iti k drugi sodbi, dobiti nove priče in pričeti novo izpraševanje. To je pa nemogoče. Sodnik, ki je izrekel sodbo je vsemogočen in vseveden, čez katerega se ni mogoče pritožiti, sodišče je najvišje, priče so bile vse zaslišane in vse je v redu. Sodbo bo izvršil najvišji sodnik, kateri ima vso moč. Kakor hitro izreče sodnik sodbo, se bo odprl pekel in požrl svoje žrtve in ravno tako se odpro nebeška■< vrata, da sprejmejo svoje otroke. Strašna je sodba, katero bo izrekel neizprosen sodnik, čez katerega se ni mogoče pritožiti. Kaj naj storimo, da bo sodba za nas milostna? Tri stvari lahko storimo: Sodimo lahko sami sebe, ko izprašujemo svojo vest; obsodimo se lahko pri spovednem sodišču in lahko se vzdržimo, da ne sodimo drugih ne z besedo, ne z dejanjem. "Ne sodite, da ne boste sojeni." REV. J. PLAZNIK. KAJ NAS UČI NARAVA. Priobčuje Rev. J. Plaznik. ČETRTO POGLAVJE. (Nadaljevanje.) Človek, stvar, katero Bog ljubi in za katero skrbi, je določen za večno veselje na drugem svetu. Nevernik bo trdil, da nt treba Božjega razodetja; veliko jih je celo, kateri trdijo, da Vsemogočni sploh ne more razodeti resnic človeštvu. Mislečemu človeku pa ne more biti nič bolj jasno in gotovo, kakor Božje razodetje. Ker je neskončno popoln in vseveden, gotovo ve veliko stvari, katerih mi ne vemo. Kdo naj trdi, da ne bo dal nekaj Svojega višjega znanja Svojemu razumnemu stvarstvu. Ker je vsemogočen, ni pri Njem nemogoča nobena reč. Ker je {Stvarnikov razum neizmerno bolj popoln, kakor razum vstvarjenih stvari, gotovo jasno vidi notranjost premnogih stvari, katerih stvarstvo sploh ne razume. Kaj Ga naj zadržuje, da ne bi razodel tudi resnic te vrste — skrivnosti. Tajiti take razodete resnice se pravi ravno toliko, kakor reči, da Božji razum ni višji od človeškega in da neskončni Stvarnik ni višji od končnega stvarstva.. Ne samo, tla je Stvarniku mogoče razodeti take resnice, ampak je tudi prav in pravično, da jih razodene. Človeštvo potrebuje Božjega razodetja. Vsako človeško bitje ima razum, kateri išče resnice. Dovajanje novih resnic razvije in izpopolnjuje razum. Kaj je bolj naravno, kakor da Bog pomaga človeku, da razvije in se poslužuje daru, katerega mu je dal. To stori z Božjim razodetjem. Tudi pridoblje-nje resnice, katere ne razumemo, izpopolnjuje naš razum. Pridobljenje tega znanja povečuje znanje in gotovost, kaže nam veličastnost Božjo. Vsevladujoča previdnost je dala na ravne zakone, kateri so vdolbeni človeku v srce. Naravno je, da je treba te zakone pojasniti s pisano ali raz-odetto postavo Božjo. Skoro nemogoče je, še posebno, odkar je človeški razum omegljen zavoljo greha, da bi človek natančno spoznal, kaj mu vest narekuje in zakone nepisane postave, brez Božjega razodetja. Nekateri najboljši duhovi starodavnosti niso nikoli prišli do pravega spoznanja nekaterih najpriprostejših resnic o Bogu in me rail. Kako bistre razume so imeli možje, kakor; Sokrat, Platon, Aristo*. tel in Ciceron! Vendar so živeli in dom. Platon je bil znan velik moralist, kljub temu pa je verjel v mnogo-božtvo. Aristoteljev Bog je sicer vse vstvaril, a se ni brigal več za svet. Ali ni Cicero vzkliknil: "Treba je Božjega znanja, da bi človek spoznal pravega Boga med napačnimi! "Sklepamo lahko, kako težko je bilo za priprostega človeka spoznati pravega Boga in resnice naravne vere, ko tega niso mogli storiti celo duševni velikani. Kake nesmiselnosti šele klati človek o človeku in svetu, kateri je nalašč zaprl oči luči Božjega razodetja! Prvi spodkopava trditev drugega. Pisatelji si zastonj belijo glave cele noči, da bi dokazali, da človek ni vstvarjen, ampak sam iz sebe. Sami sebe in druge hočejo zadovoljiti s praznimi frazami, kateri samo zavlačujejo, mesto, da bi jih pojasnili. Zastonj skušajo pokazati luč v svojih zmedenih možganih, ker luč mora priti od zunaj; luč se ne razvije iz teme. Lahko smo pač hvaležni Bogu, da taki ljudje zbruhnejo toliko neumnosti na dan. Kdor ni tem ljudem enak, mora sprevideti, da kar oni napišejo, je izredno huda duševna blazilost, kadar pa usta odpro, pa pihne iz njih ogenj posirovelosti. Dobro je tudi, da posebno naše ljudstvo pusti to gnilobo v miru, da se ta smrad ne širi na daleč. Ljudstvo je vendar toliko dozorelo, da ne misli več, da je človek izobražen, če le brati zna. Ve tudi, da ni pod solncem noben afrikanski divjak bolj potreben izobrazbe, kakor uredniki pri nekaterih listih in njihovi pomočniki. Le malo je še ljudi, kateri mislijo, da se postavijo z zabavljanjem čez Boga, vero in duhovnike. Resnica je, da pošteni ljudje takih medvedov sploh ne poznajo ne, četudi so morda njihovi sosedi, ali se jih pa sramujejo. Pač naravno, Bog je postavil človeka na določen prostor, da spoznava stvarstvo in v njem Stvarnika. Stvarstvo pa nehote spolnjuje svojo naravno dolžnost. Človeka, kateri ruje proti Bogu ne pozna, ker ni naraven, ker ne spada v vrste stvari, katere vse časte svojega Stvarnika. Če se prikaže na drevesu mrtva skorja, jo zeleno drevo izloči in nežna skorja zraste čez. Drevo pa ostane mirno in izpolnjuje svojo naravno dolžnost. Taki ljudje začno takoj trditi, če se jim kaj dokaže, da se norca delamo, zaničujemo nevedne; da bi napravili večji vpliv, rečejo seveda revnega delavca. Ali je tak neved-než, mi ga bomo imenovali s pravim imenom, surovež, res preziranja vreden. Popolnega. Zakaj? Ker je reven? Ne! Ljudje te vrste so tudi bogati. Največ seveda revežev, ker denar in srečo zapijejo. Tak človek je neveden in neučen, ker sam tako hoče, ker se ne mara poučiti. Prostovoljna nevednost pa je vedno kaznjiva. Dobrim ljudem vedno svetuje, da se ne morejo poučiti, če ne bodo brali listov, katere krpucajo zeleni izmečki stare domovine. Da bi sami kedaj kaj dobrega vzeli v roke, rajši prekolnejo vse. Kar pametnega berejo, berejo z namenom, da bi zavijali. Tako je bilo in bo ostalo. Ne dajmo jim prostora in časa, da bi nas ovirali. Mi hočemo še vedno izpopolnjevati naš razum in razširjati sv6je znanje z naravnimi zakoni, razsvetljenimi z nadnaravno (Nadaljevanje sledi.) veš pa le eno: suženj si, v grob prodan, smrti za svata! Živio plamen, ki požigaje stre glad tvoj pekoči, cunje ti strgane! Živio plamen! svetu vsaj hip odpre bedne trpine; Vsaj eno uro neplodovito vžge zate sočutje v duše neskušene, vzame bolesti, vzame ti trude vse; mir ti zasine! Živio plamen! Marsikoga vzbudi, ko pri razkošju srečen, vesel sedi, kliče mu glasno: "Pusti smeh in slasti, vstani iz blata; glavo razgali; vkloni do tal, do tal svoji koleni! Ali ne boš se bal? Glej, med plameni brat je življenje dal, misli na brata!" Dvoje zastarelih misli. Misel, da zoprno je zdravo, je vreči med staro šaro. Zilasti zdravilo je lahko zelo koristno, dasi je obenem zelo okusno. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino je najboljši dokaz, da koristnost ne izključuje okusnosti. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino vedno pomaga, ne glede na to, kako zanemarjen je vaš slučaj zapeke, neprebavnosti, glavoboli, razdražljivo-sti, splošne slabosti. Izčisti vam želodec, povrne zdravo slast, pospeši pre bavo in okrepi celo telo. V lekarnah. Druga zastarela misel je, da ni zanesljivega zdravila za revmatizem, nevral-gijo, bol v ledju itd. Poskusite takoj Triner's Liniment in kmalu boste priznali, da ste bili v zmoti. Izvrsten je tudi za izvine, izpahe, otekline, trudne mišice in noge itd. V lekarnah. Jos. Triner, Mfg. Chemist, 1333-1343 S. Ashland ave., Chicago, 111. — Adv. ^VUIMfl»IIUHlflHlllllllllilllllllll1MIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII VABILO NA PREDSTAVO ODLOMKI OPERE Cornevillski Zvonovi PEVSKI KONCERT Komična igra "Dr. Vseznal" -vse to priredita- Pevsko-dramatični odsek dr. Sv. Cecilije, Joliet, in dr. "Slovenija", La Salle, 111. v nedeljo, dne 25. novembra 1917 Predstava se bode vršila v IRSKI DVORANI"SV. PATRICKA vogal 4. in Marquette ceste, La Salle, 111. (v novem šolskem poslopju s nasproti irske cerkve. — Pričetek bode točno ob 7:30 uri zvečer. 1. a) b) lučjo. POŽAR V JAMI. Ada Negri-Dr. Krek. Vse je končano! — Jutri pa sto in sto trupel zmečkanih venkaj na dan zneso. To bo jokanja, tožnili in groznih bo srčnih bolezni! Tisoč bo usten treslo se mrzlično, ude ožgane, ki že razpadajo, bodo iskala, da jih poljubijo usta ljubezni. V kupe v vozove mrtvece zvlečejo, v temne zavoje črno oblečejo četo mrliško, pa jo pomečejo v skupne gomile; in nad grobove pade pozabe noč, roža požene in hiacint cvetoč s trupel mrličev, kakor bi božja moč jih poljubila. Steblo in klasje krepko iz njih vzkali, s sokov človeških mirta zazeleni, tiha cipresa "kvišku ti zakipi v sveži mladosti. V nji se bo tresla nežna slasti perot, rajal bo, rajal svobodni jasni rod v valih veselja, trajen bo vedno god ljudske radosti. Sini umrlih, — četa zavržena, vzrastla za muke, žuljem podvržena,— sold in kos kruha*bosta jih spravila spet med rudarje. Kar zaporedoma pojdejo v črno tiho, v sajaste rove, v jamo se vdinjajo, v ječo nezmerno, mračno, podzemelj sko, dolbst med rudarje. V votlem udarcu morda se kramp zglasi, ko ob očetne buti trhle kosti; mraz jih pretrese, sklonejo k tlom se vsi, pade lopata! — —' mu je dajalo znanje naravne vere, ga ni branila pred najnesramnejšim nere- umrli v neznanju nekaterih navadnih resnic naravne vere. Pomoč, kateroJ Zarod trpinov, vsem si v zasmeh, tep- tan, kaj ti pomaga? zal si res in močan, a) b) 5. 7. 8. 9. 10. 11. PROGRAM BODE SLEDEČI: Kukavica ..................................... Uglasbil Knittel Poje mešani zbor dr. Sv. Cecilije, Joliet, pod vodstvom gospe A. Nemanicheve. Come where my love lies dreaming................C. Foster Water Lilies Love..............................R. H. Buck Poje žensjci zbor dr. Sv. Cecilije, pod vodstvom gospe A. Nemanicheve. Beseda sladka domovina..........................Ant. Foerster Poje mešani zbor društva, "Slovenije", pod vodstvom gdč. Frances Juvančič. Sarafan..................................harm. A. Foerster The Glow Worm Poje ženski zbor dr. Sv. Cecilije, pod vodstvom gospe A. Nemanicheve. Pogled v nedolžno oko..........................P. Hug. Sattner Četverospev, pojo gg. Fr. Završnik, M. F. Kobal, M. Rakar in M. Komp. Our Colors.........................poje. ženski zbor "Slovenije" pod vodstvom gdč. Frances Juvančič. Govor ................................... Rev. Frincis Šaloven Odlomki iz opere "Cornevillski Zvonovi". Predstavlja in poje dr. Sv. Cecilije, pod vodstvom ge. A. Nemanicheve. Igra "Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček". Vprizori društvo "Slovenija". Na nebu zvezde pevajo..................................J. Aljaž Pojeta skupno mešana zbora dr. Sv. Cecilije in dr. "Slovenije". "The Star Spangled Banner". Pojeta skupno zbora dr. Sv. Cecilije in dr. "Slovenije." Čisti dobiček predstave je namenjen v prid novi slovenski cerkvi. Cenjenemu občinstvu se torej nudi redka prilika, namreč videti "posebnost" na slovenskem odru in to je opera "Cornevillski Zvonovi". Ravnotako boclete imeli priložnost, slišati jolietski pevski zbor in vsakomur bode žal, kateri se ne bi vdeležil. Vsled tega se prijazno vabijo Slovenci in Hrvati od blizu in daleč na to izvanredno prireditev in prijetno zabavo. Vstopnina za otroke 25c, za odrasle 50c, reservirani sedeži 75č. NA VESELO SVIDENJE KLIČE DR. "SLOVENIJA". iiiimimiiiiiiitiiiiiiiitHtfitmitiimiiHiiKuiiMumiuiiiiiiiimiimTiuiimiiiiiitiiiiHtiitanisiimtfiiimfuinmfi^^ iuaMmmuin«uititiR)ir i ' > " t ®®ffl®®®BfflfflHSfflHBaaaaaaaaffl®fflaffl®®®®®®®®®aas By I® m i® IS H a M i® ii HO ffl I® lil SI ffl ffl ffl 1® 19 1+1 IS »] IS SI HO ffl (9 S) IS IS IS SI SI SI S) IS SI HO SI SI SI m si SI SI SI si HO NOVA MESNICA ŠRAJ IN SEGA 209 Ruby Street Phone 4865 Joliet, Illinois i n 49 Lb. sack Flour. ......................$3.00 Pears bushel_____________________________1.25 Poultry Feed 100 lbs______________________3.85 Veal Leg Roast____________________________15c Leg of Lamb___________________________!.18c Pork Loins_______________________________26c Smoked Pork Butts________________________32c Smoked Spare Ribs________________________24c Plate Boiling Beef.....................___13c Fresh Eggs_______________________________36c 10 Bars White Flyer Soap.................._55c Lard.... ...............................28c Veal Stew_______________________________14c Sirloin & Porterhouse Steak_____.........18c Pot Roast...........................16 & 14c Round Steak_____________________________18c Leaf L^rd________________________________31c Cal. Hams-.-............................23c I I i Poleg vse vrste suhega mesa imamo tudi polno zalogo grocerije in naš namen je služiti našim odjemalcem v popolno zadovo^jnost in po vedno zmernih cenah. Pridite k nam da prihranite denar. I S- i i ig 00 & f i l % a i if i iti i 00 ZAHVALNI RAZGLAS. Tzjedinjenih državah ■ severne amerike. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Seflež: JOLIET. ILL. Vatanovl}6na 29. novembra 1914 Inlcorp. v drž. 111., 14. maja 1915 Inkorp. T drž. Pa., 5. apr. 1916 &RU2BINO GESLO: "VSE ZA V EROSOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE." GLAVNI ODBOR: Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. I. podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111. H. podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa. I Tajnik........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111. Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois. MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois. JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St., Ottawa, I1L FINANČNI IN POROTNI ODBOR: STEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. •JOHN JERICH. 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois. GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL. **AJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvania z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila pišite tajniku. V* pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe •e naj pošljejo na 1. porotnika. Predsednik Wilson poziva k molitvi za uspeh orožja in omenja mnogotere blagodare vkljub vojni. °DLOČNE BESEDE DR. RYBARA ZA ZEDINJENJE JUGOSLOVANOV. j Jube. Povdarjali so nasprotno toliko °iločnejše svoje zahteve po zedinjenju Vseh Jugoslovanov v neodvisno na-*j°iiS(! V razl'čnih grbih. Kljub geslu: 'Cr«K;i 1-itCr Ct indivl»ibiliter", ka-\ dnnosi ta »rb, smo vendar z vsa VsitJ bolj separirani in razdeljeni. nevarna točka Evrope. Z li- tega smo oropani v tej državi edinstvene državne volje: imamo ogrsko državno voljo in morda avstrijsko državno voljo, nimamo pa edinstvene državne volje, kakor na primer na Nemškem. To nam jasno dokazujejo delegacije. In ako Tisza pravi, da se je dualizem izkazal, moramo reči, da je to resnica, toda samo za Madžare. Rešitev od zunaj. Vsled tega moramo rušiti temelje dualizma. Želimo, da se Avstrija jači, toda to je mogoče samo na ta način, katerega vam mi kažemo. Ako se ne bo to posrečilo, bodo narodnostne borbe še bolj vsplamtele, in tedaj se ne smete čuditi, ako se pojavljajo glasovi, da bo prišla rešitev — od zunaj. Mi tega ne želimo, pričakujemo pa, da bo prišla rešitev iz države, kar bo odvisno od treznosti in obzirnosti, s katero je treba razmotrivati naše načelne narodne zahteve. Ministrski predsednik je pozval danes k sebi predsednika Jugoslovanskega kluba ter ga vprašal, ali mislijo Jugoslovani resno sodelovati pri reformi ustave. Dr. Korošec je odgovoril, da ne odreka naš klub sodelovanja, temveč da nasprotno želi sodelovati na reformi ustave v smislu svoje državno-pravne deklaracije. Potrebno pa je, da uvažujejo merodajni krogi naše načelno stališče." Vse stranke združene. O položaju in o delovanju jugoslovanskih poslancev v avstrijskem parlamentu je podal dr. Rybar obširno poročilo na seji zaupnikov tržaškega političnega društva Edinost. Kakor poroča tržaška Edinost, je poslanec Rybar najprej razpravljal o vprašanju prehrane, nato pa raztolmačil notranji položaj, baveč se zlasti z razmerami v Jugoslovanskem klubu. Povdarjal je veliki pomen dejstva, da so se vsi jugoslovanski poslanci brez razlike strank, vere in političnega prepričanja združili v en klub, v Jugoslovanski klub, kar je toliko značilnejše, ker je še do pred kratkem veljala sama beseda "jugoslovanski" za veleizdajo. Zdru ženje pod tem imenom je velika pridobitev za Jugoslovane. Spominjamo se, da so bili hrvatski pravaši še leta 1907. proti zvezi Jugoslovanov. Hoteli so, da se nazivajo Južni Slovani, ne pa Jugoslovani. Sedaj pa so premagane vse težkoče, in tako se nahaja v klubu največji radikalec dr. Smodlaka poleg duhovna Periča, Ki zastopa katoliški program. Vse neodločnosti so bile premagane, da bi se pomagalo narodu. Treba pa je bilo rešiti še težje vpraša nje, namreč, pridobiti vse te osebe, tako različnega mišljenja za en sam konkreten program. In tudi v tem se je dosegel vspeh. Za uresničenje programa. O tem programu se je izrazil dr Rybar: "Že prej so se nahajale med nami stranke, ki 80 ostale na stališču hrvatskega državnega prava, na podlagi katerega so dospeli Habsburžani v teh deželah do vlade, potom svobodnega narodnega glasovanja. Mi pa smo storili še več... (Zaplenjeno) postavili smo se na demokratsko revolucionarno stališče narodnostnega načela, izrekli smo se za združenje vseh Jugoslovanov na podlagi hrvatskega državnega prava, kar je izzvalo veliko navdušenje, kakor na Hrvatskem, tako v Bosni in Hercegovini pri vseh strankah brez razlike vere. Ne sme pa o-stati samo pri besedi. Treba je storiti vse, da se uresniči ta naš program. Mogoče je, da ne mislijo na mero Predsednika Wilsona razglas o Zahvalnem dnevu, ki ga bodemo obhajali v četrtek, dne 29. novembra, se glasi: "Dolgo je bil častit običaj našega ljudstva, obrniti se v sadonosni jeseni vsakega leta v slavitvi in zahvali do vsemogočnega Boga za njegove mnogotere blagodare in milosti, izkazane nam kot narodu. Temu običaju lahko sledimo celo sedaj sredi žaloigre sveta, pretresenega po vojni in neizmerni nesreči, sredi žalosti in velike nevarnosti, kajti celo sredi temote, ki se je zgrnila okrog nas, lahko vidimo velike blagodare, ki nam jih je dodelil Bog, blagodare, ki so boljši nego zgolj mir duha in blagostanje podjetja. Oboroženi proti trinoštvu. "Dana nam je bila priložnost, služiti človeštvu, kakor smo nekdaj samim sebi na veliki dan našega proglašenja neodvisnosti, ko smo dvignili orožje proti trinoštvu, katero je ogrožalo gospodarja in poniževalo ljudi vsepovsod, in združili smo se z drugimi svobodnimi narodi v zahtevi, da dobe vsi narodi na svetu to, kar smo tedaj zahtevali in dobili za nas .same. "Na ta dan razodetja naše dolžnosti, da branimo ne le naše lastne pravice kot naroda, marveč da branimo tudi pravice svobodnih ljudi po vsem svetu, nam je bil v polni in navdušujoči meri zajamčen sklep in duh zedinjenega nastopa. Združili smo se v enem duhu in namenu. Nova moč skupnega posveta in skupnega dejanja se je razo-dela v nas. Nova luč sveti krog nas. "Posebno moramo zahvaliti Boga, da v takšnih okoliščinah, sredi največjega podjetja, ki se ga je kdaj lotil človeški duh, imamo, če le pametno in umno gospodarimo, v izobilju vsega, s čimer lahko zalagamo potrebe tistih, ki iso združeni z nami, in naše lastne. Nova luč sveti okrog nas. Velike dolžnosti dneva vzbujajo novega in večjega narodnega duha v nas. Nikdar več ne bomo razdeljeni ali se čudili, iz kakšne tvarine smo narejeni. "In ko pa izrekamo zahvalo za te stvari, prosimo tudi vsemogočnega Boga, da bi se v vsej ponižnosti duha vedno ozirali vanj za vodstvo; da o-stanemo stanovitni v duhu in namenu službe; da bi njegova milost vodila našega duha in jačila naše roke; in da bi v njegovem primernem času svobodo in varnost in mir in tovarištvo skupne pravičnosti imeli zajamčene vsi narodi na zemlji. Dan molitve 29. nov. "Zatorej jaz, Woodrow Wilson, predsednik Združenih Držav ameriških, s tem določam četrtek, 29. dan novembra t. 1., kot dan zahvale in molitve ter vabim ljudstvo po vsej deželi, da se tega dne zdrži svojih navadnih opravil ter v svojih domih in prostorih bogoslužja zahvali Boga, velikega vladarja narodov. 'V potrdilo tega sem se spodaj lastnoročno podpisal in sem dal pritisniti pečat Združenih Držav. "Dano v District-u of Columbia dne 7. novembra v letu našega Gospoda tisočdevetstosedemnajstem in neodvisnosti Združenih Držav ameriških sto-dvainštiridesetem. WOODROW WILSON. Po predsedniku: Robert Lansing, državni tajnik. dajnih mestih pošteno. In kaj bi bilo potem? Odgovor je jasen: stopili bi v največjo in najmočnejšo opozicijo ter bi se vsaki vladi pripetilo isto, kakor Clam-Martinicu, proti kateremu so se združile vse nenemške narodnosti." Zaupniki političnega društva Edi nost so po dr. Rybarevem govoru spre jeli resolucijo, v kateri izražajo zahvalo Jug. klubu za smelo, složno in smrtno delovanje na podlagi znane jugoslovanske deklaracije, ki je z največjo jasnostjo in odločnostjo označila "naše skrajne narodne cilje, od katerih uresničenja je odvisna naša bodočnost". — Jugoslovenski Svijet. Židje v gališki advokaturi. V Galiciji silno raste vpliv in moč židovstva. Najbolj se to pozna rrted inteligentnimi stanovi, zlasti v advokaturi, ki bo postala v kratkem izključna domena Židov. Koncem leta 1912 je bilo v celi Galiciji 1436 advokatov, in sicer 512 kristjanov ter 924 Židov. V vzhodni Galiciji je razmerje krščanskih advokatov do židovskih še islabše, kajti dognano je, da pride na 10 krščanskih advokatov nič manj kot 21 židovskih. Potemtakem sta več kot dve tretjini vseh odvetnikov v vzhodni Galiciji židovski. Največ židovskih advokatov je v okraju Sambor (nad 78 odstotkov). Lvov sam ima 123 krščanskih odvetnikov, židovskih pa 204. V Krakovu je med odvetniki 56 kristjanov ter 99 Židov. t Zahvala. Povodom bridke izgube našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, gospoda MATTHEW ŠTUKEL kamenoseka, došlo nam je toliko tolažilnih dokazov srčnega sočutja, da smatramo za prijetno dolžnost, izreči vsem, ki so se nas na kakršenkoli način spominjali, svojo najiskrenejšo zahvalo. Zlasti srčno se zahvaljujemo častitim duhovnikom, kateri so nam nepozabnega pokojnika tolažili v njegovih zadnjih dneh in med boleznijo. Potem se zahvaljujemo g. Johnu Longflosu, ki ga je prišel vsaki teden prostovoljno brit. Potem Mr. in Mrs. Čulik, ki sta mu bila vedno na strani, ter vsem prijateljem in sorodnikom, ki so ga obiskovali v zadnjih dnevih in ob smrti. Vsem Bog poplačaj ljubezen! Joliet, 111., 4. nov. 1917. Catharine Štukel, žena, in otroci. Ozebline. Ako se napravijo vsled ozeblin otekline na rokah, nogah, nosu, ušesih, je silno neprijetno. Zdravilo zoper to je čisto preprosto: V steklenico vrzi nekoliko zrnec celega popra. Nalij nato do polovico vinskega cveta, dobro zamaši ter pusti, da stoji dva dni na gorkem prostoru na peči. Tekočina se potem dobro zmeša in se lahko takoj rabi tako, da se z njo oteklina temeljito odrgne. To ise mora seveda vsak dan večkrat ponoviti. Če je zdravilo starejše, bolje in hitreje učinkuje. s m n a ii a a is h h a a hi h h s a a a a a n a si a a s a a a a a a a a a a a s s m a b a a a a a a a a a a a a a a a a a a a as a a a a a a a a a a a a a a a Nova telefonska knjiga se bo kmalu tiskala. Ali je vaše ime prav vknjiženo? Ali se nameravate seliti? Bell telefonska knjiga je najpriročneja za poiskati naslov« in drugo. Lahko nam pomorete, da bo vedno popolna. Ako imate kako premembo, javite isto takoj. Telefonajte nam danes. CHICAGO TELEPHONE COMPANY [IHgisssssBSSBBBaBBBBSaSBBSBBBBBBSBBBBBBB® 1 l!@[ll!l]H]BBBBBSBBSBEBS@BBBBBBBBSBBBBB®HBBSBBBBBBBBSSSBBBBSBBBBII M ORE FOR YOUR MONEY AT THE BOSTON STORE Founded By M. A. Felman in 1889 ' 219-221-223 Jefferson Slreet..Joliet III. Phone,Private Exchange 766 Zahvala. S hvaležnim srcem se zahvaljujem vsem onim mnogoštevilnim prijateljem in prijateljicam za Vašo naklonjenost, ki ste mi jo izkazali tekom moje bolezni oziroma težke operacije, ki sem jo hvala Večnemu Bogu srečno prestala v bolnišnici sv. Jožefa. S tem, da ste me obiskovali in darovali vsakovrstnih rož in cvetlic, ste mi delali kratek čas, da sem ložje prenašala svoje bolečine. Istotako se iz srca za hvaljujem našim častitim duhovnikom, Rev. J. Ple/iiku in Rev. J. Plazniku ker so me velikokrat obiskali ter skrbeli za moj dušni blagor. Naj Vam ljubi Bog stotero povrne Vaš trud in naklonjenost ter Vas vse skupaj pre-srčno pozdravljam sedaj doma iz bolnišnice, ker se hvala Bogu prav dobro počutim. Joliet, 111., 20. nov. 1917. Mrs. Marija Stonich in družina. ffl II ffl SI BI ffl Ii II ffl ffl II čudežna razprodaja svilnatih, Satin in Serge oblek. Imamo silno zalogo $18 do $30 vrednih oblek v treh zalogah $9.95, $12.95 in-$16.95 Ta razprodaja oblek je izvanredna za vsako žensko, da si omisli obleke, katere rabi za zimsko sezono. Ta razprodaja je novi čas, ko ima vsaka zopet priliko, da dobi več in boljše za svoj denar kakor kjerkoli drugje. Le s pomočjo velikih tvor-nic nam je mogoče ravno pred zimsko sezono ponuditi občinstvu to blago po tako nizkih cenak, ko jih nudi naš sample line oblek za ženske. Obleke so lepo skro-jene, in so okrašene po novi modi za to zimo, da sigurno najdete ravno tako obleko kot si jo omislite. Ekstremno nizke cene po $9.95, $12.95 in $16.95 za te krasne obleke, katere so bile skrojene, da se bodo prodajale po $18 do $30, bodo gotovo hitro pošle, ker vsakdo gleda, da si hrani denar, če mogoče. s si n IS IS IS ® IS ® IS H IS IS IS IS IS m is IS IS is IS IS IS is IS IS IS IS n IS IS IS IS si n IS IS IS IS IS IS IS ffl Ifi SI SI si SI SI IS SI SI SI SI SI SI SI SI SI SI SI Razprodaja Bluz katera vas bode prav gotovo zanimala. ~ $6.50 Georgette Bluze $3.95 Največja vrednost-nenadomestljiva mada, so naše fine Georgette Silk Crepe in flesh and ivory white so te naše bluze. Spredaj so lepo okrašene, s spičami in effective beading. Ovratnikiki so veliki in obrobljeni s Venice Lace, rokavi so popolnoma dolgi, se lepo podajejo in imajo flare zapestme. Posebno fino blago, vredna $6.00 in $6.50, in zdaj jih bomo prodali dok zaloge ne poide po $3.95 S. & H. Trading Stamps zastonj s vsakim nakupom za 10c ali več v BOSTON STORE Double Stamps vsak torek in petek. nvs :gixu st w 1-1 ® SI si IS IS 03 m Si m 1H SI SI IS IS SI SI si si SI SI si si si IS SI IMALil YITEZ (pan volodijevski.) Zgodovinski roman, ft ft Spisal H. Sienkiewicz. Po poljskem izvirniku poslovenil Podravski. (Dalje.) Kristina je zrla v nebo in premišljala, kaj naj mu odgovori. Naposled reče: "Ali pa naj naznaniva ljudem svoj sklep?" "Kako to?" "Saj vendar odidete črez nekoliko dni." "Dasi ne rad — moram." "Jaz še zmerom nosim črno obleko po očetu. Čemu naj bi se izpostavljala ljudem? Naj ostane'sklep med nama, naj ljudje ne zvedo zanj, dokler se, gospod Mihael, ne vrnete iz Rusije. Ali je prav tako?" "Ali naj tudi sestri ne povem ničesar?" "Sama ji povem, toda šele po vašem odhodu." "A gospodu Zaglobi?" "Gospod Zagloba bi na meni brusil svoje dovtipe. Bolje, da mu ne rečem ničesar! Barbka bi mi tudi očitala; saj je v poslednjem času nekamo čudna in tudi slabe volje kakor še nikoli. Bolje, da ji ne povem ničesar." Ob tem Kristina novič pogleda kvišku ter reče: "Bog bodi najina priča, ljudje pa naj ne vedo za nič." "Že vidim, da je tvoj razum enak tvoji lepoti. Dobro. Bog bodi najina priča — amen! Opri se ob mene z roko, zakaj ko je dogovor sklenjen, sva že kakor mož in žena. Ne boj se. Ko bi se tudi hotel drzniti kaj takega, kar sem se drznil včeraj, ne morem, ker moram paziti na konja!" Kristina ustreže njegovi želji. On p£ ji reče iznova: "Kadarkoli bova sama, me kliči s krstnim imenom." "Ker pa se to prav ne ujema;" reče ona nasmehoma, "se nikdar ne drznem kaj takega." "A jaz sem se že drznil." "Gospod Mihael je vitez, gospod Mihael je pogumen človek, vojak je." "Ljubljena moja Kristina!" "Mih..." Toda ni se drznila izgovoriti, nego si je zakrila roke z mufom. Nato sta krenila proti domu, toda na poti nista govorila mnogo. Šele pred vrati jo vpraša Volodijevski: in znal, toda ves dan je bila nejevoljna in zlobna. "Mihael," reče po. obedu Zagloba "ti odideš, Ketling pa se vrne, preden zopet prideš; to pa je čudovito ličen človek. Ne vem, kako se bodo imeli mladi, toda zdi se mi, da bodo zaljub Ijeni do ušes, preden se vrneš." "Dobro!" odgovori Volodijevski. gospodično Barbko ga takoj oženimo. Barbka upre vanj oči in reče: "A zakaj se, gospod, ne menite toliko za Kristino?" Volodijevskega spravijo te besede v zadrego. "Vi, gospodična, še ne poznate Ke^t-lingove moči, toda spoznate jo." "A zakaj naj je ne bi spoznala Kri stina? Saj vendar ne pojem jaz: Pa brez opore Dekle ne more Strelom oteti srca." Sedaj je bila zopet zmedena Kristi na, mlada zbadljivka pa je nadaljevala "Sicer pa naprosim gospoda Novo veškega, naj mi posodi svoj ščit, toda ne vem, s čim se bo branila Kristina, kadar pride vrsta nanjo?" Volodijevski se je že zavedel ter odgovoril nekamo strogo: "Mogoče, da izumi kaj, s čimer se bo branila bolje od vas." "A kako?" "Ker ni tako prešerna, nego dokaj razsodnejša od vas." Zagloba in gospa stolnikova sta si mislila, da se kodrasti "hajduček" ta koj postavi v bran, toda na njiju veli ko čudenje povesi "hajduček" glavo nad krožnikom in e črez nekaj časa tihim glasom: "Ako se hudujete, gospod, prosim vas in Kristino, da mi oprostita..." XI. "A predvčerajšnjim... veš!... Ali ti je bilo močno žal?" "Bilo me je sram in tudi žalostna sem bila, toda čudno..." doda tiše. In takoj napravita resne obraze, da ne bi nihče spoznal, kaj se je zgodilo med njima. Toda bila je to nepotrebna opreznost, zakaj nihče se ni menil zanja. Zagloba in gospa stolnikova sta sicer pritekla v vežo naproti paroma, ki sta se vrnila, toda njiju oči so bile o-brnjene zgolj na Barbko in na Novoveškega. Barbka je bila vsa rdeča, niso pa vedeli, ali od mraza, ali od ginjenosti; Novoveški pa je bil videti kakor zastrupljen. Takoj v veži se je jel poslavljati od gospe stolnikove. Zaman ga je pridrževala, zaman mu je prigovarjal tudi Volodijevski, ki je bil kaj dobre volje, naj ostane pri večerji. Izgovarjal se je s službo ter odšel. Gospa stolnikova je. brez besed po ljubila Barbko na čelo, in ta je takoj zdirjala v svojo sobo ter se vrnila šele k večerji. bele drugega dne jo vpraša Zagloba, ko jo zaloti samo: "A kaj, hajduček, Novoveški je bil včeraj, kakor-bi bilo treščilo vanj?" "Aha!" odgovori deklica, pokima z glavo in pomežikne z očmi. "Povej mi, kaj si mu rekla?" "Vprašal me je naravnost, ker je to odločen človek, pa tudi jaz sem mu odgovorila naravnost, ker tudi jaz nisem omahljivka, kaj ne?" "Izvrstno si napravila. Daj, da te objamem. Kaj pa on? Ali se je dal odbiti tako kratko?" "Vprašal me je, ali ne bi mogel sčasoma ničesar doseči. Pomilovala sem ga, toda ne, iz tega ne more biti nič!" Nato se ji razširijo nosnice, potem pa jame nekamo zamišljeno stresati z glavo. "Povej mi svoje vzroke!" ji reče Za-:globa. "To je tudi on zahteval od mene, toda zaman; nisem jih povedala njemu, pa jih tudi ne povem komu drugemu." "Morda," reče Zagloba, zroč ji požarno v oči, "nosiš nekako skrito ljubezen v srcu! Kaj ne?" "Vraga, ne pa ljubezni!" odgovori Barbka. Rek.ši plane pokoncu in jame ponavljati hitro, kakor bi hotela zakriti svojo zadrego: Nejčem gospoda Novoveškega! — Nečem gospoda Novoveškega! Nečem nikogar. Zakaj me nadlegujete? Zakaj me nadlegujejo vsi?" In zdajci 6e razjoče. Zagloba jo je tolažil, kakor je vedel Volodijevski, ki mu je bilo dano na voljo, naj gre, kamor hoče, je odpotoval na eŠnstohov in na Aničin grob. Izjokavši nad njim ostale solze, je od rinil dalje, a ob oživljenem spominu na pokojnico mu je prišlo na misel, da je bila ta tajna zaroka s Kristino prezgodnja. Čutil je, da imata žalost in otožnost v sebi nekaj svetega in nedo-taknega, kar je treba puščati z mirom, dokler se sami ne razpršita kakor megla po neizmernem prostranstvu; Drugi so se sicer, ko so obvdoveli, ženili črez mesec dni ali črez dva meseca po soprogini smrti, toda ti niso hodili h kamedulskim menihom in tudi jih ta nezgoda ni zadela na pragu sreče, po dolgih letih pričakovanja. Sicer pa, ako prostaki niso spoštovali svetosti otožnosti, ali se je bilo morda primerno ravnati po njih zgledu? Volodijevski je potoval v Rusijo in ves čas ga je grizla vest. Toda bil je toliko pravičen, da je vso krivdo zavračal nase in da ni dolžil Kristine. Kajpada, mnogoštevilnim vzrokom nemira, ki so ga mučili, se je pridružila še bojazen, ali Kristina v globini svoje duše ne tolmači slabo te naglice. "Sama bi gotovo ne ravnala tako," je dejal Sam sebi Mihael, "ker pa je velikodušna, bržkone tudi pri drugih vidi duševno velikost." In obhajal ga je strah, češ, ali se ni zdel Kristini majhen. Vsekakor je bil ta strah prazen.' Kristini ni bilo mnogo do Mihaelove žalosti in kadar je premnogo govoril o njej, ji ni zbujal zgolj sočutja, nego je še dražil njeno samoljubje. Ali o-na, še živeča, ni vredna toliko, kolikor pokojnica? Ali je bila sploh tako malo vredna, da je utegnila pokojna Anica biti njena tekmovalka? Da je bila gospodu Zaglobi znana ta* tajnost, bi bil gotovo pomiril Mihaela, češ, da ženske druga do druge ne poznajo mnogo usmiljenosti. Ko je odšel Volodijevski, se je tudi Kristina čudila temu, kar se je bilo zgodilo. Na poti v^Varšavo, kjer še nikdar ni bila, si je bila predstavljala ondil življenje doceila drugače!. Na zbor in na volišče se snidejo škofovski in veljaški dvori, odlični vitezi prihite od vseh strani ljudovlade. Koliko bo tam zabav in trušča, in sredi te množice viteštva se prikaže "on", nekak doslej nepoznan vitez, kakršne samo dekleta vidijo v snu; vname se mu do nje ljubezen, ki ji jo razkrije, popeva-joč s plunko v roki pod oknom; vsekakor pa bo moral dolgo ljubiti in zdi- ga tega, kar kakor majnikov sen, ka kor čarobna pravljica, kakor vonjava cvetke omami človeka, od česar zardi lice, po čemer utriplje srce drhti telo. Tu je bila samo lična hišica zunaj mesta, v njej gospod Volodijevski, na to je prišla zbližatev — in — dovolj Vse je zibnilo kakor mesec, ki ga za krije oblak. Ako bi bil Volodijevski dospel proti koncu bajke, bi bil bolj zaželen Kristina, večkrat premišljujoča nje govo slavo, je začutila, da ga jako ljubi zaradi njegovih vrlin, ki so ga naredile za strah sovražnikov in ponos ljudo vlade; samo to se ji je zdelo pri tem da jo je nekaj minilo, da jo zadeva ne kaka krivda, ki jo je zakrivil on, še bolj pa ta naglica... Ona naglica je bila torej za oba ka kor peščeno zrno na srce, in ker sta se oddaljevala čimdalje bolj drug od dru gega, jima je prihajal ta pesek nekamo nadležen. V človeških občutkih več krat zbada nekaj kakor trn, kar se sča isoma zgoji, ali pa tudi zagnoji čimda lje bolj. Najsi bi bila to največja lju bežen, človeku provzroča vsekakor le bolest in grenkobo. Toda med njimi je bilo še daleč do bolesti in grenkobe Zlasti Volodijevskemu je bila Kristina sladek in pomirjajoč spomin, ki ga je spremljal povsod, kakor spremlja sen ca človeka. Mislil si 'je, da mu bo tem dražja, čim dalje bo od nje, da bo tem bolj koprnel po njej. Njej pa se je zdelo življenje dokaj bolj dolgočas no, zakaj v Ketlingovo hišo ni bilo več nikogar, odkar je bil odšel mali vitez Gospa stolnikova je pričakovala moža; štela je dneve do volitve ter govo rila samo o njem. Barbka je bila sla be volje. Zagloba jo je dražil, češ, da žaluje po Novoveškem, ki ga je zapo dila. Bila bi sicer vesela, ako bi bil prišel vsaj op, toda dejal je: "Tu ni zame ničesar," ter je odšel kmalu za Volodijevskim. Zagloba se je tudi že odpravljafc k Skretuskim, češ, da mu je dolgčas po fantih; toda, kakor je na vada starim ljudem, je odlagal odhod od dne do dne. Barbki pa se je opravičeval, da je ona vzrok njegovega odlašanja, da se je zaljubil vanjo in da namerja naprositi njene roke. Zato pa je delal družbo Kristini, kadar sta šli gospa Makoveška in Barbka v vas k soprogi podključarja levovske ga. Kristine ni bilo nikdar pri tem posetu, zakaj gospa podključarica ob vseh vrlinah ni mogla trpeti Kristine. Pogostoma je odrinil tudi Zagloba Varšavo, prebil ondi v veseli družbi do drugega dne ter se pijan vračal do mov. Takrat je ostala Kristina popolnoma sama in se v osamelosti zabavala s tem, da se je spominjala Volodijevskega kakor tudi tega, kaj bi se bilo utegnilo zgoditi, da se še ni zvršila ona zaroka z Mihaelom. Da, v takšnih trenutkih se ji je pojavljal večkrat oni neznani Mihaelov tekmec, oni kraljevič iz pravljice... Ko je nekoč sedela pri oknu ter namišljena zrla na vrata v sobano, na katero je padal blesk zahajajočega solnca, so se zdajci zaslišali kragulj-čki na nasprotni strani hiše. Kristina je mislila, da se je gospa Makoveška vrnila, torej je to ni zdramilo iz za-mišljenosti in niti oči ni odvrnila od vrat. V tem pa se vrata hipoma odpro in na temnem hodniku -e prikaže neznan mož. V prvem hipu se je Kristini zdelo, da vidi sliko, ali da je zaspala in da se ji sanja. Takšen lep prikaz je stal pred njo... Neznani mož je imel na sebi obleko, izdelano po inozemskem kroju, belim širokim ovratnikom, sezajočim lo ramen. Kristina je še v mladosti videla nekoč gospoda Arciševskega, generala kraljevskega topničarstva, nako oblečenega, zato ji je po svoji obleki in nenavadni lepoti ostal dolgo pominu. Takisto oblečen je bil ta mladi mož, ki pa je s svojo lepoto dokaj presezal gospoda A'rciSevskega in vse može, ki hodijo po zemlji. Njegovi lasje, nad čelom ravno pristriženi, so se mu vili v dveh dolgih kodrih po obeh straneh lica. Obrvi je imel črne in tako goste, da so se dale razločno opaziti na čelu, bejem kakor marmor. Oči so mu bile sladke in tone, brki plavi, brada koničasta in iste barve. Bila je to glava, ki; ji ni bilo. najti enake; plemenitost se je na njej družila z junaštvom; bila je angelska glava in viteška obenem. Kristini je zastala sapa v prsih; zroča nanj, ni verjela svojim očem; spoznala ni, ali ima pred seboj obseno ali resničnega človeka. Nekaj časa je stal nepremično, bodisi iz vljudnosti, bodisi, da ga je osupnila Kristinina lepota. Naposled je stopil od vrat, povesil klobuk do tal in jel s peresi pometati tla. Kritina je vstala, toda noge so se ji ši- John Pubentz prodaja najceneje v mestu kokošjo krmo, zrnje, seno, slamo in drugo tako krmo. Če imate kaj voziti, se oglasite pri nas, ki Vam pripeljemo vsako stvar, kakor naročite. Pokličite nas po telefonu: Phone 2736. Nov. naslov: 516 N. BROADWAY, JOLIET, ILL. liati ter dolgo nositi trak svoje ljubice bile in zdajci se je vsa zardela, pa zona orožju, preden se ji po mnogem ! pet vsa bleda zaprla oči. trpljenju in neštevilnih ovirah zgrudi, V tem se oglasi njegov globoki in pred noge ter si pridobi njeno ljube- mehki glas: "Jaz sem Ketling of El- zen- gin. Prijatelj sem Volodijevskemu in Toda ničesar tega ni bilo. Barve me- njegov tovariš v prožju. Služabniki njajoča megla se je razgrnila in raz- so mi že povedali, da imam neizrečno pršila, vitez se je sicer prikazal, a to srečo in čast, gostiti pod svojo streho celo odličen vitez, ki so ga imeli za sestro in sorodnico tega svojpga Pa- prvega bojevnika ljudovlade, sloveč in lada; toda oprostite, dostojna gospo- n velik plemič; toda "onemu", ki se dična, mojo zadrego, zakaj služabniki je bil prikazal v sanjah ni bil podoben mi niso povedali tega, kar vidijo moje ar nič. Tudi ni bilo onih zabav, igra- oči, in oči same ne morejo prenesti va- nja na plunko in turnirjev, ne trakov, šega bleska..." niti šuma viteštva. Sploh ni bilo vse- (Nadaljevanje na 7. strani.) b is ii is ii ii is ni! ii ii ii ii si b ® a m ii s a ffl Abstracts of Title to all Real Estate in Will County. J oliet Title and Gaurantee Co. ffl Kapital $50,000.00. 11 IB Kadar kupite HISO ali ZEM- | LJIŠČE, pridite, da Vam ure- ffl dimo abstract. * | ® I II Phones: 421 and 422. I II I ® CHAS. N. HOSSACK, Mgr. I a i B 114 N. Chicago St., Joliet, Ills. I S I aamaasabbsb®abba@ba@ TR0ST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SM0DK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na: 108 Jefferson Street, JOLIET, ILL C. W. Robson, Jr. Real Estate LOANN and RENTING INSURANCE OF ALL KINDS. Phone 297. Prodajam tudi lote v Rockdalu. 204 Woodruff Bldg. JOLIET, ILL. Stenski Paper | vseh vrst, barv in cen | obešam ceneje in bolje § Dela garanttram. Tony Alberico 608 N. Chicago Street Chicago Tel. 4034 IllllillllllllllllllUIUIIIUIIlllllllllUUUUillUIIIIIIIIIIIIlUUIIfll THE CAPITOL BAR G. Svetlicich, Prop. 405 CASS ST., JOLIET, ILL. Edina slovenska-hrvatska gostilna ■» osredju mesta. Kadar se mudite na vogalu N. Chicaft in Cass St. vstopite k nam za okrep čila vseh vrst. DOBRODOŠLI! Alpentinktura za moške in ženske lase od katere takoj prenehajo lasje odpadati in v šestih tednih krasni in gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo odpadali niti osiveli. 1 flasa $2. — Ako želite imeti v 6ih mesecih krasne in goste brke in brado, rabite takoj Alpen Pomado, lonček $2. — Imate li sive lase? Rabite takoj VVahčič Brusli tinkturo, od samo ene flaše postanejo lasje v 8ih dneh popolnoma naturni. kakoršneste v mladosti imeli; 1 flaša $1.75, —Wahčič Fluid kateri odstrani reumatizem. trganje ali kostibol v rokah, nogah in križioah, popolnoma v 8ih dneh; flaša 2 dol. 50c. — Kurje oči ali bradovioe na rokah ali nogah v 3 dneh popolnoma odstranim za samo 75 ceitfor. Za potne noge rabite Kneipov prašek, pije pot, odstrani slabi duh in ozebline, baksa 75c. Elsa žauba zaceli vsako rano, opekline, bule, turove, grinte, kraste. lišnje v najkrajšem času, lonček $1, večji lonček $2. Ta žauba je velikega pomena za odrasle in otroke, V slučaju potrebe bi mogla imeti tožaubo vsaka družina v hiši. če želite imeti čisto belo in mlado lice se umivajte z Wahčič "Tur Soap" (milo), odstrani prišče, soln-čnate pege in drugo nečistost na obrazu, 3 kose za 75c. Kateri bi mom zdravila brez uspeha rabil mu jamčim za $5. Pri naročbi se priloži vsota v pa pirnatem denarju, če pa je meuj kot dola r, se pa v znamkah po2cv pismu pošlje. Zavsedrugo pišite po cenik, katerega pošljem zastonj, JACOB WAHČIČ 6702 Bonna Ave,, Cleveland, Ohio. Rojaki in rojakinje! Kadar imate kaj moške ali ženske obleke ali perila H očistiti in gladiti, ne pozabite BI našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS S. KODIAK, lastnik. Office and Works, 302-304 Walnut St Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 814 Pokličite nas po telefonu in naš avtO> mobil odpelje in pripelje obleko n» vaš dom. Naše cene so zmerne in delo garantiramo. S Joliet Steam Dye Bouse Profesional Cleaners and Dyera STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Case Chicago Phone 4444, N. W. 483. Oscar J. Stephen Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVNI NOTAR Kupuje in prodaja zemljišča ! v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva pro-i ti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. ! Zavaruje tudi življenje prod j nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško. J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Telefon 101. JOLIET, ILL-1 j ~S">\ john n%phone m §TEFAW1CH :.:SIovenska Gostilna::: vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke. 915 N. Scott St., Joliet, III j| Zaupno zdravilo dela čudeže Skoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja'stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje. Trinerjevo Ameriško Zdravilno ■ Grenko Vino ■ torej ima tako zaupanje in vspe^ med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT prodrere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lum-' ' bago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. Trinerjev Antiputrin nih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah. je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kož- NAJNOVEJE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916. JOSEPH TRINER, ^=====Matiufacturing Chemists 1333-1343 South Ashland Ave. CHICAGO, ILL. ; Jacob Mejak KROJAČ , 205 RUBY STREET, JOLIET, ILL. J 0S1P Javni Notar z 10 let. skušnjo izdeluje vse pravno in postavnovellavne listine za vse slučaje. Če vam kdo plačo garnilira; Ako imate odkopa v drugem mestu plačo za tir-Jati; če hočete svojo plačo prepustiti; če potre-otrok certifikat za delo; če imate kako drugo stvar za urediti tukaj ali i stari domovin i obrnite se na mene 1006N. Chicago St., Joliet, 111 GLAVNICA $50,000.00. Ustan, in inkorp. leta 1910 Slovenian Liquor Co. 1115-17- Chicago St. JOLIET, ILL. Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. Naš potovalni zastopnik je: Frank Završnik. Naše geslo: Dobra postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmul Illirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino SLAVNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim toč ga piješ tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. To so naši domaČi Cisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenk Bottling Co. 913 N. Scott St. Joliet, 111 Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 Mestna Hranilnica Ljubljanska Ljubljana, Preiernova ulica št. 3. NAJVEČJA SLOVENSKA HRANILNICA! Koncem leta 1915 je imela vlog.......................K 4«,500,000.— Rezervnega zaklada.................................K 1,330,000.— Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po brez odbitka. Hranilnica je PUPILARNO YARNA in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5J4 odstotkov, "zven Kranjske pa proti 5yi odstotkov obrestim in proti najmanj tri-**trt odstotkov odplačevanju na dolg. '99m^aaaaBmaBBBBaaBaaBaaaaaaaaaaB»0aaaaaaaaaaaaBaaaaaaBaaaBaaaaBaaaamamaa \ ljudska banka Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu Hranilnica *+aami Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice iu Države Illinois. Nad 12,000 niyboljftih ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo. 3% obresti od vlog. Začnite vlop z SI. First National Bank PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 mmmm*mmmmm»»»mmmmmmmm^mmmm0mt^m0m000»mm^m~amm0m00000000000m0000 90000^0*00* MALI VITEZ. (Nadaljevanje s 6. strani.) S takšnim poklonom je pozdravil viteški Ketling Kristino, toda ona mu ga ni vrnila s podobnim poklonom ker ni mogla nobene besede spraviti iz sebe. Domislila se je samo, da se u-molknivši novič klanja pred njo, zakaj , ula '?nova šelest peres, ki je praskala po tleh. Čutila je tudi, da ji vsekakor treba aj odgovoriti na poklon, sicesr bi jo utegnil imeti /.a prostakinjo' — toda jezik ji je odpo\ dal službo; čutila je utripanje srca in žilic na senceh, prsi pa so se j.i dviga > kakor od velikega napora. Odprla je oči, on pa je še stal pred njo; glavo je nekoliko klanjal, na lepem licu pa se mu je čitalo občudovanje. Z drhtečimi rokami je prijela za suknjico, da bi se vsaj priklonila vite:u, toda na srečo se je v tem hipu začulo kli- j canje: "Ketling! Ketling!" Vrata v sobano se naglo odpro in v sobo pri-hiti zasopel Zagloba. Moža sta se objela, in v tem se je gospodična kolikor toliko zavedala ter si nekoliko bolje ogledala mladega viteza. Presrčno je objemal Zaglobo in pri tem v vsakem gibu, ki ga je ali podedoval, ali se ga naučil, razodeval nenavadno plemenitost. "Kako se irtiaš?" mu zakliče Zagloba. "Vesel 'sem te v tvoji hiši, kakor bi bila moja. Dovoli, da te ogledam nekoliko bolje. Shujšal si? Nemara od ljubezni? Resnica, shujšal si. Ali veš, da je Mihael ie odšel k praporu? Prav si stori!, da si prišel. Sedaj Mihael že ne misli več na samostan. Tu biva sedaj njegova sestra z dvema gospodičnama. Obe sta kakor dve repi. Ena je Jezerkovska, druga Dragojev-ska. Za Boga, gospodična Kristina je tukaj! Prosim vas, gospodična, oprostite, toda naj izgubi oči, kdor taji vašo lepoto. To je moral ta gospod že spoznati na vas." Ketling se tretjič prikloni in reče nasmehoma: "Ko sem odhajal, je bila moja hiša podobna orožarnici; ko se vračam, pa nahajam tu pravi Olimp, zakaj boginjo sem ugledal pri vhodu." "Ketling, kako se imaš?" zakliče Zagloba drugič, ker še ni hotel prestati ob prvem pozdravilu. In moža se no-vič objameta. "Toda to ni nič!" nadaljuje. "Nisi še videl 'hajdučka'1 Ena je lepa, toda druga je kakor med — kakor med! Kako se imaš? Bog ti daj zdravje! Rajši te hočem tikati. Kaj ne? Meni •starcu je to dovoljena. Ali si vesel, da imaš goste? Gospa MakdVeška je dospela sem, ker za zborovanja ni bilo v mestu dobiti stanovanja. Sedaj pa se bržkone izseli, ker ji ni prilično stanovati z gospodičnama v kavalirjevi hiši, da ne bi ljudem prišle v zobe in ne bi jih sodili krivo..." V'Za Boga! Nikakor ne privolim. Volodijevskemu nisem le prijatelj, ampak brat; zato smem gostiti gospo Makoveško kot sestro pod svojo streho. Vas, gospodična, prosim posredovanja, in ako bo treba, hočem kleče prositi te milosti." Po teh besedah poklekne pred Kristino, jo prime za roko in jo pritisne na ustnice, zroč ji proseče v oči. Kristina se močno zardi, zlasti zato, ker Zagloba takoj zakriči: "Komaj je dospel, že kleči pred njo! Za Boga, povem gospe Makoveški, da sem vaju tako našel!... Le rezko, Ketling! Gospodična Kristina! Ali poznate dvorski običaj?" "Dvorskih običajev ne poznam!" šepne Kristina v največji zadregi. "Ali smem računati na prigovor? Brat sem Volodijevskemu. Njemu se zgodi krivica, ako se izprazni ta hiša." "Moja volja tu ne odločuje," odgovori Kristina, "toda za vašo vam moram biti hvaležna." "Hvala!" reče Ketling in ji poljubi roko. "Hej, drevesa zmrzujejo in Kupido je gol, toda mislim, ko bi dospel semkaj, da ne zmrzne v tej hiši!" zakliče Zagloba. "Že vidim, da od samega zdi-hovanja nastane toplo vreme. Nič drugega nego zdihovanje." "Mirujte vendar, gospod!" reče Kri ■stina. "Zahvalite Boga, da vas ni minula dobra volja," reče Ketling, "zakaj veselje je znamenje zdravja." "In čiste vesti! In čiste vesti!" odgovori Zagloba. "Nekov modrijan pravi: 'Le oni se praska, kogar srbi/ a mene nič ne srbi, zato sem pa vesel! Za sto bisurmanov! Kaj vendar vidim? Saj si že tičal v poljskem kroju, v risji kučmi, imel si sabljo, toda sedaj si se novic izpremenil v nekakega Angleža ter hodiš po tankih nogah kakor žerjav." "Ker sem prebil dalje časa v Kur landiji, kjer ne poznajo poljskega kroja, sedaj pa sem se mudil dva dni pri angleškem poslancu v Varšavi." "Torej se vračaš iz Kurlandije?" "Da. Sorodnik, ki me je posinovil, je umrl ter mi zapustil še drugo zcim 1 j išče." "Bog mu daj večni mir! Ali je bil katoličan?" "Bil." , "Vsekakor imaš srečo. Ali pa nas ne zapustiš zaradi onega zemljišča?" "Tukaj hočem živeti in tukaj umreti!" reče Ketling, pogledavši Kristino. A ona takoj zapre oči. Gospa Makoveška je dospela že docela o mraku. Ketling ji je šel naproti pred vrata ter jo ■spremil v hišo tako spoštljivo, kakpr bi bila vladajoča kne-ginja. Hotela si je takoj drugi dan poiskati stanovanje v mestu, toda Ket- ni dopustil. Tako dolgo sklice vit na dijevskim, ta-der ni privo-stanovati pri >fane tudi Zali s svojo ve- li:.g Ji t" je pro<- r> s svoje ko L , ( lila, da noče še dalje njem. Sklenili so, naj < globa še nekaj časa, da 'javo in svojo starostjo branil ženske zlobnih jezikov. Zagloba je rad privolil, ker je imel "hajdučka" zelo rad ter je že snoval v glavi načrt, pri čigar izvršitvi je moral biti neizogibno na-vzočen. Deklici sta bili tega tudi veseli, in Barbka je takoj javno stopila na Ketlingovo stran. "Danes se itak še ne izselimo," je rekla omahujoči gospe stolnikovi, "a pozneje en dan ali dvajset dni — to je itak eno." Ketling ji je bilo zelo všeč, takisto Kristini, toda bil je vobče vsem ženskam všeč. Barbka še doslej ni bila videla kakega tujezemskega kavalirja razen dostojnikov tujezemskih pešcev, ljudi z manjšimi dostojanstvi in pro-stakov. Pa je tudi hodila okrog njega, potresajoč s kodrasto glavico, ter ga ogledovala otroško radovedno, da jo je morala gospa stolnikova celo karati. Toda gospodična se ni menila za to in ga ni nehala spremljati z očmi, kakor bi hotela oceniti njegovo vojaško vrednost; naposled pa je jela izpraševati o njem gospoda Zaglobo. 'Ali je to odličen vojak?" vpraša po-tihoma starega plfemiča. "Da, znamenitejši niti ne more biti. Izurjen je nenavadno, zakaj že od štirinajstega leta je bil ves čas v vojnah zoper krivoverne Angleže, stoječ zvesto pri pravi veri. To'je plemič znamenitega rodu, vidi se mu iz običajev." "Ali ste ga, gospod, že videli v ognju?" "Tisočkrat! Mirno stoji, niti oči ne zatisne, časih pogladi konja po vratu ter je celo pripravljen govoriti o občutkih." "Ali je običajno govoriti takrat o občutkih? Kaj?" "Navada je delati vse, v čemer se kaže malomarnost in brezbrižnost za krogle." "No, in v dvoboju se tudi odlikuje?" "Ba, ba! To je-pravi sršen! Ni mu kaj reči!" e • "Ali bi bil kos Mihaelu?" "A z Mihaelom se ne more kosati." "Alia!"' zakliče oveseljena Barbka ponosno. "Vedela sem, da se ne more. Takoj sem si mislila." "In jela je ploskati z rokami. "Tako se postavljaš na stran Mihaelovo?" Barbka stresne kodre ter umolkne. Šele črez nekaj časa se ji tih zdihljaj izvije iz prsi. "Eh, kaj? Veselim se ga zato, ker je naš." "Toda to si zapomni in zapiši za u-sesa, 'hajduček'," reče Zagloba, "ako je že na bojišču težavno najti boljšega, nego je Ketling, da je glede žensk še nevarnejši, zakaj zaradi njegove lepote ga ljubijo še strastneje. Pa je tudi pravi veščak v ljubezni." "Povejte to, gospod, Kristini, zakaj jaz ne mislim na ljubezen," odgovori Barbka. In obrnivši se k Dragojev-ski, zakliče: "Kristina, Kristina, pojdi sem za trenutek! "Tukaj sem!" odgovori Dragojevska. "Gospod Zagloba pravi: Nobena gospodična ne pogleda Ketlinga, da se ne bi takoj zaljubila vanj. Jaz sem ga vendar ogledala od vseh strani • toda ne čutim ničesar. Kaj pa tf?" "Barbka! Barbka!" zakliče Kristina nekamo razdražena. "Vseč ti je, kaj?" "Miruj! Molči! Draga Barbka, ne govori karsibodi, zakajigospod Ketling prihaja." In Kristina še ne utegne sesti, kar se jim približa Ketling ter vpraša "Ali je dovoljeno, da se pridružim?" "Lepo prosimo," odgovori Jezerkovska. " Torej vprašam že nekoliko drzne-je: O čem ste se razgovarjali?" "O ljubezni!" reče Barbka brez pomisleka. Ketling >ede poleg Kristine. Nekaj časa so vsi molčali, zakaj duhovita in samozavestna Kristina je bila vpričo tega moža čudovito boječa. Torej vpraša oh prvi: "Ali ste se res posvetovali o tem hvaležnem predmetu?" "Da!" odgovori Dragojevska z zamolklim glasom. "Kaj rad bi začul vajino mnenje dragi gospodični!" "Oprostite, gospod, nimam za to dovoli drznosti niti bistroumja; mislim pa >i, da bi nam o tem vi utegnili povedati kaj novega. "Kristina govori prav!" omeni Zagloba. "Poslušajmo!" "Prosim, le vprašajte!" odgovori Ketling. Rekši dvigne oči, se zamisli, a po tem, dasi ne vprašan, reče kakor sam sebi: "Ljubiti, to je težavna stvar, zakaj zaradi ljubezni postane prost človek suženj. Takisto kakor ptič, ki ga je zadela pušica, pade lovcu pred noge, tudi človek, ki ga je ranila ljubezen, nima več moči, da bi odletel od ljubljenca. .. Ljubljenje je težka poškodba, zakaj v tem primeru človek razen svoje ljubezni več ne vidi drugega sveta. Ljubljenje, to je žalost, zakaj kje se pretaka več solza, kje se čuje več zdi-hov? Kdor ljubi, ne misli več na obleko, niti na lov; pripravljen je objemati svoja kolena'in ko jih je objel, tako koprneti po nečem, kakor on, ki je izgubil nekoga izmed bližnjih... Ljubljenje je bolezen, zakaj v njem, kakor v bolezni, človeku bledi lice; oči se mu vgrezajo, trepečejo in prsi ahnejo in človek misli na smrt. Zakaj s pobešeno glavo hodi po svetu, razgovarja se z mesecem, piše rad ime svoje ljubljenke v pesek in govori, ko mu ga zasuje veter, 'nesreča' ter je pripravljen na jok..." Zdajci Ketling umolkne, kakor bi se zamislil. Kri'stina pa je poslušala njegove besede z vso dušo kakor nekako pesem. Z mahom obrasle ustnice je imela na pol odprte in niti ni odvrnila oči od bledega vitezovega lica. Barbki so se usuli lasje docela na oči. Ni bilo moči spoznati, kaj si misli, tako je sedela tiho. Zaglobi se je zazdehalo, potem je zakašljal, zravnal noge ter rekel glasno: Daj iz tega ljubljenja psu napravti škornje." A vendar," povzame Ketling novič, 'ako je težavno ljubiti, je še bolj težavno ne ljubiti. Zakaj koga neki nasiti razkošje, 'slava, bogastvo, vonjava ali dragotina brez ljubezni? Kdo neki ne pravi ljubici: 'Dražja si mi nego kraljestvo, nego žezlo, nego zdravje, nego dolgo življenje?' In ker bi vsakdo dal rad življenje za ljubezen, je ljubezen dražja od življenja..." Ketling umolkne. Gospodični sta sedeli, se stiskali druga k drugi, ter se čudili njegovi zgovornosti in njegovim slikam o ljubezni. katerih niso poznali poljski plemiči. Zagloba, ki ga je premagovala trudnost, se je prebudil, jel pomežiko-vati ter zreti zdaj tega, zdaj onega. Naposled se je spametoval in vprašal glasno: "Kaj pravite?" "Želimo vam lahko noč!" reče Barbka. "Aha, že vem, govorili ste o ljubezni. Kakšen je bil konec?" "Podvleka je bila boljša od plašča." "Temu nimam, kaj reči.. Utrudilo me je to. Neprestano se govori: ljub ljenje — ihtenje — zdihovanje! Toda jaz sem iznašel še eno stvar, in to je 'dremanje'. .Najbolje je iti spat. Itak je pozno. Lahko noč vsej družbi in mirujte mi z ljubeznijo... Bog! Bog Mačka mijavka, dokler ne sne slanine, potem pa se oblizuje. Tudi jaz sem bil ob svojem času Ketlingu na las po doben in ljubil sem tudi tako strastno, da me je moral oven nad eno uro trkati v hrbet, preden sem kaj zapazil. To da na starost se ga rajši nekoliko na-srkam, zlasti kadar gostoljubni gospo dar ne zavede gosta le k postelji, nego mu da pijače še v posteljo." "Vaš sluga sem!" reče Ketling. "Pojdimo, pojdimo. Glejte, kako stoji že mesec visoko. Jutri bo lepo vreme, zjasnilo se je in svetlo je kakor podnevi. Ketling bi bil pripravljen vso noč govoriti o ljubezni, toda pomnita, kožici, da je truden." "Nisem truden, ker sem v mestu počival dva dni. Bojim se samo, da gospodični nista vajeni bdenja." "Hitro bi nama minila noč, ko bi poslušali vaše pripovedovanje," reče Kristina. "Ondi ni noči, kjer sveti solnce," reče Ketling. Nato so se razšli, ker je bilo že res pozno. Gospodični sta spali 'skupaj ter pred spanjem navadno še dolgo govorili, toda na ta večer ni mogla Barbka izvabiti Kristini navadne zgovornosti Čim bolj je govorila Barbka, tem bolj molčeča je prihajala Kristina, ki ji je odgovorila le na pol. Barbka, govoreča o Ketlingu, se mu je jela posme hovati in ga nekoliko posnemati. Kristina jo je objela okrog vratu ter jo nežno naprosila, naj pusti to razposajenost. "Gospodar je tu, Barbka," je dejala, "me smo pod njegovo streho; videla 'sem takoj, da se je zaljubil vate." "Kako veš to?" jo vpraša Barbka. "Kdo te ne bi ljubil. Tebe ljubijo vsi, tudi iaz... in to še močno." Po teh besedah je približala svoje lepo lice Barbkinemu, se stiskala njej ter ji poljubljala oči. Naposled sta legli, toda Kristina dalje časa ni mogla zaspati. Obhajal jo je nemir. Časih ji je utripalo srce tako močno, da je obe roki pritisnila nanje, da bi, ga pomirila. Časih, zlasti kadar je zaprla oči, se. ji je zdelo, da se klanja lepa glava nad njo in da šepeče tih glas na uho: "Ljubša si mi nego kraljestvo, nego žezlo, nego dolgo življenje in življenje samo!" (Dalje prih.) Zakaj bi drago plačali novo orodje? orodje, posodje, pohištvo in razno blago dobite v dveh velikih prodajalnah Second-hand blaga. Wetherell & Reid. 118 Jefefrson St., Chicago Phone 3472. 412-414 Cass St., Chicago Phone 3494. — Kadar kaj kupite v katerikoli pro dajalni, ki ima oglas v Am. Slovencu povejte mu, da ste čitali njegov ogla v Am. Slovencu. Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO kjer boste najbolje posteezeni. Fino pivo, najboljša vina in smodke. Wm. Metzger Ruby and Broadway JOLIET ANTON ZABUKOVEC BRICK YARD BUFFET ■s'- Slovenska gostilna 500 Moen Avenue. Rockdale, Ills. Chicago telefon 3406. Kadar se mudite v Rockdalu ste vabljeni, da posetite mojo dobro oskrbljeno gostilno, kjer dobite najboljše domače in importirane pijače. ZA Zavarovanje proti požaru, mala in velika posojila pojdite k A. SGHOENSTBDT & CO. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111. R. F. KOMPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT V So. Chicago, 111».; Soba 21&—9206 Commercial Ave. Telefon: South Chicago S79. SKBHi® HiBHiS SI a Hi ii HiamaHis i Fine Obleke, | 11 - IB Hi vrhne suknje in moško Hi £ opravo najnovejše mo- de, najceneje. Hi __ Hi g John J. McCarthy g "Outfitter to Men" g] Hi 119 N.Chicago St., Joliet, 111. Hi y. PHONE 2762 j| BHiBHiBHi a Hi a Hi SHiBHilSHifflHiSl FRANK GRUM & COMPANY stavbeniki in kontraktorji. 1100 N. Broadway Joliet, Illinois. Chicago Phone 1706-R. Sprejemamo vse vrste stavbinske posle, bodisi pri manjših ali večjih podjetjih ali posameznikih. Podpisani sem tehnično izučen stavbenik. Izdelal sem šole na Dunaju in Gradcu ter izdelal državni izpit v Ljubljani, kjer sem sedem let posloval kot stavbinski mojster mesta Ljubljane. Na željo izdelam načrte, kakoršne kdo želi. F?ANK GRUM. ®HiBHiBHi®HiB Hi a tfiffl KBHiBHia Hi n Hi 1 Hi 11 Hi m Hi 11 Hi m Hi B Hi ® Hi Homewood Coal # Yard & M. MIKAN, MANAGER Tri ter drva in kurivo 1624 NichoUon St., Joliet, III. PHONE 1797W Hi E Hi 11 Hi 11 Hi H Hi 11 Hi 11 Hi BHiBHiaHi B Hi a Hi BHiBHiaHiBHiB W. O. MOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat Bank Bldg., Joliet Ko imate ^aj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni IBBllllg) g] B g) S ŽRTEV SLABE VZGOJE. Povest iz sedanjega časa. 11 m s Spisal Al. Leten. J @ a a siigifflS!® V krasni Savinjski dolini, ne daleč od trga Ž...., stoji na prijaznem ho'mčku priprosta kmečka hišica. ~?e njena zunajnost priča, da sianujejo tukaj pridni in pobožni ljudje; kajti vsepovsod vidiš največjo snago in najlepši red. Prav razkošno pa je okin-čana mala kapelica, ki je pr i^ana hramu. Kmet Gostinšek, vzgleden in pobožen starček, vodi zelo vspešno s svojo skrbno ženo in svojim vrlim sinom gospodarstvo. Sleherni dan imajo dela čez glavo, nikoli pa ne pozabijo svoja dela začeti z Bogom ter jih z Bogom dokončati, dobro vedoč, da je na božjem blagoslovu vse ležeče. Bilo je neke nedelje popoldan. Stari Gostinšek je sfedel v sobi pri mizi glo boko zamišljen. Premišljeval je današnjo župnikovo pridigo, v kateri je pridigar živo slikal žalostne razmere, ki vladajo v dandanašnji dobi ter njih posledice. "Hvala Bogu", reče stari možek sam pri sebi, "da ne bom več dolgo tlačil zemlje v tej solzni dolini. Res je, da se bodo morali ljudje pokroriti za svoje grehe, pa če bodo le hoteli priznati potem svoje hudobije?" Tako je vzdihoval starec, ko je vstopil domači trgovec Jagodič v sobo. Ta mož, vzgled poštenosti in dobrodušnosti, dobrega starega kmeta po-Isebno čisla in prihaja čestokrat z ondotnim gospodom župnikom Kosom k njemu, da se v tej pošteni družbi razvedri. "Bodi mi pozdravljen, stari prijatelj", nagovori došleč kmeta. "No, zakaj pa danes tako nevoljen, tako otožen?" "Ah, kdo naj ne bo otožen, če sedanji razburkani čas natančno opazuje in pazljivo razmotriva", je vzdih-nil starec. "Imam že 79 let na hrbtu in torej nekaj pomnim: pa odkritosrčno rečem, ljudje so od leta do leta slabejši in sporedno z ljudmi tudi časi. Ne da se vtajiti, da so ise včasih tudi godile strahovite reči, toda vedno je še ostalo upanje na boljše, a sedaj... "No, kaj pa sedaj?" prekine trgovec kmeta. "Sedaj pa je že umrlo tudi vsako upanje. — V prešnjih časih, ko je Bog kaznoval ljudi z vojsko, ali kugo ali lakoto, so se ljudje spokorili ter vrnili vsaj za nekoliko časa k Bogu nazaj, sedaj pa je celi svet podoba Sodome in Gomore in jaz dvomim, in zrem z velikim nezaupanjem v kako boljšo bodočnost, četudi bi Bog poslal čez narode vojske, kar se itak že uresničuje." "Človek ne sme takoj obupati", tolaži trgovec svojega prijatelja, "človek mora vedno v svojem srcu gojiti upanje na boljše čase. Ali ne veš, da je hotel Bog zavoljo malo pravičnih tudi mestoma Sodomi in Gomori pri-zanesti? In nekaj dobrih ljudi je še vendar med nami. In vedno je še isti usmiljeni Bog — Vojske se nam po mojem mnenju ni treba bati, kuga nas menda ne bo obiskala in..." "... Stiska in beda bo nastala", seže vmes Gostinšek. "Saj že sedaj tlači strahovita stiska ne samo kmečko ljudstvo, ampak tudi meščane. Gotovo resnica je, kar je danes gospod župnik rekel v pridigi: Dasi so zabava-lišča dandanes bolj napolnjena, kakor nekdaj, tako da bi človek utegnil misliti, ljudje tičijo v bogatstvu do glave, se mi to dozdeva tako kakor slednji vzdihljaji umirajočega, ki postaja tudi silnejši, kakor bi "bili v zdravih dneh." Ko se naši znanci tako pomenkujeta, vstopi v sobo župnik. Pobožen, častitljiv duhovnik, kakor prihajajo v blagor človeštva iz materinskih rok katoliške cerkve. Priprost v svojem nastopu, ponižen in ob enem velišasten v službi pred Bogom, ljubezniv, pa tudi resen v občevanju z ljudmi, priljuden in vesel v družbi, pridobil si je takoj spočetka ljubezen in zaupanje svojih župljanov, kojih dušni pastir je že nad dvajset let. Starost je začela sicer že pripogibati pobožnega dušnega pastirja, toda vkljub temu je hladosten njegov duh in ognjevit njegov pogum. S pozdravom "Hvaljen bodi Jezus Kristus!" se je približal prijateljema, ki danes radi resnega pogovora nista bila tako živahna kakor drugekrati. Pa tudi srce starega duhovnika je danes prevevala velika dolžnost!; tudi on'sam, ki je sicer še vsakdar znal vsakegrf potolažiti in razvedriti, tudi on je bil danes silno zamišljen in .icvadno kratkobeseden. Konečno le prične kmet, ponujajoč župniku stol: "Danes pa ste, častivredni, gotovo zelo zmučeni. Zjutraj rano ste bili že v spovednici, potem ste imeli sv. opravilo in popoldan ste morali v tem slabepi vremenu ,še k bolniku I" "Vsak stan," pripomni trgovec, "ima svoje težave, mislim pa, da nobeden ne toliko, kakor duhovski stan. Duhovnik mora iti po dnevu in po noči, v nevihti in vetru, v vročini in mrazu, v dežju in snegu gologlav z Najsvetejšim velikokrat po več ur daleč k bolniku, ker mora čet iKrat dihati vase okužen . , ' je v resnici težaven poklic." "Zato p;, je s 1 • a.ložt velika", reče župnik, "l * io občuti dnhovnii., če mu je B i , j, 'Jeii; milost poučil kakega •ieve . jež i, .i je l oelja zOpet na p.avo pot, ojun: na >srč- * ' . 'jt _ J. Ui . ^ olajšale trpljenje ljudstva m r.jsg svet jim pomagal in njepov;. por oc izbrisala grenke solze. O,, ob čuti duhovnik, kako rajsko prijetno je: tolažiti, pomagati, dati — kako resnične so besede Zveličarjeve: Moje breme je lahko in moj jarem je sladek! —Toda v duhovniškem stanu se najdejo težave, kakoršnih drug človek niti ne more občutiti. In eno tako, največjo v svojem življenju, sem moral danes prestati." "Za božjo voljo, kaj pa se vam je danes pripetilo tako strašnega, gospod župnik?" vprašuje kmet ves začuden. "Razkrijte nam svojo bol", sili tr govec, " in če sva v stanu vam kaj svetovati, pomagati, vas tolažiti, tedaj se smelo zanesite na najino prijateljstvo! Vi veste, da se odkritosrčni prijatelji ne strašijo nobenih žrtev." "Hočem vama torej pripovedati celi dogodek, ki sem ga danes doživel", prične častitljivi duhovni starček z mirnim glasom. "Jedva sem danes dokončal pobožno službo, ko prihiti skoro brez sape županova hčerka ter me prosi, naj nemudoma pridem k njim. Rekla mi je, da se je priklatila od nekod neka beraška sodrga ter se naselila v njihovem škednju, in da je mož, poglavar te beraške družbe, že blizu smrti in se strahovito obnaša. — Hitel sem tje. A kako pretresljiv prizor se mi nudi. Tam v kotu na tleh je ležalo majhno dete, odeto z raztrganimi capami ter je kričalo na vso moč. Pri njem sta stala dva fantiča, ki sta se ruvala in tepla za košček kruha; na levi strani pri vhodu je ležal na trohici slame mož z divjim, razdrtim obrazom; držal se je krčevito za glavo z obema rokama. Živa slika obupanca! In poleg njega je stala žena srednjih let. Jokala je, a bolj iz malosrčnosti, nego iz sočutja. Mož, dasiravno božji sodbi tako blizu, je ravnokar tako bruhal take kletve iz svojih ust, da me je bilo strah in groza. In ko sem stopil k njemu, pogledal me je z divjimi in besnimi očmi, ter je naglo obrnil obraz na drugo stran, zakaj zagledal je v meni duhovnika. Nisem se prav nič zmenil za vse to ter sem se vsedel zraven njega na tla. Nagovoril sem ga prijateljsko z ljubeznjivimi besedami ter ga prijel za že precej hladno roko; toda mož me je skušal poriniti od sebe. — Spoznal pa sem brž, da je tu čas drag in sem ga opomnil na spoved, a komaj sem spregovoril to besedo, pokazal je z roko proti vratom ter kričal grozovito preklinjajoč: "Proč od mene — ne mučite me!" — Jaz pa se nisem niti ganil proč od njega, temveč sem ga prisrčno spomnil na njegovo dušno nevarnost, predočil sem mu neskončno usmiljenje božje do grešnikov in vzel sem iz žepa sveto razpelo, držal mu ga nasproti proseč, naj pAgleda sveti križ in naj pomisli, kako Izveličar na njem izteguje svoje roke, da bi objel vse, največje grešnike, ki se s skesanirrf srcem vrnejo k njemu in zopet nazaj: saj on tudi od njega nič drugega ne zahteva, kakor kesanje nad storjenimi grehi. — Toda nesrečnež je preklinjal naprej ter kričal na ves glas: "Proč od mene, jaz sem izgu—" V tem trenutku se je vlil potok krvi iz njegovih ust in nesrečnež je z napol odprtimi očmi, z grozovito zasukanimi udi izdihnil!" "Kdo pa je bil ta človek in odkod se je priklatil semkaj?" je vprašal trgovec. "To je bilo tudi moje prvo vprašanje, s katerim sem se obrnil od žene, ki je globoko pretresena gledala ves ta prizor ter slišala strašne besede umirajočega", odgovarjal je župnik. "Pripovedovala mi je, da je bil pokojnik edini sin bogatih starišev, ki so ga čez mero ljubili in mu vsled tega v mladih letih spregledali marsikatero malopridno dejanje. Ko je bil štirinajst let star, mu je umrl oče in labotna mati je v svoji slepi ljubezni sedaj še bolj zanemarjala njgovo vzgojo; dala mu je v vsem prav, božala in zagovarjala ga je, če ga je kdo radi ka"kega hudobnega dejanja nažgal. Tako ga je zaslepljena mati polagoma zgojila do zrelega hudobneža. Toda kmalu je morala občutiti žalostne poledice svoje neumne prizanesljivosti; začel jo je zaničevati vedno bolj in bolj in včasih jo je pretepal. Nekoč je zgrabil celo za nož, vrgel nesrečno mater na tla, ji pokleknil,na prsi in brezdvomno bi bila mati takrat »ostala žriv.v- sinove je*.e, .iko ne bi prišli še pravočasno domači na pomoč ter mu iztrgali nevarno orožje iz roke. Mati, ki je morala toliko bridkih ur prestati, je naglo hirala ter je kmalu umrla. — Sedaj je postal on posestnik vsega, precej obsežnega imetja. To veliko bogatstvo je preslepilo mene nesreč-nico, da sem ga žalibog vzela pred dvanajstimi leti, dasi sem poznala njegovo brezverno in nenravno življenje. S početka je šlo precej dobro, zakaj ljubil me je strastno in tako sem shajala z njim ter bila še dokaj zadovoljna. A kmalu je zašel med druge tovariše. Ti so ga pikali in norčevali se iz njega, češ, da se je tako naglo poboljšal. In tako se je vdal docela lenobi in pijančevanju. Skušala sem ga z vsemi možnimi sredstvi odvrniti od tega pogubonosnega pota, in večkrat sem ga s 1»nfmi očmi prosila ter o'-- esrečni konec njegov« - . -J-..»V ikltlj/ — £ i C ni. Phone b 12* Jefferson St. i. w. uim»» Naročite zaboj steklenic novega piva/ ki se Imenuje EAGLE EXPORT n ter Je najbolj*- pija** E. Porter Brewingr m tdefeaa 405 S. BI ^anv t.. Jo! i*. m I - 4Hil!l«.J J»l i